GOZDARSI(I VESTNI!( MESEčNI LIST ZA GOZDARSTVO LETNIK XXIX. LJUBLJANA . 1971 IZDALA ZVEZA INžENIRJEV IN TEHNIKOV GOZDARSTVA IN INDUSTRIJE ZA PREDELAVO LESA SR SLOVENIJE . ' - - ODGOVORNI UREDNIK: DR. ING. MIRAN BRINAR UREDNISKI ODBOR: Ing. MILAN CIGLAR, ing. CVETKO čUK, ing. VLADO JENKO, ing. FRANJO JURHAR, ing. SASA BLEIWEIS, ing. FRANJO KORDiš, ing. MILAN KUDER, prof. dr. ing. DUSAN MLINšEK, MARTIN POTOčNIK, ing. ANTON PRE- LESNIK Tisk: CGP »DELO«, Blasnikova tiskarna v Ljubljani VSEBINA Gojenje in urejanje gozdov Mednarodno posvetovanje o gojenju gozdov, prof. dr. ing. Dušan Mlinše k . . 54 Slabo pomlaje\1anje jelke in toksična koncentracija topnega mangana v zgornji taJni plasti, dr. ing. Marjan Zupančič . . . . . . . . . . . . . 59 O vplivu kalinov na kalitev semena v zvezi z alternacijo nekaterih gozdnih dre- vesnih vrst, dr. ing Miran Brinar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 65 O novejših rezultatih proučevanja areala razprostranjenosti ozkolistnega jesena, prof. dr. ing. Pavle F uka re k . . . . . . . . . . . . . . . . 193 Gozdna združba kot osnova za določanje rodovitnosti rastišč, ing. Lojze Ma- ri n če k . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 201 Mineralno gnojenje odraslih gozdov, dr. ing. Marjan Zu pančič . . . . 209 Pasekvoja - Metasequoia glyptostroboides - nova pomembna eksota. dr. ing. Miran B r j n a r . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 257 Varstvo gozdov Posvetovanje o uporabi herbicidov v gozdarstvu, ing. Franjo Ju r har . . . . 58 Očak negundovec jemlje slovo, Stana Hoče var . . . . . . . . . . . . . . . 84 trnoglavi jelov zavijač (Choristoneura rnurinana H . B. sin. Cacoecia murinana H. B.) zopet v Sloveniji, ing. Saša 's 1 e i wei s .... ... : . . . . . . 289 Izkoriščanje gozdov Priprava dela in nova tehnologija gozdne proizvodnje, doc. dr. ing. Amer Kri- vec .. . ....... . ... . . . ... ............... 11 Racionalizacija izkoriščanja planinskih gozdov, prof. ing. Zdravko Tur k 27 Steklo je delo na centralnem mehaniziranem obdelovalnem skladišču v Lim- bušu, ing. Milan C ig 1 ar . . . . . . . . . . . . . 224 Vtisi iz Centralne afriške republike, prof. ing. Zdravko Tur k 264 Afriški tropski lesovi, ing. Dušan Debenjak . . . . . . . . 271 Moderno mehanizirana izkoriščanje gozdov, prof. ing. Zdravko Tur k 278 Mednarodni simpozij o clrobncm lesu v Celovcu, prof. ing. Zdravko Tur k 279 Vprašanje obresti pri kalkulacijah ekonomičnosti strojnega dela v gozdarst n1, prof. ing. Zdravko Tur k . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 292 Izboljšanje tehnologije pri sečnji in izdelavi gozdnih sortimentov, ing. Edvard Rebu 1 a . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 314 Izkušnje s prvih tečajev za vodenje hidravličnih nakladalnih priprav pri GSC v Postojni, ing. Viljem Ga r muš . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 317 Posvetovanje ·o indns·trializiranem izkoriščanju gozdov, prof. ing. Zdravko Tur k . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 323. Ekonomika Stanje in perspektive gospodarjenja z gozdovi, ing. Edvard Rebu 1 a . . . . . 1 Prispevek k razpravi o ekonomski sintezi območnih gozdnogospodarskih na- črtov, ing. žarko B e r n e ti č . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 89 Pomen gozdov za zasebne posestnike na območju gozdnega obrata Cet-knica, :ing. Franc P er k o . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 100 Gozdarstvo češkoslovaške v luči ekonomike, mgr. ing. Iztok Win k 1 er . . . . 169 Odškodnine za razlaščene gozdove na trasah hitrih cest v Sloveniji, mgr. ing. Iz tok W i n k l e r . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 298 šolstvo, kadri in društvena dejavnost Ing. Lajovicu v spomin, ing. An ton Prelesnik . . . . . . 53 Mladinska pogozdovanja spomladi 1970, ing. Franjo Ju r har 61 Tekmovanje gozdnih delavcev sekačev, ing. Ciril Remic . . . 104 Izpopolnjevanje gozdarskega visokošolskega kadra, mgr. ing. Iztok Winkler 129 Vplivi znanstveno-tehnološke revolucije na oblikovanje ljudi, dr. Vlado S c h m i d t . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 133 O izobraževanju gozdarskih inženirjev v goratih deželah, prof. dr. Hans Lei- b u n d g u t . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 134 študij gozdarstva v Belgiji, prof. dr. Ivi. Van Mie gr o et . . . . . . . . 149 Strokovno posvetovanje in plenum Zveze IT GIPL, dr . ing. Miran Brinar 152 Dvanajsto republiško tekmovanje v smučanju, ing. Milan Ci g 1 ar . . . 184 Strokovni izpiti v jesenskem roku l970, ing. Franjo Ju r har . . . . . . 247 1nženir Bogdan 2agar ~ sedemdesetletnik, Ka tica K obe· Arzenšek 277 Ekskurzija absolventov gozdarstva v švicarske gozdove, živka Brinar 327 Strokovni izpiti spomladi 1971, ing. Franjo Ju rha r . . . . . . . . . . 330 Razno O gozdarstvu Britanske Kolumbije, prof. ing. Ivan Klemenčič ..... Ekologija in varstvo narave v spi·emenljivem svetu, Gcrarclo Bud o \V s ki Gozd in umetnost, prof. dr. Nikolaus K 6 st le r . . Gozdarstvo Pakisiana, dL ing. Vlado Tre gub o v . . . . Vojvodov gozd na Gorenjskem , ing. Fmnjo Ju r har . .. 40 142 16l 175 182 Zapiski o začetkih gozdarstva v Sloveniji, prof. ing. Franjo Se v n i k Petnajsti kongres IUFRO, prof. clr. ing. Dušan M 1 i n šc k .... . 227 Jz bukovc podrticc je zrastlo pet dreves, ing. Fran io S germ . . . . . . . . Iz dejavnosti FAO, ing. Igor- Smo 1 c j . . . . . . ... . Viisi s simpozija o rcdčen.iu v gorskih gozdovih in o vrednotenju dwbnega lesa, ing. Marjan Lip og 1 av še k . . . . . . . . . . . . . . . . . . Novi podatki o Rcsslovcm delovanju v naših gozdovih, prof. clr. Vlaclimit· Murko .... . . .. .... . .... . . . . .. .. .. . . ... . Strokovno slovstvo 238 243 279 325 335 Nov entomološki učbenik, ing. Saša B 1 e i wei s . . . . . . . . . . . . 62 Knjiga o vegclaciji v zvezi s klimo, prof. dr. ing. Dušan M 1 inš ek 63 Raziskave o določanju začetka pomlajevanja gozdov, ing. Janez G ri Ic 63 Gozclai-ski slovar, France No va k . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 108 Iz švicarskega gozdarskega glasila, ing. Sonja Horvat-Mar ol t, dr. ing. Mar- jan Zupančič, ing. Vlado Puhek, ing. Iztok Winkler, J<:mez čop . . . . ' . . . . . . . . . . . . . . . . . ' . . . . . . . . . . 112, 115 Prispevki na področju žlahtnjenja gozdnega drevja, dr. ing. Miran Brinar 119 Prispevek o naši zgornji gozdni in drevesni meji, ing. Lojze M ari n če k . . . 186 Fitogeografski položaj in fitogeografska razčlenitev Slovenije, prof. dr. ing. Du· šan M 1 i n š e k . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 187 Knjiga o gozdni patologiji, dr. ing. Marjan Zupančič . . . . . . . . . . . . 188 Reforma študija na dunajski »Bodenkulturi«, prof ing. Zdravko Tur k . . . 188 Primerjava sečnje in spravila različno dolgih sortimentov drobnega industrij· skega lesa iglavcev, ing. Marjan Lip og 1 av še k . . . . . . . . . . . . . 189 Rezultati poizkusov spravila lesa z vlačilcem drabant v sestojih listavcev, ing. Marj an L i p o g l a v š e k . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 190 Nekaj taksacijskih in morfoloških značilnosti rumenolubne in sivolubne oblike bora na Južnem Uralu, ing. Evgenij A za ro v . . . . . 191 Nekatere biološke posebnosti bukve, ing. Evgenij A za ro v 192 O rani in pozni obliki črne jelšc, ing. Evgenij A za ro v . 192 Obdelava semen z mikroelementi, ing. Evgenij A za ro v 192 Dogajanja v biosferi, ing. Igor Smolej . . . . . . 248 škodljivi herbicidi, ing. Igor Smolej . . . . . . . . . 2j2 Ali zatiranje plevela uničuje tla?, ing. Igor Smolej .. .. . .. . .... . 253 O biokemičnem vplivu gozdnih trav na kalitev in razvoj bora in smreke, ing. Evgenij A za ro v . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 253 Kako vpliva produkcija storžev na prirastek vejic in iglic ter na debelinski pri- rostek duglazije, ing. Evgenij A za ro v . . . . . . . . . . 254 Sprememba cirkulacije atmosfere in klime v XX. stoletju, ing. Evgenij A za- ro v . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 255 O gozdarski znanosti, dr. ing. Marjan Zupančič . . . . . . 280 Veliki jesen in njega gojenje, prof. dr. ing. Konrad Pintar ic 281 Domače strokovne revije, dr. ing. Miran Brinar . . . . . . . 282 Bodočnost gozda in lesa, prof. ing. Zdravko T u rk . . . . . . 331 švedski teleskopski obvejcvalnik »logma T-300«, prof. ing. Zdravko Tur k 333 Sedanja in bodoča uporaba velikih strojev v gozdarstvu Srednje Evrope, prof. ing. Zdravko Tur k . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 333 Možnosti mehaniziranja gozdnega dela v Srednji Evropi, prof. ing. Zdravko Tur k . . . . . . . . . . . . . . . . . .... . .. . ...... . . 333 Azarov Evgenij Bernetič žarko Bleiweis Saša Brinar Miran . Brinar živka Budowski Gerardo Ciglar Milan čop Janez Debenjak Dušan Fukarek Pavle Gannuš Viljem Grilc Janez . . Hočevar S ta na Horvat-Marolt Sonja Jurhar Franjo Klemenčič Ivan . . Kobe-Arzenšek Ka tari no Pisci 191, 253 89 62, 289 65, 119, 152, 257, 282 327 142 184, 244 158 271 193 317 63 84 112 58, 61, 182, 247, 330 40 ........ 277 Kostler Nikolaus Krivec Amer . . Leibundgut Hans Lipoglavšek Marjan Marinček Lojze . Miegroet van M. Mlinšek Dušan . Murko Vladimir Novak Franc . . Perko Franc Pintaric Konrad Prelesnik Anton Puhek Vlado . Rebula Edvard Remic Ciril . . Schmidt Vlado Sevnik Franjo Sgerm Franjo . Smolej Igor .. Tregubov Vlado Turk Zdravko . Winkler Iztok . Zupančič Marjan 161 11 134 189, 325 186, 201 . . 149 54, 63, 178, 238 335 108 100 281 53 . 114, 155, 158 1, 314 104 133 227 243 . 213, 252, 279 . . 175 27, 188, 264, 278, 292, 323, 333, 334 129, 157, 169, 298 . 59, 112, 188, 209, 208 634.0.735 ( 497.12) STANJE IN PERSPEKTIVE GOSPODARJENJA Z GOZDOVI Ing. Edvard Rebul a (Postojna) Zadnji dve leti smo bili priča živahni diskusiji o gospodarjenju z. gozdovi. Zadevo so obravnavali vsi upravni in politični forumi. Razprava je potekala zlasti o zasebnih gozdovih in izključno zaradi njih. Sklep te dolge, mučne mnogokrat žolčne razprave je popravljeni zakon o gozdovih, ki naj bi odpravil vse vire nezadovoljstva. Tako je bilo vsaj obljubljeno. Probleme naj bi raz- re.šil spopolnjen samoupravni sistem, ki je z zakonom precej podrobno pred- • pisan. Očitki dosedanjemu zakonu so izvirali zlasti iz nezadovoljstva v de- narnih zadevah, ki je bilo- vsaj na našem območju - na obeh straneh, tako pri kmetih kakor pri organizacijah, ki gospodarijo z gozdovi. Drugi organi zu- naj te sfere so našli tudi vrsto drugih problemov. Samoupravljanje samo po sebi ne more ustvarjati dodatnih sredstev, ker ne more nhi povečavati etatov niti prodajnih cen. Ustvarjena sredstva lahko le bolj smotrno razdeli. Problem pa ni v delitvi, pač pa v ustvarjanju sredstev in bo čedalje hujši. Zato pa le tiste rešitve, ki jih prinaša zakon, ne morejo trajno zadoščati. Namen tega sestavka je pojasniti in utemeljiti položaj na primeru Gozdnega gospodarstva Postojna. Na osnovi analize za desetletje 1960-1969 bomo skušali prikazati trende gibanja nekaterih pojavov v go- zdarstvu in iz njih napraviti določene sklepe. Analiza sloni na podatkih za druž- beni sektor, vendar omogoča izluščiti spoznanja, ki veljajo prav tako tudi v zasebnem sektorju. Te sklepe je mogoče posplošiti za celotno gozdarstvo. De- setletje, ki ga zajema analiza, je bilo živahno obdobje naših vsakovrstnih druž- benih in gospodarskih dogajanj. Zanj je najznačilnejši pojav intenzivnega razvoja samoupravljanja na vseh področjih družbenega in gospodarskega do- gajanja. Druga njegova karakteristika je prehod iz administrativnega plan- skega gospodarstva na tržno; le-ta je še posebno značilna za gozdarstvo. Na- daljnja posebnost tega obdobja je silovita inflacija in upadanje kupne moči dinarja. V upoštevano desetletje padata dve gospodarski reformi, ki sta obe devalvirali dinar. Analiza je narejena tako, da smo ločeno proučevali gibanje prodajnih cen, proizvodnih stroškov, osebnih dohodkov, storilnosti, cen dela z raznimi orodji in druge pomembne elemente v proizvodnji. Primerjava med posameznimi elementi nam je omogočila izluščiti pomembne sklepe, ki so zbrani na koncu sestavka. Navajanje vseh ugotovitev bi preseglo okvir te raz- prave, razen tega pa so mnoga vprašanja obdelana drugje (3). V tem prispevku se bom omejil le na tiste pojave, ki so bistveni za njegov namen. l. Družbeni . sektor 1.1. Gibanje prodajnih cen lesnih sortimentov Gibanje povprečnih prodajnih cen lesa za Gozdno gospodarstvo Postojna je prikazano v tabeli 1. Vsi podatki so vzeti iz letnih obračunov proizvodnje, zato so bili analizirani tako, kot so bili tam zbrani. Njihova nadaljnja razčle­ nitev bi zahtevala ogromno dela, če bi bila sploh izvedljiva. 1 1. Poprečne prodajne cene za družbeni sektor Gozdnega gospodarstva Postojna Okrogli les Hladi listavcev Skupaj ves les Leto iglavcev igl. in list. din/m3 indeks din,im3 indeks dinjm3 indeks 1960 109,47 1,00 113,60 1,00 92,23 1,00 1961 109,11 1,00 118,59 1,04 95,75 1,04 1962 111,23 1,02 117,67 1,03 92,20 1,00 1963 114,07 1,04 118,67 1,04 97,83 1,06 1964 140,43 1,28 124,63 1,10 118,38 1,29 1965 167,57 1,53 161,93 1,42 151,99 1,64 1966 187,24 1,72 187,69 1,65 172,83 1,87 1967 190,08 1,74 192,29 1,69 171,81 1,86 1968 203,03 1,85 200,03 1,76 181,70 1,97 1969 221,97 2,03 219,58 1,93 200,55 2,17 V tabeli je z indeksi prikazan trend gibanja cen. (V skupni količini lesa iglavcev in listavcev so upoštevani tudi drugi sortimenti listavcev, pri katerih je iz leta v leto rastel delež hloci.uv na račun cenejšega prostorninskega lesa; zato je indeks v zadnjem stolpcu nekoliko večji kot v prejšnjih kolonah.) V obravnavanem obdobju so se nominalne cene lesa približno podvojile. Iglav- ci se dražijo hitreje kot listavci, zadnja leta pa oboji zelo hitro. Zanimivo je vprašanje, kako je z realno vrednostjo prodajnih cen. Natanč­ nega računa ni bilo mogoče izdelati, ker nam ni znano spreminjanje kupne moči dinarja. Za ponazoritev smo realno vrednost prodajne cene izračunali na osnovi gibanja kupne moči dinarja v življenjskih stroških 4-članske družine (5). Ta način je za kmeta dovolj primeren, saj za izkupiček od lesa kupuje v glavnem le življenjske potrebščine. Podatki te analize so zbrani v tabeli 2. 2. Realne poprečne prodajne cene, izračunane na osnovi gibanja kupne moči dinarja Okrogli Hladi Skupaj Leto les iglavcev listavcev igl. in list. Tndeks dinjrp.3 dinjm3 din/m:~ 1960 109,47 113,60 92,23 100 1961 99)7 107,80 87,20 94 1962 91,92 97,24 76,19 82 1963 88,86 92,44 76,21 83 1964 97,74 86,74 82,39 89 1965 86,73 83,81 78,67 85 1966 78,86 79,05 72,80 79 1967 74,83 75,70 67,64 73 1968 76,12 74,99 68,12 74 1969 76,35 75,53 68,89 75 2 T a b e 1 a 2 n a n1 r a z o d e v a p r e s e n e t l j i v o p o d o b o i n r a z- kriva enega bistvenih vzrokov za nezadovoljstvo kmeta i n z a u p a d a n j e a k u m u l a t i v n o s t i g o z d a r s t v a. K l j u b n o m i - na ln emu povečanju cen za dvakrat, dobivam o gozdarji in kmetje sedaj realno za četrtino manjšo vrednost kot p red de set imi 1 et i. Hkrati ugotavljamo, da so v obravnavanem obdobju cene pri GG Postojna poprečno letno naraščale z naslednjim indeksom: okrogli les iglavcev z 1,083, hlodi listavcev z 1,076; skupaj iglavci in listavci pa z 1 ,090; to pomeni, da se je okrogli les iglavcev podražil v poprečju za 8,3% na leto, hlodi listavcev za 7,6%, vsi sortimenti skupaj pa za 9% na leto. (Skupni indeks podražitve vseh sortimentov je večji od prej navedenih indeksov zaradi istega vzroka, kot je pojasnjen pri tabeli 1). 1.2. Gibanje stroškov in skladov Stroški in skladi so nakazovalci, ki ostro, odločno, kompleksno opozarjajo na vse mogoče činitelje, ki vplivajo na gospodarjenje. V njih se kažejo: struk- tura in količina sečenj, prodajne cene, organizacija in tehnologija dela, vla- ganja, delovna storilnost in še kup drugih dejavnikov. Namen tega sestavka ni analizirati vse te vplive. Zadošča naj le ugotovitev, da se vsi ti vplivi kažejo tudi v naši raziskavi. Tako so skladi v letih 1963 in 1964 majhni zaradi neugod- nega razmerja med posekanimi iglavci in hstavci, v letih 1966 in 1968 pa veliki, ker je bilo to razmerje ugodno. Prav tako naraščajo posredni stroški počas­ neje od drugih, ker se obseg sečenj povečuje. Podatki o gibanju teh pojavov so zbrani v tabeli 3. Tabela sama je dovolj nazorna in kaže zaskrbljujoči trend razvoja. V njej je z indeksi prikazano gibanje posameznih stroškov. Vidim o, da naj hi- t r e j e n a r a š č a j o o s e b n i d o h o d k i. T a p o j a v j e s p l o š e n. Zaradi tega se zelo hitro povečujejo tudi skupni nepo- sredni s tr oš k i. Naj bo 1 j za s k r b 1 j uj oče j e dej st v o, da s k 1 a d i s tag n i r aj o a 1 i ce l o u p a d a j o. Iz tabele moremo izračunati, da rastejo skupni proizvodni stroški povpreč­ no na leto s 10,49%, neposredni proizvodni stroški s 16,86%, materialni stroški s 13,95%, osebni dohodki z 22,07% in posredni stroški s 6,51 %. Skladi se zmanjšujejo za 0,28% na leto. Vse vrednosti so izračunane iz primerjave med leti 1960 in 1969. Na rast vseh nakazovalcev znatno - mogoče celo pretežno - vpliva upa- danje kupne moči dinarja. Za čim realnejši prikaz so vsi nakazovalci v razpre- delnici št. 4 preračunani na vrednost iz leta 1960. Osnova za to valorizacija so bili podatki o življenjskih stroških 4-članske družine (5). V drugi koloni 4. ta- bele so prikazani tudi indeksi razvrednotenja dinarja. Za ponazoritev in po- trditev dognanj tabela kaže tudi, koliko m:1 sortimentov bi bilo potrebno prodati, da bi povprečno krili čiste mesečne osebne dohodke delavcev. Obrav- navana tabela nas ne more navdati z opti!nizmom. Realna cena lesa, merjena z življenjskimi stroški, se je zmanjšala za dobro četrtino, merjena z osebnimi dohodki zaposlenih, pa za več kot 70%; vse to v desetih letih. Delež skupnih proizvodnih stroškov v prodajni ceni zelo hitro raste, hkrati pa upada delež skladov; ta pojav pa nam povzroča najhujše skrbi. Gozdarji se more- m o t o 1 a ž i t i l e s t em, d a k l j u b ta k em u p o več a nj u v s e h stroškov proizvajamo za 15%ceneje kot leta 1960, če raz- ro e r j e m e r i m o z ž i v l j e n j s k i m i s t r o š k i. 3 3. Gibanje neposrenih, posrednih in skupnih proizvodnih stroškov ter skladov za 1 m 3 izdelanih sortimentov Neposredni stroški Posredni Skupni Skladi Leto materialni oseb. dohodek Skupaj stroški stroški din indeks din indeks din indeks din indeks din indeks din indeks 1960 15,75 100 6,66 100 22,41 100 52,38 100 74,79 100 17,44 100 1961 17,05 108 7,57 114 24,62 110 53,09 101 77 ,71 .104 18,04 103 1962 18,00 114 8,97 135 26,97 120 44,74 85 71,71 96 20,49 117 1963 21,61 137 9,56 143 31,17 139 53,74 103 84,91 113 12,92 74 1964 25,72 163 11,78 177 37,50 167 72,07 138 109,57 146 8,81 so 1966 31,39 199 25,54 383 56,93 254 91,89 176 148,82 199 24,01 138 1967 38,99 247 30,78 462 69,77 311 88,61 169 158,38 212 13,43 77 1968 33,84 215 30,47 457 64,31 287 84,48 161 148,79 199 32,91 189 1969 51,00 324 40,10 602 91,10 406 92,45 177 183,55 245 17,00 97 ..j::. 4. Realno gibanje nekaterih poslovnih nakazovalcev Indeks Skupni proizvodni stroški Prodajna cena Skladi Za poprečne čiste mesečne Leto raz vred- OD delavca noten ja delež delež je potrebno dinarja din/rn:1 indeks din,:m:1 v prod. indeks din/m~ v prod. indeks ceni (%) ceni (%) m ·1 indeks 1960 1000 92,23 100 74,79 81 100 17,44 19 100 1,92 100 1961 909 87,20 94 70,64 81 94 16,40 19 94 2,17 113 1962 826 76,19 82 59,23 78 79 16,92 22 97 2,55 133 1963 781 76,21 83 66,31 87 87 10,09 13 58 2,73 142 1964 694 82,39 89 76,04 92 101 ~.11 8 35 4,04 210 1965 518 78,67 85 - - - - - 3,62 189 1966 422 72,80 79 62,80 86 84 10,13 14 58 4,59 239 1967 394 67,64 73 62,40 92 83 5,29 8 30 5,14 268 1968 375 68,12 74 55,80 82 75 12,34 18 71 6,09 317 1969 347 69,59 75 63,69 92 85 5,90 8 34 6,86 357 Zdi se nam potrebno še enkrat poudariti, da smo zašli v takšen položaj kljub bistveno drugačnemu, bolj organiziranemu, bolj mehaniziranemu, torej veliko učinkovitejšemu delu v gozdarstvu. Ne smemo pozabiti, da je motorka v tem desetletju popolnoma nadomestila ročno žago in da so mehanične na- prave zrinile konja v predele, kamor same ne morejo predreti. Le zaradi bi- stveno drugačne, ,sodobnejše, veliko učinkovitejše in cenene tehnologije so bili doseženi dosedanji uspehi, drugače najbrž že sedaj ne bi mogli shajati. Vsi- ljuje se vprašanje, do kdaj bomo ob takih pojavih in s takim delom še vzdr- žali? Na osnovi podatkov, stanja in trendov Gozdnega gospodarstva Postojna moremo s preprostim obrestnoobrestnim računom dognati, da bodo - pod predpostavka, da se bodo vsi pojavi razvijali tudi v bodoče tako kot v zadnjih desetih letih in da borno vlagali v gozdove toliko kot doslej: - skupni proizvodni stroški dosegli prodajno ceno po 6,5 ali zaokroženo po 7 letih, - osebni dohodki v neposrednih proizvodnih stroških dosegli prodajno ceno po 14,21 ali okroglo po 14 letih, - neposredni proizvodni stroški dosegli prodajno ceno po 11,33 ali okro- glo po 11 letih. Z drugimi besedami: leta 1976 bomo ostali brez skladov; dalje bomo do leta 1982 mogli povečevati standard le na račun vlaganja v gozdove in postop- nega »Zmanjševanja števila vseh režijskih delavcev«. Leta 1984 pa izkupiček od lesa ne bo kril niti osebnih dohodkov neposrednih delavcev pri izkoriščanju gozdov. Pri tem velja poudariti dvoje: Vse to velja le za enak tempo nara- ščanja storilnosti, kot je bil doslej; to velja le za Gozdno gospodarstvo Po- stojna, ki gospodari v območju z boljšimi gospodarskimi razmerami kot marsikatera druga gozdnogospodarska organizacija. 