Izhaja vsakih štirinajst dnij vsak drugi torek in stane po pošti ali na dom pošiljan za celo leto
80 kr. —US®
ji Za tuje drž. več poštni stroški.
„So£a“
z ,Gosp. Listom* in ,Primorcem* stane na leto 5 gld. ižO kr.
I
Oglasi se plačujejo za tristopno petit-vrsto: enkrat 8, dvakrat 7 in trikrat G kr., večkrat po pogodbi. Vsa plačila vrše se naprej.
Posamične številke po 3 kr. Uredništvo in upravništvo je v i Gosposki ulici št. 9.
Rokopisi se ne vračajo. -»(J*
Izdajatelj in odg-ovorni urednik A. Gabršček. — Tiska „Goriška tiskarna** A. Gabršček (odg-ovoren Josip Krmpotič).
Podpisano društveno načelništvo je sklenilo, postaviti o 50-letnici vladanja Nj. Veličanstva, presv. cesarja in kralja, naj višjega pokrovitelja našega društva, spomenik našemu slovečemu rojaku in junaku: baronu A. n dre ju Čehovinu (Zhehovin), c. kr. topničarskemu stotniku, čigar ime sije v zgodovini naše vojske in naše domovine- v neminljivi slavi, in to v njegovem rojstnem kraji, v Gorenji Branici, v okrajnem glavarstvu goriškem.
Čehovin se je narodil kot sin priprostih starišev dne 26. avgusta 1. 1810. Unovačen 1. 1831. k topničarstvu, je služil v slovečem avstrijskem bombar-dijskem krdelu; pri 4. topničarskem polku je dosegel vse podčastniške šarže. Potem je bil pri imenovanem polku 28. julija 1848. c. kr. poročnikom, in 1. novembra 1849. v II. artilerijskem polku c. kr. nadporočnikom imenovan. Leta 1852. je bil kot c. kr. stotnik premeščen k 8. topničarskemu polku baron Smola.
Ko je Piemont 1. 1848. vojskoval z Avstrijo, je bil naš Čehovin nadognji-čar, a že tedaj je skazal v bitkah pri Montari dne 29. maja in pri Soma-Com-pagni 25. julija svojo vojaško nadarjenost. Vsled svojega hladnokrvnega, treznega in spodbudljivega vedenja je bil prvo odličen s srebrno svetinjo hrabrosti I. vrste in koj potem še z zlato svetinjo hrabrosti.
V bitki pri Mortari, dne 21. marcija, streljal jo tako grozovito v sovražnika, da se je ta kar umaknil, čehovinova baterija je napravila tak metež v sovražnih vrstah, da se je mogel naskok dovršiti brez težave. Posledica temu redkemu junaštvu se je pokazala v tem, da so zajeli pet topov, več vojaških voz in kakih 1600 sovražnikov.
Dva dni potem, 23. marcija, v bitki pri Novari, se je odlikoval Čehovin
I zopet po'drugem junaškem in previdnem činu.
V hudem streljanju grmeče bitke, kjer je sodeloval naš Čehovin, sta bila sneta dva topa njegove polbaterije; ali neprestrašoni junak je odgovarjal z onim topom dvanajsterim pijomonteškim, in to tako dolgo in izdatno, da je bilo možno rešiti se nevarnega položaja 9. lovskemu batalijonu in Franc-Karolovi pehoti, ki so se umaknile.


Korni poveljnik, feldcajgmajster baron d’A spre, ki je bil priča tega občudovanja vrednega Čehovinovega čina, prišteval ga je največjim junašt- I vom, koja pozna topničarska zgodovina: i to jo tudi priznal kapitelj reda Marijo j
’■ p J i i
Terezije.
Vsled tega je Nj. Veličanstvo, naš | presvetli cesar, z naj višjim sklepom z dne 29. junija 1849. Čehovina imenoval najprej vitezom 'reda Marije Terezije, potem pa 1. 1850: baronom.
Čehovin je imel še druge svetinje, namreč papeževo svetinjo, svetinjo velikega nadvojvode toskanskega, vojaškega reda za zasluge III. vrste in častniški križ za zasluge.
Še-le 45 let starega, torej v cvetu moških let, je Čehovina pokosila nemila smrt po dolgi bolezni v Badenu pri Dunaju 10. septembra 1855.
Njegovega pogreba so se udeležili prevzvišeni udje naše cesarske hiše ter načelniki civilnih in vojaških oblastev z Dunaja. Hoteli so na vreden način ska-zati zadnjo čast Čehovinu, junaku, ki si je nabral toliko lovorik v laški vojski za cesarja in domovino.
Da ostane torej vedno živ spomin na tolikega junaka Čehovina tudi v naši deželi, sklenilo je načelništvo veteranskega društva goriškega, postaviti mu v njegovem rojstnem kraju, v Gorenji Branici, spomenik, ki ima biti zgovorniši vrstnikom in potomcem nego je pisana zgodovinska beseda. Spomenik bode sporočal o neumrljivih čehovino-vih junaštvih sedanjim in bodočim rodovom !
Ker pa naprava takega spomenika zahteva večjih stroškov, nego bi jim bilo podpisano načelništvo pri vsej dobri volji kos, obrača so s tem do visoko-rodnih plemičev, c. in kr. vojakov, c. kr. domobrancev, do veleč, duhovstva, do naših bratskih društev in v obče do vseh blagih somišljenikov z udano prošnjo, da bi blagovolili podpirati to podjetje z radodarnimi doneski.
Sprejme se vsak dar, še tako majhen, hvaležnim srcem ter razglasi se po časopisih.
Darovi naj se blago vole pošiljati načelništvu podpisanega društva v Gorici.
Podpisani odbor goji prijetno nado, da ta poziv ne pade na nerodovitna tla.
II. prim. veteransko društvo za Goriško in Gradiško, pod najvišjim pokroviteljstvom Njeg. c. in kr. Vel. cesarja Franca Jožeta I.
Anton Jncobl, c. kr. domobranski stotnik, društveni predsednik.	>
Dr. Mih. pl. Hentscheh-midhaus, I. podpredsednik. Grof \Vil.juni Pnppi, II. podpredsednik. Karol grof LantMeri a Paratico, baron Schbnhans, c. kr. huz. nadporočnik z. sl., višji poveljnik veteranov. Josip Pallich pl. Caarbnrg,
c. kr. domobranski nadporočnik, tajnik. Ivan Simčič, blagajnik.
Domače in razne novice.
*	Interpelacija o porotnikih. —
Poslanec dr. Gregorčič je interpeloval v četrtek pravosodnega ministra zastran porotnega sodišča v Gorici. — Prihodnja „Soča“ prinese interpelacijo v doslovnem prevodu.
—	Da bi le kaj pomagalo!
^ V Gorici je umrl učeraj ob 7. uri zjutraj sedmošolec c. kr. gimnazije g. Danilo Mercin a, sin g. vadničnega učitelja. Star je bil še-le 17 let. Pokojnik je bil zelo nadarjen mladenič, ki je veliko obetal svojemu narodu. Koncem lanskega leta je zbolel na pljučnem katarju; iz tega je nastala sušica, ki je uničila nadepolno mlado življenje. — Naravno je, da smrt takega jedinca je nepopisen udarec za stariše. Vsaka beseda v tolažbo je tu zaman, tolaži in celi naj hudo rano Oni, ki sam ve, zakaj pošilja take udarce ubogim zemljanom. Naše iskreno sožalje ! — Pogreb bo jutri ob 2. popoldne.
—	Naj počiva v miru!
*	Sami smo krivi. — Iz Črnič nam poročajo: — Županstvo Črniče je tožilo 12 Občinarjev radi občinskih doklad in pašnikov; tožbo je sestavil dr. Vinci v imenu županstva v nemškem jeziku pri okr. sodišču v Ajdovščini. Tožbe so bile predložene 9. februarja t. 1. pod št. 498., katere je sodišče rešilo v istem jeziku, kakor so bile vložene. Vsi toženci ne razumejo nemškega. Menimo, da je brez potrebe vsak komentar.
*	Slovenski otroci v laških šolah
se naučijo malo ali ničesar, ker ne umejo jezika. Ker jih laški učitelji, učiteljice, vero- I učitelji ne morejo prida naučiti, vzamejo jih j stariši iz šole in pošljejo k župnijskim cerkvam, da jih dušni pastirji pripravijo za sprejem sv. sakramentov. Kakošni so ti nevedni revčki!? Ne znajo še čitati svojega jezika: res, pomilovanja vredni so stariši, taki otroci in dušni pastirji, ki imajo ž njimi opraviti. In to se godi le zato, ker merodajni gospodje, ker slovenske krvi žejni Lahi, hočejo imeti vse laško v Gorici. Kaj jim je do verskega znanja Slovencev, — katoličanov, da so le Lahi, pa je mirna Italija ! — Tako „P. List".
*Za novo društvo v podporo trgovcev in obrtnikov so že sestavljena pravila. Več v „Soči".
*V Kanalu je bil 1. t. m. občni zbor sadjarskega društva, Poročilo pride v „Soči" in prihodnjem „Primorcu".
*	V naši nadškofiji se začne vsako leto velikonočna spoved na sredpostno (IV): nedeljo, za katero je čas do Gospodovega vnebohoda ali Velikega križa. Saj že sv. evangelij dotične nedelje govori o čudežnem pomnoženju kruha, kateri čudež pomeni sv. obhajilo, s katerim nas veže četrta cerkvena zapoved, ki se glasi: „Spovej se svojih grehov po stavljenemu spovedniku najmanj enkrat
v letu in o velikonočnem času sprejmi sv. Rftšnje Telo". Bodimo tedaj poslužni otroci skrbe matere kat. cerkve!	„P. L."
*	Dobro mu je zasolila. — Po Gorici kroži ta-le zanimiva govorica:
Nadepolni sinko našega „podeštata" je šel v sebe vredni družbi mimo vodnjaka na Travniku. Tam so stala neka dekleta in se slovenski pogovarjala. Venutijev sinko se je zadrl na jedno : Peca che in una cosi bella citta si parla questa lingua. (Greh je, da v tako lepem mestu se govori ta jezik). —• Ona (razjarjeno) Cossa, cossa la dise! (Kaj, kaj pravite). — On (prezirlivo in ponosno): Cossa, non la sa, chi sono io. (Kaj, ali ne veste, kdo sem jaz.) — Ona: Poco mi importa. (Malo mi je mar.) — On: Io sono figlio del podesta di Gorizia. (Jaz sem sin župana goriškega.) — Ona: A, cossi! Go piacer di conoscerla! E la sua nonna, quando la stava per morir, ga ditto pur: Bog mi pomagaj! (A tako! Drago mi je, da vas poznam. In vaša stara mati, ko je umirala, je vender govorila: B o g m i pomagaj!)
—	Glasen smeh! Mladi Venuti della Pagnacca se je zasuknil in šel z dolgim nosom. — Pravijo, da je to do cela resnično. Sicer pa: Se non e vero e ben trovato.
*	Kaj jc s slovensko šolo? — Še vedno hodijo le trije otroci v šolo. To nasprotnike jezi! Tolike edinosti in odločnosti starišev se niso nadejali.
V sredo je bila seja deželnega šolskega sveta ; razgovor je bil gotovo tudi o slovenski šoli. Kaj so gospodje sklenili, to se pokaže kmalu. — Povemo pa, da dobrega ne pričakujemo nič! Dokler bo Rinaldini v Trstu, ni treba upati Slovencem boljših časov. — Nekateri laški gospodje so zelo zadovoljni z uspehom zadnjih dnij. Pravijo, da zmagajo skoro na vsej črti proti deželnemu šolskemu svetu, kar bo temu samemu ljubo! Ve-deremo! — Lahonski listi so poročali, da po seji je šel Rinaldini pogledat poslopje nove slovenske mestne šole; pravijo, da Rinaldini je bil jako zadovoljen z vsem, kar je videl. — Taka pisarija je gola lumparija I Radovedni smo, ali bo Rinaldini pustil, da lahonski časopisi tako blatijo njegovo ime v očeh vseh Slovencev.
*	Zopet izseljenci. — Tudi v četrtek je zaostalo v Gorici dva vagona Rusinov in Poljakov, namenjenih v Ameriko, ker niso imeli v redu vseh spisov in kar je glavno —
i ne preveč denraja. Pravijo, da za njimi jih pride še. — v Korminu postavijo baje posebne barake nalašč za take nesrečnike. Badeni, tu skrbi za svoje rojake, reši židovskih pijavk ubogo ljudstvo v Galiciji!
*	V Mirnu je umrl župan g. Vincenc Faganeli v 69. letu starosti. Mož je bil doma in v soseščini zel6 čislan in priljubljen.
—	Veličasten pogreb je bil v sredo ob 8. zjutraj. Voz in pogrebci so došli iz Gorice. Pogreb je bil veličasten. Naj počiva v miru!
* Iz Št. Petra nam poročajo, da priredi „Slov. Zveza" v svoji bralnici koj po blagoslovu v četrtek 19. t. m. podučen shod. Govoril bo č. g. kaplan Knavs o kmetijstvu in o rokodelstvu. Vabljeni so j udje in neudje.
O novem deželnem računarju gosp. Ivanu Kranjcu smo prejeli iz Gorice še te-le vrstice: „Gospod urednik ! V zadnji številki ste zares lepo povedali o vrlinah novega deželnega računarja. Ali v nekaterih rečeh ste bili netočni, kar je umljivo in naravno. Naj torej popolnim Vaše poročilce. — Gospod K. je dokončal nižjo realko z odličnim uspehom. — Pozneje je dovršil trgovsko šolo v Ljubljani z odliko. — Enako je z odliko prestal izpit za enoletnega prostovoljca. — Leta 1895. pa je prestal državni računarski izpit z najboljšim uspehom. — Piše in govori pravilno : slovenski, italijanski, nemški in francoski ter nekaj angleški in poljski. — Služil je več let pri znani veliki spedicijski tvrdki P a r i s i v Trstu, Benetkah, Genovi in Parizu, pozneje na t Dunaju. — Na to je bil tri leta blagajnik ' ljubljanske mestne hranilnice in je zdaj višji računarski preglednik velikih posestev barona Mayr v Ljubnu na Štajerskem.".
Za predelsko železnico. — Pred časom smo omenili temeljito nemški sestavljeno peticijo na državni zbor, da bi se isti odločil za predelsko železnico. Peticijo je uprizoril agitacijski odsek v Bolcu, a je datovana v Beljaku. Podpisale so jo te-le občine: Beljak in Trbiž na Koroškem; dalje: Bole, Žaga, Srpenica, Trnovo, Čezsoča, Log, Soča, Trenta, Spodnja Idrija, Cerkno, Šebrelje, Št. Viškagora, Ponikve, Sv. Lucija, Kanal, Deskle, Ročinj, Kobarid, Breginj, Sedlo, Kred, Drež-nica, Libušnje, Livek, Idrsko, Tolmin, Anhovo, Solkan, Št. Peter p. Gorici.
Kje je ostala Gorica, glavno mesto v deželi ? Izvedeli smo, da je bila predložena v podpis tudi županu dr. V e n u t i j u, a ta je ni hotel podpisati, Zakaj ne ? Najbrže se je bal, da mnogi Slovenci v hribih bi mar-sikako blago dobili na domačo postajo in bi ne hodili kupovat ga v Gorico k znani tvrdki Venuti. Ako je goriški župan tako malenkosten, bilo bi prav, da bi mu naši rojaki v hribih dali primeren odgovor s tem, da povedo tvrdki Venuti v Gorici, kar ji — tiče.
Radodarni doneski. — Zadnje dni so došli za „S logi n e" zavode ti-le darovi: Ženska podružnica sv. C. in M. v Gorici od preostanka za preteklo leto 40 gld. — Prof. Ant. Šantel 2 gld. Prof. Ivan Ivančič za tri mesece 15 gld. — V veseli družbi pri Kerševaniju v Dornbergu nabral Ivan Dru-fovka 2 gld. — Notar Kavčič, želez, uradn. Fr. Blažon in trgovec Koren v Gorici po 1 gld. — Na predlog podžupana Berbuča zložili starašini črniške županije 4 gld. 40. kr. — Pri zasebni plesni zabavi v prostorih g.
Podlistek.
Slovaške sličice.
Češki spisala G. Preissova, preložil Fran Tominšek.
1. O v £ i c a.
Pogorska podobica,
«Hoj, Štefan, Štefan!*
Mali potnik, z očetovo palico v roki, se ogloda. Zdi se mu, da čuje to klicanje že v drugo. Tako stoji nekaj časa, in v resnici: — gori na vrhu se premiče nekaj, kot mamkina ruta, — da istina, to jo njena glava. Za njim leti.
<Kaj mi hočejo?*, misli Štefan in nagubanči nekoliko obrvi, nevoljen, da ga zadržuje mati na veseli poti.
Proti jej gre, in kmalu se ustavi pri njem mati, le tako domače opravljena, vsa zasopla.
«Morala sem leteti za teboj !», pripoveduje naglo. «Atej se je kregal nad menoj, da sem te pustila iti lačnega. Lahko bi so neki spozabil in pojedel pri kumu kaj mesnega. Tu imaš kruha in dva sira; ko prideš zvečer domov, bomo obedovali. Dobiš kuhanega medenega žganja, mlincev, trnolične juhe, pokancev in kolačev, koliko boš hotel, — ali to ti rečem, spominjaj se na svojo dušo, da ne poješ kaj mesnega pri kumu. Lej, uprav o božiču bi te zlodej dobil!*
«Saj mi je povedal to že atej doma, in jaz imam pamet!*, odgovori resno Štefan. «ln en dan pa se menda le lahko postim; zato bo dobra večerja*.
«Atej je rekel, da ti še nimaš greha, če poješ košček kruha. Jej to po poti, da ti ne bo slabo, na! Pazi tudi, da si ne umažeš po poti nove suknje; idi vedno po cesti, ne da bi jo udaril po krajši jmti črez hribe!*
Kaj sem neumnež?*, dečko nevoljno zakliče in noče ponujenega kruha in sirov. Ko se pa spomni, da je šla mati za njim tako domače opravljena, s kratkimi rokavci, da ima gole roke zel6 počrnele, bolj nežno dodene:
«Ali vam je bilo treba v šlebedrah letati za menoj? Glejte, Arse so polne snega in gotovo vas zebe*.
«1 ne!», pravi mati in ga znova sili s kruhom in siroma. <Le vzemi to, da se ne bo kregal atej!*
Konečno vzame Štefan jedilo, da se ne bo mudil, m se odpravi na daljno pot. Poslovita se z materjo, deček koraka dalje, mati pa leti nazaj domov.
«Naši mislijo, da sem še malo dete*, preudarja desot.-letni Štefan. «Jaz se že lahko zdržim jesti*.
Na to zavije kruh in sira v haljo, ki jo nese pod pazduho, in se že smeje v duhu, kako se bo čudil atej, ko pride domov, to jedilo pokaže in pove, da se je posti
celi dan.	, H
Dečkove oči se zažarijo. Kako se je veselil tega oaij
/^e o žetvi mu je obljubil kum Štefan Godul čedno lado ovčico. Pred prazniki mu je naročil, naj ln'Kl? " ožični dan po njo, ker jo ima že pripravljeno za
Kum Godul je v Sobolinu graščinski pastir in mm. ič otrok. Štefan je njegov ljubljenček, zato ga tudi ees bdaruje. Rad bi vzel k sebi dečka, ah Štefanov *
Marca na debeli četrtek zložili pustinjaki in pustinjakinje 7 gld. 04 kr. Nekdo, ki noče biti „krošta*, daruje za narodno vzgojo naše mile mladeži 10 novčičev, Franc Pirjevic nabral mej Vrtovinčani, Berjani. sv. Križani in Skriljani 3 gld. 50 kr. o priliki odhoda č. g. kaplana Štrancarja iz Kamna v Štanjel.
Furlanski tramvaj. — Dr. Venuti ki je s pomočjo nadškofovega glasu zaprečil v deželnem zboru peticijo za vipavsko železnico in ki ni hotel podpisati peticije za predelsko železnico (zapomnite si vi hribovci, ki kupujete pri teh ljudeh!), je razkladal v zadnji seji mestnega starašinstva, kako napreduje delovanje za parni tramvaj v Furlanijo ; dodal je tudi, da ta srčna želja vseh Furlanov (bum!) je blizu ugodne rešitve. — Iz vsega tega je razvidno, da sedanji kolovodje lahonske stranke uganjajo narodnostno politiko povsod, tudi pri železniških zvezah. Vipavske in predelske železnice ne marajo, ker je boje Slovencev, a delujejo za tramvaj, ki ne bo imel skoro nikakega prometa. Ali so na Dunaju res oslepeli vsi merodajni krogi, da „ne vidijo nič, ne slišijo nič, kot bi bili mrtva stvar?!"
Porotne obravnave prično 20. aprila.
—	Na zatožno klop pride kakih 8 Slovencev; državno pravdništvo je tožilo vse v laškem jeziku, a sodni dvor ne da obtožnic preložiti na slovenski jezik, kakor je nasprotno storil o svojem času s slovenskimi obtožnicami našega urednika. Obravnave in razsodbe bodo torej tudi nasproti Slovencem le laške, — ako ne pride od zgoraj kaka odločna beseda, ki pove gospodom, da tako politikova nje v sodni dvorani n i n a mest u. Zares, Lahom ni treba boljših prvoboriteljev nego so gg. svetniki in državni pravdnik pri c. kr. okrožnem sodišču v Gorici.
Nove plinove luei. — V Gorici je ponekod prava mizerija z razsvečavo. Bela Ljubljana se pripravlja na elektriško luč, v Gorici pa celi deli mesta še plinove nimajo.
—	V zadnji seji mestnega starašinstva so pa vendar sklenili, da postavijo 17 novih svetilk; postavljanje bo stalo 30G gld., letni strošek pa 357 gld.
Za kolesarje. — Goriški mestni zastop je hotel obdačili tudi kolesarje; v tem pogledu si je hotel pridobiti prvenstvo v Avstriji. — Toda deželni odbor tega sklepa ni potrdil. — To je povsem pametno ! — Goriški municipij ali magistrat, kar hoče biti zadnji čas, nečuveno slabo skrbi za dobre ceste, da so le pomilovanja vredni kolesarji, ki vozijo skozi mesto. Goriške ceste se posipajo z debelim gruščem, kakoršnega ne rabijo niti zunaj na deželi. V tem pogledu je Gorica zadnja vas v deželi!
Zapravljanje mestnega denarja. — Za slovensko šolo niso imeli denarja! Strašno so javkali, da bi se jih vlada usmilila. —
Ali za razne demonstracije imajo vedno dosti denarja ! Čuje se, da imenitni „šjor podeštat" pojde zopet na Dunaj v spremstvu še enega »konšelirja», da bo ondi protestoval proti slovenski šoli. To bodo ministri trepetali pred slovečimi brkami in srepim pogledom, kakor bi jih prišel lasat sam Vittorio Emanuele. (Hudomušneži pa trde, da gospoda se pojdeta le malce zabavat na Dunaj, ker tu v Gorici nimata dovolj prave prilike). — V ulici Morelli pa hote odpreti nov laški otroški vrt, menda že osmi v Gorici, v kateri bodo lovili slov. otroke. Tako zapravljajo denar, potem pa tožijo, da so prazne mestne blagajne.
* „Goriška Čitalnica priredi v soboto zvečer veselico; spored v „Soči".
V proslavo 50-letnIcc Njcg. Veličanstva, a za spomenik pok! našemu rojaku baronu Čehovinu je prejelo predsedništvo veteranskega društva v Gorici te darove: Divizijski artilerijski polk št. 37. v Gorici 34 gld. Monsignor Ivan Abram v počeščenje svojega vrlega prijatelja 25 gld. Artilerijski polk št. 10. v Przemyšlu 20 gld. Divizijska artilerija št. 19. z doneskom polkovnika Pfriema 17 gld. Častniki 3. artil. batalijona v Petrovaradinu IG gld. General baron Wagner iz Inomosta 15 gld. Baron Leon-hard Bianki 10 gld. — Po 5 gld.: Karol grof Lanthieri, Anton Jacobi, cesarski svet. pl. Sobel, I. R., Urban Gruden iz Petovlja, Jakob Pussig, pl. G. Obleschik iz Linča, divizijski artil. polk v Oseku, tiskar in urednik A. Gabršček v Gorici, Tyrnovsko vojaško veteransko društvo. — Artilerijska zaloga v Pulju 4 gld. 20 kr. Henrik Gros, c. kr. gimn. ravnatelj in Jožef Billissich iz Gorice vsaki 3 gld. — Po 2 gld.: Ant. Klodič pl. Sabladoski, Ivan Simčič, monsignor Pavissich, dr. Al. Rojic, Martin Zucchiati, Karol Drašček, vikarij Jožef Šlunder v Gabrovici, Anton Braunitzer, artilerijsko zapovedništvo v Le-vovu, vojaško veteransko društvo iz Marijinih kopališč na Češkem, polkovnik pl. Ulrich v Kašavi, stotnik Friderik Janko v Budimpešti, pl. Pallich-Caarburg, trgovec Anton Koren, artilerijska zaloga v Karlsburgu na Ogerskem (2 gld. 60 kr.), eksc. vitez Mayer. Artilerijsko zapovedništvo v Temešvaru 1 gld. G5 kr. — Jožef Kosec, vikarij v Novakih in Peter Potočnik vsaki 1 gld. 50 kr. Po 1 gld.: župnik Blazij Grča, Jožef Furlani v Villi Vicentini. stotnik Ivan Hohler, Franc Ster-mole, župnik Martin Pervanje, monsignor Dominik Filipp, stotnik Ivan Springinsfeld, šolski nadzornik Culot, grof Friderih Attems, polkovnik Ant. pl. Mindl v Kašavi, učitelj Anton Rudež, župnik Franc Kranjc v Breginju, župnik V. Tomanin v Kobljiglavi, vikar Simon Gregorčič v Sedlu, Andrej Konjedic v Plaveh, gostilničar Ivan Reja v Gorici, Ivan Wagner, trgovec Anton Fon, veleposestnik Anton Jakončič, trgovec Edvard Pavlin, vitez pl., Catinelli, baron Lichtenburg, major Szolensky
kurat Štefan Mozetič iz Gorjanskega, prof. Šantel, Ivan častelliz, Ant. pl. Reja, župan v Kozani. — Po 50 kr.: Ivan Preži, nadporočnik Rudolf pl. Nemethy, Ferd. Sclnvarz, Kofol Matija, N N. v Biljani, Anton Kurner, Anton Kašča, Ivan Merznik, Jošk v Cerknem in Oblak Andrej. Franc Delpin 30 kr. — Predsedništvo izraža zahvalo vsem plemenitim darovalcem ter se priporoča slavnemu občinstvu za nadaljne doneske.