2. Zasebni sektor Za zasebni sektor gozdarstva ni podatkov, iz katerih bi lahko izdelali natančne analize. Zaradi boljših delovnih uspehov, zaradi racionalizacije služb itd. so bile v obravnavanem desetletju v gozdarstvu, ki sicer operira z dobami po sto in več let, kar tri reorganizacije. Nekateri so jih hoteli še več. Tako neodgovorno početje je ravno pravšno za neuspešno delo. V takšnih razmerah bi bil čudež. , če bi se mogli dokopati do potrebnih podatkov. Toda z uporabo nekaterih dognanj v družbenen1 sektorju bomo kljub temu skušali osvetliti nekatere pojave tudi v zasebnem sektorju gozdarstva. Pri tem bomo izhajali z dveh različnih stališč, in sicer l. s stališča gozdnega posestnika, ki navadno sam opravi vsa elela pri izkoriščanju gozdov in les proda za odkupno ceno večinoma na skladišču porabnika, 2. s stališča organizacije, ki gospodari z zasebnimi gozdovi. Razlog za takšno obravnavo je v dejstvu, da gozdni po- sestnik trdi, da se mu odvzame preveč od cene za les, da bi mogla biti biološka amortizacija manjša, da je ne bi moral plačevati od vsega lesa itd. Po drugi strani pa smemo trditi, da pri GG Postojna pa tudi drugje razlika med od- kupno in prodajno ceno lesa iz kmečkih gozdov ne krije vseh stroškov, ki jih povzroča gospodarjenje v zasebnem sektorju. Namen tega sestavka ni ugibati, kaj bi se moglo izboljšati, kaj bi bilo, če bi bilo to in ono drugače. Izhajamo iz stanja, kakršno je in je bilo, ter skušamo ugotoviti, kam je ono pripeljalo. 5 2.1. Gozd kot vir dohodka gozdnega posestnika Vkljub navedenemu vendarle razpolagamo za zasebni sektor z nekaterimi podatki, kot so: odkupna in prodajna cena, biološka amortizacija in režija, toda le za dobo 1966-1969, ki je razmeroma kratka. Ti podatki pa razen tega nič ne povedo o posestnikovih proizvodnih stroških, zato ne omogočajo sklepov o čistem ostanku - o ceni na panju. Glede določenih pojavov moremo skle~ pati le na osnovi ugotovitev v družbenem sektorju in z njihovim prilagajanjem zasebnemu sektorju. Poprečne prodajne cene lesa za iste sortimente iz zasebnega sektorja so nekoliko večje lcot iz družbenega. Ta pojav ni razumljiv, ker navadno ne gre za boljšo kakovost. Razložimo ga lahko le tako, da kmet prodaja na drobno in iztrži razliko, ki je običajna med trgovino na debelo in na drobno. Toda razvojni trend je verjetno prav takšen, kot smo ga ugotovili za družbeni sektor. Za naš namen bomo upoštevali enakega. Hkrati pa smemo predpostaviti, da so odkupne cene enako naraščale kot prodajne. Prve sicer zadnja leta hitreje rastejo od dn1gih, vendar pa za naš namen to ni bistveno. Drugače je s proizvodnimi stroški, za katere smo ugotovili, da so v druž~ benem sektorju hitro naraščali kljub velikemu povečanju storilnosti. V zaseb~ nem sektorju storilnost prav gotovo ni tako napredovala kot v družbenem, saj v prvem razen motorke praktično ni nič novega vključeno v proizvodnjo. Zato so proizvodni stroški hitreje naraščali. Na hitrejšo podražitev stroškov vpliva tudi pomanjkanje delovne sile, saj večino qela, ki ga ne izvršijo lastniki sami, opravijo drugi, ki so navadno redno zaposleni. Cena dela pa se tudi v zasebnem sektorju giblje tako kot v družbenem. Cenimo, da so v obravna~ vanem obdobju stroški za enoto narasli za okoli 20% več kot v družbenem sektorju. Za našo raziskavo bomo računali z enakim povečanjem direktnjh proizvodnih stroškov kot v družbenem sektorju, tj. 16,86% na leto. če s temi predpostavkami preračunamo indekse odkupnih cen in proiz- vodnih stroškov (prikazani so v kolonah 3 in 4 tabele 5), doženemo, da so v desetih letih stroški proizvodnje zasebnega gozdnega posestnika narastli skoraj za dvakrat več (kolona S) kot odkupne cene. Iz podatkov smo ocenili, da so leta 1960 znašali proizvodni stroški zasebnih gozdnih posestnikov ok. 45 do 50% odkupne cene lesa. To velja za poprečje čiste odkupne cene brez prispevka v gozdni sklad. Izhajajoč iz te predpostavke, lahko na osnovi gibanja odkupnih cen in proizvodnih stroškov izračunamo de- lež (v %) proizvodnih stroškov v odkupni ceni. Njegovo gibanje je predočeno v koloni 6. Vidimo, da je delež proizvodnih stroškov narastel od 45 na 84% odkupne cene. Hkrati s tem pojavom in zaradi njega pa se je zmanjšal delež čistega ostanka - dohodka za les na panju ali lastniške rente. V desetih letih je zdrknil s 55% na 16% odkupne cene (kolona 7). če bi poznali odkupne cene, bi mogli z deleži iz kolone 7 izračunati vsako- letni čisti dohodek aJi ceno na panju za m~. Toda, na žalost, nam ti podatki niso znani, zato smo si pomagali na drug način. Z množenjem indeksa nara- ščanja odkupnih cen (kolona 3) in deleža cen na panju (kolona 7) smo izra- čunali gibanje čistega dohodka, izraženo z aboslutnimi nakazovalci (točkami), zbranimi v koloni 8. V 9. koloni je gibanje absolutne cene na panju izraženo z indeksi, ki so se v desetih letih zmanjšali za 36%. Da bi razen nominalnega gibanja cene lesa na panju dognali tudi njeno realno gibanje, srno jo prera- čunali z razvrednotcnjem dinarja glede na življenjske stroške. Rezultat tega računa je prikazan v koloni 10 in z indeksi v koloni 11. Ugotavljamo, da se je realna lastniška cena lesa na panju, 1nerjena z življenjskimi stroški, ki so za 6 kmeta prav gotovo ustrezen nakazovalec, zmanjšala v desetih letih na komaj 1/5. To znižanje je torej večje kot v družbenem sektorju, je pa razumljivo, če upoštevamo storilnost in organizacijo dela. 5. Gibanje nekaterih nakazovalcev v zasebnem sektorju Indeks Delež Dohodek - cena na p. Indeks Indeks Indeks stroš., proiz. Cena Leto razvr. odkup. proiz. indeks str. v. na nominalna realna din cen stroš. odk. c. panju cene (%) točk in d. točk ind. 2 3 4 5 6 7 8 9 LO 11 1960 1000 100 100 100 45 55 55 100 55 100 1961 909 109 117 107 48 52 57 104 52 95 1962 826 119 137 115 52 48 57 104 47 85 1963 781 129 160 124 56 44 57 104 45 82 1964 694 141 186 132 59 41 58 105 40 73 1965 518 154 218 142 64 36 55 100 28 51 1966 422 168 255 152 68 32 54 98 23 42 1967 394 183 298 163 73 28 51 93 20 36 1968 375 200 348 174 78 22 44 80 16 29 1969 347 217 406 187 84 16 35 64 12 22 Pomembna je ugotovitev, da je bila nmninalna cena na panju v letih 1960 do 1964 skoraj enaka, nato pa naglo upada. Ker smo obravnava 1 i od- k u p n e ( č i s t e) c en e i n s t r o š k e, j e o č i t n o, d a j e z m a n j š a - nje cene lesa na panju izključno posledica vpliva pro- izvodnih str oš k o v in odkupnih cen. Na ta pojav pa sploh ne vplivata režija gozdarjev in biološka amortizacija, ker je poslednjo kmet pla- čeval skozi vse obravnavano desetletje v višini približno enakega deleža (o k. 1/;,,) od prodajne cene. Obravnavani pojavi se kažejo za različne kategorije posestnikov različno. Potrebno je ločiti dve kategoriji: 1. kategorijo posestnikov, ki vsa dela pri izkoriščanju gozdov opravijo sami in 2. kategorijo posestnikov, ki uživajo do- hodke od gozda le zaradi lastnine. Le-ti so v najboljšem primeru »organizatorji proizvodnje«, navadno pa le pokasirajo izkupiček. V prvo kategorijo sodijo praktično vsi kmetje, ki se ukvarjajo le s kmetijo. Teh je pri postojnskem GG 3239 ali 45% vseh gozdnih posestnikov in na njih odpade 54% zasebnih gozdov. Izjema so le maloštevilni ostareli ljudje, ki sami ne morejo več delati. Poleg tega sodi v prvo skupino še večina drugih posestnikov, ki se poglavitno preživljajo z nekmetijskimi dohodki. Pripadniki te kategorije dobivajo za svoj les izkupiček za vrednost lesa na panju ali lastniško rento in ceno za svoje delo. Pretežna večina članov te posestniške kategorije ne more objektivno presoditi vseh pojavov in njihovih vzrokov, občutijo le posledice. Mnenja o vzrokih povzemajo iz javnega mnenja, ki ga pogosto ustvarjajo špekulanti vs~h vrst, razni amaterski in poklicni demagogi. Druga kategorija gozdnih posestnikov je bolj pestra, sestavlja jo širok spekter od nekvalificiranih delavcev do raznih direktorjev in drugih vodilnih ljudi našega družbenega in gospodarskega življenja. Ti lastniki gozdov pre- puščajo gozdno delo najetim delavcem, bodisi zato, ker sami ne živijo v bližini gozdov, še pogosteje pa zato, ker ne znajo ali pa nočejo delati v gozdu ali pa nimajo potrebnega orodja. Takih lastnikov je pri nas 10% in dobivajo iz gozda 7 izkupiček za vrednost_ lesa na panju kot Čisti dohodek. Razumlj.~vo je, da tej kategoriji lastnikov n1 všeč, da dobivajo vsako leto manj iz SV.OJlh gozdov. Iz tabele S je razvidno, da so razlike občutne in da je vrednost čistega ~ohodk~ zadnja leta zelo hitro upadala. Tu leži razlog za njihovo nezadovoljstvo. TI lastniki gozdov imajo velik Vpliv, poznajo tržna gibanja in imajo dobre zveze. Vse to jim omogoča špekulirati z lesom. Navadno dosegajo boljše cene. Po- gosteje kot posestniki iz prve kategorije uporabljajo tudi nedovoljene poti za prodajo svojega lesa in tako ravnajo skrajno družbeno škodljivo in socialno krivično ter zato zaslužijo vso obsodbo. Za gozdne lastnike iz te kategorije je značilno, da bi mogli ugotoviti stvarne vzroke za usihanje dohodkov iz svojih gozdov, vendar tega ne storijo, ker je laže kriviti za to gozdarje kot pa družbo z njenimi pravili, zakoni in predpisi in pa razna tržna dogajanja, ki so bolj ali manj abstraktna ali pa vsaj težko opredeljiva. Ta kategorija največ pri- speva k ustvarjanju javnega mnenja 0 gozdarstvu in gozdarjih. Pod krinko borcev za korist kmeta največkrat skrbi za svoje lastne interese, ki niso po- polnoma v skladu z načeli naše družbe. 2.2. Dohodki gospodarske organizacije od gospodarjenja z zasebnimi gozdovi Nekaj količinskih in denarnih nakazovalcev za štiriletno obdobje gospo- darjenja z zasebnimi gozdovi po zakonu iz leta 1965 je zbranih v tabeli 6. 6. Odkupljene količine lesa, njegove poprečne prodajne in odkupne cene ter njihova razlika za GG Postojna Od- Prod. cena Odkup. cena Razlika Od razlike Leto kuplj. in- din in- Delež biol. koli- din/m:1 din/m3 in- od marža čina de ks de ks za 1m3 deks amor. pr. c. 1966 80.543 187,97 100 125,42 100 62,55 100 33,3 31,00 31,25 1967 56.006 185,24 98 125,27 100 60,03 96 32,4 31,00 29,03 1968 44.680 195,20 104 137,50 110 57,70 92 29,6 31,00 26,70 1969 37.996 223,70 119 167,25 133 56,45 90 25,2 28,45 28,00 Tabela nazorno kaše trend razvoja dohodkov iz zasebnega sektorja. Ko- mentarjev teh pojavov je že tako preveč, zato ne bi dodajal še svojih. Navedel bom le nekaj dejstev. - Gozdno gospodarstvo Postojna skrbi za gozdove, od katerih je 54% družbenih in 46% zasebnih. - En ha družbenih gozdov je dajal zadnja leta za blagovno proizvodnjo 3m3 iglavcev in 1,20 m~ listavcev, 1 ha zasebnega gozda pa 1,20 n13 iglavcev in 0,16 m 3 listavcev. Vzrok za to razliko ne leži toliko v slaben1 stanju zasebnih gozdov kot v pojavu, da lastniki nočejo sekati in še tisto, kar posekajo, ne pride na trg po legalni poti. - Marža (čista razlika v ceni režija) za leto 1969 je znašala 28,00 din za 1 odkupljeni kubik ali 14,36 din za i prevzeti kubik ali 10,80 din za odkazani m:1• - Marža se je v letu 1969 povečala na račun biološke amortizacije, ki se je znižala na minimalno stopnjo. - Posredni stroški (vse vrste režije) so leta 1969 obremenjevali 1 m:1 iz družbenega sektorja z 92,45 din (tabela 3), iz zasebnega pa Je z 28,00 din, torej 8 le dobrih 30%. Spričo teh razmerij je vsak komentar o bogatenju družbenega sektorja na račun zasebnega odveč. Ob koncu so potrebna še nekatera pojasnila. Hvalimo se, da opravljamo dela pri izkoriščanju gozdov ceneje kot zasebniki, kljub temu pa jih v zaseb- nem sektorju skoraj ne vršimo. Za to so po naši oceni najpomembnejši na- slednji razlogi: - Gozdni posestnik je zelo občutljiv za svojo lastninsko pravico in meni, da bi s poseganje1n v njegov gozd kršili ali pa vsaj ogrožali njegovo lastnino. K taki miselnosti pripomorejo občasne želje in izjave o oddelčnem gospo- darjenju in podobno. - Gozdnogospodarska organizacija je zaradi svoje robustnosti in organi- zacije cenejša le pri večjih količinah lesa in na obsežnejših površinah. Izko- riščanje gozdov na parcelah, kjer se seka po 10 mJ pa tudi manj, je drobnja- karsko delo, ki ga nobena organizacija ne prenese. - Z oddajo lesa na panju se vsak lastnik odpove nadaljnji špekulaciji z njim. - Gozdnogospodarska organizacija mora - kakor ves družbeni sektor - za vsak izplačani dinar odvesti vse družbene dajatve. Pri dogovoru med za- sebniki temu ni tako. Za opravila v gozdarstvu, ki jih je delavcu plačal zasebni gozdni posestnik, ni pri nas še nihče plačal nikakršnega davka. Gre torej za bistvene razlike. Samo zaradi njih bi bilo naše delo sekača dražje za 60%, voznika pa za 43%. To je velik nesmisel naše ureditve, ko sistem tepe tistega, ki ga vzdržuje. 3. Sklepi 1. Nominalne cene lesa hitro naraščajo. V desetih letih so se podvojile. Realna vrednost lesa stagnira, merjena z življenjskimi stroški pa celo upada. V desetih letih se je zmanjšala za 25%. 2. Hitrejše naraščanje poprečne cene za celotno lesno maso opozarja, da se lesna snov intenzivneje izkorišča. 3. Analiza kaže, da se je storilnost zelo povečala; to pa ni samo posledica uvajanja mehanizacije, ampak tudi bolj strokovnega, discipliniranega in na- črtnega dela. Kljub povečanju storilnosti vseeno naraščajo nominalni pro- jzvodni stroški. Najhitreje se povečujejo osebni dohodki, zato pa se hitro stopnjujejo neposredni proizvodni stroški. še občutneje pa je vplivalo upa- danje kupne moči dinarja. Naraščanje posrednih stroškov v družbenem sektorju izhaja tudi iz izdatkov za kritje raznih režijskih stroškov v zaseb- nem sektorju. 4. Z rastjo proizvodnih stroškov zelo hitro upada akumulacija. Njen delež v prodajni ceni se je v desetih letih zmanjšal za polovico. 5. Vsi ti ukrepi verjetno veljajo ne le za GG Postojna, ampak tudi za gozdarstvo nasploh. Osebni dohodki v gozdarstvu, ki so glavni vzrok za na- raščanje stroškov, pa kljub temu še ne dosegajo republiškega poprečja v gospodarstvu ( 4). Upoštevati pa je potrebno tudi kvalifikacijsko strukturo de- lavcev ter delovne razmere. 6. Prolongiranje ugotovljenih trendov kaže za gospodarstvo zelo klavrno perspektivo. Leta 1976 bomo brez skladov, leta 1981 pa bodo dosegli neposredni proizvodni stroški prodajno ceno. Do takrat pa bo potekla le četrtina delovne dobe delavca. Zato si moramo intenzivno prizadevati zniževati proizvodne stroške, podobno kot počnejo drugje po svetu. 9 7. Nič boljše ni v zasebnem sektorju. Zaradi razdrobljenosti gozdnih po- vršin, zaradi omejene uporabe mehanizacije, primitivnega dela, pomanjkanja delovne sile in drugih vzrokov naraščajo tam proizvodni stroški še hitreje, zato po eni strani naglo upada cena lesa na panju, po drugi pa se zmanjšujejo dohodki gospodarske organizacije, ki gospodari z zasebnimi gozdovi. 8. Analiza je očitno pokazala vzroke za nezadovoljstvo gozdnih posest:1i- kov. Le-ti niso v režiji gozdarske službe, pač pa v gospodarskem dogajanju, ki ga gozdarji in gozdni posestniki morejo le prav malo spremeniti. Za neza- želeno stanje so bolj krivi tisti, ki so s svojo miselnostjo zaostali še v dobi prve petletke, ko smo mogli prodati edino le les. Ti menijo, da more gozdarstvo reševati problem vasi in kmetijstva, kot je nekoč omogočilo obnovo in indu- strializacija. Zato mora gozdni posestnik plačevati tudi vse tisto, kar sodi v družbeno skrb nad gozdovi. Preprosto povedano, plačevati mora svojega »žan- darja«, ki skrbi za posredne koristi od gozda, ki jih uživajo vsi drugi, le tisti ne, ki zanje plačujejo. Tako mišljenje je povzročilo gozdarstvu in gozdarjern že veliko krivic in škode. čas bi že bil končno postaviti stvari na pravo mesto. 9. Ta sestavek je napisal gozdar, ki dela v zelo svojevrstnem, zelo raz- burkanem okolju, na območju, kjer se uveljavljajo najrazličnejši interesi do gozda. Kot gozdar in človek je bil deležen raznovrstnih neosnovanih očitkov, ki bi morali biti usmerjeni drugam. Podobno se je dogajalo po vsej Sloveniji. Uporabljeni viri l. Frauendorfer, R.: Die Zukunft der forstlichen Betriebswirtschaft, Allg. Forst- zeitung, 1968/1. 2. Letni obračuni proizvodnje za Gozdno gospodarstvo Postojna in drugi po- datki o proizvodnji. 3. Rebula, E.: Analiza uspehov gospodarjenja na gozdnem obratu Cerknica za dobo 1960-1969, rokopis. 4. Statistični letopis SR Slovenije, Ljubljana, 1969. S. Statistični koledar Jugoslavije za 1969, Beograd, 1970. DER STAND UND DIE PERSPEKTIVEN DER WALDBEWIRTSCHAFTUNG ( Zusammcnfassung) In den letzten Jahren lauft eine lebhafte Diskussion liber die Einrichtung der Waldwirtschaft in Slowenien. Den Anlass zu dieser Diskussion gab die immer schlechtere wirtschaftlichc Lage in der Forstwirtschaft. Am Beispiel der »Forstwirtschaft Postojna« wurde mit der Analyse des Zeil.ab- schnittcs 1960-1969 festgestellt, dass die Al<:kumulatjonsfahigkeit der Forstv,rirt- scha[t in sehr raschem Absinken begriffen ist. Diese Erscheinung schreitet sehr schnell fort, obwohl die Holzpreise jahrlich um 9% steigen. Ursache des Ri.ickganges der Akkumulationsfahigkeit ist das schnelle Anwachsen der Produktionskosten, die jahrlich um 10,5% zunehmen. Am raschesten steigen die Personaleinkommen, und zwar um 22% jahrlich. Der Antcil der · Akkumulation im Holzpreise ist in 10 Jahren um die Halftc- gesunken. Mit Beri.icksichtigung der Inflation ist heute die Akkumulation in der Forstwirtschaft um 80% geringer als vor 10 Jahren. Demzufolge gehen die Einkom- men der Waldbesitzer zuriick, und dies trotz der grossen Zunahme der Produkti- vitat, trotz des Einsatzes voo Mechanisiereung und trotz der viel besseren Arbeits- technologie. 10 634.0.375: 377.44--62 PRIPRAVA DELA IN NOVA TEHNOLOGIJA GOZDNE PROIZVODNJE Doc. dr. ing. Amer Kri vec (Ljubljana) l. Uvod Stojimo na pragu uporabe nove tehnologije dela pri izkoriščanju gozdov. Le-ta je pogojena s transportom čim daljših sortimentov ter z drugačno kra- jevno in časovno razporeditvijo dela v proizvodnem procesu. Razen tega pred- videva uvajanje strojne obdelave v vseh fazah izkoriščanja gozdov kakor tudi sinhronizacijo med sečnjo, spravilom, prevozom in nakladanjem. Podiranje drevja mora biti podrejeno spravilu lesa, ki pa je pri tem najdelikatnejši in najzahtevnejši del sodobne tehnologije izkoriščanja gozdov. Gre za novo ob- dobje razvijanja popolne mehanizacije. Ugotovljeno je namreč, da so vse faze pri izkoriščanju gozdov mehanizirane in da večino lesa pose kam o, transporti- ramo in obdelamo na skladiščih z mehaničnimi sredstvi. Obdobje delne mehanizacije je v Srednji Evropi in tudi pri nas trajalo nekako od leta 1960 (1956) do leta 1970 (9). V tem obdobju so bile pri nas mehanizirane le nekatere faze oziroma podfaze dela, npr. pri sečnji in izdelavi lesa Je prežagovanje z motorko, lupljenje in drugo delo pa je bilo ročno. Pri spravilu smo les od panja do vlake zbirali z živino, po vlakah smo vlačili les s traktorji, nakladali smo ga ročno na karnione itd. V industrijsko najbolj razvitih deželah (Skandinavija, Amerika, itd.) je bilo obdobje delne mehanizacije zaključeno približno pred desetimi leti, tj. okrog leta 1960. V zadnjih 10 letih, tj. od leta 1960 do 1970, pa je bilo obdobje popolne mehanizacije, ki se je sedaj mi lotevamo, omenjene dežele pa sedaj začenja jo z avtomatizacijo pri izkoriščan ju gozdov ( 9). 2. Teoretične osnove Priprava dela je sestavni del proučevanja dela v gozdni proizvodnji. V šir- šein pomenu zajema celoten proizvodni proces. Pri izkoriščanju gozdov gre za pripravo celotnega proizvodnega procesa, ki se sestoji iz različnih faz dela: jz sečnje in izdelave, spravila, prevoza ter dodatne obdelave na skladiščih. Te faze moremo dalje deliti na podfaze ali različne sestavne dele. Pripravo dela pa lahko podrobneje ločimo na pripravo posameznih faz ali delov pro- izvodnje. Priprava proizvodnje pa je hkrati pot ali pogoj za racionalizacijo izko- riščanja gozdov kot nadaljnjega sestavnega deJa pri proučevanju dela. Pred nami je problem racionalizacije proizvodnje nasploh, ki zahteva uvedbo ce- lotne nove ali spopolnjene tehnologije od panja do proizvoda. Dokazana veliko hitrejša podražitev delovne sile v primerjavi z naraščanjem cene lesa ali mate- riala v Evropi in tudi pri nas nas sili k zniževanju proizvodnih stroškov (18). Pri izkoriščanju gozdov ne moremo poljubno povečevati proizvodnje (eta- ta) in tako poceniti proizvodov, kot je to mogoče v industriji, temveč rnoramo pri omejeni količini proizvodov edino le zmanjševati proizvodne stroške z uvajanjem vedno modernejših strojev in priključkov, ki nadomeščajo vedno 11 dražjo delovno silo. Na tem področju j'e to še zlasti pomembno, ker je pri izko- riščanju gozdov zaposlenih ok. 7~% vseh de~avcev _v goz~arst~'U. . Priprava dela je osnova za raciOnalno prmzvodnJO. Delimo jo na kab1netno predpriprava (zasnova načrtovanja) in terensko (prostorno pripravo a1i izva- janje), ki se pogosto medsebojno povezujeta. Nekateri pripravo na splošno delijo na tehnično, tehnološko in operativno (11, 19), ali pa zaradi hitrega razvoja proizvajalnih sil tudi na tehnično, tehnološko, organizacijsko, ekonom- sko in operativno (2, 3). 3. Priprava dela 3.1. Kabinetna predpriprava V kabinetno pripravo (v širšem pomenu) štejemo vse tiste priprave, ki jih je mogoče predvideti v določenem centru, ki združuje delo ožjega ali širšega območja (gozdni obrat, gozdno gospodarstvo). Te priprave pa so po svojem značaju lahko dolgoročne ali pa kratkoročne, pa najsi bodo tehnične, tehno- loške, kadrovske in druge. V gozdni proizvodnji je potrebno pri izkoriščanju gozdov zlasti za kadrovsko, tehnično in tehnološko pripravo pogosto dalj časa za uvedbo oziroma za uveljavitev, ker imamo opraviti s spreminjajočimi se terenskimi, klimatskimi in drugimi razmerami. 3.11. Kadrovska priprava je najtežavnejša in najdolgotrajnejša, včasih tudi draga. Zaradi hitrega razvoja proizvajalnih sil se naglo spreminja tehnologija dela, ker se uvajajo vedno modernejša tehnična sredstva. Pri vsaki spremembi tehnologije v gozdarstvu nastajajo veliki problemi dodat- nega izobraževanja oziroma spopolnjevanja ali celo daljšega šolanja kadrov. Pri tem gre za strokovno delovno silo vseh kategodj, za gozdne delavce - sekače , traktoriste, delovodje, revirne gozdarje, šefe gozdnih obratov in nosilce različnih služb v večjih centrih (gozdarske tehnike, inženirje ali celo specia- liste). Srečujemo se torej s problemi spopolnjevanja na vseh nivojih. Zaradi vedno novih in popolnejših tehnologij je potrebno več umskih naporov in manj rutinskega dela. Zato stopa v ospredje vprašanje, kako organizirati službe dopolnilnega izobraževanja. To je zlasti težaven problem pri množičnem spo- polnjevanju znanja gozdnih delavcev. Spričo velike fluktuacije delovne sile je to posebno zahtevna naloga. Pri tem pa se ne srečujemo le z organizacijskimi, finančnimi in podobnimi vprašanji, marveč pri delavcih zlasti s psihološkimi problemi. Ko delavce nekaj let učimo, da morejo delo opravljati po določenih , do tedaj veljavnih strokovnih načelih (npr. podiranje drevja po načelih izbire najprimernejše smeri pada, izdelave sortimentov pri pan ju itd.), jim je težko razumljivo, da v določeni novi tehnologiji spremenimo to načelo, preusmerjamo njihovo znanje in izkušnje ter zahtevamo nove pogoje, npr. da drevje podirajo le v eno smer (proti vlakam) in podobno. 3.12. Tehnična priprava, tj. izbira tehničnih sredstev, je v tesni zvezi z novo tehnologijo. Pravzaprav že določena vrsta strojev ali priključkov oziroma celotne opreme zahteva ali omogoča določeno tehnologijo dela in obratno, če hočemo vpeljati oziroma uporabiti neko tehnologijo, je to mogoče le z določenimi tehničnimi sredstvi. Npr. za adaptirane srednje težke kolesne traktorje je potrebna pripadajoča tehnologija dela, drugačna od tehnologije dela z zgibnimi traktorji (zgibniki). Celo za določeni priključek za vezanje lesa, npr. za oplen (pri Fe-35) je potrebna posebna tehnologija dela, ki je drugačna od tiste, ki je primerna za jarem. Vendar pa smemo na splošno 12 trditi, da je izbira tehničnih sredstev v gozdarstvu . drugačna in težja kot v industriji. · večkrat jo določa konfiguracija terena (traktorji, žičnice ipd.) ( 4), stanje tal pri različnih klimatskih razmerah (dež, sneg, blato) (2) itd. Pogosto so tehnična sredstva v medsebojni odvisnosti, npr. nakladalna priprava od velikosti kamiona, nakladanje lesa od stanja razvitosti dežele (ročno ali stroj- no nakladanje). 3.13. Tehnološka priprava, tj. način in potek dela z izbranimi tehničnimi sredstvi je, kakor smo omenili, v tesni zvezi z izbiro tehničnega sredstva in je centralni problem v proizvodnem procesu. Nove tehnologije dela zahtevajo ne le izbiro tehničnih- sredstev, ampak tudi zlasti spremembe v celotnem poteku delovnega procesa, spopolnjevanja kadrov, organizacijske in druge spremembe, ·odvisne od potrebne in možne racionalizacije dela. V industriji Evrope spopolnjujejo ali spreminjajo tehnologijo vsakih nekaj let (ok. 5 let). Po izkušnjah zadnjih desetletij se to dogaja tudi v gozdarstvu, toda redkeje (vsakih 1 O let). Pri tehnični pripravi je treba ugotoviti, kakšen način dela ali opravila ustreza, kje in kdaj je najbolj primeren za določeno fazo v skladu s celotnim proizvodnim procesom. Pri sečnji je npr. treba ugotoviti, kakšen način kle- ščenja vej in do katere mere je najprimernejši z motorno žago pri panju, ali bolj ustreza ročno lupljenje lesa z lupilniki, ali pa obdelava, predvidena na mehaniziranih skladiščih (pomožnih, centralnih) (14, 15). V zvezi z razpolož- ljivimi in možnimi spravilnimi sredstvi je potrebno ugotoviti način spravila od panja do kamionske ·ceste, ali naj bo ročno, z živino, z vitJi (samostojnimi ali traktorskimi - eno bobenskimi ali večbobenskimi), z žičnicami, s traktorji (adaptiranimi kolesniki, z goseničar ji, z zgibniki). Predvideti je treba racio- nalne kombinacije raznih načinov zbiranja in vlačenja lesa, npr. zbiranje ročno ali z živino - vlačenje s traktorjem; zbiranje z večbobenskimi vitli - vlačenje s traktorji oziroma vožnja s traktorsko polprikolico; zbiranje s trak- torskimi vitli in vlačenje z istimi traktorji itd. Določiti je treba najprimernejši način nakladanja in prevoza lesa: nakladanje ročno (s tal, z nakladalnih ramp); mehanično (z vrvnimi nakladalnimi napravami, z nakladalnimi žer- javi, ki so opremljeni z vrvjo ali s kleščami ali s hidravličnimi čeljustmi, s samohodnimi dvigali na gosenicah, kolesih in podobno); prevoz lesa s traktor- skimi polprikolicami, s kamioni in prikolicami, s kamioni in polprikolicami, z žičnicami itd. (2, 3, 4, 6, 12, 16). Tehnološka priprava je seveda odvisna tudi od nekaterih drugih dejav- nikov: od koncentracije posekanega lesa, od načina gospodarjenja z gozdovi, od vrste sečenj (redčenj, sečenj na golo), od dimenzij in kakovosti posekanega lesa, od odprtosti gozdov oziroma od gostote prometnic po površinski enoti, od njihove kakovosti, od vremenskih razmer itd . 3.14. Us k 1 aje val na priprava sinhronizira potek raznih delovnih faz s proizvodnim procesom kot celoto. Dognati je treba optimalno razmerje delavcev in strojev ali sredstev (organizacijsko obliko dela) ter normative za delo (približne normative za porabo materialov- goriva, maziva ipd.) ( 4, 5) . Določiti je treba optimalno časovno in prostorno razporeditev dela. Predvideti je treba mesta in sredstva za preskrbo delavcev, servisno službo za hitra po- pravila strojev in orodij, ambulantno službo, način reševanja ponesrečencev in drugo. 3.15. Ek on om ska priprava. Ona ugotavlja stroške za- posamezna opravila in po potrebi tudi za celoten proizvodni proces ter primerjalno ceno po enoti učinka. V ta namen je treba izdelati planske kalkulacije dela (pred- kalkulacije) ter z medsebojnimi primerjavami določiti najustreznejše organi- 13 zacijske rešitve za razna tehnična sredstva in za pripadajočo tehnologijo dela. Ekonomska priprava nam daje finančno podobo o opravilih in podlago za presojo ali izbiro najugodnejše, optimalno racionalizirane tehnologije in teh- ničnih sredstev proizvodnega procesa ali njegovih delov. 3.2. Terenska priprava Gre za vse tiste priprave, ki jih je treba na podlagi kabinetne predpriprave bolj ali manj uveljaviti na terenu. Ta operativna priprava v ožjem smislu za- jema pripravo posameznih delovišč. Pri tem moramo upoštevati ne le celoten proizvodni proces, marveč vse njegove faze in podfaze dela, izdelati dobro sinhronizacijo med posameznimi opravili ali uskladiti dinamiko del celotnega procesa proizvodnje. 3.12. Sečno-transportni elaborat (STE) sodi v terensko pri- pravo in vsebuje za vsako delovišče notranjo razdelitev na posamezna opravila in logično združitev posameznih skupin opravil. Zlasti pridejo v poštev no- tranje faze in podfaze delovnega procesa. Zato se sečno transportni elaborat kot celota sestoji iz: sečno-spravilnega načrta, nakladalno-prevoznega načrta, načrta dodatne obdelave lesa (in morebitnih drugih, ki jih zahtevajo določeni dejavniki). Izhodišče za sečno-transportni elaborat je gozdnogojitveni načrt, ki daje osnovne podatke o sestoju, o koncentraciji in razporedu odkazanega lesa na ha ipd. ter sam po sebi omogoča spoznavanje problemov v zvezi z dolgoročnim načrtovanjem razvoja določenega sestaja. Osnova STE pa je mreža gozdnih prometnic, ki so stalne ali začasne in 1ned njih štejemo: ceste, poti, vlake, trase žičnic, »Vn,ne linije« (t. j. linije vleke z vrvmi) ipd. .· Ceste so lahko glavne (na njih se stekajo druge ceste), kadar po njih prevažamo večje količine lesa (iz dela revirja, celega rcvirja ali gozdnega obrata itd.). Te ceste so trdno gra jenc, uporabne v vsakem letnem času, pri- merno široke (3-4m). To so nekakšne »gozdne magistrale«. Razen njih pa so še priključne gozdne ceste, ki so razvejane po vsem gozdu. Tudi one so lahko trdno grajene ali pa prilagojene časovnemu (sezonskemu) prevozu lesa. Po .. leg cest je treba upoštevati tudi javne ceste vseh kategorij. Poti so prometnice, po katerih prevažamo les z različnimi traktorji s polprikolicami ah prikolicami (za kratek ali dolg les). Izdelane so s takšnimi elementi, da po njih ne morejo voziti kamioni. Lahko so delno utrjene ali pa preproste (narejene iz gozdnih vlak). V 1 ake štejemo med prometnice, po katerih vlačimo les. Delimo jih na ani m a 1 n e (prvotne), t. j. takšne, ki so prilagojene spravilu kratkega lesa z živinsko vleko (z enim konjem, ali s parom konj) in tra kto rs ke vlake. Poslednje pa morejo biti glavne (osnovne, primarne), ki so stalne, ter pom o ž ne vlake (sekundarne, začasne, enkratne), ki rabijo le začasno (za spravilo lesa le s takratnega sečišča). Traktorske vlake so različno široke v odvisnosti od dimenzij traktorjev. Normalno so za ok. 10 do 30 cm širše od največje širine traktorjev oziroma od njihove kolotečine. Na ovinkih pa so širše za ok. 50 cm, včasih pa tudi več v odvisnosti od polmera krivine, od dolžine sortimentov itd. Tra se žičnic štejemo k začasnim prometnicam, ki so narejene za krajši ali daljši čas s širšo ali ožjo preseko v odvisnosti od vrste žičnic (žični žerjav, krožna žičnica ipd.). 14 »Vr v ne 1 ini je<< prištevamo tudi k začasnim, le naznačenim promet- nicam. To so kratke ravne črte, dolge do 70 m, po katerih zbiramo les z vitli traktorjev (adaptiranih ali zgibnH1) ali pa morebiti s samostojnimi malimi vitli ipd. Uporabljamo jih zlasti v mlajših sestojih pri redčenjih in prebiranjih. Sečno-spravilni načrt Pri izdelavi sečno-spravilnega načrta je treba upoštevati gostoto stalnih vlak (m/p.a) po karti in dejansko na terenu. Na terenu je treba ugotoviti, koliko stalnih vlak je še treba izdelati in vrisati na karto nove trasirane vlake in smeri vlačenja (s puščicami). Na glavne vlake je treba trasirati pomožne vlake in Vtv'ne linije (v drogovnjaku oziroma v mlajših sestojih) in jih vrisati na karto, kjer je treba naznačiti tudi smeri podiranja drevja. Posebno moramo paziti na izteke pomožnih vlak na glavne vlake, na izteke glavnih vlak na ceste ipd. Na terenu mora biti natančno določen kraj, kjer se srečata oba dela transporta - spravilo in prevoz. V tekstnem delu tega programa je treba navesti podatke za delovišče, in sicer: način gospodarjenja z gozdovi, vrsto sečnje (redčenje, prebiranja, robne sečne, kulisne sečnje, svetlitvene sečnje, sečnje na golo ipd.), metode krojenja lesa (sortirnentna metoda, debelna metoda, metoda razpolovljenih debel in druge), vrste in tip stroja - traktorja, žičnice z opisom priključkov in drobne opreme, strukturo sredstev in organizacijsko obliko dela (število strojev, šte- vilo delavcev. ki bodo sekali les, tistih, ki bodo stregli traktorjem in drugih, ki bodo potrebni) in časovno razporeditev dela (začetek in konec posameznih opravil - sečnje, spravila). če v kabinetu ni bilo mogoče določiti učinkov dela in, kadar ni na razpolago izdelanih tehničnih normativov, je z meritvami ugotoviti začasne normative dela za določeno spravilo. Iz ugotovljenih stro- škov dela (v kabinetu izdelanih predkalkulacij za obratovalno uro dela ozi· roma za delovni dan) je treba izračunati delovne stroške za mersko enoto (kubik, tono, prm, dolžinski meter, kos). Predvideti oziroma določiti moramo način za oskrbo zaposlenih in strojev z orocljen1 in različnimi materiali (go- rivo, mazivo, barve ipd.). Nadalje je potrebno načrtovati tudi ostale službe in oskrbo delavcev (prenočišča in prehrano, vsakodnevno prihajanje in odha- janje delavcev od prenočišča do delovišča, predvideti sredstva in osebje za pomoč v sili, pri nesrečah pnro pomoč, prevoz do ambulant itd.), sredstva za varnost pri delu itd. Treba je zaposlene seznaniti s pravilniki in z določbami varnostnih predpisov pri delu. Pripraviti je treba tudi vso dokumentacijo: delovne naloge, inštruktorska navodila itd. Izbrati moramo osebe, ki bodo vodile in kontrohrale delo na delovišču in določiti načine za kontrolo discipline in uporabe zaščitnih sredstev pri delu. Urediti je treba registriranje dnevnih in periodičnih delovnih učinkov ter zbiranje podatkov za obračun dela, ki rabijo za osnovo pri knjigovodstvenem evidentiranju. V tekstnem delu tega programa je potrebno navesti še vse drugo kar sodi v okvir sečnje in spravila lesa. N akladalno-prevozni načrt Tudi za ta program potrebujemo terensko karto (v primernem merilu). V njo je treba vnesti vse tiste podatke, ki nam rabijo za uspešno organizacijo in izvedbo prevoza lesa: vse ceste, ki so primerne za takratni čas prevoza, pre- vozno razdaljo v km, vrisati smeri prevozov, določiti in vrisati nakladališče, 15 ki ga je treba pripraviti (pomožno skladišče - stik med spravilom in pre- vozom) ter določiti velikost skladišča. V karto .je treba vrisati tudi ohračališča za vozila. V tekstnem delu je treba navesti vse tiste podatke, ki so pogoj za uspešno nakladanje in prevoz lesa: kakovost ceste in njeno sposobnost za prevoz z določenimi vozili (kamioni, traktorji) in vpisati njihovo vrsto ter vrsto pri- kolice oziroma polprikolice. Potrebno je vnesti tudi način nakladanja lesa: ročno, z vrvmi, z nakladalnimi napravami, z žerjavi, s samohodnimi nakladal- nimi napravami. V zvezi z načinom nakladanja moramo določiti dolžino ozi- roma težo sortimentov. če so ceste slabo vzdrževane, je potrebno določiti način popravila in vzdrževanja in čas, v katerem je treba ta dela opraviti. Določiti moramo organizacijsko obliko dela glede na prevozno razdaljo: šte- vilo kamionov, število strežnega osebja pri nakladanju in razkladanju lesa. Treba je ugotoviti normativne vrednosti dela in delovne učinke. če niso na razpolago tehnične norme in jih nismo mogli izdelati v kabinetu, je treba opra- viti začasne meritve nakladanja in prevoza lesa in ugotoviti delovne učinke ter izračunati stroške za nakladanje, prevoz in razkladanje lesa po merski enoti. Določi ti je treba sredstva za varnost pri delu in predvideti kontrolo glede uporabe varnostnih predpisov. Ravno tako moramo organizirati tudi zbiranje podatkov za obračun dela pri knjigovodstvenem evidentiranju ipd. Načrt dodatne obdelave lesa na skladiščih Gre za program, v katere1n je treba določiti. način obdelave lesa: lupljenja (beljenja), kro jenja, merjenja, razžagovanja, sortiran ja in morebitnega kle- ščenja vej. Glede na splošne predpise, ki omenjujejo dolžino sortimentov za prevoz po javnih cestah, moramo določiti in organizirati razžagovanje lesa na pomožnih skladiščih. Vpisati je treba prostore za obdelavo lesa, ki so lahko v gozdu pri pan ju (ročno ali drugače), na pomožnih skladiščih ob kamionskih cestah (ročno ali delno mehaniziran o), na mehaniziran ih skladiščih (centralnih in mobilnih). če je mehanizirana skladišče mobilno in ima prevozne stroje, potem je treba izdelati natančen program vključenih skladišč ter na karto vrisati prostore, kjer bodo ta skladišča. Pri mobilnih mehaniziranih skladiščih je namreč potrebno vključiti toliko takšnih skladjšč, kot je to potrebno za racionalno izkoriščanje prevoznih obdelovalnih strojev. Predvideti je treba dinamiko dela in njegovo časovno raporeditev, pripraviti konkretni prostor za ureditev mobilnega skladišča in ugotoviti količino lesa za posamezno sta- cionarno mesto ter organizirati službo za strežbo ljudi in strojev na teh skla- diščih. Določiti moramo normative dela, materialov in drugo kakor tudi učinke in stroške dela za enoto izdelkov itd. 4. Konkretna priprava dela Omejili se bomo le na pripravo dela pri klasičnih redčenjih v drogovnjaku in debeljaku, ki je najtežja in najzahtevnejša. Tokrat bomo obravnavali pripravo dela pri spravilu z zgibnimi in adaptiranimi kmetijskimi traktorji. 4.1. Spravilo lesa pri redčenjih v debeljaku Spravilo lesa delimo na zbiranje lesa od panja do prve prometnice in na vla- čenje po prometnici do kamionske ceste. Jedro problema je v zbiranju le- sa do prve prometnice oziroma vlake. Pri tem nastajajo naslednja vprašanja: 16 a) kobkšna naj bo razdalja med vlakami; b) kako se zbira les, v posameznih kosih ali v svežnjih; c) pod kakšnim kotom k vlaki naj se podira drevje in zbira les? - Teoretično predpostavljamo dve varianti za razdaljo med vlakami, in sicer o k. 50 m in o k. 1 OO m. - Pri redčenju je primernejše zbiranje posameznih kosov kot pa zbiranje v svežnjih (ustreznejše za sečnje na golo). - Les podiramo vedno pod ostrim kotom v smeri k vlaki, tako da leži v smeri nadaljnjega spravila. Ta kot je kvečjemu 45°. 4.11. Prva varianta- razdalja med vlakami je 50 m Kadar so vlake 50 m vsaksebi, znaša poševna razdalja pod kotom 45° med vlakama ok. 70 m, torej obsega približno dvojno višino odraslega drevesa. Predpostavljamo več možnosti, ki so predočene na slikah 1, 2 in 3. To spravilno 50 m 1 25m 1 ~~ ' ~ ~' ~ > 1 1 1 Slika 1. Model zbiranja ( orig.) ~ 1> Slika 2. Zbiranje celih debel (orig.) varianto uporabljamo tedaj, kadar imamo opraviti s terenom, ki omogoča ceneno gradnjo vlak oziroma tedaj, kadar splošni gospodarski dejavniki to dopuščajo. Model zbiranja lesa je predočen na l. $liki. Razdalja med vlakama je 50 m. Drevje podiramo tako, da pada čim bliže k eni ali drugi vlaki v smeri v lačen ja, največ pod kotom 45°. Poševna razdalja od sredine pasu med vlakama do vlake znaša 35m. Zbiralna razdalja do traktorja, ki stoji na vlaki, je najkrajša. Prak- tično pripelje traktor k vsakemu drevesu. V prvi varianti obravnavamo 2 pri- mera spravila, in sicer: a) spravilo celih debel in b) spravilo razpolovljenih debel. 17 a) Spravilo celih debel Ta način spravila je predočen na sliki 2, kjer so naznačene smeri zbiranja debel do vlake. Traktor se premika po vlaki in se ustavi vedno v najugod- nejšem položaju za privlačevanje posameznega debla v či1n bolj ravni črti, da se preostala stoječa drevesa čim manj poškodujejo. D obre strani tega načina spravila so naslednje: posamezna debla pri- tegnemo do traktorja po najkrajši poti (le nekaj metrov); poškodbe na drevju, podmladku in tleh so najmanjše; pomožni čas, potreben za pripenjanje lesa, je kratek; ker je glavni čas daljši, so učinki večji in delo cenejše; organizacij- ska oblika dela je pri tem načinu I + O, (redkeje I + 1); to pomeni, da trakto- rist sam veže, zbira in spravlja les do kamionske ceste; najpogosteje sestav- ljata optimalno breme že dve debli, ali pa so v njem tri. S 1 abe strani tega načina spravila so naslednje: za zbiranje .in vla· čenje celih debel sta potrebni trdna disciplina pri podiranju drevja in zelo spretno vodenje traktorja; za zbiranje in vlačenje lesa so potrebne velike vlečne sile, zato potrebujemo za takšno spravilo velike zgibne traktorje, ki so praviloma nesorazmerno dragi; horizontalni in vertikalni elementi za grad- njo pomožnih in glavnih vlak morajo biti taki, da omogočajo spravilo celih debel; posebno skrbno je treba izpeljati prehode z ene prometnice na drugo; animalne vlake oziroma vlake za vlačenje kratkih sortimentov imajo lahko kakršenkoli stik s cesto (pogosto pravokotna na cesto); za takšno spravilo je potrebno dobro sinhronizirati ostale delovne faze (nakladanje, prevoz); zaradi velikih zgibnih traktorjev morajo biti vlake široke 2,5 do 3m. b) Zbiranje razpolovljenih debel ali mnogokratnikov osnovnih dolžin Ta postopek je predočen na sliki 3. in poteka tako, da podiramo drevesa v smeri vlačenja, največ po kotom 45° k vlakam. Okleščena in morebiti obe- ljena debla prežagamo na dva ali več delov, ki so mnogokratnik osnovnih dolžin sortimentov. To metodo uporabljamo zlasti v začetnem obdobju upo- rabe nove tehnologije, ko še ne moremo popolnoma sinhronizirati zbiranja Slika 3. Zbiranje razpolovljcnih debel (odg.) 18 Slika 4. Model zbiranja (orig.) ~ ." > E o o. oziroma spravila z ostalimi fazami transporta in obdelave lesa (nakladanje in prevoz celih debel, obdelovalna skladišča). Dobre strani tega načina spravila so naslednje: traktor se pripelje· do večine kosov lesa; z enim vlačenjem je mogoče pritegniti hkrati dva ali več kosov iz istega debla do traktorja; poškodbe stoječih dreves, pomladka in tal so manjše kot tedaj, če bi s spravilnim sredstvom šarili po vsemu gozdu pri neurejenem sečišču. še manj bo poškodovan gozd, če dele debel privla- čimo posamič k traktorju; deli debel so namreč krajši, se laže prilagajajo te- renu, manj opletajo, so lažji in zato povzročajo manj škode kot cela debla; čas, potreben za vezanje oziroma pripenjanje lesa k traktorju je sicer krajši kot pri klasičnih primerih sortimentne metode, vendar pa je enkrat ali večkrat daljši kot pri vezanju celih debel; za spravilo, zlasti zbiranje posameznih mnogokratnikov je potrebno manj vlečne sile oziroma energije za premago- vanje drsnih in čelnih trenj; za to delo torej ne potrebujemo vedno največjih traktorjev; pri zbiranju in vlačenju mnogokratnikov laže premagujemo raz- gibanost terena oziroma ostrejše vodoravne in navpične lomne kote promet- nic; zato so prometnice lahko slabše kot pri vlačenju celih debel; laže je tudi narediti primerne prehode z ene prometnice na drugo. Slabe strani tega načina spravila so naslednje: zbiranje z vrvjo dveh ali več kosov je na splošno težavnejše in zamudnejše od zbiranja enega kosa z enako kubaturo; tudi vlačenje bremen, ki so sestavljena iz dveh ali več kosov, je težavnejše, ker se pogosteje zatikajo; za njihovo sestavljanje pora- bimo pri zbiranju relativno več časa; pripenjanje večjega števila mnogokrat- nikov k traktorju je na splošno težavnejše od pripenjanja celih debel z enako kubaturo; glavni čas dela je relativno krajši, delovni učinki so manjši, stroški za delo na enoto izdelka pa so v primerjavi s spravilom celih debel večji; organizacijska oblika elela je lahko I + O, toda večkrat mora biti tudi I + 1 ali II + l. Pomožni delavec pomaga pri razvlačenju vrvi in pri vezanju