Poljaki sc izseljujejo kar v trumah. Znana je usoda 250 Rusinov in Poljakov pustne dni v Gorici. Komaj so odšli ti, prišli so drugi. Prošli mesec je laška vlada zopet zavrnila 30 oseb, ker niso imele dovolj denarja za dolgo pot; naša vlada jih je poslala zopet domov čez Reko. — Izseljenci prihajajo tudi čez Koroško, a na Pontebi jih čaka navadno enaka usoda, kakor tu v Kor-minu. — Naj bi „poljsko ministerstvo" začelo nekoliko misliti, kako bi se dalo odpraviti splošno bedo v Galiciji, seveda ne računaje na žepe drugih dežel; poljskim Židom bi trebalo stopiti na prste in narod bi si opomogel!
Dostavljamo še enkrat, da braziljska vlada je ustavila brezplačno prevažanje izseljencev ; vsakdo bo moral torej plačali voznino in hrano za dolgo pot v Ameriko.
Nesreče. — V Črničah sta se igrala s slamoreznico dva otroka. Prvi je potiskal deteljo pod nož, drugi pa je v istem trenotku zavrtel kolo; stroj je odtrgal otroku roko za pestjo, da se je držala le še za spodnjo kito in kožo. Poskušali bodo, da bi se roka zopet zarastla. — Pazite na otroke!
— Neki 30-letni voznik iz Rodeža (občine Deskle) je prišel v petek pod voz, ki ga je smrtno pomečkal. Umrl je v največjih mukah v nedeljo v bolnišnici usmiljenih bratov v Gorici.
— V Koprivi pri Korminu je padel z drevesa 15-letni Zotf in se hudo poškodoval; prenesli so ga v goriško bolnišnico. — 13-letna Pavlin Severina v ulici Lunga je svetila v četrtek s pelroljko na seniku; naslonjena je bila na vrata, misleča, da so dobro zaprta. Ali nakrat so se vrata odprla in ona je padla kakih 5 metrov globoko na tla. Luč se je sicer ugasila, ali zdrobila se je in kosci stekla so ji uzročili več hudih ran, posebno na vratu; spregovoriti ni mogla. Vendar za življenje ni nevarnosti.
Novačenje. — Prosimo gg. župane in tajnike v deželi, da bi nam sporočili, koliko mladeničev so letos vzeli k vojakom. — Gorica se je letos zopet škandalozno obnesla. V 3. razredu so vzeli same Slovence, in po vrhu tega menda same — „Sokole". — Mestni mladiči so se vozarili po ulicah in tulili (peti itak ne znajo), a nikdo jih ni oviral. Ko so pa došli okoličani nadomestit mestni primankljaj, se je vse drugače postopalo ž njimi! Slovensko pesmi nočejo sli-
Tomaž Pražjenka, noče tega dovoliti, čeravno ima sedem otrok, jednoga mlajšega od drugega. Štefan je drugorojeni.
Pastir Godni je nesel tri Pražjenkove otroke h krstu. Nato je zapustil Pražjenka na voljo svoje žene, katoličanke, luteransko vero in je vzel za ostalo otroke drugega kuma, katoličana. Zdaj je bilo proč s srčno razmero mej starima prijateljema. Pražjenka se je obnašal, kakor gre v novi veri, in ni ga malo bolelo, da mu Godul ni hotel odpustiti prestopa h katoliški veri. Koliko je bilo zaničevanja in zbadanja! Mirni, pohlevni Pražjenka že za to ni mogel prestati v Sobolinu. Odpovedal je občini in prejel mesto občinskega pastirja v Suranih više v gorah.
Tukaj ga jo često obiskal kuni Godul. Prinesel je svojemu ljubčku Štefanu vselej kako darilo, ali tudi tu se ni mogel zdržati pri pomenkovanji, da ne bi piknil starega prijatelja s kako besedo.
«Vsaki po svoje, kum, vsaki po svoje! Saj ti tudi kdaj umrješ, kakor jaz .
To je bila vsa Pražjenkova modrost, s katero se je menil braniti pred Godulovimi napadi. V srcu pa je bil čedalje bolj nevoljen na starega znanca, da ne da pokoja njegovi veri in jo hoče zasmehovati.
Godul se ne umodri, in tako se nokedaj dogodi, da se začno Pražjenka še drugače braniti:
«Kum, če me boš vedno takole napadal — brez povoda, ne upaj si češče priti k meni».
Godul se je koj dvignil in odšel. Nikomur ni rekel < z Bogom» ; le nekako plaho se je ozrl po mladem Štefanu, ki je dobil ime po njem samem.
Od te dobe sta bila občinski turanski in graščinski sobolinski pastir v veliki jezi. Lani pred božičem je pa slučajno zvedel Pražjenka, da je umrla ta teden Podolova žena. Iznenadilo ga je to, in ko je pletel vitrne koše, s katerimi se je po zimi živil, moral si je neprenehoma otirati oči. Tudi žena je jokala, dasi ni imela posebne ljubavi do Godnike, ko je še živela.
^Katoličan sem , preudarja Pražjenka in gre počasi k skrinjici, kjer je imel hranjeno praznično obleko. Oblekel je suknjo, na glavo širok klobuk, v roko palico, ali ko je bil že oblečen, ustopil se je k oknu, prijel brado z levico
in premišljeval:	.
»Katoličan sem in moral bi se ž njim pomiriti! Kaj pa, ko bi oni rekel, da sem še rad prišel k njemu, in ko bi začel znova gosti ono staro ?»
Ko še vedno stoji tako neodločen, ugane žena, kaj je, in mu reče:
»Veš kaj, Tomaž; on ima našega btelana zelo rad! Pošljiva ga k njemu in sporočiva, naj ga Bog utolažL.
To je dobra misel! Pražjenka pogleda svojo ženo prav tako hvaležno, kakor ondaj, ko mu je še mlada deklica obljubila, da ne vzame nobenega drugega. Samo da jo imel tedaj malo drugačne oči, temneje in žarneje.
Pražjenkovka koj umije Štefana, počeše ga, da mu na glavo klobuk staršega brata Tomaža; kajti že je minila doba, ko jo sleherno leto dobival Štefan nov klobuk od kuma. Deček no vč, kaj početi od veselja, da bo znova videl kuma Godula.
(Dalje pride).
šali! Sicer nimamo nič proti temu, da se omejuje razsajanje in petje po ulicah, ali postopa naj se z vsemi enako! — V sredo je redarstvo zaprlo tri okoličane na Goriščeku.
„Kopališče" zn mrtve v Gorici ali po laški „il bagno per i morti" daje vedno povod ostrim pritožbam. Kakošne so, je dovolj znano čitateljem našim. Poročali smo tudi o novih poskusih za izsušenje tal in o novem načinu pokopavanja. „Corriere" poroča, da posebna komisija je vsa ta dela pregledala natančno in bila „jako zadovoljna". Komu boste dajali kaj takega razumeti ? Ali menite, da smo sami tepci v Gorici, da ne znamo ceniti po vrednosti tega, kar vidimo na svoje oči?! — Še nekaj: Naše pokopališče je interkonfesijonalno ; vsak grob treba sproti blagosloviti. Kaj pravi katoliška „Eco" k temu? Zakaj ne zahteva, da odpravijo tudi veliki križ sredi pokopališča ? Križ ne tiče na tako pokopališče!
Požar na Ajševici. — Požar, o katerem smo že govorili, je uzročil Čibeju Janezu št. 70. okoli 1700 gld. škode; zavarovan ni bil. — Podal je prošnjo na glavarstvo, da bi isto doseglo kako podporo ali pa uprizorilo nabiranje darov po deželi. Nadejati se je, da se nekaj zgodi.
Volitev župana vršila se je 5. t. m. v Št. Andrežu ukljub neutemeljenim utokom, katerih se je veselil neki n a j v e č j i zakotno-revolverski list v Gorici. Izvoljen je bil g. Jožef Lutman; podžupanoma pa gg. Franc Z a v a d 1 a v, Jožef M o 1 a r in Franc Pašku lin. O ti priliki so zbrali za „Slogine" zavode 12 gld. 27 kr.
V	Ločniku so Furlani ustanovili laško „Bralno društvo’1 („Gabinetto di Lettura"). Predsednik je neki Pavlo Gecuta. „Corriere" je zelo vesel novega društva. — Kaj pa nekatere naše vasi v okolici? Ali bodo spale še nadalje? Solkan in Podgora sta zaspala; Št. Peter se giblje; Št. Andrež spi že dolgo. — Na delo, rojaki, na delo!
V	Vrtojbi je večje število rodoljubnih mladeničev in mož. Ti so sklenili, da zopet obude Čitalnico. Tudi pevski zbor ustanove. Za poučevanje petja imajo požrtvovalnega učitelja g. Zorna. — Živili Vrtojbenci! Le naprej !
Iz Bolca nam poročajo, da po kratkem odmoru je začela že zopet razsajati da-vica med otroci. — Šolo so morali zopet zapreti.
S Srpenice so nam doposlali večji dopis, ki odgovarja nekemu poročilu z Eolskega v «Edinosti» (ponatisnjenem tudi v „Primorcu") in ki se čudi odlikovanju nekdanjega župana g. Logarja za zasluge radi pogozdovanja. Ne zdi se nam potrebno, da bi dopis ponatisnili v celoti. Zato naj sledi le stvaren popravek : Omenjeni odlikovanec je prevzel prvi vlado na Srpenici. Vladal je izvrstno. Dokaz, da takratni glavar Winkler mu je osebno prinesel v hišo srebrno svetinjo, diplom in še 100 gld. Prvi je bil g. Logar, ki je začel pogozdovat „Po-krivnik", kjer je bila goličava. Vsaka hiša morala je takrat na odločeni jej prostor zasaditi ali topole, orehe ali črešnje. Naslednje leto prosil je g. Logar glavarstvo, da bi poslalo bore in smreke, kar je isto tudi storilo. Koze so se odpravile na ukaz g. Logarja. Čast komur čast!
Iz beneške Slovenije. — Deklina Marijana Trušnjak v Truškah pri Dreki je povila 28. februvarja nezakonsko dete. V strahu pred svetom je to dete pokopala — živo. Ali pravica je položila svojo roko na nesrečno mater in jo zaprla. Zdaj čaka pravične kazni.
— V Vidmu je umrl nadškof Ivan Marija Berengo v 07. letu starosti. Nadškof je bil od 1. 187(). — Želeti bi bilo, da bi njegov naslednik imel več zmisla za Kristusov nauk: »Pojdite in učite vse narode*, in da bi za tako sveto nalogo vzgajal duhovščino za uboge beneške Slovence v svoji gimnaziji in semenišču! Tamkaj vzgajajo duhovščino tudi za 40.000 beneških Slovencev, a slovenskega jezika se ne uče.
Onim našim naročnikom, kateri so i si kupili srečke dunajsk'h revežev (žrebanje I je bilo 18. pr. m.\ ako še ne vedo izžrebane '
številke, postreže naše upravnišlvo s tem, da se mu priznani številkasrečke in pridene dopisnico ali znamko za odgovor. Upravnišlvo ima natančen razkaz o vseh izžrebanih 5100 dobitkih.
Razgled po svetu.
Avstrija. — Umrlega nadvojvodo Alfa r e h t a S a 1 v a t o r j a so prepeljali iz Griesa pri Bocnu na Dunaj, kjer so ga položili v cesarsko grobnico v kapucinski cerkvi.
—	Njegovo Veličanstvo je imenovalo Arkadija Czuperkovvicza gorško-vshodnim nadškofom za Bukovino in Dalmacijo. — V Pulju je umrl podadmiral baron Wi ppl ing er. — Na Dunaju je umrl contre - admiral vitez Lelin er t. — Avstrijsko kvotno odposlanstvo si je izvolilo predsednikom grofa Schon-borna. — Dunajska policija je zaprla izdajatelja časopisa «E x t r a blat t», ker je poneveril 8000 gld. naročnine. — Pri dunajskih volitvah v prvem razredu je bilo izvoljeno 18 protisemitov in 28 liberalcev. Konečni uspeh je torej 96 protisemitov in 42 liberalcev.
—	Torej tudi v I. razredu, kjer volijo najbogatejši .Dunajčani, so pridobili antisemiti 4 nove mandate. — Naš cesar, ki je bival s cesarico na rtu sv. Martina, obiskal je predprošli teden v Mentoni (Francoski) predsednika republike Faurea, kateri mu je obisk vrnil. Francosko prebivalstvo je pozdravilo cesarja z burnimi klici „Živio cesar Avstrije", „Živio mir" in „Živila Francija". Cesar je bil zelo iznenajen radi presrčnih ovacij, katere so mu priredili Francozje. 1— Zunanji minister grof Golucho\Vski je obiskal prošli teden nemškega kancelarja kneza Hohenlohe v Berolinu. Temu obisku pripisujejo zvezo radi položaja Italije v Afriki, pa tudi to, da je le vrnil Hohenlohu obisk in da se predstavi nemškemu cesarju, kateri ga še ne pozna.
—	Pisalo se je, da je nastalo nesporazum-Ijenje v Badenijevem ministerstvu. Minister G lan z baje odstopi. Na vprašanje pravosodnega ministra G1 a n z a je izjavilo svoje mnenje vrhovno sodišče na Dunaju o govorih, ki so bili izrečeni v državni zbornici v drugih deželnih jezikih avstrijskih, v tem zmislu, da takšnih ni smeti zapleniti. Z ozirom na ta sklep, misli minister predložiti zbornici zakon v zaščito neslovanskih govorov. — V odseku za volilno preosnovo gre vse tako, kakor želi vlada in kakor kaže predloženi načrt. — V proračunskem odseku je bilo nastalo navskrižje radi ustanove železniškega ministerstva. Levičarji so bili namreč glasovali proti tej postavki, ker je bila odklonjena njih resolucija do vlade, da si v prihodnje pri takih slučajih priskrbi privoljenje zbornice. To pa je bilo baje le dogovorjeno mej Badenijem in levičarji, kajti v naslednji seji so se pobotali. — Na Dunaju zgrade novo gledišče, katero se odpre 2. decembra 1898. v spomin na 50-letnico cesarjevega vladanja. Potrebni denar zbero z radodarnimi doneski. Proračunjeno je na 500.000 gld. in bo namenjeno v ceno obiskovanje glediščnih predstav. Oklic še ni izdan, pa je že zbranih 250.000 gld. — V tovarni papirja Leykam-Josefsthal pri Gradcu je ustavilo delo 1300 delavcev, ker sta bila odpuščena dva delavca, katera sta zahtevala zboljšanje mezde v imenu ostalih.
Državni zbor. — V sedmi seji 26. pr. m. je predložil poljedelski minister načrt zakona o ustanovi gospodarskih zadrug. Isti je bil izročen gospodarski komisiji. D o-m o b r a n s k i m i n i s t e r je odgovoril na neko interpelacijo posl. dr. Pa ca k a radi nesprejetja nekega poziva v vojaških rečeh, ki je bil sestavljen v uradnem jeziku — nemškem, tor izjavil, da je bil pravilen postopek vojaške oblasti, dočim nesprejetje more imeti posledice, kedar se to zgodi, ko se vabi pod orožje. Posl. Po m b e r je upra-šal, kedaj pride v veljavo zakon o preskr-bovanju vojaških udov in sirot. Na to je odgovoril minister, da je to odvisno od obeh državnih zbornic. Načrt je bil predložen obema zbornicama istočasno, a še ni rešen. V isti seji je bilo izvoljeno to-le kvotno od-i poslanstvo : dr. Beer, dr. Russ, dr. Menger, I Klun, Ja\vorski, Zaleski, Zedwitz, Janda,
' Kaizl in dr. Ebenboch. Prešlo se je potem
k razpravi o naučnom ministru. Minister Gauč, na razna vprašanja, se je izjavil nasprotnim filozofičnim tečajem, ki so bili ustanovljeni kot prehodni med gimnazijom in vseučiliščem. Isto tako se je izjavil nasprotnim nadzorovanju učiteljev ter rekel, da bi takšno ubilo pri učiteljih vsako veselje do delovanja. Glede vzgoje žensk je izjavil minister, da šolska uprava ne misli ustanavljati gimnazijev za ženske. Veli, da bi škodovalo moškim v gmotnem pogledu, ako bi jim ženske tekmovale v službah. Šolska uprava proučuje način da žene dobe tako vzgojo, ki bo koristila prihodnjim .soprogam in materam. Stori vendar potrebno, da bo možno ženskim kandidatinjam polagati zrelostne izpite pri drž. gimnazijah; isto tako bodo priznani diplomi, doseženi na vseučiliščih zunaj Avstrije, ako so se kandidatinje podvrgle zrelostni pre-skušnji na domačih šolah. Tudi na avstrijskih vseučiliščih se ukrene potrebno, da bodo mogle ženske končati svoje nauke. — V osmi seji 28. pr. m. je bil sprejet naslov „Srednje šole" in ž njim postavka o celjskem utra-kvističnem gimnaziju s 141 proti 108 glasovom. V deveti seji 2. t. m. je storil obljubo novoizvoljeni poslanec Koblar. Poslanec M o sco ni je interpeloval vlado radi grbov, katere uporablja banka »Slavija* na svojih zavarovalnih knjižnicah. Pri nadaljevanju razprave o naučnem ministerstu zahtevala sta posl. Chotkovski indr. Scheicher, naj se mladina odgaja bolj na verskonravni podlagi. Kronawetter je zahteval popolno ločitev šole od posamičnih veroizpovedanj, katere naj bi same skrbele za versko vzgojo otrok. Posl. F u n k e je govoril o nemških šolah v Pragi, a Dobernig pripovedoval, da ne marajo koroški Slovenci za narodnostna slovenska stremljenja. Bil je sprejet predlog dr. P e r n e r s t o r f e r j a, naj vlada določi skrajne roke za izplačevanje mezd delavcem pri rudokopih. Posl. Klun je ugovarjal Dobernigu radi njegove trditve o koroških Slovencih ter zahteval, naj se razdeli deželno šolsko nadzorstvo na Kranjskem. Po govoru posl. S a m a n e k a in Fourniera je bilo sprejeto poglavje «ljudske šole*. Koncem seje je interpeloval posl. dr. F o r-reger, zakaj se zahteva znanje slovenskega jezika v razpisu natečaja dveh dvornih svetovalcev pri najvišjem sodišču ? — V deseti seji 3. t. m. prišlo se je na razpravo finančnega ministerstva. Govoril je minister B i 1 i n s k i ter se dotaknil tudi vprašanja nove pogodbe z Ogersko in izjavil, da vlada želi spraviti avstrijsko koristi v soglasje z ogerskimi, a bo zastopala odločno avstrijske koristi, da doseže pravično sporazumljenje. Posl. Ludwigsdorf je interpeloval radi zboljšanja plač vojaškim uradnikom. — V enajsti seji 3. t. m. je pričela in 9. t. m. je bila dokončana razprava o proračunu finančnega ministerstva. Pri istem so prinašali na površje razni poslanci zahteve ljudstva želeči, naj se ustreže njega željam. Sprejeta je bila tudi resolucija radi časnikarskega koleka, naj bi proračunski odbor reč proučil in stavil primerne nasvete. — V seji 10. t. m. je pričela razprava o proračunu poljedelskega ministerstva. Naj-prvi je govoril posl. Perič in predlagal razne resolucije ozirom na dalmatinske kmetijske razmere. Posl. Dyk je zagovarjal organizacijo kmetov. Posl. Fux je bil proti zavarovalnici živine na Moravskem. Posl Rigler je dokazoval potrebo protisemitov. Po govoru poslancev Oberndorferja, Razkošnega, Stefanoviča itd. govoril je poslanec R o b i č in pojasnjeval uzroke propadanju kmetijskega stanu. Posl. G h o n navajal je razne pritožbe proti gozdnemu in domenskemu ravnateljstvu v Gorici in zahteval ustanovo Še enega sličnega ravnateljstva za južne dežele. Posl. M o r r e (nemški liberalec) je govoril proti nagradam pri dirkah konj. Napadel je bivšega ministra Falkenhajna, ker je bil on tisti, kateri je povišal nagrade, a kmetom, kateri so ga prosili pomoči, je nasvetoval, naj le molijo. On je tega mnenja, da bi bil moral tako nasvetovati tudi sportsmanom, ko so zagovarjali povišanje nagrad. Ropotal je sploh proti dirkanju ter navedel izgled, da je konj „Tokio" pri dirkah v Londonu prispel še - le 14. na cilj. Predložil je konečno, naj se 50.000 gld., kateri so namenjeni za dirke, uporabi za druge, kmetovalcem ko-
ristno svrhe. V isLi seji je naznanil predsednik, da sta odložila državnozborsko poslanstvo češki plemenitaš Glarn-Martimi in Mladočeh dr. Foft.
Ogerska. — V zbornici je predlagal poslanec Košut, naj madjarska vlada povabi k millenijskemu švindlu tudi evropske velevlasti. Ako se pomisli, da je to reč zunanjega ministerstva in ne madjarske vlade, je v resnici smešno, kako more kaj takega zahtevati ta prismojeni poslanec. Na Dunaju so že siti te komedije z razstavo, ker so prepričani, da je zraven velike pretiranosti, ki ne odgovarjajo gotovim dejstvom. Uprašanje pa ostane zanimivo, ali bo ubogal zunanji minister Goluchovski glas madjarskega poslanca, katerega podpira tudi madjarska vlada? — Obe zbornici sti izvolili določeno število članov v kvotno odposlanstvo. — V zbornici je govoril bivši minister Koloman Tisza precej znamenit govor radi odpovedi trg. pogodbe z Ogersko, o kateri so sklepali deželni zbori avstrijski in sam državni zbor, ter izjavil, da upa, da, doseže sporazumljenje. Nasproten je samostojnosti v tem pogledu, ker bi bila pogubna za obe državni polovici. — V Sibinju (glavno mesto Sedmograške) je bil obsojen na 10 dnij zapora ali 100 gld. globe rumunski rodoljub dr. Ratiu, ker je izdal neki proglas na Ru-munce. — Nekateri časopisi so naznanili, da je madjarska vlada zanikala navadno letno podporo 30.000 gld. grško-katoliškemu duhovništvu. — Minister Banffy je sklical zaupen shod poslancev srbske narodnosti v s vrbo dogovora radi sklicanja srbskega narodno - cerkvenega posvetovanja ter o razpravnih predmetih. — Ogersko kvotno odposlanstvo si je izvolilo predsednikom Kolo mana Szela. — Pred budimpeštanskimi porotniki se je zagovarjal odvetniški pisar Ziak radi jednega članka v turčanskih „Nar. Nov.“ Porotniki so ga spoznali krivim z 10 proti 2 glasama in je bil obsojen vsled tega na 4 mesece ječe iu 100 gld. globe. Živela madjarska svoboda. — V zadnji številki objavljena volitev vršečkega pravoslavnega škofa se ni vršila. — Dulcis in fundo. V madjarskem narodnem kazinu so določili (1(100 gold. za smodke, katere se je imelo kupiti. Premeten sluga pa, namesto kupiti smodke, pobral je kopita z denarjem vred na veselje kazinašev. Zasačili so ga na Dunaju, — pa b r e z de na rja.