lesa. Na terenih, kjer je veliko naravnih ovir, pa mora tudi spremljati les in ga spro- ščati pri zatikanju ob ovire; tudi pri tem načinu spravila morajo biti vlake široke ok. 2,5 do 3m. 4.12. Druga varianta - razdalja med vlakami je 100m Kadar je razdalja med vlakami ole 100m, znaša poševna razdalja pod ko- tom 45° ok. 140m in je približno enaka 4-kratni višini odraslega drevesa. Ta varianta pride v poštev na takšnih terenih, kjer je izdelava vlak draga oziroma tam, kjer iz raznih razlogov ne moremo zgraditi gostejšega omrežja prometnic - vlak (glavnih in pomožnih). Model zbiranja lesa je predočen na 4. sliki. Celotno površino moremo raz- deliti na štiri pasove, široke po 25m, in sicer na dva ob vlakah in dva notranja pasova. Drevesa podiramo tudi v tem primeru v smeri vlačenja, največ pod kotom 45° k eni ali drugi vlaki. Poševna razdalja od sredine gozdne površine med vlakama do vlake je približno 70 m. Zbiralna razdalja za najoddaljenejša drevesa znaša le ok. 35 do 40 m. a) Zbiranje celih debel Ta način spravila je predočen na sliki 5. V obeh pasovih ob vlakah podi- ramo drevesa k vlaki ali od nje v odvisnosti od razdalje dreves do vlake. Na obeh notranjih pasovih pa podiramo vedno v smeri k vlaki (vrh drevesa proti 19 vlaki). Tako ležijo podrta drevesa čim bliže prometnice, in-je zbiralna razdalja do vlake čim krajša. Tudi v tem primeru se traktor vedno ustavi v najugod- nejšem položaju glede na posamezna debla. S posamičnim zbiranjem debel povzročimo najmanj škode. Dobre strani tega načina spravila so naslednje: debla lahko priteg- nemo po najkrajši poti do traktorja; največja razdalja v neugodnem prin1eru znaša 35 do 40 m; ker vlačimo cela debla, so poškodbe dreves, pomlaclka in tal najmočnejše; čas, potreben za pripenjanje, je kratek, zato so delovni učinki veliki in delo cenejše; organizacijska oblika dela je I + O ali I + 1; to pomeni, da more to delo opravljati traktorist sam ali pa s pomočjo enega pomožnega delavca, ki vlači vrv, veže debla in spremlja debla pri vlačenju k traktorju; zaradi redkejših vlak so stroški za izdelavo prometnic manjši; prometnice zavzemajo manj gozdnih tal, zato več tal ostane produktivnih. ""'' --- - s' o m ------' Slika S. Zbiranje celih debel (orig.) Slika 6. Zbiranje razpolovljenih debel ( orig.) S 1 abe strani tega načina spravila so naslednje: tudi v tem primeru je pri podiranju drevja potrebna trdna delovna disciplina, ki pa je včasih zaradi oddaljenosti vlak in slabše preglednosti nekoliko teže dosegljiva; po- trebni so veliki zgibni traktorji z velikimi vlečnimi močmi, zato so tudi dražji; vlake morajo biti narejene tako, da po njih lahko spravljamo_ debla; prehodi z ene na drugo prometnico morajo omogočiti spravilo celih debel; zaradi uporabe velikih traktorjev so potrebne vlake, ki so široke ok. 2,5 do 3m. b) Zbiranje razpolovljenih debel Postopek je predočen na sliki 6. Tudi v tem primeru podiramo drevje k eni ali. drugi vlaki· največ pod kotom 45°. Debla prežagamo na dva dela po načelu rnnogokratnikov osnovnih dolžin. To metodo uporabljamo v .začetku uvajanja nove tehnologije in tudi takrat, kadar iz raznih razlogov ne moremo spravljati celih debel ali pa ni racionalno graditi gostejše mreže prometnic. Dob re strani tega načina spravila so naslednje: v primerjavi s kla- sičniin načinom spravila lesa, ko spravljamo kratke sortimente, je zbiranje razpolovljenih debel racionalncjše zlasti tedaj, kadar lahko z enim privla- čenjem z vitlom traktorja hkrati pritegnemo oba dela debla k traktorju; poškodbe dreves, pomladka in tal so blažje kot pri klasičnem načinu spra- vila kratkih sortimentov; čas, ·potreben za pripenjanje lesa- k traktorju, je 20 krajši kot pri sortimentni metodi in delovni učinki večji; sestoj' bomo bolj obvarovali pred poškodbami, če bomo zbirali posamezne mnogokratnike; tudi v tem primeru velja ugotovitev, da je zbiranje mnogokratnikov lažje od zbi- ranja celih debel, ker je trenje manjše, kosi lažji ipd.; pri uporabi tega načina so potrebne manjše vlečne sile. Slabe strani tega načina spravila so naslednje: zbiFanje več kosov s traktorjevo vrvjo je zamudnejše kot pri privlačenju enega kosa z enako kubaturo; na direktno spravilo odpade manj časa, zato so učinki manjši in stroški dela večji kot pri spravilu celih debel; najugodnejša organizacijska sestava dela je verjetno I + 1; zaradi številnih pripenjanj lesa je pomožni de- lavec neogibno potreben, stroški zanj so veliki in to p6dražuje delo; vlake mo- rajo biti široke ole 2,5 do 3m. l S!i! ·: a 7. Model vrvnih linij (po Sanerju) Slika 8. Spravilo drobnega lesa po si- stemu naveze (ali »Choker«) z vrvnirni linijami 4.2. Spravilo lesa pri redčenju v drogovnjalal Tudi pri redčenjih v drogovnjaku je največ težav z zbininjem lesa do prve prometnice. Tudi v tem primeru moramo rešiti vprašanje razdalje med pro- metnicami, določiti način zbiranja - posamez ali v svežnjih ter izbirati pra- vilen kot zbiranja . Pod drobnim lesom je mišljen les iz redčenj v drogovnjaku. Posamezna debla imajo majhno kubaturo (celo 0.05 mJ)_ Spravljamo vedno cela debla. Zbiranje lahko opravimo na tri načine: a) ročno, ki bo v bodoče zaradi drage delovne sile manj ekonomično; b) z živinsko vleko; živina postaja vedno dražja in tudi delo z njo pr) drobnem lesu; c) z vitlmn traktorja, in sicer pridejo za zbiranje in vlačenje drobnega lesa v poštev zlasti srednje veliki adaptirani traktorji od 35 do 50 KM ter mali zgib ni traktorji ( »holder« ipd.), ki so ce- nejši od ·velikih zgibnih gozdarskih traktorjev. Vlake za te traktorje so ožje (ok. 2 rn) in zato tudi cenejše. Uporabljamo lahko obstoječe vlake. Zbiranje lesa na kratke razdalje more biti tudi posamič, vendar tak način ni racionalen. Za optimalno breme pri v lačen ju po vlaki je potrebno zbrati 1 ,S do 2 m:l lesa, za to pa bi moglo biti pOtrebno tudi 10 in več posamičnih vlek. Zato je racio- nalnejši drugi nači, ki je· predočen na slikah 7, 8 in 9. 21 4.21. Zbiranje drobnega lesa z vrvmi (po vrvnih linijah) Razdalja med vlekami je 50 do 100m. Pri razdalji ok. 100m je poševna razdalja od sredine pasu med vlakama do vlake približno 70 m (sl. 7). Vrvne linije razporedim o pod kot~m 45o do 60° _ v . 5 I?-~ri vlak, razdalja med njimi pa je 10 do 15m. Dreves~ _ pod1~~mo k vrvm hniJl pod _kotom, ki je čim ostrejši (največ 450). Vrvne liD1Je so s1ro~e d~ 1m (17~. St?n na vrvnih linijah morajo biti čim nižji, da se debla n_e bl za~Jkala. ZblranJ~ opravimo s sistemom naveze (angl. »choker«) 1n z emm vlekom pntegnemo optimalno breme (1 do 2m3 ali okoU 10 debel; glej sliko 8! ). Da bi bilo takšno delo racionalno, mora znašati etat vsaj 15 m :1/ha. Priprava dela v drogovnjaku ~ora_ bit~ skrbno izvršena. Ugotoviti je treba število stalnih vlak (m/ha) ter proJekti~atl n~ve stalne in pomožne vlake. Nji- hova širina je odvisna od širine traktoq~. NaJustreznejša razdalja med dven1a pomožnima vlakama je o k .. 10"'0' m . Toh~šna razdalja zadošča za pobiranje lesa ob vrvnih linijah do naJvecJe razd_alJe ok. _7~ m (glej sl. 7!), ki se ujema z dolžino vrvi , ki jo ima večina traktorJe~. na VIthh z enim bobnom (ferguson Fe-35, holder 35, zgibni gozdarski trak~orJI: kockun;, timberjack in dr.). Ome- njena razdalja med vlakama_ (100m) Je, ~ot smo ~e opisali, primerna hkrati tudi v debeljaku. To pomem, da nam t~ksna ~reza pomožnih vlak koristno rabi v drogovnjaku in debeljaku, to pa Je zl~stl pomembno za takšne terene, kjer je izdelava vlak ?r~g~ (kras) : Tako scas~ma. dejansko pridemo le do stalnih vlak, med katenm1 Je ~-a~dalJa 0~· 100m ~n kJer lahko uporabimo novo tehnologijo dela v vseh razvoJmh s~op~Jah dolocenega sestoja. Razume se, da mora mreža vlak ustrezati terenskim m gozdnogospodarskim razmeram. Vrvne linije je treba trasirati k vlakan1. 1 1 ! To op~avim? ta_ko, da traso linije označimo z znalo (_naJ bol .Je z barvnimi trakovi), in si- cer lev~ m desno, __ tako da je za sekače in za tra_ktonsta z~neslJlVO vidna (sl. 9), poteka pa D~J po sest?J"'~ tako, da je potrbeno zaradi nJe I?os_ek_at_I_ c1n: manj drevja. Razdalj e med \•Tvm~l hmJai?l so o k. JO do 15m, torej je srednJa razdalJa med linijami 5 do 7,5 m. Ker so drevesa v drogovnjaku visoka 15 do 25m, bodo vsa posekana drevesa z enim ali dru- gim koncem padla v ostrem kotu k vrvnim linijam. Sele , ko so vrvne linije iztrasirane, pri- dejo -~~ delovišče sekači. Drevesa podirajo ~ tanJSII_D koncem _k liniji, tista pa, ki so bliž- Ja_ ~dak1 ( traktoqu) Ino rajo pasti z debe- leJ šim koncem k liniji (sl. 8). Drevesom, ki so s tan:išim v~on~em obrnjena k liniji , je treb~ _pn kle~cen)u vej na skrajnem vrhu pust1t1 eno _all _vec vej, dolgih nekaj cm (da Slika 9. Trasiranje vrvne linije se _de?la pn zbiranju, pri vlačenju ne izmuz- (po Sanerju) neJO 12 zank_e?. Paziti je treba , da je število debel na levi In desni strani vrvne linije pri- bližno enako. Vezanje debel ali manjhnih ~vežnjev_ (~do 3 debla skupaj) je primernejše z verigami kot z jeklenimi vrvm1. S prvlml namreč lahko zvežemo na kratko 22 ·r , , · vsako debelce ne glede na velikost obsega, to pa je pomembno pri privlačenju, kjer mora biti konec debla čim bližje traktorjevi vlečni vrvi, da se debla manj za tikajo ob naravne ovire oziroma, da jih laže obvladamo (da zdrsnejo preko ali mimo ovire). Za zbiranje lesa na vrvnih linijah so najprimernejši tisti traktorji, ki imajo izhod vrvi čim višje od tal. Pri traktorju ferguson Fe-35 z našo opremo in pri gozdarskih zgibnikih je le-ta ok. 2,5 do 3m od taL Ta pogoj je pomemben, ker se vlačilna vrv pri privlačenju napne, in sicer tem bolj, čim večje je trenje lesa ob tla oziroma čim več debel (bremen) se nabira na koncu vrvi; ta upor je koristen, če ga povzroča trenje, ne pa zadevanje ob ovire. Vrv postaja vedno bolj napeta in dejansko tako samodejno postaja nekakšna »nosilna« vrv, po kateri tečejo obročki, na katere pripnemo posamezne zanke z bremeni. Rezul- tanta upora vlačenja je osredotočena v vlečni vrvi takrat, · če so bremena ena- komerno razporejena levo in desno od vrvne linije. Pri navijanju vlačne vrvi, se najprej nabirajo tista debla oziroma svežnji, ki so na koncu vrvi (najdalje od traktorja). Ta bremena so obrnjena s tanjšim koncem naprej in so zlahka kos nevarnim oviram. Ker je škrjpec za izhod vrvi na traktorju (vrvnica) ne- kaj metrov od tal, napeta vlečna vrv dejansko privzdiguje prednje konce debel (zlasti, če so zvezana na kratko z veregami). čimbolj se bremena bližajo trak- torju, tembolj napeta je vrv in tem lažje privzdiguje tista bremena, ki so bliže traktorju. čeprav so ta bremena obrnjena z debelejšim koncem k liniji, se ne zatikajo ob naravne ovire. Za samo zbiranje po vrvnih linijih bi bilo najbolje, če bi bila vsa debla obrnjena s tanjšim koncem k liniji. Toda takšna lega, kjer je celo breme privezano k traktorju s tanjšimi konci debel, je neprimerna za vlačenje lesa po vlaki, ker teža bremena nezadostno obtežuje zadnji del traktorja( to je zlasti pomembno pri adaptiranih traktorjih). Pri spravilu lesa v drogovnjaku je najprimernejša organizacijska sestava I + 1, tj. da je razen traktorista zaposlen še en delavec, ki vlači vrv po liniji, pripenja zanke na deblih ali svežnjih k obročkom ter spremlja navijanje vrvi oziroma privlačenje bremena in, če je treba, sprošča debla pri zatikanju. Medtem ko traktor vlači les k skladišču ob kamionski cesti, pomožni delavec pripravlja svežnje oziroma veže zanke za naslednje zbiranje in vlačenje. Ce je spravilna razdalja do kamionske ceste kratka- nekaj sto metrov - potem je lahko organizacijska sestava I + 2. Drugi pomožni delavec je namreč na skla- dišču ob kamionski cesti in odpenja svežnje, ko jih traktor privleče. Ko se traktor vrne k naslednjemu vlačenju, drugi pomožni delavec medtem odvezuje zanke s svežnjev. V takem primeru potrebujemo torej tri garniture zank. Za vsako delovišče je treba posebej proučiti organizacijsko sestavo. Za spravjlo lesa v drogovnjaku kakor tudi v debeljaku so v naših razmerah primernejši traktorji z vitlom na dva bobna kot tisti na enega . Na splošno je drevje pri nas tanjše, zato je za optimalno breme potrebno več debel, zlasti mnogokratnikov in ga je laže privleči z dvema vrvema kot z eno. Občutno manj so primerni tisti vitli, ki imajo vrvnico (in usmerjevalni škripec) nizko pri tleh, ker se v tem primeru debla pri vlačenju huje zatikajo ob naravne ovire. Na republiškem seminarju »0 pripravi dela pri spravilu lesa<<, ki je bil na Pohorju (GG Maribor) lani v začetku novembra in ki se ga je (s ponovit- vami) udeležilo 48 strokovnjakov iz vseh gozdarskih podjetij Slovenije, smo ugotovili, da so pri uporabi opisane tehnologije deJa poškodbe sestaja neznat- ne. To pomeni, da moremo dobro pripravljeno opisano tehnologijo in primerna tehnična sredstva (traktorje) uporabljati v večini naših gozdov in tako us- pešno nadomestiti spravilo s konji, ki so že zelo dragi. Le v redkejših pri- 23 merib pa bomo na te.renih z najtežjimi spravilnimi razmerami (zlasti za spra- vilo navzgor) uporabljati žičnice. Na seminarju smo računsko ugotovili tudi, kako uspešno nam nova tehnologija dela omogoča racionalizacijo spravila lesa. Po enotni metodiki smo s kalkulacijami obdelali nekaj primerov glede učin­ kov in stroškov pri raznih spravilnih kombinacijah in smo prišli do dognanj, ki so zbrana v tabeli. Dokopali smo se tudi do spoznanja, da je treba v bodoče posvečati po- sebno skrb koncentraciji posekanega lesa v povezavi z zgradnjo racionalne mreže prometnic (zlasti vlak). To je potrebno zaradi velikih stroškov za zgrad- njo mreže prometnic, ki jih moremo le postopno graditi. Pri tem mislimo na naslednje načine koncentracije : - Terenske (prostorske) koncentracije na delih določenega revirja ali gozdnega obrata v okviru gozdnega gospodarstva. To pomeni, da ne bi vsako leto vzdrževali delovišč v vseh gozdovih določenega GG (npr. na 20 do 30 tisoč ha), temveč le na njihovem delu (morda na eni tretjini, četrtini, petini). Le tam bi tisto leto popravili stare prometnice, zgradili nove (zlasti vlake) , laže bi rešili vprašanje nastanitve in prehrane delavcev itd. Tako bi mogli pičla sredstva, ki so načrtovana za gradnjo prometnic, racionalno izkoristiti in sčasoma celotno območje zadovoljivo odpreti in ga prilagoditi novim tehno- logijam dela. - Koncentracija posekanega lesa glede na količino po površinski enoti naj bi bila pri uporabi nove tehnologije v drogovnjaku 30 m a na ha (ali vsaj 15 m:1 na ha) . V tem primeru odpade na eno vrvno linijo· teoretično 2m:\ ( ozi- roma 1 m :\ ) lesa. To pomeni, da z dvema vlekama zberemo ole 4In3 (2 m :1·) lesa, to pa je za drogovnjak optimalno enkratno breme, za katerega je hkrati po- treben najkrajši čas zbiranja.· Z dvobobenskim vitlom pa obenem opravimo obe vleki. -. Koncentracija zaradi sečenj na golo (kulisnih, robnih, v luknjah itd.) crr..ogoča sicer najcenejše spravilo, toda pri nas pride le izjemoma v poštev. - Kakovostna koncen.tracija upošteva vrsto sortimentov. Ni namreč vse- eno, ali i1namo opraviti s 100m:' furnirske hlodovine ali pa s toliko prostor- ninskega lesa, zato je potrebno upoštevati tudi kakovost posekanega lesa, tako , da mora biti . tem več lesa, čim manjša je njegova \'rednost. Primerjava stroškov za enoto lesa pri različnih spravilnih kombinacijah Debeljak Drogovnjak Zbiranje Vitel Vitel Vitel Fe-35 S konj1 Ročno koc kum kock um Vlačenje kock um kock um ferguson Fe-35 Fe-35 Fe-35 a) Zbiranje din m:> 4,55 8,50 10,35 16,40 24,00 (v % ) (100 %) (187%) (227%) (360 %l) (527 % ) b) Vlačenje din .m :1 7,80 9,60 19,30 19,30 19,30 (v 1),/0) (100%) ( 123 OJo ) (247 °/o) (247%) (247 %) Skupaj 12,35 18,10. 29,65 35,70 34,30 (100 %) (147 %) (240%) (289 % ) (351 %) 24 Sklepne .misli . l. Nova tehnologija dela pri·izkoriščanju , gozdov je uporabna tudi v naših delovnih razmerah. Z njeno uvedbo dosegamo zniževanje stroškov in racio- nalizacijo prozivodnje. 2. S pravilno pripravo dela dosežemo, da bodo poškodbe na sestoju ne- znatne. 3. Osnova nove tehnologije dela je primerna mreža prometnic, zlasti si- stem vlak. 4. Za vsako delovišče je treba skrbno izdelati sečno-transportni elaborat s pripadajočimi sestavnimi deli. (Le-ta sloni na gozdnogojitvenem načrtu). Brez izdelavnega STE ne bi smeli brezglavo uporabljati strojev za zbiranje in vla- čenje lesa. 5. Za novo tehnologijo ali sodobno proizvodnjo je na sploh potrebno po- spešeno spopolnjevanje gozdarskih kadrov od sekača do dipl. inženirja. Treba je poskrbeti za ustrezno izobraževalno službo. 6. Pogoj za uspešno uporabo nove tehnologije glede na njen ekonomski cilj je smotrna koncentracija lesa. Literatura · l. Forstwirtschaftliche Zentralstelle der Schweiz, Riisten und Liefern von Laub- Industrieholz in langer Form, Solothurn, 2/1969. 2. Kraljic, B.: Znanstvena organizacija rada u šumarstvu, skripta, Zagreb. 1965. 3. Kraljic, B.: Priprcma rada i proizvodnje, optin1alna veličina šumarije i opti- malni sistem njezinog rukovodjcnja, te uposlivanjc diplomiranih inženjera šumar- stva, šumarski list, 5-6.1970. 4 .. Krivec, A.: Preučevanje mehanizacije transporta lesa, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Ljubljana, 1967. 5. Krivec, A.: Dreitrommelige Motorseilwinden fiir das Holzriicken, Allg. Forst- zeitung, 11,1969. 6. Krivec, A.: Sodobni gozdarski traktorji kolesniki in primerjava njihove upo- rabnosti z drugimi, pri nas vpeljanimi spravilnimi napravami, Gozdarski vestnik, . 1-21968. 7. Krivec, A.: Die jugoslawische Dreitrommel-Seilwinde 3 BV-450 als Antrieb eines Seilkranes, Forstarchiv, 9/1970. 8. Li~1dberg, H .: Heutiger Stand der Mechanisierung in der Forst\virtschaft und die ki.inftigen Entwicklungstendenzen, Die Waldarbeit, 3i1970. 9. Loycke, H.: Der technische Fortschriftt und die Forstwirtschaft heute, Forst und Holzvvirt, 1i1970. 10. Liinzmann, K:: Der Erschliessungskoefficient, cinc Kennzahl zur Beurtei- Iung von Walwegenetzen und seine Anwendung bei Neuplanungen, Forstw. Central- blatt, 4: 1958. 11. ·Nikonenko, D.: Planiranje i priprema rada. u poduzecu, Zagreb, 1964. 12. Pestal, E .: Mindestmechanisierung der Holzernte durch Venvendung von Knickschleppern, Forstarchiv, 2/ 1970. . 13. Platzer, H.: Welche Aufgabcn stellt die sich wanclelnde Technik der Aus- bildung in der Forstwirtschaft, Forstarchiv, 7-9/1967. · 14. Platzer, H., Wipperman, H.: Der mechanisiertc, zentrale Aufarbeitungs- platz fi..i.r Schwachholz, Forstarchiv, 3/ 1970. 15. Platzer, H., Wippermann, H.: Der mechanisierte, zentrale Aufa-rbeitungsplatz ftir Starkholz, Forstat·chiv, 6-7/1970. 16.Popovic, V.: Organizacija transporta drve ta · traktorima sa ekonomskog as- pekta. Industrijska istraživanja, 3-4/1968. . . . 17. Sauer, P., Kiirz.dorfer, H., Hei1'i, H.:.Gewinnung von Inclustrieholz, AFZ, 5/ 1970. 18. Steinlin, H.: Thesen zur Leistungsteigerung in der deutschcn Forstwirtschaft, Die VJaldarbeit, 3/ 1970. · · · 19. Vila, A.: Priprema rada, Zagreb, 1962. 25 ARBEITSVORBEREITUNG UND DIE NEUE TECHNOLOGIE DER FORSTWIRTSCHAFT (Zusammenfassung) Die Arbeitsvorbereitung ist ein Bestandteil der Studien liber die forstwirtschaft- liche Arbeit. Im weiteren Sinne erfasst sie den gesamten Produktionsprozess. Bei der Forstnutzung ist dies jene Vorbereitung, die aus den folgenden einzelnen Arbeit- sphasen besteht: Schlagerung und Aufarbeitung, Riickung, Transport und zusatzliche Bearbeitung auf den Lagerplatzen. Diese Phasen konnen weiter in Teilphasen oder in verschiedentliche Bestandteile unterteilt werden. Die Arbeitsvorbereitung ist Grundlage fi.ir rationelle Produktion. Wir teilen sie in Kabinettvorbereitung (Entwurf der Planung) und Terrainvorbereitung (Vor- bcreitung des Raumes oder der Ausfi.ihrung). Oft auch sind beide untereinander ver- f!ochten. Als Kabinettvorbercitung werden jene Vorbereitungen gezahlt, die in einem Zentrum vorausgesehen werden konnen und die Arbeit eines engeren und eines weiteren Gebietes erfassen und vereinigen. l. Die V or bere it u n g de s Personal s, die schwierigste und zeitlich langste. Bei jeder Aenderung der Technologie in der Forstwirtschaft kommt es zu grossen Problemen betreffs der zusatzlichen Ausbildung - neben der regularen Schulung. Dabei ist an das Personal aller Kategorien gedacht: Waldarbeiter, Schlep- perfi.ihrer, Werkmeister, Revierforster, Vorstande der Forstbetriebc und andere. 2. Die te c h ni s c h c V or bere it u n g, das ist die mit der neuen Techno- logic eng zusammenhangende Wahl der technischen Hilfsmittel. Die eigentlich schon bestimrnte Art der Maschinen oder Anschli..isse ermoglicht eine bestimmte Arbcits- technologie und umgekchrt: Wenn eine Technologic eingefiihrt beziehungsweise angewendet werden soll, ist dies nur mit den bestimmten technischen Hilfsmitteln moglich . 3. Die techno logi s c he V or bere it u n g, das sind die Arbeitsweisc und der Arbeitsab]auf mit den gcwahlten technischen Mittcln . Es ist das zentrale Pro- blem im Produktionsprozess. Neue Arbeitstechnologicn diktiercn nicht nur die Wt:lhl der technischen Mittel, sondern vor allem Aendenmgen im gesamten Verlauf des Arbeitsprozesses . 4. Die k o or dini ere n de V or bere it u n g, mit welcher der Ablauf der einzelnen Arbeitsphasen mit dem Produktionsprozess als Ganzcn koordiniert od~r synchronisiert wird. Es ist die optimale zeitliche und ortliche Einteilung der Arbeit und anderes zu bestimmen. 