Italija v Afriki.— Italija v Afriki nima sreče. Nje vojska doživlja poraz za porazom. Uspehi v začetku vojne so opijanili italijanske državnike, da so že mislili, 'kako zasedejo vso Abisinijo. Vojskovodji Baratieriju so peli slavo na vsej črti, dokler se ni spekel. Neuspehi v zadnjem času so se pa pripisovali le njemu za uho in vsled istih je imel postati žrtev, to je, vlada mu je naznanila, da mu odvzame vojskovodstvo v Afriki druga oseba, general Baldisera. Predno je izročil vajeti svojemu nasledniku, poskusil 'je bojno srečo — na svojo veliko nesrečo. S
15.000	možtva in 00 topovi je naskočil pri Adui sovražnika, kateri pa je bil baje številno štirikrat močneji. To svojo smelost je plačal krvavo, kajti šoanska vojska mu je zasolila za večni spomin: — pregnala je italijansko vojsko, ubivši 5000 vojak o v i n z a p 1 e n i v š i 5'J topov. Trdi se, da so mej ubitimi tudi trije generali, a tudi Galliano da je mrtev. Ta nevesela vest je globoko užalila italijansko prebivalstvo, največ pa Crispijevo vlado, ki je upala, predstaviti se zbornici z zmagonosnimi vestmi iz Afrike. Na tako presenečenje pa se je morala udati usodi in stopiti pred njo 5. t. m. kot ponižni obdolženec, prose milosti in od-puščenje za storjene grehe. Ubogo italijansko ljudstvo zlorabljajo razni državniki' na vse mogoče načine. Doma umira gladu, ker je preveč obdačeno, in se mora seliti drugam, ako sploh želi živeti. Radi slavohlep-nosti vladnih organov in strategičnih pogreškov vojskovodij bo ljudstvo še bolj ubogalo in zbegano, kajti nikakor no bo moglo zadovoljiti vsem zahtevam v pokritje vojnih stroškov, ki so bili vrženi v morje na ve-''ko sramoto italijanske države pred očmi 1 Prosvitljenih narodov, ki občudujejo le vrline j “ecivilizovanih zamorcev v Afriki, Italijo pa |
pomilujejo. Prvi med prvimi, kakor že navadno, je bil nemški cesar Viljem, ki je izrazil svoje sožalje radi poraza v Afriki pri italijanskem poslaniku v Berolinu. Zadnja poročila iz Italije so ta-le: Po vseh večih mestih Italije je ogorčenje proti Crispiju ne-opisno. Množice so po mnogih mestih kričale:	„Abbasso Crispi! Morte a Crispi!
Morte ali' assasino!“ Za splošno ogorčenje je jako značilna demonstracija, ki se je dogodila na kolodvoru v Padovi. Na kolodvor je došlo 21 vojakov, namenjenih v Afriko. Ogorčena množica pa je udrla na postajo in je hotela zabraniti odhod vlaka, da prepreči odpotovanje vojakov. Celo na železniški tir so se metali ljudje, ne zmenivši se za puhajočo lokomotivo. He-le večemu oddelku vojakov se je posrečilo odgnati demonstrante. Generala Baratierija so že pozvali na povrnitev v domovino, kjer ga postavijo pred vojno sodišče. Med padlimi je tudi znani bivši poveljnik utrdbe Makalle, polkovnik Galliano. O generalih Dabormida, Albertom m Arimondi se še ne zna ničesar. Mi-nisterski svet je sklenil, pozvati v dejansko službo vojake letnika 1872. Iz tega sklepajo, da odpošljejo še 30.000 mož v Afriko. Utrdba Ad igra d, v kateri je nakopičeno na milijone vrednosti streljiva in živeža,je obkrožena z Šo a n-c i. — Napad Šoancev je moral biti zelo hud, kajti zbegal je italijanske vojake tako, da niso znali, kje so; bežali so na vse strani, da jih zapovedniki niso mogli ustaviti. Sam Bara-tieri, oborožen z mečem in samokresom v roki, ustavljal je vojake, a ni pomagalo nič*). Ako so se kje zbrali v skupino, so bili pobiti od nasprotnikov. Tudi zapovedniki mej seboj se niso razumeli in se niso podpirali, vsak je vojeval na svojo pest. O generalih Dabormida, Albertonu in Arimondu poročajo, da so zajeti, a Baratieri da je lehko ranjen. Francoski poročevalci iz Afrike naznanjajo, da je poginilo 5000 vojakov in 150 častnikov. To potrjujejo tudi drugi viri. Dvomi se pa
0	resničnosti podatkov, v kolikor se dostaja visokosti padlih, kajti trdi se, da jih je mnogo več. Sploh, ni mogoče zvedeti pravega po-loženja radi občne zbeganosti. (Glej vesti niže).
Ljudstvo v Italiji je razkačeno na vlado in pripravlja po vseh mestih protiafrikanske demonstracije. Najresnejša je bila v Milanu, kjer je prišlo do krvi. Demonstrovali so v Turinu, Padovi, Florenci, Bolonji, Paviji, Faenzi, Savinjanu, Fani, Pešam, Genovi, Parmi itd.; povsod je zahtevalo ljudstvo, naj se ustavi pošiljanje vojakov ter odpokliče vojska iz Afrike. Čast Italije in avtoriteta vlade tega seveda ne moreta dovoliti. Vlada je naročila 60 novih topov in odposlala novo baterijo 121 mož, da nadomesti zgubljene ter se pridružijo že odposlani vojski. Baratierijeva poročila so izročena vojaškemu svetu v pro-učenje in poročanje, da ga postavijo morebiti celo na zatožno klop. Nekateri časopisi obsojajo Crispija in vse ministerstvo ter zahtevajo, naj se nje postavi na obtožno klop, a ne Baratierija. Drugi pa zahtevajo, naj se odloči s splošnim glasovanjem, ako se ima nadaljevati vojna ali ne. — Neki italijanski časopis poroča, da je bilo na bojišču mrtvih in ranjenih dve tretjini vojakov, to je okoli 10.000, kajti vseh je bilo 10.000. To je hud udorec za italijansko vojsko. General Baratieri je baje nevarno zbolel. Po drugih vesteh je umobolen. Nemški časopisi pišejo, da je kralj Humbert pričel dogovarjanja z Meneli-kom radi mini, ker se boji domačega prevrata. Francoski dobro poučeni časopisi pišejo, da stane vojska v Afriki vsak dan
1	milijon frankov. Neki umirovljeni major italijanske vojske pripravlja dobrovoljce za Afriko ter z a t r j u j e, da ji h z b e r e d o G 0.0 0 0 (!! ? ? — ako bi ne bili figa-možje!) pa seveda brez onih, koji so popihali preko meje. Radovedni smo, ako se mu posreči zbrati namesto G0.000 — le G00. — Iz Londona prihaja vest, da se je napotil proti Kasali (trdnjava na zahodni strani laške kolonije; ves boj doslej je bil le na jugu) kralj Abdallah, glavar Mahdistov,
*) Neki star vojak v Gorici je dejal: Poznam jaz Italijrfne ; dokler streljajo oni sami, so že še „na korajži”, ali ko začno žvižgati kroglje tudi z nasprotne strani, tega pa ne vstrpe dolgo: pot pod noge in hajd!
s 30.000 možmi. Tudi emir Osman-Diga je zbral svojo vojsko dervišev ter se namenil proti Italijanom. Ti vesti sti zbegali Italijo.— Pred otvoritvijo zbornice v Rimu, 5. t. m. je bila izbrana velike množica ljudstva, ki je pričakovala radovedno, kaj stori ministerstvo. Prišlo je poprej do male zmešnjave, ker je ljudstvo napadlo stražarje, na kar so morali vojaki poseči vmes. V zbornici so se zbrali vsi poslanci, galerije so bile natlačene. Splošna pozornost je nastala, ko se je predstavilo ministerstvo v popolnem številu. Minister Crispi je izjavil : „Ministerstvo je odstopilo in kralj je temu pritrdil". Po teh besedah so nekateri poslanci odobravali, drugi pa vpili in mahali z rokami, mej tem ko je Crispi vse opazoval z rokami navskriž, pričakuje čas, da more nadaljevati. Slednjič pride do besede in reče: „Vendar ministerstvo ostaja na vladi, dokler ne dobi naslednike, in to radi redu". Nastali so zopet veliki neredi z upitjem, odobravanjem tako, da ni bilo mogoče nadaljevati seje, ki je trajala le pol ure. Predsednik je zbežal raz sedeža naznanivši poslancem, da jim naznani na dom prihodnjo sejo. Tako je končala prva seja brez velikih posledic za Crispija. — Novo ministerstvo je že sestavljeno pod predsedništvom Rudi n i j e v i m. General R i-cotti je prevzel vojno ministerstvo. Opozicija je predložila zbornici predlog, naj se odpokličejo iz Afrike vojaki ter da se postavi pod obtožbo Crispijevo ministerstvo. — Novo ministerstvo še prav ni prevzelo vlado, že ga napadajo časopisi. — Radi demonstracij, katere so se dogajale po Italiji, so pričeli zapuščati Italijo vsi tujci, kateri so prebivali zimski čas ob Rivieri.
Poluradni tržaški „Mattino" je priobčil uvodni članek poln najglobokejše žalosti nad usodo Italije. Italija joče, pravi, a mi njeni zvesti zavezniki jokamo ž njo in ji želimo boljše sreče. — „Zvesti zavezniki"! Naj bi „Mattino" povedal tudi to, kakošen zaveznik je Italija nam! Od nje nimamo pričakovati nikake pomoči, kajti v Italiji vsi zavedni ljudje zovražijo Avstrijo tako, kakor je sploh mogoče človeku sovražiti! Naravnost smešno je, kako Rinaldinijevo trobilo pripoveduje, po kaj hodi Italija v Afriko. Čujte! Italijo niso vodili sebični trgovinski nameni, ne prazne ideje, marveč hotela je le nesti „sveto prosveto" (sacra civilta) iz Evrope kot dragocen dar divjim pokrajinam afri-kanskim. — Take kozle navezuje „Mattino" svojim bralcem na nos. Ali je kdo, ki mu zaresno veruje P — Narodi v Eritreji prav nič ne potrebujeje italijanske prosvete, ki obsega danes le še: glumaštvo, banditstvo, mizerijo! — General Baldissera se je začel pogajati z Menelikom glede miru. Vlada je vsled tega ustavila odp oši Ijanje vojaških krdel v Afriko.
Radi česa je nastal spor mej Italijo iu Abisinijo I — Kralj Menelik, kot mož prosvetnih mislij, priznanil je švicarskemu zaveznem svetu, da Abisinija pristopi k svetski poštni zvezi. Proti temu je prosve-dovala italijanska diplomacija trde, da se ne sme obračati Abisinija v diplomatskih rečeh naravnost, ampak le posredovanjem Italije, ker ona ima pokroviteljstvo nad Abisinijo. Tako da baje glasi pogodba, storjena mej obema državama. In uprav radi te pogodbe je nastal spor, ki je usodepolen za Italijo. O pogodbi trdi namreč Menelik, da se je Abisinija zavezala v isti, da Italija more posredovati v diplomatskih rečeh, dočim Italija trdi, da se je zavezala Abisinija na to, da v diplomaciji sploh m o r a posredovati Italija. Ker se državi niste sporazumeli radizmisla teh dvehbe-s e d i c, je nastal spor in iz tega vojna. Sedaj je uprašanje, ako bo veljalo Italije pokroviteljstvo nad Abisinijo tudi zanaprej ozirom na poraz pri Adui ?
L’Italia fnvit da se! — „Piccolo" je poročal, da nemške in angleške banke so ponudile italijanski vladi denarja, kolikor bi potrebovala, po zelo ugodnih pogojih. No vlada je odklonila prijazno ponudbo, ker so izjavile domače banke, da so pripravljene v enem dnevu dati 500 milij. lir, da se reši čast domovine. — Se non e vero e ben tro-
vato! Seveda, odslej bo imel svet grozen „rešpekt" pred Italijo, katera „fara da se", ko vsakdo pozna njeno velikansko mizerijo! Smešni Ijuđjć!
Laski vojaški beguni so kar preplavili obmejne dežele avstrijske, da rešijo svojo kožo pred „divjim Menelikom" in njegovimi črnci. Došli so v Gorico, v Trst, posebno veliko jih je pa na Tirolskem. — Avstrijska vlada bi dobro naredila, ako bi nekoliko skrbneje pazda na take laške junake. Beže iz domovine, ker jej nočejo služiti, v Avstriji pa rogovilijo kot najvročekrvnejši irredentovci.
Toda take vrste Italijanov je največ v Avstriji. V Italiji je vse proti vojni v Afriki in sploh proti Crispijevi kolonijalni politiki; tam doli se vrše dan na dan veličastne demonstracije proti vladi in proti tej vojni ; tam doli kriče ljudje celo: Viva Menelik! Abasso Grispi! Non vogliamo guerra! — tu v Avstriji se pa vedejo Italijani kot modri zaščitniki italijanske časti in slave! — Zakaj pa ne gre par tisoč prostovoljcev proti Me-neliku, ko so že tako vroči zagovorniki vojne, s katero je Italija oskrunila načelo svojega združenja !
Vojna sila v Italiji. — Parižki «Fi-garo" je priobčil zanimive črtice o vojni sili Italije. Naj priobčimo po „S. N." par odlomkov:
Efektivno stanje laške vojske je zdaj
208.000	mož, vender to število ni v istini nikdar doseženo. Istina je, da je ekspedicijski kor v Abesiniji ali, bolj natanko v Eritreji, brojil 0000 mož. Vzeli so tedaj še
34.000	od redne vojske, in sklenili so jih vzeti še 10.000 — brez zadržka, kajti postava dovoljuje vladi, porabiti vojsko, tako kot se nji najbolje zdi. Zadostuje pa pogled na organizacijo laške vojske, da uvidimo, da so te pošiljatve provzročile oslabelost italijanske vojske v celoti. Ge nastane morda jutri vojska v Evropi, bi bil morda Menelik indirektni vzrok druge Kustoce.