5. Die w irt s c ha [tli c he V or bere it u n g, mit welcher die Kosten der einzelnen Arbeitsgange und nach Bedarf des gesamten Produktionsprozesses und weiter der Vergleichspreis pro Leistungseinheit festzustellen sind. Die Terrainvorbereitung umfasst alle jene Vorbereitungsarbciten, welche auf Grundlage der Kabinettvorbereitung mehr oder weniger auf dem Terrain selbst ver- richtet werden mi.issen. Das ist die operative Vorbereitung im engeren Sinnc, welche die Vorbereitung der einzelnen Arbeitsorte umfasst. Dabei muss nicht nur der ge- samte Produktionsprozess bcri.icksichtigt werdcn, sondern auch aJle seine Arbcits- phasen und Teilphasen. Zugleich muss eine gute Synchronisierung der einzelnen Verrichtungen vorgesehen werden. Fl.ir die einzelnen Objekte oder Arbeitsorte zahlt man in die Terrainvorbereitung die Ausarbeitung des ))Elaborates fur Fallung und Transport«. Dieses enthalt die inneren Phasen und Teilphascn des Arbeitsprozesses. Als Gesamtheit besteht es aus folgendem: l. ))Fallungs- und Ri.ickungsplan«, 2. ))Ver- lade- und Transportplan<< und 3. ))Plan der zusatzlichen Holzbearbeitung«. Die Grundlage des >Elaborates fur Fallung und Transport« ist das Netz der forst1ichen Verkehrsadern (Strassen, Wege, Ri.ickegassen, Seilbahntrassen usw.). Bei der Ausarbeitung der angefiihrten Plane muss die Dichte des Verkehrsadernnetzes (m/ha) nacn der Karte beachtet werden. Auf dem Terrain muss ermittelt werden, wieviele Wege noch zu bauen sind , diese mi.issen trassiert und in die Karte eingezeich- net "v~rden. In die Karte mlissen die Schleifrichtungen eingetragen werden (mit Pfeilen). Auf die Hauptschleifwege miissen die Hilfsschleifwege (provisorische) und elie Seillinien als auch die Richtun3en der Baumfallung eingezeichnet werden. 26 Der textuelle Teil des Elaborates muss die i.ibrigen Angaben fi.ir den Arbeitsort ami.ihren und zwar: Die Art der Bewirtschaftung, die Art der Schlagerung (Lich- tung, Plenterung, Kahlschlag u. a.), die Holzeinlegemethoden (Sortimentcnmethode, Langholzmethode) Art und Typ ter Maschine, die Organisationsstruktur der Be- dienung, die zeitliche Einteilung der Arbeit. Zu bestimmen sind die Normative der Arbeit, zu berechnen die Arbcitskosten pro Masseinheit (m:l, t, usw.) und anderes. In der neuen Arbeitstechnologie wird das Rucken des Holzcs (Sammeln und Schleifen) vom Stock bis zur Kamionstrasse dargestellt. Dabei wird die Ri..ickung im Baumholz nud im Stangelholz getrennt unterschieden. Die Riickung im Baum- holz wird mit Ri.icksicht auf den Abstand der Schleifwege in zwei Varianten ge- trennt, und zwar: a) Erste Variante - Abstand der Schleifwege SOm. Der schrage Abstand unter dem Winkel 450 betragt rund 70 m, das ist annahernd die zweifache Hohe erwachsener Baume (Bild 1, 2, 3). Hier ist die Moglichkeit gegeben ganze Stamme oder »Vie1fache« zu schleifen. b) Z wei te Variante - Abstand der Schleif- wege 100m (Bild 4, 5, 6). Der schrage Abstand unter dem Winkel 45° betragt gegen 140m, was beilaufig die vierfache Hohe erwachsener Baume darstellt. Bei der Holzriickung im Stangenholz macht die meisten Schwierigkeiten das Sammeln des HoJzes bis zur naachstliegenten Verkehrsader. Es ist notwendig, die Prage des theoretischen Abstandes der Verkehrsadern zu lasen, die Art des Sammelns- einzelweise oder in Biindeln - zu bestimmen und den richtigen Winkel fiir das Sammeln zu wahlen. Der Abstand der Schleifwege betragt 50 bis 100 m (Bild 7). Die Seillinien laufen unter dem Winkel 45° bis 600 in Richtung der Schleif- wege. Die Entfernung zwischen den Linien betragt 10 bis 15m. GefaJlt werden die Baume zur Seillinie unter einem moglichst spitzen Winkel (max. 45°). Die Seillinien sind bis zu einem Meter breit und sichtbar gekennzeichnet (Bild 9). Das Sammeln wird nach dem Choker System verrichtet (Bilcl 8). 634.0.308 : (23) (042) RACIONALIZACIJA IZKORiščANJA PLANINSKIH GOZDOV Prof. ing. Zdravko Tur k (Ljubljana) Avstrijski lesni velesejem v Celovcu, ki je iz leta v leto vec;z, je l. 1970 priredil ob sodelovanju FAO/ECE in avstrijskega ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo mednarodni simpozij o zelo aktualnem vprašanju, o »Racionaliza- ciji izkoriščanja v planinskih gozdovih<<. Gozdno in lesno gospodarstvo uživa v Avstriji velik ugled, saj je njegova pomembnost razvidna že iz tega, da izvažajo n-znogo več lesa kot Jugoslavija, ki je sicer trikrat večja, in da imajo v svojih gozdovih mnogo večji delež iglavcev, še več ji kot Slovenija. V vsej Srednji Evropi je veliko planinskih ali gorskih gozdov, kjer je pri- dobivanje lesa veliko težje kot na ugodnih legah. Sodobno prizadevanje za racionalizacijo pridobivanja lesa pa je potrebno povsod, še najbolj pa tam, kjer so proizvodni stroški največji. Upoštevajoč okolnost, da je pridobivanje lesne surovine z izkoriščanjem gozdov pomembno in odločilno za lesno gospo- darstvo, je vodstvo velesejma - na čelu z agilnim direktorjem dr. Klein- die n st om in ob podpori omenjenih vodilnih organov na tem področju - dalo temu simpoziju izreden poudarek. Hkrati so od ministra navzdol enotno sodelovali vsi pomembnejši odločujoči faktorji stroke in so tako najučinkovi­ teje prispevali k izvrednotenju mnenj in dognanj, s čimer se pri nas, na žalost, ne moremo pohvaliti. Siwzpozij je vodil glavni načelnik ministrstva, tudi pri nas znani prof. dr. ing. O. Ec km ii ll ner. 27 --- ------------------- Prvi dan je bil prirejen skupni ogled tistih delov · velesejnw, kjer so o bra~ to vale celotne naprave (moderna industrijska žaga, itd.). Drugi dan- so sledila predavanja in diskusija. Na odru pred publiko so diskutirali le vnaprej ·izbrani ugledni strokovnjaki iz raznih področij. Udeležencem pa je bilo omogočeno· zastavljanje vprašanj na listkih. -Tretji dan je bila strokovna ekskurzija z ogledom mehaniziranega spravila celih debel oziroma mehaniz.iranega traku od panja do skladišča v območju Wietinga in obdelave na skladišču z mobilno garnituro strojev, tj. lupljenja, krojenja, prežagovanja in sortiranja, in končno ogled podobne strojne obdelave s stabilnimi stroji na centralnem skladišču ob industrijski žagi v Wiesenau. Predavanja za posamezna poglavja obravnavane tematike so podali po en profesor izkoriščanje! gozdov iz Avstrije, Nemčije, Italije in Jugoslavije, hkrati pa so isti poročevalci podali tudi koreferate k vsem ostalim poglavjem. Ker bi bila objava vseh referatov in koreferatov ter sklepov preobširna (objavljeni pa so v celoti v All g. Forstz.eitung št. 9, 1970), se bom v tem pri- spevku omejil le na povzetke s poudarkom. na vprašanja, ki so za nas naj- pomembnejša. Prof. dr. H. Steinlin: Spravilo lesa · s traktorjem ali žičnim žerjavom V Avstriji so prvič uporabili težke zgibne traktorje v težavnih gorskih razmerah, ko so imeli opravka z izkoriščanjem obsežnih vetrolomov. Tedaj so si pridobili določene izkušnje, ki jih je treba izkoristiti za uvajanje takšnih traktorjev pri rednih sečnjah v planinskih gozdovih. Nastaja vprašanje, kje in v kakšnih razmerah ustrezajo ti traktorji v primerjavi z žičnimi žerjavi in drugimi spravilnimi sredstvi in kako priti - glede na razne vplive - do racionalne razmejitve llled njimi. žični ~erjav ni odvisen od terenskih ovir in strmin, toqa na ekonomičnost njegove uporabe pri posamezni montaži zelo vpliva količina lesa. Tovor lesa je omejen glede na svojo težo in dol:ž.ino. Teže je naučiti delavce vseh opravil, ki pri ten1 pridejo v poštev od montaže do uporabe. Transportna črta mora biti ravna. Poraba delovne sile je veliko večja kot pri traktorjih. Traktorje pa ponekod ovirajo težavni tereni. Prazni lahko premagujejo hude vzpone, medtem ko so pri vožnji tovora navzgor kos komaj ok . 15%. Prevažati morejo težke tovore, cela debla ter drevesa, in prav v tem _ie njihova ekonomičnost. Ker so prilagodljivi raznim, spreminjajočim se smerem vožnje, morejo spretno obiti razne terenske ovire in s svojo zel_o dobro prilagodlji- vostjo posameznih koles obvladajo raznovrstne neravnosti terena. Da bi bila uporaba traktorja čim bolj ekonomična , tudi za najtežjega praviloma z~došča le en delavec - traktorist. Ta način spravila ni toliko navezan na koncentra- cijo lesa v sečišču kot žičnica: Zato so žični žerjavi omejeni na takšne strmine, ki jih traktor ne obvlada racionalno, in če je na njegovi trasi koncentrirana zadostna. količina lesa. Koreferat prof. Z. Turka čas , potreben za montiranje žičnih žerjavov vseh vrst je tako zelo odlo- čilen, da je razvoj usmerjen h kratkim žičnim žerjavom ali izvlekom s tro- bobenskimi vi tli, zlasti na našil1' kraških terenH1, bogatih s strmimi vrtačami. Z zgibnimi traktorji še nimamo veliko izkušenj, vendar že opažamo, ·da je n1ogoče z njimi v določenih razmerah precej prihraniti na spravilnih stroških 28 ki so največji. Bojazen, ki je raZSlrJena ponekod pri nas, da bodo takšni traktorji vplivali na premočno izkoriščanje in povzročali škodo, je odveč, seveda pod pogojem, ki ga je treba poudariti, da j e potrebno njih o v o u p o r a b o do s l e d n o n a č r t n o u s m e r j a t i z u s t r e z no, n e - og ib no priprav o dela. Pri te ·m pa mora j o biti interes j gojenja in izkoriščanja gozdov podrejeni skupnemu e k on o m s k e m u ci lj u. Razmejitev med raznimi spravilnimi sredstvi, upoštevajoč tudi konjsko vleko, je treba usmerjati na podlagi presoje ali ekonomičnosti konkretnih delovnih razmer. Pri debelem lesu imajo traktorji prednost, kjerkoli obvla- dajo terenske razmere. Pri drobnem lesu in pri razkropljenem lesu v kmečkih gozdovih pa bo spravilo z živino na kratke razdalje še dolgo najbolj racionalno. Spravilo celih debel z zgib- nim traktorjem Koreferat prof. E. PesLala Delo s traktorji je laže organizirati in laže se je izogniti morebitnim na- pakam pri njihovi uporabi kot pri žičnih žerjavih. če se izognemo škodam na drevju in tlu, je delo s traktorji cenejše, razen na strminah, ki jim traktorji niso kos. žični žerjavi povzročajo v občutljivih ·sestojih najmanj škode, pora- bijo pa več delavcev, ki· jih je treba tudi dalj izobraževati; to vse pa zelo vpliva na proizvodne stroške. Koreferat prof .. E. Pes tala Noben stroj ni univerzalen. Na nagibih do 50% je ·spravilo z zgibnimi trak- torji navzdol cenejše od·žičnic. Razen tega moremo s traktorji spravljati cela debla ali dolge dele debel, ki· jim žičnica ni kos. Toda pri spravilu ·navzgor, po strmini nad 20% se zgibni traktorji preveč obrabljajo in izgubi se preveč časa. Bolje je tedaj speljati traktorsko traso z blažjim vzponom na račun njene dolžine. Tam, kjer se kažejo ·slabe strani traktorjev, se uveljavljajo prednosti žičnih žerjavov. Toda le-ti ne obvladajo zelo dolgih debel, zato .je·.ponekod bolje cela debla vleči na strminah navzgor z močnim vitlom · (-5>reisinger«, 10 ton) s pomočjo skiderskega stebra. Na zelo strmih kratkih ·razdaljah pa 29 žični žerjavi dopolnjujejo spravilo navzgor. Praviloma prevažajo le krajše dele debel do 8 m pa tudi do 12m. Lubje pri tem ni ovira. V goratih krajih bo tudi za zgibne traktorje pogosto potrebno zaradi ovin- kastih poti in vlak izdelati na sečišču le srednje dolga debla, tj. mnogokrat- nike osnovih sortimentnih dolžin (2- do 3-kratne). Da bi se izognili škodam pri vlačenju dolgega lesa, je treba na krivinah napraviti branike ali pa za ta namen pustiti visoke panje posekanih obrobnih dreves. Sklepi in povzetek diskusije Razen traktorjev in žerjavov je treba marsikje - zlasti v kombinaciji - upoštevati tudi ročno spravilo in spravilo z živino. Z zgibnimi traktorji vlačimo lahko navzdol do 50% nagiba, navzgor pa kvečjemu do 20%. Za bolj strmo spravilo navzgor pa ustrezajo žični žerjavi. V kmečkih gozdovih so primerni obstoječi kmetijski traktorji. Prof. E. Pestal: Obdelava lesa ob cesti s pomočjo mehaniziranega traku ali na centralnem skladišču V vsakem primeru je treba skušati prenesti čim več opravil za izdelavo lesnih sortimentov na skladišče. Spravilo celih dreves z vejami bo prišlo le redko v poštev, pač pa celih debel ali dolgega lesa v lubju. Na ta način se s stroji pocenita spravilo in obdelava lesa. Za obdelavo lesa na skladiščih pri- dejo v poštev 3 načini: a) Ročna obdela va na s k 1 adi š ču ob cesti omogoča, da se prihrani na spravilnih stroških, ki so tem manjši, čim večje kose spravljamo s traktorjem. Tudi les se pri tem načinu manj poškoduje. Obdelava na skla- dišču je lažja kot na strmih sečiščih. b) Mehaniziran tra k ( »Erntezug«) je avstrijska metoda, po kateri spravljajo cela, neobeljena debla iz gozda na gozdno zbirno skladišče, osnovano na primernem mestu. Na skladišču je postavljena mobilna garnitura strojev, ki debla olupi, razkroji ali razžaga na sortimentne dolžine, jih elektronsko izmeri in sortimente sortira za prevoz k porabnikom. Premikanje lesa pred in za stroji opravlja samohodni frontalni čeljustni nakladalnik. V gozdu de- lavec z motor ko drevo le podre in oklesti. (Na lahko dostopnih legah je mogoče drevo podreti, tj. spodrezati z zgibnim traktorjem, ki je za ta namen opremljen s posebnimi hidravličnimi škarjami. Toda to je smotrno mogoče le redkokje.) Spravilo celih debel najbolje ustreza zakonitosti kosovnega volumna, po katerem so celotni proizvodni stroški tem manjši, čim večji je kos. Ta način pride zlasti v poštev tedaj, kadar so odjemalci lesa manjši obrati oziroma, kjer se ne da racionalno zbrati toliko lesa na enem skladišču, da bi se splačalo stalno centralno skladišče. Razen tega je pri prevozu lesa po javnih cestah dolžina debel omejena (o k. 14m) . c) Centralno (glavno zbirno) mehanizirana skladišče s stabilnimi stroji in avtomatiziranim premikanjem lesa na skladišču leži pra- viloma na koncu prevoza, na dovolj velikem lesnopredelovalnem obratu ali pa ob njem. Potrebuje veliko lesa in prevzema nase velik del obdelave deblovine, zlasti lupljenje, meritve in sortiranje, pri dolgem lesu pa še čeljenje in kro- jenje s prežagovanjem. Les se dovaža na takšno skladišče svež in nepoškodo- van (brez razpok in rjavosti), zato omogoča večji kakovostnj in količinski iz- koristek. Nevšečnost in poseben dodaten strošek je odstranjevanje lubja. Cen- tralna skladišča za droben les so ekonomsko problematična. 30 Majhen norveški gosenični traktor l>drabant«, 12 KM za spravilo tankega lesa Koreferat prof. H. Steinlina Razumljivo je, da marsikaj govori proti drevesni metodi, ker se predpo- stavlja, da spravilo celih dreves skupaj z vejami povzroča preveliko škodo in da ima za posledico tudi dodaten strošek za odstranjevanje vej, ki se nakopi- čijo na skladišču. Toda potrebno si je prizadevati, da sčasoma tudi kleščenje opravimo z avtomatskim strojem na skladišču, da bi tako olajšali in pospešili utrudljivo kleščenje v gozdu z motorko. Pogosto pa veje delujejo celo kot b1azina in zmanjšujejo škodo na stoječem drevju sestoja, ki bi jo napravilo golo deblo. Ročna obdelava ob cesti je le polovična ali prehodna rešitev. Tudi mehanizirani trak zaradi večjih obratovalnih stroškov precej zaostaja za pred- nostmi dobro urejenih centralnih skladišč. Saj pride v poštev dolg les v obliki > mnogokratnikov« tudi na centralnem skladišču. Koreferat prof. Z. Turka Za moderno izkoriščanje je v vsakem primeru potrebna pospešena dobava lesa. Zato moremo težinsko razliko med osušenim in svežim lesom pri novih metodah zanemariti. Upoštevati pa moramo povečano težo zaradi lubja. Vpra- šanje pa je, kje in kako lahko - razen pri sečnjah na golo - racionalno sprav lj amo dolg les in do katere dolžine. Vsekakor moramo namreč postopno stremeti za večjimi dolžinami. Upoštevajoč zakon o kosovnem volumnu, bi bilo zaželeno in učinkovito zlasti pri listavcih, kjer nam v Jugoslaviji proizvodni 31 stroški povzrocaJO najhujše preglavice, če bi spravljali cela debla skupaj s tistim delom krošnje, ki pride v poštev za uporabo. Na ta način bi tudi s kro· jenjem na skladišču veliko pridobili. Na žalost pa bo to v planinskih gozdovih le redko mogoče, izvedljivo pa bo v nižinskih, položnih predelih. Pri nas gozdni obrati dobavljajo lesnim tovarnam izdelane lesne sorti- mente. Smotrno centralno mehanizirana skladišče bi moralo ustrezati trem osnovnim zahtevam, in sicer: .da ni potrebno prekinjati istovrstne vožnje lesa, da se na istem mestu olupi ves les ali vse sortimente iglavcev in da je na raz- polago tolikšna količina lesa, ki opravičuje investicije (po naših kalkulacijah o k. 30.000 m3). čeprav je pri ročnem lupljenju poraba delovne sile velika (35-45%) in se toliko s strojnim lupljenjem prihrani, je vendar podoba v finančnem po- gledu precej drugačna, ker pridejo pri njem do izraza še razni dodatni stroški. Za razkropljene manjše obrate pride v poštev tudi strojno lupljenje (in druga dodelava) s prevozno garnituro strojev. Tedaj je na posameznem skladišču po- trebno veliko manj lesa ( ok. 3000 m:'), toda obratovalni stroški so mnogo večji. Kjer lupljenje vsega lesa še ni mehanizirana, pa se splačajo majhni prevozni stroji za drzanje drobnega celuloznega lesa. Koreferat prof. G. Giordana Odločilno je res doseči racionalizacijo. Nesmiselno je namreč kupovati drage, zelo učinkovite stroje, če ne uporabljamo njim ustrezajočih delovnih metod, oziroma, če ne dosegama večje koristi kot z dosedanjimi načini. Pri tem moramo vnaprej računati z mnogimi terenskimi, posestnimi in organiza- cijskimi težavami. Zlasti moramo zagotoviti izobražene in jzkušene strojevodje in vodilne tehnike. Zato mehanizirani trak ne pride povsod v poštev, pač pa spopolnjena obdelava lesa ob cesti. V gorskih predelih je pogosto problema- tičen že sam prostor za skladišče. Brž ko pa neko posestvo razpolaga z ok. 20.000 m 3 lesa na leto, je primerno misliti na centralno mehanizirana skladišče, ki ima največje prednosti. Pri- poročljivo je, da takšno skladišče ostane v rokah gozdarstva, da bi se mogli tam obdelati vsi sortimenti in v lastni;h rokah najbolje ovrednotiti. Sklepi in povze.tek dis~usije Prizadevanja za racionalizaCijo bodo vedno prisotna in potrebna. Mehani- zacija bo prodirala še naprej. Morebitno kleščenje na skladišču z avtomatič­ nimi stroji- mnenja o tem se razhajajo- bo laže izvedljivo na mobilnih kot na centralnih skladiščih, ker je spravilo celih dreves s krošnjo mogoče le v območju gozda zunaj javnih cest. Na'staja pa vprašanje, ali se bo za ta namen splačalo izboljševati gozdne ceste. · Mobilno gozdno mehanizirana skladišče ima tudi to prednost, da omogoča dovažanje daljšega lesa in ustreza manjšim odjemalcem. Pri centralnem skla- dišč~, ki je pogosto daleč od gozda, moramo računati le s tako dolgo deblo- vino, .kot jo dopušča javni promet. Lega . skladišča ob lesni tovarni ima to predpost, da ne prekinja prevoza lesa, v rokah gozdarstva ·pa lajša obdelavo vse:P. sortimentov in omogoča svobodnejše razpolaganje z lesom.·· 32 Mobilna garnitura strojev .. za obdelavo deblovine (v Weitingu) Odlagalna rampa na cen- tralnem mehaniziranem skladišču v Weisenau (pod streho je stroj za elektron- sko merjenje lesa) Prof. G. Giordano: Zahteve mehanizacije glede na način izkoriščanja in odpiranja gozdov V gorskih predelih sta nagib in oblikovitost tal odločilna elementa za načrtovanje kateregakoli načina spravila lesa. Pridružuje pa se še tretji, popol- noma drugačen, toda prav tako vpliven dejavnik, tj. struktura posesti. Raz- drobljcna in razkropljena gozdna posest pomeni poseben problem. Spravilo lesa je najdelikatnejša faza izkoriščanja. Ob prizadevanju, ela bi čim bolje izkoristili stroje, pa pri izkoriščanju gozda prihajamo v nasprotje z gojenjem gozdov. V skupnem interesu pa je potrebno z obojestranskin1 pri- zadevanjc;m obe nalogi .