Na papirju je totalno stanje laške vojske res briljantno: tu blesti 800.000 mož aktivne armade in dve rezervi (mobilna milica
400.000	in teritorijalna milica 550.000). vsega skupaj 1,700.000 do 1,800.000. Vender. koliko je mej temi izurjenih vojakov? Tu se znižajo številke grozno! S istini ima Italija 19 razredov, vsak razred počez 75.000 mož. Ali, prvič ni bilo nikdar pozvanih več kakor
55.000	potrjenih, drugič pa niso bili sklicani v isti čas; vojni minister je moral 1. 1892., 1893., 1894. čakati s pozivom dotičnih razredov (letniki 1872., 1873., 1874.) do marca, radi nedostatnoga budgeta. Varčevali so tako, da vojna služba ni pri nobenem dalje trajala kot 2 leti, izvzemši konjeništvo!
Kar se tiče oproščencev in rezervistov raznih razredov, oni ne služijo skoro nič; samo I. 1892. so sklicali kot za neko demonstracijo proti nam 50.000 rezervistov v Alpah, drugače pa število rezervistov sklicanih na jedno vajo ni prekoračilo 10 do 30.000 mož.
Naj kdo misli kakor hoče o splošni mobilizaciji — jasno je, da bi pošiljatev 50—G0.000 mož v Eriterijo ne provzročila posebne praznote v armadi, ki šteje preko milijona in pol, če bi bilo mogoče nadomestiti iz celote iztrgane taktične jednote. To ravno je nemogoče. Če bi se pa mobilizovalo bi nedostanek 40.000 od danes in 60.000 od jutri bil prav za prav nedostatek broječ
200.000	mož, katerega bi ne vedeli kako nadomestiti. Pri tem je ta nedostatek še celo v prvi vrsti laške vojske! To samo je dovolj, da je mogoče razumeti nestrpnost italijanskih vojaških časopisov!
Ostale države. — V Sredcu je bil izvršen atentat na bivšem bolgarskem prefektu G e o r g i e \v u, kateri pripada liberalni Radoslavov! stranki. Napadla sta ga dva moža in ga nevarno ranila. — V srbskem kraljevem konaku so bili okradeni kraljevi poboč-niki. Ukradenih je GOOO frankov. Pustili pa so tatovi srbske srečke. — V Španiji so na dnevnem redu demonstracije proti ameri-kanskim konzulom, katerim razbijajo okna stanovanj in na uradih. To vse pa radi tega, ker je priznala washingtonska zbornica kubanske ustaše kot vojno moč. — V Franciji je bila razprava proti onim osebam,
katere so opeharile znanega milijonarja Le-bady-a. — Predsednik Faure se je povrnil v Pariz. Pri sprejemu svirala je godba mrtvaško koračnico. — V Š v i c i so bile velike povodnji, da je bil ustavljen ves promet. — Angleška kraljica je odpotovala v Nizzo. — Ruski prestolnaslednik se nahaja tudi v Nizzi. Obiskal je tudi našega cesarja v Mentonu. Sešel se je tudi s Faureom.
Razgled po slovarjem svetu.
Hrvaška. — Za pok. dr. Ant. S tarče vi če m čitajo se maše-zadušnice skoraj po vseh mestih Hrvaške. — Za 29. t. m. je sklicana gavna skupščina stranke prava v Zagrebu. Sklicuje jo baron Rukavina. — Na izpraznjeno poslansko mesto za dr. Star-čevičem bo kandidoval v okraju Delnice-Cabar dr. Nikolaj V e 1 j a č i č, profesor bogoslovja na senjskem semenišču, na podlagi programa stranke prava. — Pok. Starčevič je zapustil svoj dom sinovcu dr. Mile Star-č e v i č u z opazko, da ga ima on zapustiti v narodno svrho. Pri shodu stranke prava pa je izjavil dr. M. Starčevič, da on tega doma ne mora imeti za se in povabil skupščino, naj ona določi, za kaj se ima uporabiti. Radi splošnega nesporazumljenja pa se ni sklepalo o tem. — Trgovsko društvo „Merkur" v Zagrebu je ustanovilo v svojem delokrogu nameščevalni odsek za domače in inozemske trg. pomočnike, katerim priskrbljuje mesta brezplačno in posreduje mej pomočniki in gospodarji v Zagrebu. Opozarjamo slovenske trg. pomočnike na to društvo, posebno one, kateri bi hoteli stopiti v trgovine na PIrvaškem. — Umrl je v Zagrebu Josip E i s e n h u t h, glasbenik in nadarjeni skladatelj hrvaški. Pokojni je bil brat pred leti umrlega Gjura Eisenhutha, kateri je bil tudi izvrsten skladatelj. Njegove pesmi pojo pevski zbori po Slovenskem kaj radi. N. v m. p.!
Dalmacija. — Vodstva splitskih narodnih društev so si postavila nalogo, da sezidajo v Splitu „Narodni Dom". Da dosežejo to svrho, zavezali so se rodoljubi raznih političnih strank, da nakupijo delnic po 25 gld. eno, katere izplačajo mahom ali pa v mesečnih obrokih po 1 gld. Na ta način bo mogoče zbrati lepo svoto denarja. V to svrho je že zagotovljevih okoli 10.000 gld. Vplačani denar bo sčasom povrnjen od dohodkov doma z žrebanjem številk delnic. Uplačevani denar bo nalagan koristonosno v narodnem denarnem zavodu. Tako mislijo rodoljubi v Splitu; kaj delamo mi Slovenci v Gorici? Po uzgledu splitskih rodoljubov bi se dalo nekaj storiti tudi pri nas —. le požrtvovalnosti treba. — Na mesto pokojnega dra. M. Klaiča bo kandidoval za državni zbor njegov sin dr. Peter K 1 a i č. — V splitsko mestno gledališče pride na gostovanje društvo čeških operet. To se zgodi že v drugič, kar je zelo hvalevredno, kajti le tako se morejo upoznati Slovani na prosvetnem polju in priti do spoznanja, da je mejsebojna vez potrebna ne samo na prosvetnem nego tudi na političnem polju. — „Narodni List" je prinesel članek o stranki prava, v katerem poroča, ako se ne zjedinita v Zagrebu oba taborja, da se ne bo treba čuditi, ako pretrgajo dalmatinski pravaši vse vezi s stranko prava v Zagrebu.
Bosna-Hcrcegovina. — V Sarajevu je umrl prošli mesec mitropolit Nikolajevič, kateri je zapustil v dobrodelne namene srbske okoli 70.000 gld. — Gospodična Milena M r a z o v i č k a. lastnica tiskarne v Sarajevu in pisateljica, je imela na Dunaju predavanje o ljudstvu v Bosni in Hercegovini v prostorih društva za spoznavanje avstrijskih narodov. — Ustanovilo se je tudi v Sarajevu veteransko društvo. Dne 2. t. m. je bila prva glavna skupščina. Mej odborniki društva je tudi Slovenec Špindler, lastnik tiskarne. — V „Bošnjaku" priporoča neki izvedenec v gospodarskih rečeh, naj bi sadili v Bosni-Hercegovini ž a f r a n, ker je tam za to pripraven ilnati svet. — Volitve v mestni zastop sarajevski se bodo vršile 23. t. m. Voljenih bo 40 zastopnikov in sicer tako, da dobi vsaka verska stranka enako število glasov (osem) to je: muhamedanci,
katoliki, pravoslavni, Židi ter ostale veroizpo-vesti. Volitev se bo vršila hkratu za vseh 40 zastopnikov na raznih krajih mesta tako, da se bo glasovalo z raznobarvanimi listki. Vsaka verska stranka bo imela drugo barvo. Tako se vrši enakopravnost v glavnem mestu Bosne, katera je bila pred 20 leti še popolno neci-vilizovana. Nekdanji „turški ščavi" so prekosili že avstrijske, v kolikor se dostoja enakopravnosti vsaj pri mestnem zastopu! Goriški Slovenci, živeči v civilizovanem delu avstrijskega cesarstva — jim gotovo ne zavidamo enakopravnost, dasi je nismo sami deležni!
Češka. — Novi češki namestnik, grof Go ude n ho ve, nastopajo svoje mesto, je govoril uradništvu, kateremu je priporočil pravično upravo, kajti takšna pomore do narodnega sporazuma. Uradnikom je pri-poročal, naj se uče obema deželnima jezikoma, da bodo mogli izvrševati uspešneje svojo službo. To so le besede, pričakujemo dejanja.
Ornagora. — Cetinjski uradni list „Glas Črnogorca" je prinesel jako lep članek o položenju mej Hrvati in Srbi. V članku se je izrazil zelo ugodno o FIrvaški in dejal: „Ako bi zavzela Hrvaška v avstro-ogerski monarhiji samostalen položaj, kakor ga ima Ogerska, tedaj bi postala ona najzanesljiveji odpor valovom, kateri so danes preko nje nevarni srbskim deželam". To izjavo so pozdravili z veseljem hrvaški časopisi kot znamenje, da se odpirajo oči tudi onim zaslepljencem, kateri pomagajo podložiti Hrvaško pod tujčevo peto.
Srbija. — Proračun kraljevine Srbije za 1. 1890. izkazuje dohodek 03,594.000 dinarjev, strošek pa 63,314.300 dinarjev, torej prebitek 280.000 dinarjev. Da se je dosegel ta prebitek, morale so se brisati iz proračuna znatne svote pri vsakem ministerstvu. Pri prosvetnem je brisanih 202.000, pri monopolu tobaka 400.000, pri drž. železnicah 000.000, pri trgov, ministerstvu pa 270.000 dinarjev. To je res žalosten prebitek, ker se je moralo brisati toliko postavk za razne potrebe. Ker Srbiji ni mogoče spraviti več nego 63,000.000 dohodkov, je brisanje bilo potrebno, ako se je hotelo dobiti ravnotežje. — Huda burja je razsajala v Srbiji ter uzročila veliko nesreč. — Vsi politični dnevniki bel-grajski brez razločka političnih strank so prinesli zelo žalostno poročilo o gospodarskem položenju dežele. Obresti so poskočile pri zasebnem prometu od O'/a na 7%. Davčni izvrševalci (eksekutori) uporabljajo vsa dovoljena in nedovoljena sredstva, da iztirjajo davke. V nekaterih okrajih prodajajo hiše dražbenim potom za 30, 40 in 50 dinarjev. Tako žalostna poročila iz bratske državice nas ne navdajo z veseljem !
Bolgarija. — Pišejo časopisi, da prestopi k pravoslavju tudi knez Ferdinand. Kadar gre za osebne koristi in častilakom-nost, tedaj je mogoče vse ! — Vršile so se dopolnilne volitve za sobranje. Pišejo pa, da so bile popolnoma svobodne, brez uplivajnja vladnih organov. V Sredcu je izvoljen znani rodoljub Dragan Cankov z večino 500 glasov. — Knez Ferdinand obišče ta mesec Sultana v Carigradu. Pišejo, da ni soglasja mej njim in Sultanom radi naslova v priznanici porte o potrjenju bolgarskim knezom. Koburg zahteva naslov „kraljeva Visokost", a Sultan lega ne mara, ampak le „visokost". Kakor se vidi, tukaj velja ona, da „appetito viene mangiando", kajti sedaj mu ne ugaja več naslov kneževska visokost.
—	V Makedoniji je bilo pouličnih neredov in prišlo je do poboja mej Turki in Bolgari. Osem mrtvih je bilo. Morala je po-sredovati vojska.
Rusija. — Petrograjsko „Novo vreme" je prineslo poziv za nabiranje doneskov, s katerimi bi se pokrili stroški za odpošiljanje enega oddelka pomožnega društva rdečega križa v Abisinijo v pomoč kralju Meneliku.
—	500 rumunskih kmetov je odposlalo prošnjo na ruskega carja, naj jih osvobodi rumunskih boljarjev (veleposestnikov), kateri jih tlačijo v družbi z Nemci. — Nekaterim ruskim časo-pisom ni prav, ker je izdal strogo zapoved podrejenim častnikom zapovednik moskovskega vojaškega okrožja, general Kostandn,
da morajo postopati z vojaki človeški. Ta general je prvi mej ruskimi, kateri se ne ujema z dosedanjimi strogimi običaji v ruski vojski, čudno je vsekakor pa, da so temu nasprotni nekateri javni Časopisi, kakor „Peterburgskija Vjedomosti“ in „Graždanin“. To ni znamnje napredka! — Ruski minister-rezident v Rimu je čestital papežu o njegovi obletnici papeštva.
Raznoterosti.