čim bolj uskladiti. Ce se omejimo na glavne spravilne stroje, traktorJe in žične žerjave, in glede n·a njih obravnavamo vprašanje gostote in usmerjenosti transportne mreže, moremo glede na strmino. terc1;1a razdeliti gozdove na tri kategorije: - gozdovi na blago nagnjenem svetu. do 20%, na lahko prehodnem zem- ljišču, ki mu ustreza ok. 8 do 20m/ha cest .in ok. 100m vlak; 33 - gozdovi na srednje strmem svetu z nagibom 20 do 40%, in z neravno talno površino, ki jim ustreza 20 do 30m/ha cest in 60 do 80 m vlak; - gozdovi na zelo strmih pobočjih z nagibom nad 40% in z zelo neravnim in razgibanim reliefom. Za vsako od navedenih kategorij gozdov so v referatu navedeni najustrez- nejši spravilni načini ter gostota cest in vlak za glavne in vmesne užitke. Ust- rezna razdalja med cestami naj bo SOO do 1200 m, med vlakami pa ok. 100m. Zelo je odvisna tudi od donosnosti gozda. čim blažji je nagib, tembolj prevla- duje spravilo lesa s traktorji in tem daljša debla prevaža. Zato je prva kate- gorija gozdov izrazito traktorsko področje. Moč traktorja je treba prilagoditi debelini drevja. Manjši traktorji so cenejši, okretnejši in povzročajo manj škode v sestoju. Med glavnimi traktorskimi vlakami so vmes lahko še pomožne ali sekundarne vlake. V drugi kategoriji terenov prevladuje spravilo lesa s traktorji navpično navzdol ali pa po posebej zgrajenih transverzalnih traktorskih poteh. Zato so za to kategorijo prometnice gostejše kot v prejšnji, položnejši. Za vlačenje navzgor pride v poštev le žični žerjav. Tretja kategorija gozdov pa je območje žičnih žerjavov. Gostota utrjenih cest je zelo odvisna od številnih vplivnih dejavnikov. Pogostnost drobnih red- čenj je treba zmanjšati in na to misliti že pri saditvi (največ 2000 sadik na ha). Koreferat prof. E. Pestala Po zakonu o kosovnem volumnu si je potrebno prizadevati spravljati cela debla. Pri tem pa se srečujemo z določenimi oblikami in gostotami sečenj, ki se postopno spreminjajo. Prehuda poškodba sestoja pa more seveda razvred- notiti korist, ki bi jo dosegli pri spravilu. Prebiralna sečnja je pri tem velika ovira; sicer pa je že sama po sebi ravno v planinskih gozdovih že dolgo pro- blematična in prideta bolj v poštev postopna skupinska in oplodna sečnja. Glede gostote prometnic moramo biti previdni, ker se uveljavljajo novi načini spravila. Ceste so statične, spravilna sredstva pa dinamična. Zgibni traktorji so že doslej v nižinskih in na hribovitih legah zelo vplivali na prihranek pri gradnji prometnic. Drugače pa je v goratih predelih, kjer traktorji zahtevajo svoje prometnice, žični žerjavi pa drugačne. Na pobočjih, nagnjenih do 50% ustrezajo za traktorje navpične vlake. Pri hujših strminah je treba za vožnjo navzdol zgraditi poti z nagi bom ok. 5 do 10%, ki naj bi se postopoma utrdile za kamionski prevoz. Koreferat prof. H. Steinlina Tudi v goratih predelih moramo stremeti za zelo razvito mehanizacijo, kajti ravno tam bomo morali kmalu računati s pomanjkanjem delovne sile. V goratih predelih so proizvodni stroški največji in je zato racionalizacija še potrebnejša kot na ugodnih legah. čim bolj razvita je mehanizacija, tem po- trebnejša je koncentracija sečenj. Njo pa moremo doseči na dva načina: z gostoto sečenj na površinsko enoto ali pa z združevanjem več sečišč v pove- zano izkoriščanje. Drugi način je za gorate predele primernejši, toda odvisen je od posestne strukture. Prav tako uspešno pomaga razvijanje mreže pro- metnic. V planinskih gozdovih je treba bolj diferencirati prometnice glede na njihov namen, tj. za traktorje in za kamione, za kratek in dolg les, za vožnjo praznih traktorjev navzgor in polnih navzdol itd. 34 Lupilni stroj ncambio 70- -35>wyssen«, izdelana posebej za težko ameriško drevje, skiderja ni mogla spodriniti. Gozdni delavci stanujejo brezplačno v tesnih, toda higienskih hišicah, oskrbljenih z razsvetljavo, ogrevanjem, z mrežami proti insektom in z vsemi sanitarijami. Uživajo odlično hrano. Tako sem pri treh obrokih opazil na mizah: mleko, kavo, čaj, maslo, · več vrst kruha, raznovrstno sadje, najrazlič­ nejše sokove in začimbe, več vrst kuhanega in pečenega mesa, različnih juh in solat· ter močnatih jedi. Vsak jemlje iz skled, kar mu ugaja, po švedskem načinu »Smakgasbroda«. Brž ko je skleda prazna, jo kuharji zopet napolnijo z isto jedjo. Alkoholnih pijač ne točijo. Ravnatelj nekega podjetja mi je pojasnil, da le takšna oskrba more zadržati delavce daljšo dobo v odljudenih gozdovih. S svetom jih povez.uje radio, za televizijo, ki bi prenašala kulturno življenje tudi v gozd, pa v bližini ni potrebnih pretvornikov. · Les prevažajo s tovornjaki in priklopniki oziroma s polpriklopniki, ki imajo 4 osi, (dve tovornjak, dve pa priklopnik) ali pa 5 osi (tri tovornjak, dve pa priklopnik). število pnevmatik na kolesih je naslednje: na prvi osi tovornjaka 2 pnevmatiki, na ·drugi in tretji pa 4 in tudi na obeh oseh pri- klopnika 4; skupno torej 18 pnevmatik. Polpriklopnik ima le na zadku dve osi z osmimi pnevmatikami. Njegov prednji del pa sloni na zadnjih dveh oseh tovornjaka. Lastna teža obeh vozil znaša od 4,5 do 27,5 ton, tovor na njih pa od 8,3 do 65,0 ton. Naloženi vozili tehtata torej od 12,8 do 92,5 ton (glej sliko!). Največji pritisk po pnevmatiki znaša (92,5 : 18 =) 5,14 t. Glede ·na vrsto pnevmatik in njihov notranji tlak znaša stična površina kolesa s cesto največ 25 X 25 = 625 cm2• In v tem primeru je pritisk na vozišče 8,1 kg/cm2, In v tem primeru je pritisk na .vozišče 8,1 kgjcm:>._ če dodamo še 50% na· dinamične sunke, dobimo 7710 kg po kolesu ali 12,15 kg/cm2 • Na vozišču, debelem 31 cm, takšen pritisk obremenjuje posteljico spodnjega ustroja samo z 1 kgjcm1. Pri počasnejši vožnji in na redno vzdrževani cesti so dinamični sunki manjši. Tedaj zadošča tudi tanjše, cenejše vozišče. To je lep primer, kako več pnev- matik tudi pri težjih tovorih varuje cesto. Opisana vozila imajo motorje s 100 do 300 KM. (Podatki so deloma vzeti iz »Cost of hauling logs by motor trnek and trail er«.) Les vozijo do porabnikov, do žag, celuloznih tovarn ipd. na stotine kilo- mclrov daleč. Zato stremijo za čim večj-imi tovori in za čim hitrejšimi vož- njami; zato so ceste ~im solidnejše1 Obalno pogorje je zelo bogato na zrelih gozdovih in na številnih fjordih, ki se globoko .zarezujejo vanj in služijo goz- darstvu kot odlične cenenc prometnice. Isto velja za otoke.· Naj. omenim le dva največja: Vancouvrov in otok Kraljice Charlotte. Iz teh gozdov vozijo les z ladjami po Tihem oceanu do lesnoindustrijskih ·obratov. če bi les vlekli v splavih, bi jih viharji raztrgali. Ladje za hlode so posebne oblike. Dolge so po 75 m in tako široke, kot so največji hlodi. Naložijo jih z žerjavi tako, da ležijo 45 po širini ladje. Nato plovejo tudi po 700 krn daleč do razkladališč. Tam po deloma napolnijo ladjo z morsko vodo, tako da se nagne k obali, zato se hlodi dvignejo, nagnejo in sami skotalijo na skladišče. Mimogrede omenjam, da v Britansko Kolumbijo vabijo tuji kapital, da bi čimveč investiral za lesno industrijo v gozdovih samih. Videl sem štiri ce- lulozne tovarne, ki so last Nemcev, švicarjev, ZDA in Japoncev. Celulozni les in odpadke iz lesnih obratov vozijo npr. iz ok. 30.000 km2 gozdov na razdaljo do 100 km. žagovine še ne predelujejo. žaga v Midwayu, ki leži na južni meji B. C., dovaža les s tovornjaki in priklopniki po 80 m:1 pri vsaki vožnji. Je mehanizirana, dela v eni, po potrebi tudi v dveh izmenah. Kot osnovna stroja delata le po1nojarmenik in tračna žaga. Les iglavcev ne prizmirajo, ampak žagajo desko za desko kot pri nas listavce. Večino desk in gredic skobljajo takoj na žagi. To olajša tesarjem in mizarjem delo, zlasti pri gradnji številnih lesenih hiš in vil. Prometnice Stari Rimljani so imeli pregovor: »Cesta je življenje<<. V prostrani, še ne- naseljeni Kanadi so prvim raziskovalcem za prometnice rabila morja, jezera in reke. Naseljenci so najprej v neposredni bližini delali steze, poti in ceste, vse iz svojega središča. Ko so se razvila velika mesta, upravni centri, krepka središča, so ta razvila po Kanadi najprej trajne žile v obliki železnic in sku- šala čimbolj med seboj povezati omrežja naselij. Zlasti so si železnice priza- devale med seboj povezati vsaj vse republike, ki so se združBe v enotno državo Kanado šele leta 1867, torej pred dobrimi sto leti. Ko so železnice povezale vse kanadske republike, so hkrati zvezale dva svetovna morja, Atlantik in Pacifik. Od takrat je upravičen napis na državnem kanadskem grbu, da leži ta država ))od morja pa vse do morja«. Težko si je razložiti, kako se je moglo nekaj milijonov Kanadčanov odločiti zgraditi čez vso državo dve sporedni železnici, 46 dolgi ok. 13.000 km, od Atlantika do Pacifika. Odkod denar, odkod zemljevidi, karte, strokovnjaki? Kdo bo v teh divjinah, po strmih kanjonih, v vročini in mrazu trasiral in kdo gradil? In kdo bo vozil po njih, jih varoval in vzdrževal? Videl sem železnico v kanjonu. Pod njo deroča voda, nad njo dva kilometra široko, strmo, nezaraščeno pobočje iz drobljivega padajočega kamna. Ponoči pregleduje progo čuvaj, najbližja naselja pa so sto kilometrov daleč. Res je bilo za vse to potrebno velikansko junaštvo, odrekanje, navdušenje, žilavost, velika inteligenca in primerno nagrajevanje. Ko so se pred pol stoletja v Ameriki pojavili številnejši motorji, osebni in tovorni, so mnogi strokovnjaki gradili ceste v dolgih premah. Terenu so se ceste prilagajale zlasti v navpični smeri s strminami in padci, ki so jih motorji lahko obvladali. V Evropi so se nasprotno prilagajali terenu bolj s · krivinami v vodoravni smeri, z zavoji v desno in levo. življenje je ta začetna načela z leti popravljalo. Strme gramozne ceste preveč erodira voda; motor je grajen, da najuspešneje dela v vodoravni legi, drugače trpi razsvetljava, preglednost ceste itd. Kljub temu srečamo povsod v Ameriki strme ceste, v dolgih premah, največ pa še v mestih. Ulice so v Ameriki načrtovali v obliki pravokotne mreže, ne oziraje se na številne griče, na katerih naj leži mesto. V San Franciscu (in drugod) sem meril naklone nekaterih ulic in cest. Ugotovil sem naslednje naklone v odstotkih: 8, 12, 16, 22, 9, 3, 18, 1, 8, 8, 14, 18, 11, 12, 2, 1~. 15, 25, 14, 8, 7, 11, 20, 17, 24, S, 26, 17, povprečno 13%. Naj- pogosteje se ponavljajo nakloni 8%, 12% in 18%. Tudi evropski predpisi do- ločajo te številke kot zgornje meje za ravninske, gričevnate planinske kraje. Vendar San Francisco ne leži v p]anjnah. Zdi se, da so se morali naseljenci v še neizmerjeni, zelo prostrani deželi odločiti ne za naravne, ampak za umetne meje, ki potekajo v obliki prem. Kot so Rimljani gradili ulice malih vojaških taborišč v pravokotni razporeditvi, tako so tudi Amerikanci svoje. Ker pa Amerikanci stanujejo zlasti v enodružinskih hišicah, so njihova mesta izredno prostrana in prekrivajo veliko gričev ter imajo zato mnogo strmin. A1nerikanec se že kot otrok navadi na strme ulice in je zato psihološko razumljivo, da kot gradbenik stremi za dolgimi premami pri javnih in gozdnih cestah, ne ozira je se, ali bo s tem dobila cesta prevelike naklo ne. (S to mojo razlago se strinja tudi profesor za komunikacije O'Leary iz Corvallisa). Na gozdni cesti blizu mesta Hope, na težavnem terenu, sem npr. ugotovil naklone od 20 do 23%. Po njej vozijo tovornjaki z visoke planotc navzdol po 25m~ lesa. In če je v srcu Amerikanca premica že od mladih nog, je tudi naravno, da se je tam najprej razvila arhitektura iz ravnih črt (palača Združenih na- rodov itd.). Iz letala sem opazoval ceste po več sto kilometrov v premi. V ta- kih primerih moremo govoriti o enoličnosti, ki utruja voznika. Toda pri nas v Sloveniji je ni; tudi če bi bila prema dolga po 20 km ali še več, bi jo voznik za četrt ure prevozil. Napačno bi bilo, če bi pri nas pri predavanjih poudarjali strah pred enoličnost_jo. Za gozdarje so poučne tudi poljedelske ali farmske poti in ceste. Te so se razvijale načrtno, pred gozdarskimi, v začetku tega stoletja. Naseljenci so si morali pridelati najprej kruh in zrediti konje za prevoze. Kmečka po- sestva je država oblikovala, razmejila in prodajala. Tudi v tem primeru so uporabili pravokotnike. Vsako posestvo je zaokrožena parcela. Navadno meri po 20 akrov (8 ha), pri intenzivni kulturi tudi le 10 akrov, npr. v Osoyoosu. živinorejske kmetije pa so znatno večje. V ravninah pokrajine Quebec in Ontario so zgradili poti s pravokotna razporeditvijo. V vsakem pravokotniku, ki ga oklepajo poti, leži 3-9 kmetij. 47 ~ ~-200---.....~-200 --.+o--- 10 ::;_----+----200--r--200~ L (::> ~ i 1 l l. kmet domačija ~ D i Il 1 1 ! POVffŠINA D Il l. r N 1 v i ! f---pol ! i 1 'T, 1000 o <000001. Photographi52 interpretation« za razpoznavanje drevesnih vrst, ki rastejo v republiki Ontario. Avtor dela je priznani gozdar ing. Victor G. Zsilinszky, po rodu Madžar. O uporabi fotogrametričnih kart za začetno polaganje tras iz held>Spur 17«, »Spur W«. Na bazaltnem tlu, v državi Oregon (ZDA) je norma za širino planuma 550 cm in jarka 120 cm skupaj 670 cm. Naklone odkopnih brežin grade v razmerju 1 : 0,5, nasipov pa 1 : 1,5. Na dvotračnih gozdnih cesta! v Britanski Kolumbiji znaša kubatura odkopa od 5 do 10 m:',...·m in stane okrog 20 k. do- larjev po dolžinskem metru (o k. 240 din). Na prehodu nove gozdne ceste čez zelo erodirano in strmo dolino reke Chilcotin pa je znašala kubatura kar 100 m 3,/m. V fakultetnem gozdu Haney stane enotirna cesta na lažjih tleh po 9 k. dol., na težjih pa 15 k. dol., torej ok. 100 do 180 din/m. Gramozne strme gozdne ceste ne moremo odvodnjavati le s koritnicami ali jarki, neogibno so jim potrebni tudi prečni cestni žlebiči, ali cestna rebra, ki posnemajo kmečke prečne droge in imajo to prednost pred žlebiči, da se ne morejo zamašiti. Eni in drugi pa povzročajo dinamične sunke, ki kvarijo vozila in tovore, če so ti občutljivi, podražujejo gradnjo zgornjega ustroja in zelo ovirajo strojno zdrževanje cest. V Osoyoosu sem videl na sadjarski farmi polpriklopnik traktorja, na katerem so prevažali po sadovnjaku zaboje z zrelim sadjem, in to čez številne jarke za navodnjavanje. Priklopnik je imel zelo blizu skupaj dve osi, vsako s po dvema pnevmatikama. Da ne bi bile osi preveč narazen, ni smelo drugo kolo vozi ti po kolotečini prvega, ampak delno vzporedno z njim. Ena os je zato pomaknjena od sredine vozila za dobro polovico širine pnevmatike na levo, druga pa ravno za toliko na desno. Ko sta kolesi prve osi na tem, da bi padla v jarek, sta jih kolesi zadnje osi zadržali na dotedanji višini in nasprotno. S podobno konstrukcijo vozil bi mogli tudi gozdarji rešiti problem prehoda čez cestne žlebiče. Naši tovornjaki z dvema zadnjima osema, ki nosita glavno breme, zmanj- šujejo dinamične sunke na podoben način, kot opisani polpriklopnik. Ti sunki so tem blažji, čim večji je premer pnevmatike, čim širša je ta, čim mehkejša _ie in čim ožji .ie cestni žlebič (njegova globina ni pomembna). Gornji robovi žlebiča morajo biti posneti, da ne poškodujejo pnevmatik. Konč­ no rešitev bomo dosegli, ko bomo vsaj na klancih penetrirali vozišča z bitu- menam, odstranili cestne žlebiče in tako na cesti omogočili neovirano delo vsem strojem, gradbenim, vzdrževalnim in prevoznim. Na javnih cestah v ZDA so nove brežine pokrite s papirno mrežo, skozi njo pa kali in raste trava. Pri globokih ilovnatih odkopih pa jim ne zado- ščajo le bolj položne brežine in levi ter desni cestni jarek, ampak izkopljejo nad cestnim telesom še dva lovilna jarka. Da bi cesta ostala še bolj suha, izkopljejo še dva jarka po sredini obeh širokih brežin; torej skupno kar šest jarkov. To je potrebno zaradi obilnih padavin v območju Pacifika in zaradi neprepustnih koherentnih tal. 51 ·Na. cesti; -ki se · spušča- več kilometrov po · pobočju s padcem 8%· v ·m·esto Merrit, so zgradili kratke odcepe po ·pobočju z vzponom. če vozilu ·odpovedo zavore, 'se· na takem odcepu ustavi. V ·krivinah grade tudi na gozdnih ·cestah enostranske prečne naklo ne, .. da· si jih vozilo ne· bi moralo sam.'o napravljati. ·Mo·stove· grade v Britanski Kolumbiji zelo kakovostno. Na gozdnih cestah mora most· prenesti pomično obtežHev· 90 t. Približno toliko 11amreč tehtajo popolnoma' naloženi tovornjaki s priklopniki ali pa kamion,. ki vozi· naložen buldožer, težak ·60 t. čez kanjon· reke Alouette so zgradili most· iz okroglega lesa; ki so . ga posekali v neposredni bližini v takratnem· pragozdu. Glavni okrogli nosilci so 15m dolgi, s premerom 60 cm. Most je 380 c1n širok. Glavnih nosilcev je šest, torej je razmik med njimi prav majhen . .Greda s prerczom 25 x 71. cm .-ima enak upornostni moment kot okrogli nosilec s premerom 60 cm, vsebuje pa le· 62% lesa. Takšne preproste mostove so gradili v gozdovih po vsem svetu, sedaj pa jih v ~- C. opuščajo in gradijo. _pri večjih razponih lamelaste ,glavne nosilce, zlepljene iz več gred. Tako ima most na cesti Waelti čez poto~ Sco_t štiri glavne nosilce, dolge po. 25m. Vsak je sestavljen iz šestih gred in. ima prer~z 25 x 150 cm. Most so zgradili v štirinajstih dnevih. čez reko Chilcotiu so zgradili 26m visok lesen most iz štirih lamelastih glavnih no_silcev s prerezom 40,6 x_203,2cm; dolg je 43,6 m. Tudi na. kontinentalni železnici, ki veže kanadski vzhod in zahod, .so leta 1967 nadomestili stari most z novim Iesenim.lamelastirri. zelo so v čislih lamelasti in odlično impregn.irani leseni mostovi, izdelani iz duglazijevine, ki je zelo trdna. Pri tem nimajo po- misleko-v, ko morajo takšne nosilce vozit'i na gradbišče iz obratov lesne indu- strije v Vancouvrti: ki je v omenjenih primerih ok. ·SOO km daleč. Surov les iz gozda ·rie more ·tekmovati s predelanim, homogenim. · · Betonskih prepustov ne uporabljajo več pri gradnji cest, prešli so na jekle'ne. Ti so. jim1 če upoštevajo vse činitelje, gospodarnejši. Vstavljanje betonskih in 'lesenih prepustov zadržuje strojno gradnjo cest. Tako so za nek velik potok raje zgradili jekleni cevni prepust dvojček s premerom celo 250 cm, kot pa· da bi se odločili za lesen ali betonski most. Na gradbišče pripeljejo dele prepustov ter jih na mestu samem spajajo s ·trakovi nerjavece pločevine. Tako 1l.ajdemo na dvotirni cesti od 8 do 16m dolge prepuste. V pragozdovih se gra.dbeniki ne morejo posvetovati o količini vodnega pretoka z domačini kot pri nas, ker jih ni,. zato ·opazujejo bregove vodotokov in po obrazcih izračuJ!aj~ količine pretočene vode. Najmanjši premer kovinskih cevi, ki jih uporabljajo, je 30' cm. Skrbe, da voda iz prepustov ne pada na mehko br:-ežino, ampak na raščeno tlo. Da ne bi bilo treba utrjevati mesta· izliva, prepust rr:eprosto podaljšajo za nekaj metrov, ela štrli · dovolj daleč ·jz nasipa. Zdi se, da je tudi pri nas že dozorel čas, 'da začnemo uporabljati kovinske prepuste, ne povsod, ampak tam, kjer· so za betonske posebno neugodne razmere. Pred nekaj leti si je Kanada izbrala novo zastavo: rdeče-belo-rdečo. Na njej ·pa · ·ni predstavnikov zverin, levov ali orlov, ki so že v starem veku, v egiptovskih klinopisih, pomenili oblast, palico ipd. Na belem polju je simbol gozdov iri rastlinstva, javorov list, predstavnik organizmov, ki ohranjajo živ- ljenje vsega človeštva in živalstva. Uporabljeno slovstvo Forestry Bureau: Forest trees of Australia, Canberra, 1962 Grabnar, ~.: Amerika za ekranom, Maribor, 1966 Klemenčič, I.: K??1unikacije, šumarska enciklopedija, Zagreb, 1959 Lumberman, revlJa B. C. Vancouver, VIII., 1967 · Lumber & shingle mills, revija B. C. Vancouver, 1967 52 Michell, A.: Harveting: timber.·cro;ps, Toronto, :1.9P'6. , . Professional enginner, revija B. C. Vancouver, II., 1966 UBC Research forest Annual Report, Vancouver, 1966 Vidmar, M.: Med Evropo in Ameriko, Ljubljana, 1937 World wood,· Journal· for foresters; 1965..:....:..._67 · · ·' '' 1' Zsilinsky, V.: Photographic interpretation of tree species in Ontario, Toron- to, 1966 . ING. LAJOVICU V SPOMIN Vrste kočevskih gozdarjev je nepričakovano in na , · tragičen način zapustil dipl. ing. Zvone Lajovic. Nje- gova nenadna smrt je močno prizadela vse, ki dela- mo ·v kočevskih gozdovih, posebno pa še tiste, ki so mu bili blizu. · . . Pokojni kolega je bil rojen v Ljubljani pred 33 le- ti. Vse šole, od osnovne do fakultete, je 'obiskoval in končal v Ljubljani. 'Imel je težko mladost, saj je po- tem, ko je ci(užino zapustil oče, izgubil še mater. Le stežka se je prebijal skozi študijska leta, vendar je kljub vsemu leta 1961 diplomiral. Najprej je šel go- zdarit na Planino pri Sevnici, od· tam pa l).a Go'zdni obrat Mokronog. Pred sedmimi leti je prišel med nas na Kočevs.ko. · · · · · Najprej je bil obratni gozdar na. gozdnem obratu Kočevje. že od vsega začetka se je krepko spoprijel z gospodarjenjem. v tedaj najbolj problematič­ nih gozdovih - grmiščih. Prva velika izbirna redčenja bukovih drogovnjakov na Kočevskem so delo njegovih rok. Zelo dobro je znal v to delo vključiti tudi manj šolane gozdarje. čeprav mlad strokovnjak, je s svojo bistrostjo in ihtavo dejavnostjo ko- ristno sodeloval v organih samoupravljanja. Tudi kot član u. o. Društva inže- nirjev in tehnikov gozdarstva in industrije za predelavo lesa je pripomogeL da je naše društvo ostalo aktivno v svojem delu. Kasneje je ing. Lajovic postal gozdar na gozdnem obra~u Mozelj: Ostal je enako · delaven, kot je bil na· svojem prejšnjem delovnem mestu. Bolj aktivno se je lahko ukvarjal z lovom, saj je služboval .na območju LD Pred- grz.d, katere član je bil. Ko smo ga pokopali, nismo mogli verjeti, da bo letošnji jelenji ruk minil brez njega, ki je bil tako vnet lovec. Leta 1969 je postal šef gozdnega obrata Mozelj. V tem kratkem. času, ko je vodil drugi največji gozdni obrat na našem območju, je pokazal, da je . bil vreden izkazanega zaupanja. Dokazal je, da mlad, dela voljan in vsestransko razgledan strokovnjak z nekaj leti prakse more biti uspešno kos ·tudi odgo- vornemu delovnemu mestu. Pokojni je znal najti pravo mero, ki je potrebna pri delu z ljudmi, in si je tako pridobil splošno priljubljenost. To je izpričalo veliko št.evilo tistih, ki so prišli k poslednjemu slovesu iz vseh delov našega območja - od Turjaka do Kolpe in Qd Drage do Roga . · Nerazumljiva so pota usode, ki nas vodijo. Sprašujemo se, zakaj. ni ve~ med nami pokojnega Zvoneta? Sedem let smo bili prijatelji, znali. sni.o se šaliti pa . tudi resno delati. Težko bomo preboleli izgubo tako dobr~ga stro- kovnjaka in prijatelja. Težje kot mi pa bo prebolela izgubo njegova družina. A.P. 53 SODOBNA VPRAšANJA MEDNARODNO POSVETOVANJE O GOJENJU GOZDOV V času od 1. do 7. oktobra 1970 je bilo v Sloveniji v okviru IUFRO (Interna- tional Union of Forest Research Organisations, tj. Mednarodne zveze gozdarskih raziskovalnih ustanov) mednarodno posvetovanje o znanstveno raziskovalnem delu v gojenju gozdov. Udeležilo se ga je 93 znanstvenikov iz 23 držav Evrope, Severne Amerike in Južne Amerike. Prireditev sta organizirala gozdarski inštitut in ger zdarski oddelek biotehniške fakultete. To srečanje gojiteljev je bilo pravzaprav kar majhen kongres IUFRO, saj se je še pred nekaj leti na kongresih te organizacije sestajalo komaj toliko znanstvenikov kot tokrat le s področja gojenja gozdov. Sploh je bil ta sestanek v Ljubljani eno največjih posvetovanj o znanstvenem raziskovalnem delu v gojenju gozdov. Zasedanje v prostorih gozdarskega inštituta je trajalo tri dni, štirje dnevi pa so bili posvečeni ogledom in razpravam o uspehih iz gojenja gozdov v Sloveniji. Pobudo za prireditev takšnega posvetovanja v Sloveniji je dal predsednik sekcije za gojenje gozdov pri IUFRO, Belgijec prof. dr. M. van Miegroet, ki je po nckaj- kratnem naključnem potovanju po Sloveniji spoznal naše gozdnogojitvene koncepte in je nato izjavil, da je Slovenija s svojimi gozdovi izredno primeren ambient in zagotovilo za uspešno srečanje gojiteljev, znanstvenih delavcev na mednarodni ravni. Tako so se prvič v zgodovini slovenskega gozdarstva sestali na naših tleh znanstveniki, gojitelji gozdov iz številnih držav z namenom, da bi začrtali smernice za bodoče znanstveno raziskovalno delo v mednarodnem okviru, da bi izmenjali med seboj nazore in da bi v mednarodnem gozdarstvu utrdili gozdnogojitvene zamisli. To priložnost smo izkoristili in smo udeležence seznanili z našo gozdno- gojitveno problematiko in- kar najbolj realno - tudi z uspehi in neuspehi našega Z zasedanja mednarcdncga posvetovanja o gojenju gozdov oktobra 1970 v Ljubljani 54 dosedanjega dela. Da je posvetovanje zelo uspelo, je veliko pripomoglo delovno okolje, v katerem je potekala prireditev, bodisi v Ljubljani, zlasti pa še na terenu, na gozdnih objektih, kjer so mogli udeleženci spoznati, kako je mogoče v dolo- čenem, gospodarsko in kulturno razvitem okolju razmeroma kmalu doseči po- membne gozdnogojitvene, s tem pa tudi gospodarske uspehe. Poleg znanih starejših gojiteljev mednarodnega slovesa se je posvetovanja ude- ležilo tudi veliko mladih strokovnjakov, ki so z velikim zanimanjem spremljali potek dela v Ljubljani in na terenu. Večini, celo sosedom, je bila Slovenija dotlej povsem neznana dežela. Prevladuje splošen, prepričljiv vtis, ki ga potrjujejo šte- vilna zahvalna pisma, da so udeleženci odšli s posvetovanja polni ustvarjalne vneme, ohrabreni z delovnim poletom in s spodbujajočimi uspehi številnih gozdarjev širom po Sloveniji. Operativni krog gozdarjev od Murske Sobote tja do Sežane je s svojim vztrajnim delom pri uvajanju in uresničevanju znanstvenih metod v gojenju go- zdov bogato prispeval k uspešni predstavitvi našega gozdarstva mednarodni stro- kovni javnosti, zato mu gre posebna zahvala. Na zasedanju so bili podani naslednji, vnaprej naročeni referati: Odnos med prakso in raziskovalnim delom (prof. dr. D. Mlinšek, Jugoslavija). Prenašanje izsledkov znanstveno raziskovalnega dela (Ir. C. P. Van Goor, Ni- zozemska). Gojenje gozdov kot znanstvena disciplina (prof. dr. H. Lamprecht, Nemčija). Odnos med aplikativnim in fundamentalnim raziskovalnim delom (prof. dr. H. Leibundgut, švica). Vloga raziskovalnega dela v integraciji določenih aspektov treh gozdnogojit- venih discipUn: ekofiziologije, gojenja gozdov in urejanja gozdov (G. Aussenac in N. Decourt, Francija). Razmerje med gozdarsko politiko, obratoslovjem in gojenjem gozdov (prof. dr. G. Speidel, Nemčija). Vloga genetike in žlahtnjenja gozdnega drevja v gojcnju gozdov (prof. dr. M. Vi- dakovic, Jugoslavija). Tehnika dela in gojenje gozdov (doc. dr. A. Krivec, Jugoslavija). Na plenarnih zasedanjih so bila obravnavana nekatera generalna gozdnogojit- vena vprašanja, zlasti pa organizacija bodočega delovanja IUFRO. Težišče dela je bilo na permanentnih delovnih skupinah, ki so razpravljale o bodočih nalogah znan- steno raziskovalne dejavnosti na področju gojenja gozdov. Navajamo poglavitne misli in sklepe iz obravnav v delovnih skupinah: Raziskovanje pragozdov Nujno je potrebno sestaviti katalog vseh pragozdnih predelov in ostankov pra- gozdov in vanj vnesti njihove osnovne značilnosti. Objavi naj se pregled vseh problemov, ki jih obravnavajo raziskovalci pri študiju pragozda. Sestavijo naj se priporočila za izdelavo metodike pri obdelavi strukture pragozdov. Raziskovalci pragozdov v zmerni klimi naj bi se povezali z raziskovalci tropskih pragozdov. Potreben je tudi pregled novejše literature s pragozdnega področja. Za reševanje praktičnih gozdnogojitvenih problemov je izredno pomembno poglobljeno prouče­ vanje pragozdov. (Delovno skupino vodi prof. dr. H . Leibundgut.) Gojenje tropskih gozdov Potrebno je vzpostaviti tesnejše stike med raziskovalci tropskega gozda, kajti proučevanje tropskih gozdov po gozdnogojitveni plati je še v zarodkih, njegov raz- voj pa zavira še zlasti otežkočeno povezovanje prizadetih med raznimi kontinenti. V tej delovni skupini je bila prav posebno poudarjena potreba po tesnejših stikih z drugimi organizacijami, kot so: FAO, CEl, Oxford, CTFT Nogent Sur Marne, da bi se tako pospešilo raziskovanje in bi se izognili dvotirnosti. (Vodja delovne sku- pine je prof. dr. H. Lamprecht.) 55 Gojenje gozdov -v gorskih predelih Za gojenje gozdov v gorskem svetu v bodoče ne bo več zadoščalo .poenostav- ljeno rastišč:no in vegetacijsko proučevanje, ampak so potrebne nove, podrobnejše metode. Tudi pri gojitvenem načrtovanju v gorskem gozdu. je potrebno dodatno upoštevati vrsto novih komponent, ki obsegajo »multilateralnost«; · mnogostranost gorskega gozda. Izdelajo naj ·se smernice za nego gorskih gozdov in napotki za njihovo regeneracijo. Poslednji so še posebno pomembni, saj gre v mnogih primerih za prestare gorske sestoje, ki se jih večina izogiba. Gojitvene ukrepe je mogoče uresničevati le s poudarjenim teamskim delom vseh strokovnjakov, ki imajo optav- ka z go-rskim gozdom. Ker je gorski gozd le slabo ·ploden, je nevarno, da bi v njem gozdnogojitvena opravila popolnoma zastala. Toda potrebno je z nego pospe- ševati varovalno vlogo· gorskega gozda in zato izdelati - v mejah racionalnosti - ustrezne napotke. (Vodja delovne skupine je prof. H. Mayer.) Nega mladih sestojev Dosedanje izkušnje kažejo, da vlagamo pri praktičnem delu na tem področju včasih preveč, včasih. pa premalo sredstev, ker pogosto ni prave mere glede koli- čine in glede kakovosti vloženega dela . Potrebno je proučiti pravilno doziranje ter način in stopnjo, do katere more. kakovost dela nadomestiti . količino negovalnih ukrepov. Zaradi zelo različne krajevne pogojenosti raznih dejavnikov pri tej nalogi ni mogoče določiti enotnega nač~cla. Pri trajno učinkovitih smernicah za. nego mladih sestojev je potrebno upošte- vati naslednje: - Nega mladih sestojev je del nege ekosistema - gozda. - Obstajajo obsežne možnosti za biološko· avtomatizacijo, zato je potrebno krepiti temeljno raziskovanje. . . - Nega mladega sestoja mora v ·vsakem primeru sloneti na jasno zastavJjenem cilju; to je . prvi in najučinkovitejši racionalizacijski ukrep. Zato je razporedHev rastišč glede na cilje ena temeljnih nalog. - Nega mladih sestojev more biti učinkovita le tedaj, če zajame celotne ob- sežne površine. Vzorno negovanje na manjših površinah brez upoštevanja prostran- stva je gospodarsko slepilo. V bodoče bo potrebno: - Posvetiti več raziskav ciljem pomlajevanja, zato pomladitvena ekologija na splošno sodi v okvir nege mladih sestojev. · - V zvezi z gospodarskimi cilji je potrebno spoznavati posamezne nosilce (osebke) različnih funkcij in jih temeljito proučevati (študij posameznih osebkov, nosilcev funkcij v sestoj ni gmoti). - Posebno pozornost je posvetiti vitalnosti in· sposobnosti reagiranja posa- meznih nosilcev funkcij, kajti gozdnogojitven·a oblikovalna moč v določenem se- stoju je odvisna od reakcijske sposobnosti osebka. Vitalnost naj se preizkuša s po- močjo mehaničnega in kemičnega pohabljanja osebkov. - Potrebno je širše uvajati gojitveno načrtovanje in proučevanje metod za kvantificiranje gojitvenonačrtovalnih parametrov. - Zanimiv bi bil primerjalni študij o različnem razumevanju nege in o njenem učinku v raznih deželah. (Vodja skupine je prof. dr. D. Mlinšek.) Mehanično reduciranje dreves pri reclčenju Z vdorom novih strojev v gozd nastaja potreba po uvajanju numeričnih načinov redčenja, zlasti tam, kjer cilj ni kakovostno čim boljši les, temveč lesna gmota ne glede na njeno kakovost. V zvezi· z omenjeno nalogo je bil zastavljen v smrekovih nasadih poskus za raziskovanje prirastka, kakovosti in stabilnosti ob shematizi- ranih in mehaniziranih posegih v nasade, da bi se izdelali kriteriji, potrebni pri 56 oblikovanju- i>rastnih mod'el0V«. Le-ti naj bi predstavljali idealne· oblike,· ki bi jih skušali doseči z· rnehaniziranim shematskih redčenjem. Na posvetovanju ·je bilo razpravljano o konkretnih nalogah v zvezi· s skiciranim poskusom, ki ·se nanaša na ravninske rastiščne ' razmere Srednje in Severne· Evrope. (Vodja · skupine je doc. dr. P. Abetz.) ·· Up'praba herbicid~v Nakazana je bila potreba po ~emeljitem proučevanju biologije plevela in ·škod- ljivega vpliva raznih vrst le-tega na gozdno drevje. Ugotovljeno je bilo, da pogosto precenjujemo potrebo po zatiranju plev;ela. Temu dragemu opravilu se moremo pogostokrat izogniti s pravilno izbiro drevesne vrste in z uporabo krepkih sadik. Pomembna postaja komb1nirana uporaba herbicidov in mineralnih gnojil. Posebno je bila poudarjena potreba po eksaktni metodiki. Med vodilne sodijo dalaponski preparati. (Vodje skupine je prof. dr. A. Bonncmann.) Razen navedenih sta zasedali še dve delovni skupini, in sicer za pogozdovanje in obravnavanje problemov na barjih in na skrajno mokrih tleh ter za lastnosti sadik gozdnega drevja in za uspehe pogozdovanja. Sklepi posvetovanja so temeljno gradivo, ki bo predloženo na kongresu IUFRO marca 1971 na Floridi (ZDA). Celotna snov s posvetovanja v Ljubljani bo objavljena v posebni publikaciji gozdarskega inštituta biotehniške fakultete. Terenski ogledi Druga polovica posvetovanja je bila posvečena obisku ob_jektov. Vsi udeleženci so bili razdeljeni v štiri skupine z ločenimi različnimi programi. Po tridnevnem ogledu na območju različnih gozdnih obratov ·so se ·vsi udeleženci ponovno sestali, in sker na Pokljuki, kjer so si izmenjali pridobljene vtise in kritično ocenili gospo- darjenje z gozdovi v naši republiki. Vodilo vseh terenskih ogledov je bilo: 1. na majhnem prostoru predočiti rastiščno pestrost Slovenije in 2. na ·praktičnih pri- merih pokazati, da je mogoče uresničevati naravno gospodarjenje z gozdovi s po- močjo sodobnih gozdnogojitvenih metod, in sicer ne le v ))gozdnem vrtU>mor«. Taka tla so navadno pokrita z mahovi, ki zadr- žujejo v sebi precej- vlage.· Surovi humus· in .z mahovi· pokrita tla torej ni -taina bolezen, ampak ta pojav ustvarja ugodne razmere za pomlajevanje j'elke in smreke. Omenjene okoliščine, ki zavirajo pomlajevanje smreke in jelke,· ne škodijo pomla- jevanju bukve. ·Proučevanje pomlajevanja jelke na kisli silikatni podlagi v Vogezih je pokazalo·, da je velika biološka aktivnost tal za pomlajevanje jelke in smreke zelo neugodna, ker se pri tem tvori humus >>mull« (zelo mineraliziran), ki se v sušnem obdobju na površini hitro izsuši. Ugodnejša so tla z manjšo biološko aktivnostjo in nižjo vred- nostjo pH, kjer se vrhnja plast v suši ne presuši prehudo. Za pomlajevanje so ugodne tudi luknje v sest0ju, kjer je izpiranje močnejše ·in zato ·koncen'tracija toplijvega mangana manjša. Za ta tla na apnenčasti taJni podlagi v Juri je značilna le zmerna kislost (pH ok. 5,5 do 6,5). Neugodna okoliščina je premajhna vododržnost vrhnje talne plasti. Najboljše pomlajevanje so opazili v mešanih sestojih jelke, smreke in bukve. Smreka se najraje pomlaja pod jelko, jelka pa najraje pod bukvijo ali smreko. Imamo torej opraviti s· slabo pojasnjenim pojavom menjave drevesnih vrst, ki ga omenjena avtorja razlagata na naslednji način. V mešanih sestojih je biološka aktivnost zadovoljiva, humusni horizont se hitreje mineralizira in toksična koncen- tracija mangana se omejuje le na tanjšo plast, skozi katero koreninice hitreje predrejo. Nadalje je pomembna vodna bilanca tal. Smreke se rade naselijo pod starimi jelkami, ker koreninice odraslih jelk niso razvite površinsko in zato tal ne izsušujejo prehudo. Nasprotno pa imajo stare smreke po površini razvite korenine in zato je jelovo" mladje prisiljeno pognati korenine globlje, da bi ušlo konkurenci smrekovih korenin. Zato predrejo jelove koreninice· v talne horizonte z manjšo koncentracijo mangana. (Ta razlaga ni posebno prepričljiva, toda vzrok za menjavo vrst vsekaor leži v različnih koncentracijah mangana v tleh in v razl'ični. vodo- držnosti tal v mešanih sestojih. Nadalje vsebu.ie bukova stelja manj mangana kot jelova stelja, kot sta omenjena avtorja ugotovila s foliarno analizo). Zastrupitev je}ovih mladic zaradi toksičnc koncentracije mangana v tleh so torej opazili na kislih tleh v Vogezih in prav tako na alkalnem talnem substratu v Juri. Na Vogezih ta pojav razmeroma lahko pojasnimo, mnogo teže pa ga je razložiti za apnena tla na Juri. Tukaj igrajo pomembno vlogo še hasledni dejavniki: vpliv kalcijevega iona, medsebojna konkurenca smreke in. jelke, semenitev drevja, velika variabilnost' rastišča (podobno kot pri nas na visoke in krasu), kjer se tal ni in humusni tip že na kratki razdalji izmenjujeta. Med tem ko je na Vogezih mogoč pomladek na obsežni površini, je ta na kraških tleh v Juri zelo nereden in muhast. V vsakem prime1u je dobro, da gozdar opazuje razvoj humusa, pojav zastrup- ljenja z manganom in razvoj rastišča sploh. Posebno neugodno vpliva na pomla- jevanje izsuševanje tal. Bujna zelišča, zlasti trave izčrpajo veliko vode iz taL Av- torja pr~dlagata naslednje zdravilo za opisane neugodne primere: l. odstranjevanje zeliščne, zlasti travne vegetacije, ki izsušuje tla; 2. v pasovih odgrniti vrhnjo humozno in zastrupljeno talno plast, da bi imele mladice boljše pogoje za uspešen razvoj. Omenjena francoska avtorja se nista omejila le na eno rastišče zahodne Ev- rope, ampak obravnavata širok spekter jelovih rastišč Jure in Vogezov. Skoraj nemogoče je, da se pri tem ne bi moglo najti nobene podobnosti z našimi jelovimi I:astišči. Avtorja skušata pojasniti prirodno menjavo drevesnih vrst. Kako naj npr. razložimo pojav, da pri nas v nekaterih gozdovih SLP sploh ni jelovega pomladka, takoj zraven v kmečkem gozdu pa ga je dovolj? Najbolje si moremo pomagati z razlagami omenjenih avtorjev o toksični koncentraciji rnangami v tleh. Zelo bi bil koristen solidno napravljen preprost poskus. gl~dc pomlajevanja jelke po odstranitvi vrhnje talne plasti. Za ozdravitev jelovnega gospodarjeHja tudi sama narava kaže nekaj poti. Tako npr. Wraber (1969) piše, da je v dinarskem jelovo-bukovem pragozdu tudi smreka važen drevesni element, ima važno vlogo pri menjavi drevesnih vrst in se radCl pojavlja tam, kjer je ravnotežje med jelko in bukvijo porušeno. -Iz naših slovenskih 60 visokokraških gozdov je znano, da .~am, kj~r so pred ok. 80 leti posa.dili smreko, sedaj pomlajevanje jelke ni več problem, ·medtem ko drugod grozi zabukovljenje (Mlinšek· 1969). · · Ce primerJamo ·razmere ~ gospodarskem gozdu· in ·v pragozdu, pridemo do spoznanja, da je red v naravi lahko porušiti. Harmonija, ki je vladala v nemoteni naravi, je sedaj izgubljena. Truditi se moramo, da reši~o , kar se rešiti da, in da· ne pokvat·imo tega, kar še ni pokvarjeno. Literatura: Duchaufour, P., Rouseau, L.: Les phenomens d'intoxication des plantules des resineux par le manganese dans les humus forestieres, Rev. For. Franc., 12/1959 Mlinšek, D.: Pomlajevanje in nekatere razvojne značilnosti bukovega in jelo- vega mladovja v pragozdu na Rogu, Zbornik BF, XV., 1967. Mlinšek, D.: Zakonitosti v razvoju gorskega kraškega gozda in teorija pre- biralnega gozda, Beichft z. d. Schriften des .Sch\veiz. Forstvereins, 46/ 1969. Rousseau, L.: De !'influence du type d 'humus sur le developpement des plan- tules des sapins clans les Vosges, Annales de l'ecole nationale des eaux et forets, Nancy, 1960. š(lfar, 1.: Proces pomladjivanja jele i bukve u hrvatskim šumama, ~um . list 1953. Wraber, M. : Ekološki in topografski podatki o slovenskih pragozdih, rokopi s , 1969. M. Z u p a n č i č IZ PRAKSE MLADINSKA POGOZDOVANJA SPOMLADI 1970 V Gozdarskem vestniku št. 7-8J70 smo poročali o sklepu komisije za tisk in propagando pri Poslovnem združenju gozdnogospadarskih organizacij, da se bodo izvajala mladinska pogozdovanja ob sodelovanju šol s poudarkom na vzgojni vlogi gozda in gozdarstva pri ekološkem usmerjanju mladega človeka. Po podatkih, ki jih je zbral biro poslovnega združenja, so bile spomladanske prireditve na splošno prav uspešne. Podrobnosti so razvidne iz naslednje pre- glednice. K tem podatkom je potrebno pripomniti, da so sadike brezplačno dale gozdno- gospodarske organizacije. Ker se poprečno na I ha posadi ole 3.500 s_adik, pogozdena površina znaša preko 100 ha. To je lep uspeh tudi v prakt.ičnelfl gospodarskem oziru, čeprav je poglavitni pomen vseh prireditev vzgojnega značaja. Ponekod (Kočevje, Maribor, Nova Gorica) so se dogovorili, da bodo osnovali »mladinski gozda, kjer bi mladina tudi v bodoče pogozdovala in skozi več generacij lahko opa- zovala uspeh opravljenega dela. Na Postojnskem so se domenili, da bo gozdno gospodarstvo nagradila tri" najboljše pismene naloge v zvezi z mladinskim pogozdovanjem. Podobno prakso so že prejšnja leta uvedli .na območju Za~oq~ ~a pogozdovanje in melioracijo krasa v Sežani. Pri šolskih pogozdovanjih na Goriškem je ·prizadevno sodelovala tudi Skupščina občine Nova Gorica, ki je financirala vse . prevoze dijakov ter sa.dilnega materiala in orodja. Poleg osnovnih šol so se na območju navedene občine udeležile pogozdovanj .tudi vse tamkajšnje srednje in strokovne šole, in sicer gimnazija (180 dijakov), industrijska -srednja šola pohištvene stroke (220 dijakov), elektro gospodarski šolski center (200 dijakov) in ekonomska srednja šola (200 · dijakov) . 61 Gospodarska Stevilo udeleženih Količina organizacija, šole učenci posajenih ustanova zavodi gojenci šolniki gozdarji sadik »Semesadike« Mengeš 4 470 15 5 60.000 Gozdno gospo- darstvo Kočevje 3 220 8 9 8.500 Gozdno gospo- darstvo Kranj 4 168 13 16 9.750 Gozdarstvo in lesna industrija Nazarje 3 240 13 12 48.000 Gozdno gospo- darstvo Postojna 3 195 10 12 6.046 Gozdno gospo- darstvo Maribor 19 973 49 52 56.760 Gozdno gospo- darstvo Celje 35 2 2 1.350 KIK »Pomurka« Murska Sobota 5 384 9 7 23.548 Gozdno gospo- darstvo Ljubljana 9 838 36 34 45.850 Soško gozdno gospo- darstvo Tolmin 18 1.197 49 56 27.050 Gozdno gospo- darstvo Brežice 3 75 8 5 13.600 Gozdno gospo- darstvo Slovenj Gradec 19 1.084 21 58 14.690 Gozdno gospo- darstvo Bled 2 66 5 6 5.774 Zavod za pogozdo- vanje in rnelio- racijo krasa, Sežana 55 3.500 Skupščina občine Nova Gorica 13 1.670 51 34 27.500 Skupaj 107 7.670 289 308 351.918 Upravičeno je pričakovati, da se bodo uspešne mladinske pogozdovalne akcije v bodoče nadaljevale in da se na ta način tudi šolska mladina smotrno vključuje v »evropsko leto varstva narave«. Ing. Franjo Jurhar KNJižEVNOST NOV ENTOMOLO~KI UčBENIK V založbi P. Parey iz Berlina je lani v jeseni izšel 633 strani obsegajoč ento- mološki učbenik »Lehrbuch der Entomologie«. Avtor prve izdaje je bil bivši profesor zoologije na univerzi v Gi::ittingenu dr. Eidmann, sedanjo drugo, predelano in dopolnjeno izdajo pa je priredil dr. Friedrich Kiihlhorn, višji konservator na entomološkern oddelku zoološkega muzeja v Mi.inchenu. 62 Po avtorjevih navedbah je do druge izdaje prišlo zaradi splošne potrebe po strokovnem učbeniku, ki bi v enakem obsegu upošteval vsa entomološka področja, kakor tudi dejstvo, da se je entomološki nauk posebno v zadnjih desetletjih oboga- til s številnimi novimi odkritji in dognanji. Učbenik, ki je za lažje razumevanje obravnavane snovi bogato ilustriran s šte- vilnimi skicami, predstavlja eno najsodobnejših strokovnih knjig. Namenjen je predvsem strokovnjakom entomologom z že pridobljenim osnovnim znanjem, ko- ristno pa bo lahko rabil tudi vsem drugim, ki se zanimajo za entomološko pro- blematiko in z njo v zvezi z dogajanji v priredi. V osmih poglavjih obravnava avtor glavna področja entomološkega nauka. Od sistematične uvrstitve in izvira žuželk, preko morfoloških in anatomskih poseb- nosti nas avtor seznanja tudi z načini razmnoževanja, razvoja in z drugimi eko- loškimi značilnostmi žuželk. V devetem, najobširnejšem poglavju, 104 strani ob- segajočem tekstu, namenjenem sistematični razvrstitvi žuželk pa avtor obravnava le najvažnejše značilnosti nadrodov, rodov družin, poddružin in žuželčjih vrst z nekaterimi najpomembnejšimi predstavniki. Spopolnjena druga izdaja entomološkega učbenika je pomemben prispevek k razčiščevanju entomoloških problemov v naravi, katerih osnova pa vsekakor leži v svojstvenem ustroju in lastnostih določene žuželke. Prepričan sem, da bo strokovni učbenik, ki zasluži pozornost, rabil le ožjemu krogu strokovnjakov, ki se poklicno ali pa iz posebnih nagibov zanimajo za ento- mološke probleme. Ing. Saša B 1 e i w e i s KNJIGA O VEGETACIJI V ZVEZI S KLIMO Walter, H.: Vegetation s zone n und K 1 ima, založba Eugen Ulmer-, Stuttgart; 244 strani z 78 podobami; cena 12,80 DM. Znani in priznani botanik Walter je tokrat izdal izvleček svojih številnih in obsežnih del v žepnem formatu. Dandanes je takšna knjiga zelo dobrodošla. Med- tem ko se je moderna botanika umaknila v laboratorije, podaja Walter eko-fizio- ološke osnove kontinentalne botanike v pregledni, lahko razumljivi obliki, obogateni z novimi ugotovitvami, ki si jih je pisec nabral na ponovnih daljših potovanjih širom po Severni Amedki in Venezueli. Osnove kontinentalne botanike so dandanes bolj kot kdajkoli potrebne zelo širokemu krogu, kajti še nikoli nismo toliko gre- šili nad našim naravnim okoljem kot v zadnjih desetletjih. In tako je ta knjiga zelo koristna tudi vedno bolj tehniziranemu gozdarju kot opozorilo, da je njegovo osnovno delo v naravi in z njo. Delo je dosežek intenzivnega dela v naravi ob razmerah konkurence med členi vegetacije. V knjigi je ločeno obdelano 10 vege- tacijskih enot od vedno zelenih tropskih gozdov do alpske vegetacije visokih gora . Vsaka enota je predstavljena s tipično floro, vegetacijo in njenim okoljem, činite­ ljem konkurence in z rastlinskimi združbami, ekosistemi, klimatskim obeležjem, vegetacijskimi zonami in višinskimi pasovi. Knjigo priporočamo vsaki biblioteki pri gozdnih gospodarstvih. D. M 1 in še k RAZISKAVE O DOLOCANJU ZACETKA POMLAJEVANJA GOZDOV ( Bachmann, P.: Untersuchungen zur Wahl des Verjiingungszeitpunktes im Waldbau, Doktorska disertacija, Eidgenosische Technische Hochschule Zurich- Institut fiir Waldbau, 106 strani, 12 ~fr.) Pred kratkim je izšla v založbi Inštituta za gojenje gozdov Tehnične visoke šole v Zurichu študija, ki obravnava pomembna vprašanja v zvezi s pomlajeva- njem sestojev. Delo je bilo opravljeno pod vodstvom prof. dr. H. Leibundguta z namenom, da bi raziskali, kako se izbira začetka pomlajevanja