*	Ženska zavist. — Ko je bil sedanji ogerski ministerski predsednik baron Ranffy še veliki župan v nekem rumunskem komi-tatu, seznanil se je s preprosto ljudsko učiteljico; učiteljica je bila lepa in — kar je baronu Banfijju, ki je notorično sila neumen in neomikan, posebno imponiralo — izobražena. Poročil se je ž njo, in vsa Ogerska ve, da je soproga ministerskega predsednika in bivša učiteljica nekak angelj - varuh svojega moža. Dokler baron Banffy v državnem zboru to govori, kar mu je žena spisala, govori pametno, kadar pa nanese usoda, da mora nepripravljen govoriti, se vedno blamira. Rojene aristokratinje pa ne morejo baronici Banffy odpustiti, da je bila ljudska učiteljica, in ker se jeze, da bi soproga ministerskega predsednika pri milenijski razstavi igrala prvo vlogo, so sklenile, da se nobene slavnosti ne udeleže, če baronica Banffy za ta čas ne odpotuje iz Budimpešte. Ona pa ostane in bo stala pri slavnostih o boku svojega soproga.
*	Požar v premogokopu. — Nastal je požar v premogokopu v Kattowitzu v pruski Šleziji. Rešilna dela so trajala več duij in — kak je bi uspeh? Iz gorečega rova se je spravilo 110 mrličev in le jeden živ premogar, od rešiteljev pa se jih je pet ubilo, 30 pa je bilo nevarno ranjenih.
*	Kako korejski kralj svoj narod civilizuje. — Korejski kralj je razglasil naslednji ukaz: Jaz, vaš kralj, sem si dal danes striči lase na evropski način in sem oblekel evropsko obleko. Ukazujem, da moj narod to isto brez mrmranja stori.
*	Da le kaj nese! — Policija v Budimpešti je zasledila skriven zavod, kjer so se za primerno nagrado izdelovale vsakovrstne naloge za srednješolce. Profesorji so se že dolgo čudili, kako da dijaki pišejo tako dobre šolske naloge, vprašani pa nič ne znajo. Zakotni izdelovalci šolskih nalog so bili vsi vseučiliščniki, vodja zavoda pa je bil neki Žid.
*	Žaloigra pod zemljo. — V nekem zapuščenem rovu premogokopu v Wheelingu v zapadni Virginiji (Amerika) našla so se okostja štirih premogarjev. Jedno okostje je slonelo ob zidu, poleg njega je ležala steklenica, v kateri se je našel listek. Na tem listku se bere: 2. novembra 1863. Če se ta listek kdaj najde, izvedite, da smo tu pokopani, ker se je rov zasul. Jesti in pili nimamo nič. Že osem dnij smo zasuti. — 4. novembra. Ewing in Akelsohna sta snedla svoje škornje; luč ugasuje, zrak je čedalje slabši. — 6. novembra. E\ving je Akelsohna ubil, niu odrezal noge in jih zavžil. Zdaj pleše z nožem v roki kakor blazen. — 7. novembra. Zdaj sem sam. E\ving me je napadel in jaz sem ga moral ubiti. Zavžil sem drugi škorenj jn sedaj denem ta listek v steklenico, da se •zve naša usoda. Jožef 01ny. — Prebivalci dotičnega kraja se še dobro spominjajo, da so 1. 1863. izginili štirje premogarji; dva sta Idla Angleža, dva Amerikanca.
*	Mesečnik je na grozen način našel svojo smrt. V Bocnu je pal s strehe 26-letni delavski pomočnik, katerega je „luna nosila". Ob 1. uri po noči je vstal in šel na streho. Ko je bil ravno na vrhu strehe, ga je nekaj Prebudilo, zgubil je ravnotežje in padel z vrha štirinadstropne hiše na dvorišče, kjer se je ves razbil.
*	Pošten tat, ki je ukraden denar obrestmi povrnil. — Vrhniški mesar in
gostilničar Fran Korenčan izgubil je 8. de-^O'ubra 1894. leta vračajoč se iz Ljubljane ooiuu, listnico s 352 gld. Vse poizvedovanje, °klicavanje in sodnijsko preiskavanje bilo je ?astonj — denarja ni bilo. Okradeni udal se 'j? v božjo voljo ter napravil križ čez denar. ^ako pa je bil iznenađen, ko je dobil na
pepelnico torej čez dobrih 14 mesecev, brezimno denarno pismo, oddano v Ljubljani, ki se doslovno glasi: „Dragi gospod! Tukaj Vam pošljem list denar, kakor ste ga vlan zgubili, jaz bi ga že pred poslal, pa ga nisem mogu, ker sem ga ponucal, nikar ne bodite jezni in odpustite mi, molite zame". V tem pismu bili so 3 stotaki in 6 deseta-kov, na zavitku pa zapisano seveda izmišljeno ime Jakob Mikuš. Radost v družini, ki je ukradeni denar z obrestmi vred zopet nazaj dobila, bila je velika, vsled česar se je pa tudi ta redki in veseli dogodek na pepelnico v veselem prijateljskem krogu primerno praznoval.
* Papirnati goldinarji. — Do konca februvarja t. 1. bilo je vničenih in odpisanih 56,801.396 papirnatih goldinarjev. Ker je država izdala dne 24. julija 1884. leta 57,883.361 papirnatih goldinarjev, ostalo jih je torej koncem februvarja meseca v prometu samo še 1,209.558.
Književnost.
„Knjižnica za mladino". — Izšel je skupni 13. in 14. snopič (za januar in februar) na 127s tisk. pol ali na 198 straneh; prinaša Čedno izdelano sliko, životopis in pesmi pokojnega staroste slovenskih učiteljev
—	Andreja Praprotnika. Životopis je spisal ljubljanski učitelj g. E. Gangl. — Pesmi so tako razvrščene, da so najprej cerkvene, potem posvetne. Iz te zbirke je razvidno, da še dandanes pojo po cerkvah največ Pra-protnikovih pesmij, ki jih je rad zlagal za vse možne cerkvene čase in potrebe. Kdo ne pozna pesmij: „Ko v jasnem pasu primiglja nam zvezdica daničica", — ali: „O Devica, počeščena, ti Kraljica vseh nebes!" — ali: „O Devica, Pomočnica", — ali: „Oče večni v visokosti!" — itd.? — Tudi posvetne pesmi so zelo razširjene med narodom, n. pr.: „V dolini prijetni je ljubi moj dom",
—	ali: „Beseda sladka, domovina", —• „ali: „Domovina, mili kraj", — ali: „Pozdravljam te gorenjska stran" itd.
Brez dvoma bo ta obširna zbirka dobro došla naši mladini; želimo le, da bi jo prav pridno prebirala. — Cena naročnikom 40 kr. vezani, 198 stranij obsežni zbirki je pač tako nizka, da treba precej velikega števila od-jemnikov, ki pokrijejo stroške. V razprodaji velja 50 kr.
Za 1. 1896. se ni še oglasilo niti 400 naročnikov, a še med temi so trije okrajni šolski sveti na Goriškem z naročenimi 130 letniki (Gorica 50, Sežana 40, Tolmin 40).
„Žaveza" učiteljskih društev in založništvo sta se obrnila do vseh posojilnic in hranilnic na Slovenskem, naj bi pri sklepanju računov za 1. 1895. kupile po nekaj letnikov te „Knjižnice" mladini domačega kraja. S tem bo podjetju pomagano na noge, a veliko snopičev lepega berila pojde iz založnikovih shramb med ljudstvo. — Prosimo vse prijatelje tega prekoristnega književnega podjetja, da bi se oglasili bodisi v ravnateljstvih ali pa pri občnih zborih. Ne prosi se daru, marveč ponuja se le dobro blagd po zelo nizki ceni, nižji nego med samimi Nemci!
Enako so se poslale prošnje raznim županstvom po vsem Slovenskem.
Koncem marca izide tretji snopič, ki prinese razne male povestice za otroke do 10. leta. Priredil jih je po nemškem izvirniku za naše razmere g. Tone Brezovnik, nadučitelj v Vojniku pri Celju.
„Slovanska knjižnica". — Sarajevska „Nada" je prav pohvalno spregovorila o zadnjih snopičih. O Krilanu je obljubila večji spis, ko izidejo vsi trije snopiči. Jako je pohvalila tudi tretji snopič pripovedk iz Soških planin in v obče skrbno urejevanje knjižnice same. Taka pohvala odličnega lista bo gotovo uredniku in izdajatelju le ,v spodbudo v nelahkem nadaljevanju književnega podjetja z vedno rastočim deficitom. Upamo na boljše čgse! Ako po 6 pol obsežne knjige za 15 kr. s poštnino vred ne dobč toliko odjemalcev, da se splača vsaj tisek, vez in pošta, tedaj res ne vemo, kakošno književno podjetje naj sploh prodre pri nas Slovencih!
Narodna gospodarstvo.
Zablačeuo seno. — Prijatelj kmetijstva opominja posestnike travnikov, naj ne pokladajo zablatenega sena ali otave, kajti taka klaja škoduje pincam in uzroči lahko plućno kugo ter tudi izvr-gavanje. Tako seno naj se raje sežge. Močno za-blačena klaja se ne da zboljšati niti z izpiranjem niti z mlatvijo. Zahlačeno seno tudi ni za steljo, ker bi je živina vender le dobila, če bi je pod njo nastiljali. Prah škoduje pa tudi očem in pljučam ljudij.
Mah se zareja po travnikih le vsled poman-kljivega gnojenja. Vsak kmetovalec ve dobro, da mah po primernem gnojenju izgine popolnoma s travnikov, namesto njega pa vzraste žlahtna trava. S samim uničevanjem mahu ne izboljšamo prav nič travnikov. Uničevanje mahu in krepčanje travnikov se mora ob enem vršiti, če hočemo imeti kaj uspeha. To dosežemo s temeljitim brananjem in gnojenjem travnikov. Z brananjem odpravimo mah in prerahljamo tla, kar je zelo velike koristi; zato se mora to vedno pred gnojenjem zgoditi. Za gnoj se da porabiti lesni pepel, apneni prah, mavec, cestno blato, dobro uležan kompost, Tomasova žlindra z žveplenokislim kalijem, gnoj iz stranišč, kostna moka, gnojnica itd.
Ne trpinčite konj ! V hudi zimi postanejo kovinski predmeti tako silno mrzli, da morejo na roki, ki pride z njimi v dotiko, narediti rane, podobne opeklini. Posebno občutno je, če pride s takim predmetom. na pr. s kljuko pri vratih, v dotiko mokra roka. Če se pa tega predmeta dotaknemo z jezikom, je pa celo hudo. Kar velja za človeka, velja ravno tako tudi za živino, in vender nihče ne misli na to. Pri nas navadno hranijo konjsko opravo zunaj hleva, na prostem, in kadar vpregajo, vtaknejo konjem v gobec mrzlo brzdo, kar konju naredi velike muke in mu večkrat tudi gobec rani. Potem ni čuda, če so konji po zimi v gobcu bolni, da ne morejo jesti. Vzroki bolezni se iščejo povsod drugod, le tam ne, kjer so. Proč torej z mrzlimi uzdami!
Kako nioso pri sušenju braniti muh ? Znano je, kako so poletni čas muhe sitne, da skoro največ zavoljo njih ni mogoče mesa sušiti. Temu se lahko pomaga na tale način: Kadar meso sušiš, pazi dobro, da že v tem času ne znese kakšna muha nanj jajec, iz katerih se kmalu izvale črvi. Potem hrani meso v dobro zaprli posodi, in kadar meniš meso obesiti,, stori to zvečer, kadar se že kadi. Če je zjutraj meso še vlažno, hrani je zopet na temnem prostoru in | zvečer je zopet deni v dim. To ponavljaj tako dolgo, dokler meso ne izgubi zunanje vlažnosti in se potem ne primejo več mušja jajca.
Zakaj se klobase pokvarijo? Mnogokrat se čuje tožba, da se mesene klobase ne suše lepo, temveč se usmradijo. Navaja se mnogo vzrokov, ali resnični so pa tile: 1. Meso se je premalo drobno zrezalo, zategadelj sol in druge dišave niso mogle vsak košček popolnoma prevzeti. Premalo soljeno meso pa, kakor znano, začne gniti. 2. Se je meso s soljo in dišavami premalo zmešalo in zgnetlo. V resnici se mora dobro soljeno meso pred delanjem klobas tako dolgo mešati in gnesti, dokler se ne čuti, kakor bi bilo gladko, če z roko potegneš po nj em, t. j. koščeki se ne smejo več otipati. 3. Lahko je pa tudi vzrok to, ker se z leseno iglo (špilo) v narejene klobase ni napravilo dosti lukenj, skozi katere se pri sušenju odteka mokrota in dohaja zrak. Dobro je tudi klobaso, kadar se dela. prav močno zadrgniti, da se meso prav trdo stisne, kajti mehke klobase se najraje kvarijo.
Itelini vinom, ki imajo preveč barve, pomagaš, če jih krepko čistiš. Dobro čistilo v to svrho, katero imaš vedno pri roki, je jajčni beljak. Posebno uspešno se tako vino čisti, ako vzameš na hektoliter sladkega posnetega mleka, ki ga dobro speniš in vmes pomešaš 4 do 5 beljakov.
Surovega masla no hrani na svitlobi, ker
je ta naredi lojevo. Skušnje so namreč to jasno dokazale, in trditev kmetovalcev, da se surovo maslo, zavito v zeleno listje, bolje obdrži, je popolnoma resnična, kajti to listje zavira pristop tistih svitlobnih trakov do masla, ki je morejo kvariti. „Kmet."
Za kratek čas.
1.	Sodnik: Kako je to? Vas vidim že petnajst krat pred seboj! — Zatoženec : Kaj morem za to, gospod sodnik, če še dozdaj niste — „avancirali".
2.	V neki družbi so se pogovarjali o slavnih slikah. Nekdo, ki seje rad bahal, da pozna vse najimenitniše slikarje, je trdil, da je videl v Parizu sliko nekega generala, ki je bila tako dobro in naravno narejena, da so jo morali vsak teden — obrili.
3.	Neki modrijan je dal napisati na vrata svoje hiše: Kdor je popolnoma zadovoljen, temu dam to hišo. Precej drugi dan pride k njemu človek, ki se je predstavil kot popolnoma zadovoljen. — „Dobro !“ reče modrijan, „kaj pa želiš zdaj od mene?" -„Dajte mi hišo, kakor ste obljubili", odgovori tujec. — Toda modrijan mu reče: „Nične bo, ljubček moj!
■ Če bi bil ti popolnoma zadovoljen, bi nič ne želel in ne zahteval od mene še to hišo!"
4.	On : A, vse ženske so si podobne kakor las lasu. — Ona : Tedaj si bil dovolj nespameten, ko si se toliko trudil, da bi izbral tisto, katero si vzel za ženo !
Konec pridige reče duhovnik: Ko se obrnem po cerkvi, vidim Vas vse tako lepo oblečene, da bi se skoraj vprašal, kje so pa ubogi? — Toda, ko po-gledam po sv. maši, kaj je nabral cerkovnik v pušico, takoj moram vsklikniti kje so pa bogati?!
6.	Gizdalin pride snubit hčer k bogatemu trgovcu. „Predno Vam dam roko svoje hčerke, vprašam Vas še, koliko imate premoženja?", reče mu ta. — „Nič zdaj“, odgovori snubec, „toda za gotovo pričakujem dobiti veliko denarja". — „rlako? Od koga?" — „„Od svojega tasta!““
7.	Kako se živi po ceni? — To je povedal neki skopuh svojemu stričniku, ki ga je večkrat prosil denarja. Pisal mu je: Delaj in živi, kakor jaz. Moj zajutrek je skoraj iz nič; opoldne jem to, kar mi ostane od zjutraj; za večerjo potem ne skrbim; vlečem se zgodaj, a v spanju pozabim na lakot!
Peter Smola so je naučil nemški pri vojakih in pisal svoji Kozi to-le pismo:
Tergeste 16. Jenovar 1895.
Main lipster Hoza!
Ich Peter Smola tu šen hicen umi hišen iber longe longe mer, geke berge, vejte fett, geben gont met gerc, jih pist auf Tergeste fon jagr pataljon himera 19, jih gegangen serženšola mit- lem tajč, jih apisel cajt avancirt ficepatrollirar- Ah majn lipster Roza, jih long long cajt niks viden tir, jih kem sprobn, mein herc so trabrik, oh soudat šber sein, esen komis Švare, menaža paj der tok ajmol, das is tajil, hautman štrofu cvamal durikle varest, šlofen fon das porten pričen. Aleš jih per niks holten, mir imer zajn tu lipster Roza pajn mih. In Tergeste gone fil punca krajneriš, aber jih nur tajn liben, kajn andere, pis ih sterhen. Majn lipster Roza, šrajbn cruk fon mich par cole per šnelcuk, Lipster majn Roza, jih kisen taužent mul geben til pusel fon tajn liper bober	Peter.
Atres fon mih musen so gešrajbt Gern gern
Peter Smola paj di Jagarpalaljon lumera 19. dreta kompanija ferti cuk kosama koštel šun jušte in	Tergešte
glistenland.
Loterijske številke.
4. marcija:
Pi'ag ............................40	21	t	24	82
Lvov..............................38	30	15	67	82
11. marcija:
Ri-no.............................T3	26	74	68	71
Inomost ......................... 75	9	60	13	56
14. marcija :
Trst............................. 86	1	88	53	76
Line............................. 17	12	44	67	24
Tržne cene.
Kava; Santos........gld. 144-— do 148-—
Sandomingo . .	•	•	• n	164- —	7»		• —
Java			168- -	J)		' —
Ceylon			188-—	n	— ’	
Moka			192-—	n		•	
Sladkor			35-50		36’ —
Špeh			56'—	Tl	64-—
Petrolij v sodu ....		20'—	Tl		•	
v zaboju . . .	•	•	•	n	6-30	)J		* -
Maslo surovo			76'-	n	
kuhano 			88--	p	
Moka: (Majdičeva);
št.	0	gld.	13-20,	št.	1	gld.	12 80,	št.	2	gld.	12-50,
„	3	„	12,	„	4	„	11-50,	„	5 „	ID ,
št. 6 gld. 10 60, št. 7 gld.
Ogerska :
št.	0	gld.	13-50,	št.	1	gld.	13- —,	št.	2	gld.	12-20,
„	3	„	11-70,	„	4	„	1D20,	„	5	„	10-50,
št. 6 gld. 9-90, št. 7 gld. 8'50
Otrobi debele.......................gld. 4-70 do —.—
drobne.......................... 4-60	„	—.—
Turšiča navadna......................... 6-—	„	7.
Oves................................6-75	„	7.50
Razglas
Podpisano ž u p a n s tv o naznanja, da vsakoletni sejni, ki je na dan 5. aprila v Nabrežini, bode zaradi Velikonoči letos dne 24. marca.
Županstvo Nabrežina dne 15. marca 1896.
župan :
Tance.
Hiša v najem
ali na prodaj ob cesarski cesti v županstvu kanalskem. Kdor bi želel se pogoditi, „naj se oglasi pri županstvu v Kanalu".
Lončar Alojz Černe
v Kobaridu
izdeluje vsakovrstne lončene peči in modovnice za ognjišča po najnovejših uzorcih. Gene so nizke in dobro blago. Prevzame tudi stavbinske okrase po do-poslanih načrtih.
Zaloga piva
iz prve
kranjske eksportne pivarne na Vrhniki v Gorici. Rabatišče št. 18.
pri|)orcča izborno |iivo v sodčkih in v steklenicah. Cene zmerne.
Steklenice se polnijo v pivovarni.
Ob enem naznanja podpisani, da odpre
15. marca t. 1. v Kapucinski ulici st. 1.
gostilno z vrtom
kjer bo razim piva točil tudi pristna domača vina. Častitim znancem iz mosta in dežele se ndano priporoča
Joško Rovan,
49 -2	2	zastopnik vrhniške pivovarne.
Prodaja
STEINFELDSBCO PIVO,
vino in žganje M. Brass, v Gorici na Komu
7	(v bivši Reichov! hiši).
ANTON OBIDIČ
čevljar v Semeniški ulici št. 4 se priporoča Slovencem v Gorici in v okolici za blagohotna naročila.
Ozira vreden zaslužek
posebne vrste in dolgotrajnosti ponudi se v vsakej fari razumljivim, krepostnim in spoštovanim osebam.
Pismena vprašanja pod „9132",'Gradec, poste reslante.	32,25—6
;e Ifnf.	^ |
primes k bobovi kavi
edino zdrava
kavina pijača.
Dobi se povsod, pol kile za 25 kr.
Svarilo! Zaradi ničvrednih ponarejenih izdelkov je treba paziti na izvirne zavoje z imenom
Kathreiner
jpi?- Slovanski obrtniki in trgovci.
Gostilničar Ivan Lisjak
pri „Rajhu* št. 5. na Kornu, priporoča svojo gostilno: vino belo vipavsko in briško, teran kraški, pivo steinfeldsko, kuhinja dobra, sobe izvrstne za prenočišče, prostorni hlevi za živino. Gene primerne.
r
Trgovec z vinom Anion čoš,	S
v Nunski uliti, v Gorici (gostilna pri „belem • zajcu") priporoča bogato zalogo vsakovrstnega S belega in črnega vina v sodčkih od 56 1. naprej, g _ katerega lina v svoji zalogi v glediščni ulici, 20. • Cene zmerne, poštena postrežba.	S
BGBG——08.? ■BBGBBBMOBBB
'otojrraf* A. Jerkiči ivan Dekleva X «fFek Karol Drašček«►
Fotograf
na Travniku	^
priporoča svoj fotosgraiični
veleti-Sec z vinom, ima v svojih zalogah vseh za v o d z a v edtd *n sIovenc“em n" <► vrst domačilihnstrskih vin. Goriškem.	o <!>■
®©8®ce©e»e«ea«ee®ec©®a«««ee»<
8 Svečar J. Kopač v Gorici
H	Solkanska ulica 9	^
© priporoča pristne čebel no-voščene sveče S 2 kg po gld. 2-45. Za pristnost jamči s 1000 kron. • S Sveče slabejših vrst po jako nizki ceni. Zaloga © kadil za cerkve po gld. 1-20, 1 gld., ter 50 kr. kg. _
1 Razpošilja na vse kraje avstro-ogerske monarhije. J
i
priporoča
pekarijo v Riva Corno 4 »►
in podružno prodajalnico kruha ]
v Semeniški ulici 2.
a Trgovec z vinom Ant. Pečenko
Vrtna ulica štv. 8.
priporoča v sodčkih od 56 litrov naprej prislna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih, ^ briskih in istrskih vinogradov. — Cene zmerne, a postrežba ločna.	__ J
i jJEF- Za pristnost vina jamči. —^
i®®«®©®®«®®®®®®®®®®®®®®®****®***
g> O	O <?►-O •*> <ip
Anton Kuštrin	4
▼ v Gosposki ulici štv. 23 A	pri porota	f
A	svojo	trgovino raznih jedilnih	^
T	potrebščin. Postrežba točna.	Y
o-<t>o-o
Anton Korpn	2
Gosposka ulica 4
^ Gostilničar Ivan Reja
© priporoča svojo gostilno „jiri ^ golobu* za vojašnico štv. 7.
® Vino belo in črno prve vrste. _ ^ Kuhinja dobra. Gene ziuerne. ^ |
Anton Koren
j.	Gosposka ulica 4
3 priporoča razno lončarsko, porcelansko in stekleno 3 til;,L-o. reže in uklada šine ter nriuravlja okvirje.
-O <fc>	^
Usnjar Franc Bensa	V
▼	v Ozki ulici 8	A
4 priporoča vsakovrstno usnje, ^ T podplate, kopita, orodje in druge A
▼	potrebščine za čevljarje.
ž	<S>-<►••!►<<►<>
3333333333333333333930333333333® j!	Tovarna piva Fr. Wanek	3
®	na Goriščeku	3
»„1. in ul,„d, iil,«-,„ -pri,„.,iid di™,,. $ § pri»«ria tuji zah® goriSkega piva. §
33333333333333333333333333333339	«3333334333333333333393333333333
®**«*4*4*«ft*®*®«**«ft*2 *!.*#.***®*****.*®<f****5 j Jt*********®***®*®****^ Andrej Čermelj !* «, Klobučar AlltOJl Fon » «	Andrej Jakil	»
na Kornu	^ * v Semeniški ulici ^ i ♦ Tovarnar k6Ž Rupi #
X priporoča svojo zalogo razno- ^ J’ priporoča g v oj o bogato zalogo ^ ^	Miren.	!*
•*} vrstnega j e d il n ega hl aga. -	^ D# klobukov in kap ter gostilnico ^	.. 'p
*	Postrežba vestna.	^ preskrbljeno z izborn. vini.	Frodajalmca na Kornu v Gorici ^
4 Pnpirnica Antona Jeretiča $ i	Saunig & Dekleva	|
......... glavna zaloga koles „Swifi“ v ulici Fran Josip# J*
2? št. 4. Zaloga pušk, streljiva, šivalnih strojev &
"I itd, v nunski utici št. 16. Popravljalnica koles
in izdelovalnica žičnih blazin v nunski ulici št. 14-
3	ir	irir ir us* ir^jr^**
JO S. VINDYŠ
tovarna strojev in livarna
Praha - Smiehov, Vinohradsk& ulica št.
priporoča
patentne stočilne stroje
brez zamaševanja ju s sočasnim zamašenjem
steklenic,	_
gMT- ZRAČNE TLAČILKE "*•!«
(lastna iznajdba)
povsem nove, zboljšane sestave, kollo s pumpo,	z“
niče, zamašilke in kaprovalke stoklonlc, tlačilko, P»rnl v«« tili in zaklopnico vseh vrst iz rdečega zlitka, medenine ah železa od najmanjšega do največjega obsega.
ftjja-- Coniki na zahtevo brezplačno.
Z'
-s pisarniško strok o. 'kakor peresa, svinč-*	nike, papir, knjižice itd.	|5
v Semeniški ulici in za veliko vojašnico
priporoča vse izdelke, ki spadajo v šolsko in