sestojev kaže v ekonomskem pogledu. Sodobno mnenje je, da je gospodarnost obrata v največji 63 meri odvisna -od gozdarja - gojitelja in njegqvih odiočitev, __ ker je le-ta oblikovalec osnovne. produkcije v dolgoročnem pom~nu in lahko največ prispeva k racionali- zaciji. -(Primerjaj . H. Mayer, 1968!). · V prvem delu študije so po kratkem uvodu o pomenu .pravilne izbire začetka pomlajevanja. definirani važnejši pojmi kot: vrednost, prirastek po masi in vred- nosti,-·tekoči·· letni in dobni vrednostni prir-astek, povprečni dobni vrednostni pri- rastek, povprečni skupni vrednostni prirastek, plodnost ·in. rastnost. Nato so obde- lani· glavni teoretični primeri, pri katerih je rastnost lahko enaka plodnosti, jo presega ali ne dosega, in kako se to kaže na. začetku pomlajevanja. V različnih modelnih· računih, pri katerih so uporabljene· donosne tablice švicarskega zvez- nega ·inštituta· za ·gozdarstvo, so obdelani vplivi bonitete, kakovosti sestoj ev, bolezni in -poškodb, drevesnih vrst, tržnih cen,· čistega dohodka, stroškov pomlajevanja in razpona med posebno pomladitveno dobo in pomladitveno tehniko - na začetek pomlajevanja. Po teoretični obdelavi je avtor skušal dognanja preveriti v sest6jih. Za ta namen je bilo izločenih več poskusnih ploskev, ki so bile v sestojih; ki še niso ·bili zreli za pomlajevanje, ali pa so bili že prezreli. Poskusne ploskve so bile razdeljene še· na kontrolne površine z različnimi deleži· drevesnih vrst. Na osnovi švicarskega standarda je bila izdelana klasifikacija kakovosti stoječega drevja za iglavce in listavce. Z uporabo elektronskega računalnika je bilo mogoče sistematično obde- lati vse površine in vsako posamezno drevo. Računi obsegajo šest variant, ki jim je osnova trenutno stanje in se nanašajo na gibanje debelinskega in višinskega prirastka; in to za preteklo desetletje, za sedanje stanje in za prihodnje desetletno obdobje. Tako doženemo tendenco gibanja vrednostnega prirastka v posameznih sestojih, za različne sestojne tipe in ob različni zastopanosti drevesnih vrst. Glavni problem. na katerega opozarja avtor, ki je do sedaj še nezadovoljivo rešen, je natančnejše določanje . plodnosti rastišč. To je eno osnovnih meril za začetek pomlajevanja. Sklepi so na kratko naslednji: Pri določitvi začetka pomla- jevanja imamo opravka v mnogimi vplivi, ki se med seboj močno prepletajo. Sedaj lahko že mnogo činiteljev, ki smo jih doslej mogli Le oceniti, izmerimo. Velikost tekočega dobnega vrednostnega prirastka je na različnih . rastiščih, v različnih sestojih in ob različnih gojitvenih ukrepih tako različna, da so raziskave na posameznih objektih neobhodno potrebne. Na najboljših rastiščih so pripo- ročljive kontrolne ploskve. Tedaj, ko začnemo s pomlajevanjem, tekoči vrednostni prirastek praviloma močno upada. Zato je odločitev, kdaj začeti s pomlajevanjem, gospodarsko zelo pomembna. Trditev, da imamo· ob položnem poteku kulminacije celotnega povpre_č­ nega vrednostnega prirastka na razpolago relativno dolgo obdobje, drži samo v primeru, če imamo opravka z · različnimi drevesnimi vrstami v zmesi, ki je najbolj gospodama, in če smo izbrali dolge pomladitvcne dobe. Napačne odločitve povzro- čajo velike finančne izgube. Modele, ki nam teoretično ka'žejo nekatere zakonitosti, lahko 'prenesemo na določene objekte. Upoštevati pa moramo, da v naravi delujejo še drugi činitelji, ki vplivajo na potek vrednostnega prirastka . Zato lahko modeli praktična razisko- vanja le dopolnijo, ne morejo pa jih nadomestiti. Vrednos~ni prirastek in s t.cm. dol~čit~v začetka pornlc,tjevanja sta zelo odvisna od poškodb in bolezni, zato se priporoča kontrola.' škod, ki nastanejo pri redčenjih . Rezultate s kontrolnih ploskev moremo prenesti na sestoje, če poznamo njihovo temeljnico na ha, lesno zalogo ali povprečni prirastek. Kot posebno primerna oblika gospodarjenja, kjer lahko popolnoma izkoristimo dosedanja dcgnanja o vrednostnem prirastku in o njegovi povezavi . s pomlajevanjem, se je izkazalo sku- pinsko pos~opno gospodarjenje s sproščeno gojitveno tehniko. P~i gospodarjenju nismo navezani na modek, 'pomlajevanje je - če je le mogoče - naravno; pomla· jujemo v relativno dolgih posebnih pomladitvenih dobah. Na koncu je 'poudarjena še zahteva, da morajo biti vse odločitve v okviru skrbnega gojitvenega načrtova· nja in jih je potrebno izoblikovati v gozdu samem. ' · J. Grilc 64 634.0.181.525 : 160.26 : 182.25 O VPLIVU KOLINOV NA KALITEV SEMENA V ZVEZI Z ALTERNACIJO NEKATERIH GOZDNIH DREVESNIH VRST Dr. ing. Miran B ri na r (Ljubljana) Alternacija Gozdarski strokovnjaki - zlasti iz operative - na področju sestojne ge- neze pogosto odkrivajo zanimiv pojav, ki se kaže z menjavo drevesnih vrst v gozdu. V mnogih primerih je mogoče vzroke zanj pripisati človekovim po- segom v gozdno skupnost. Vendar pa nahajamo tudi primere, ko obstoječe okolnosti izključujejo razlago na rovaš antropogenih vplivov in dopuščajo iskanje pojasnil izključno le v mejah prirodnih zakonitosti in iz njih izvira- jočih naravno potekajočih procesov. V strokovnem slovstvu naletimo na opise določenih primerov menjave drevesnih vrst, ki so opredeljeni kol »prirodna menjava<<, kot »prirodno ali spontano kolobarjenje,<< kot »naravno nihanje« ali pa kot »alternacija drevesnih vrst((. Seznam piscev, ki opisujejo - nekateri med njimi skušajo tudi razložiti - pojave alternacije drevesnih vrst v gozdu, postaja vedno obsežnejši. Naj osvežim le nekatere navedbe najuglednejših in znanih avtorjev. Pomembno je načelno stališče V. Lavrenka (28), ki piše, da so drevesni edifikatorji osva- jalci terena ter določajo življenjske razmere v gozdu s pripadajočim zemlji- ščem, »pozneje pa sami spodkopujejo svoj obstanek«. Za podobno gledišče se je odločil tudi P. Cernjavski (10). E. Jung opisuje na primer mešani gozd cemprina in jelke na Altaju, »kamor niti lovčeva noga šc ni stopila,<< in ugo- tavlja, da v gozdu, ki ga človek še ni motil, neprestano traja kolobarjenje: breza s trepetliko -? jelka -? cemprin -? bt-eza s trepetliko itd. Gre torej za tipično, v tem primeru za »troscensko« kontinuirano alternacijo vrst. M. Si- mak ( 45) je dalje dokazal, da se nastanek in poznejši razvoj smrekovih mladic v švicarskem prebiralnem gozdu količinsko in kakovostno razlikuje v pri- meru, kadar proces poteka pod jelkami ali pa, kadar poteka pod smrekami, in sicer statistično utEjmeljeno v korist raznovrstnosti. Tudi P. Meyer (34) opozarja na alternacijo med smreko in jelko, ki se zlasti izrazito uveljavlja v švicarskih prebiralnih gozdovih na ledeniških grobljah. K. Darmecker ( 11) ugotavlja, da »leži tajnost samopomladitve jelovega gozda v naravni menjavi vrst« in kolobarjenje vrst opredeljuje kot prirodni zakon. Za naš gorski kra- ški gozd pa je D. Mlinšek (36) odkril »Silovito alternacijo med jelko in buk- vijo«; »množični vdor bukve v obliki mladovja« razlaga kot »naravno nihalo, ki bo v naslednjem obdobju zanihalo v drugo skrajnost«. V svojem drugem delu isti avtor (35) ugotavlja, da se v roškem pragozdu« z menjavo generacij spreminja delež drevesnih vrst«. F.lj(.ordiš (26) opozarja, da v idrijskih goz- dovih »jelovo mladje ne raste pod jelovjem«, da pa se »V smrekovih gozdovih jelka obilno pojavlja<<. I. šafar ( 46) je za pragozd na Lički Plješivici dognal, da se jelka najbolje pomlaja pod bukvijo, bukev pa pod jelko, na drugem 65 mestu pa je isti avtor ( 47) za pragozd z združbo Fagetum-abietetosum ugo- tavlja, da je 70% bukovega mladja pod jelkami in 90% jelovega pod bukovim. Ta pojav v pragozdu razlaga kot »zelo razvit proces prirodne n1enjave dre- vesnih vrst«. V. Beltram ( 4) obravnava pri rodno alternacijo bukve in jelke na določenih rastiščih in ta pojav imenuje »naravno kolobarjenje«. B. Milas (35) opisuje prirodno izmeno jelke in bukve v Gorskem Kotarju v zvezi s tal- nimi razmerami in postavlja vnašanje drugih drevesnih vrst v odvisnost od razvojne stopnje tega naravnega procesa. Med navedenimi in drugimi pisci skušajo nekateri razložiti obravnavani pojav alternacije z upoštevanjem svetlobnih razmer pod krošnjaJni, H. Lei- bundgt (29) pa ta fenomen pojasnjuje kot sukcesijo, ki jo spremljajo spre- membe, pogojene zlasti z rastnostjo, potrebo po svetlobi in odpornostjo pred pozebo. Nekateri gozdarski strokovnjaki alternacijo izrecno povezujejo s sub- stratom. D. Mlinšek (36) npr. pripisuje »talnemu prostoru« ugoden vpliv na pomlajevanje jelke pod smreko in bukvijo, M. Simak ( 45) pa je prišel glede smreke elo spoznanja, da je »substrat najpomembnejši faktor za spremembo drevesne vrste« . Koli ni Opozarjanja na »utrujenost tal<< (Bodenmiidigkeit) v poljedelstvu in .sad- jarstvu so že dokaj stara in se vztrajno ponavljajo. Pozneje so se jim pri- družile še analogne domnevne razlage alternacije gozdnih drevesnih vrst. V večini primerov je bila pri ten1 osumljena izčrpanost tal, češ da določena dre~ vesna \ll·sta tako zelo izrabi v tleh nekatere hranljive in specifično zanjo ne- pogrešljive snovi, ela zelo otežkoči ah pa celo onemogoči razvoj in obstanek svoje filialne generacije. šele v zadnjih 20 letih pa srečujemo v strokovnem tisku prispevke, ki skušajo aliernacijo gozdnih drevesnih vrst povezati z bio- kemičnim delovanjem ene vrste na drugo, t. j. s pospeševalnim oziroma zavi- ralnim delovanjem t. i. kolinov. Pri tem prednjačijo gozdarji in biologi iz Sov- jetske zveze. Izraz »kolin<< povzemam po G. Grumn-zerju (15), ki ga je definiral kot sredstvo, ki posreduje medsebojni vpliv visoko razvitih rastlin. Ta tennin je tem lažje sprejemljiv, ker se je njegova sestavljenka »bJastokolin« že do- dobra udomačila v pomenu filogenih snovi, ki zavirajo kalitev semena. Snovi rastlinskega izvora, ki posredno uravnavajo razvoj drugih rastlinskih vrst, razni avtorji za sedaj poimenujejo še različno. M. Kolesničenko (23) upo- rablja npr. termin ))fitoncid<<, drugje pa se skuša vpeljati za isti pojem izraz »fi to lin<<. Kolini so torej fizološko aktivne snovi, ki se sproščajo iz živih rastlin ali pa iz njihovih odmrlih delov ter - bodisi nespremenjene ali pa spreme- njene - igrajo stimulativno ali pa inhibitorno vlogo pri razvoju enakih ali pa drugačnih rastlinskih vrst. Pri tem pa se zdi, da se izločinam živih rastlin in njihovemu delovanju, ki je zajeto v ožjem okviru alelopatije, neupravičeno prisoja pomembnejša vloga kot pa snovem iz mrtvih rastlin in njihovih delov. Slednjih pride namreč veliko več v tla kot prvih, kot je to ugotovil B. Rade- macher ( 42), s tem da je njihovo zaviraJo delovanje zlasti potencirano ob suboptimalnih razmerah Sicer pa ene in druge uvršamo v koline. Za ponazoritev široke raznovrstnosti in odločilne pomembnosti kolinov in njihovega vpliva navajam glede značilnosti nekaterjh doslej odkritih. leo- 66 linov nekaj tipičnih primerov njihovega delovanja v okviru splošnega rast- linstva. Koline nahajamo med plini, tekočimi in trdnimi snovmi. Med prvimi Je zbudil pozornost zlasti etilen (C2H,.), za katerega je H. Molisch (38) dognal, da je pospeševalec zorenja sadežev, razen tega pa je tudi stimulator kalitve očesc raznih gomoljev (krompirja gladiol itd.). Prav tako v manjših dozah pospešuje brstenje popkov (kostanja, lipe), v večjih pa ga zavira, medtein ko bukovc popke po daljšem tretiranju celo uničuje Hkrati pa etilen skrajšuje ciklus vegetacijske aktivnosti in pospešuje porumenitev listja ter njegovo od- padanje . Jabolka, ki dozorevajo, izločajo etilen ter je njegovo delovanje v tem primeru avtokatalitično (15). Nadalje je N. Condon s sodelavci (9) dognal, da so ci trone, ki so bile inficirane z glivico Penicilliurn digitatum in so torej gnile, pospešeno iz1očale etilen, le-ta pa je vplival na zorenje drugih sadežev stimulativno. Kolinsko delovanje etilena se namreč uveljavlja s pospešeno hidrolizo škroba, hkrati pa z aktiviranjem rastlinskih zaviralnih snovi (Hem- Instoffe). Posredno torej zadržuje rast v dolžino in pospešuje dozorevanje plodov ter listja, hkrati pa clesaktivira rastnike, čeprav takega njegovega učinka na sintetične avksine doslej ni bilo mogoče dokazati. Vloga etilena v prirodi, torej tudi v gozdu, more biti zelo pomembna, ker se ta plin razvija pri mnogih gnilobnih in podobnih razkrajanjih ogljikovih hidratov ne le v plodovih, ampak tudi v endodermu semenja, v listih, skorji in podobnih or- ganskih snoveh. Na podlagi določenih opažanj in poskusov moremo po T. Hembergu (17) med kohne uvrstiti še nekatere druge zasičene in nezasičene pline, kot so: metilen, propilen, butilen, acetilen in CO, čeprav je njihov kolinski vpliv ve- liko blažji od etilena, 1nedtem ko za sedaj metanu, propanu in butanu takega značaja sploh ne moremo pripisati. 1V1ed tekočinami-kolini vsekakor pripada vodilno mesto raznim eteričnim oljem, npr. iz janeža, rožmarina, sivke, limon, oranž, cimeta, kamj]ice, majo- rana, perunike, pa tudi bezga, evkalipta, mirte, Javorja, alepskega bora in dru- gih (17, 56). Inhibitorni vpliv kolinov s področja eteričnih olj more biti kaj različen: ali takoj uniči klice določenih rastlinskih vrst, ali pa postopoma zatre njihove mladice oziroma jih le poškoduje ali pa le zmanjšuje njihov prirastek. H. Clausen (7) je eterični1n oljem, ki jih izloča bela gorčica (Sina- pis alba) prisodil vpliv na zgradbo rastlinske združbe z gabezom ( Symphy- tum spec.), G. Madaus (32) pa je opozoril na gorčičin izredno pomembni učinek na volč jo češnjo ( Atropa belladonna) in jastrebino ( Galega officina- lis.) Medtem ko razvoj prve zavira, drugo pospešuje in s tem odločilno vpli\'a na zgradbo pripadajoče rastlinske združbe. F. Bassler (3) pa je odkril inhi- bitorno delovanje pikastega mišjaka (ConiUJn maculatum) na ožep {I-Iyssopus officinalis) in stem na zgadbo pripadajoče asociacije. P. Hippeli ( 18) je ana- litično dokazal, da so terpentinska olja v iglicah rdečega bora aktivni del za- viralno delujočih snovi. Kemična opredelitev konkretno akUvnih kalinov v eteričnih oljih pa se še ni posrečila, saj je v le-teh navadno nad 50 t-azličnib spoj in. Obsežna je lista drugih tekočin kolinov in trdnih, ki so topni v vodi. Zlasti učinkoviti so fenoli, ki jih izločajo nekatere rastline, ali pa se izpirajo iz nji- hovih živih organov ali mrtvih delov in nosijo različna imena, čeprav mnogi od njih kemično še niso raziskani. T. Golomedova (12) razlaga njihov vpliv prek toksičnega delovanja na mikroorganizme. V listih in nekaterih drugih organih orehovcev je npr. derivat naftokinona, imenovan »juglon«, ki ga je 67 1 udi v o padu veliko in daleč naokrog zavira ali pa preprečuje rast cele vrste rastlin. Domneva se, da je to poglavitni vzrok, da je v čistih orehovih gozdovih Azije flora skrajno širomašna. Podobno razlago je izbral C. 'U'aks (52) tudi za zelo osiromašeno vegetacijo pod robinijo, kjer senca pač ne more biti za- viralni činitelj. Svoje dognanje je potrdil z ekstraktom iz listov, lesa, korenin in lubja robinije, ki je deloval toksično na celo vrsto rastlin. Tudi za zelo pičlo podrastje v kostanjevih gozdovih se ponuja podobna razlaga, t. j. pove- zava z inhibitornim delovanjem kolinov, vsebovanih v različnih kostanjevih organih. Nenasičeni ketoni so znani kot blastokolini, t. j. kot snovi, ki zavirajo kalitev semena in so bile odkrite v semenskih m:ojih ali v mesu, ki kot jagoda obdaja semena nekaterih vrst, kot npr. jerebike, mokovca, tise, brogovite, ko- stenike itd. S temeljito odstranitvijo mesnatega ovoja moremo izključiti vpliv blastokolinov in tako pospešiti oziroma izboljšati kalivost. Med nezasičene ketone sodi tudi kumarin, snov ki je zlasti veliko vsebujejo praproti, razne trave, orhideje, posebno pa je znan po njej prvenec. Kolini, ki še zlasti za- virajo razvoj mnogih rastlin, so ketoni: dafein v volčinih, eskulin v divjem kostanju, herniarin v raznih deteljah itd. Največ kolinov je takšnih, ki so znani le po svojem izvoru, vendar pa nji- hova kemična sestava in fiziološka pogojenost še nista proučeni. V pona- zoritev navajam nekaj primerov: Nekatere cvetice še natrgane v vazi delujejo inhibitorno ali pa stimulativno na druge cvetke. Tako npr. mak drugim cve- ticam, ki so z njim skupno v vazi, zaradi kolinov, ki jih izloča, tako zelo škodi,~~> ela zelo hitro uvenejo. Podobno delujejo tudi katanec (Reseda spec.) in orhi- deje. Po drugi strani pa vejica tuje, ki jo dodamo tulpam v vazi, zelo podalj- šuje njihovo svežost (31). Starejša, toda še vedno nedognana in zanimiva ter pomembna so mnoga opažanja o vplivu fiziološko aktivnih snovi na bližnje rastline s področja kmetijstva. l. Trumper (51) poroča, da vrbovolistni mleček (Euphorbia sali- cifolia) zavira cvetj e in plodnost vinske trte. Nadalje ugotavlja zaviralni vpliv breze na cvetenje hruške. Končno navaja še posebno presenetljiv primer delo- vanja fižolovih in grahovih kolinov na zmanjšanje krompirjevega donosa. čeprav krompir potrebuje veliko dušika in ga stročnice - kot je znano - s svojo mikorizo kopičijo v tleh, vendar škodljiv učinek njihovih kolinov na krompir prekriva in presega njihovo gnojilno stimulacijo, medtem ko jo pri ovsu dopolnjuje. W . Grohn (14) je nadalje ugotovil , da plavica ( Centaurea cy- anus) pospešuje rast žita, zato predlaga, naj se za plavico izraz »plevel« v bo- doče uporablja previclneje. Nadalje je znano, da korenje pospešuje t-ast majo- rana (Majorana hortensis), in sicer zaradi metil ena, ki ga korenje izloča. Zato tudi fižol zelo dobro uspeva ob korenju, prav tako pa tudi ob cvetnem ohrov- tu . Koleraba zavira rast tobaka, nakolnemu fižolu škodi čebula, zgodnji krom- pir in pozno zelje pa si med seboj stimulira ta rast (J 2). že staro je opažanje, da travna ruša zastruplja korenine jablane. Zanimiva, vendar še nepotrjena je trditev, da se mlada jablana takoj posuši, če ji dodamo oporni kol iz tisovine itd . Pomembno je vprašanje, kako zapuščajo kolini rastlino, ki jih je proiz- vedla. Pri tem je treba ločiti dva osnovna načina : ali so žive rastline in njihovi organi neposredno izhodišče, ali pa gre za odmrle rastline in njihove dele. V prvem primeru morejo to biti neposredni izločki iz listov, debele ali korenin, ali pa snovi, ki jih izpira iz njih- zlasti iz listov- padavinska voda. V gozdni fitocenozi je zlasti pomemben slednji način, saj deževnica izpira iz listov v 68 drevesnih krošnjah presenetljivo velike količine raznih snov1 m jih odnaša podraslemu rastju, torej tudi klicam in mladicam gozdnega drevja. W . Laos (31) je npr. dognal, da 8-kratno IS-minutno izpiranje z vodo odvzame svežim leskovim listom do 75% vsebovanih soli. E. Homeyer (20) pa je ugotovil, da zaradi snovi, ki jih dež izpira iz listja, lipa, javor in bukev, rastoče na samem, pospešujejo rast mnogih trav pod sabo, medtem ko breza deluje na njih inhibitorno. K. Arens (2) je dognal, da voda iz živih listov ne izpira le mine- ralnih snovi, ampak tudi organske, ki reagirajo večinoma alkalično. To iz- luževanje pa ne poteka samo skozi reže in gutatode ampak tudi skozi kuti- kula. Svojčas je bilo zelo razširjeno mnenje, da rastline izločajo skozi korenine v tla le toksine, ki so rastlini iste vrste škodljivi. Te snovi so imenovali »agri- cereutrujenosti tal« prjpisal zaviralnemu delovanju odpadlega listja in odmrlih korenin. E. Meli11. (33) je res v odpadlem listju javora, breze, bukve, · 69 jesena, trepetlike in bora odkril snovi s fungicidnirn delovanjem. W. Bublitz ( 6) pa je v odpad lih smrekovih iglicah našel vodo topne snovi, ki so zavira le kalitev smrekovega in borovega semena in razvoj njunih mladic. P. Hippell (18) navaja Bautzove poskuse z ekstrakti iz odpadlih s1nrekovih iglic in bu- kovega listja, ki so v močnejših koncentracijah zavirali kalitev smrekovega semenja, v blažjih pa so jo pospeševali. Z lastnimi eksperimenti pa je na- drobno raziskal vpliv ekstraktov iz svežih in suhih borovih iglic, iz koreninic ter iz borovega žaganja na kalitev raznega semenja in na razvoj sadik, na katerih so bile zlasti prizadete korenine. V zvezi s tem se je opredelil za domnevo, da zaviralne snovi iz suhih borovih iglic sodijo 1ned organske ki- sline. Na podlagi svojih ugotovitev odločno odsvetuje uporabo nekomposti· ranih borovih iglic in žaganja v drevesnicah. F. Hoffmann (19) pa je opravil poskuse glede vpliva borove in smrekove skorje na razvoj sejančkov različnih iglavcev in je dognal izredno občutno zaviralno delovanje. Zlasti smrekova skorja je povzročila očitno zakrnelost smrekovih mladic. Ugotovljena je bila trdna negativna korelacija med količino dodane skorje in med vsebnostjo dušika v prizadetih sadikah. Uporabljene doze skorjc so ustrezale razmeram v naravi. Kot nekatere druge snovi se tudi kolini razmeroma lahko izlužijo iz opada (55), vendar pa se iz tal ne izpirajo tako lahko, kot se je to prvotno domnevala (18). Zaradi sorbcije zgornjih talnih plasti se morejo kolini posto- poma pomembno koncentrirati ( 44) in zato prek korenin učinkovito delujejo na rastline. Razen tega pa tla - zlasti humus in glina - le slabo adsorbirajo koline in zato n.e blažijo njihovega vpliva. Le aktivno oglje izdatno adsorbira koline, izlužene iz iglic (18). Njihova koncentracija v tleh je odvisna od pa- davin in kakovosti tal. Medtem ko blaga doza smrekove skorje deluje na srnrekove sadike na peščenem substratu izrazito zaviralno, sveža smrekova skorja učinkuje le na ilovici ( 19). Razgradnja kalinov je odvisna zlasti od temperature in jo višja pospešuje, ker so kolini termolabilni. Razkrajajo pa jih tudi glivice in bakterije, verjetno pa pri te1n sodelujejo tudi neposredni kemični procesi (18). Obravnavane snovi so pretežno kisle. W. Buhlitz (6) je njihov učinek z nevtralizacijo ublažil, vendar pa ga ni preprečil. V drugih prin1erih pa nevtralizacija spl9h ni vplivala na aktivnost kolinov (55). Zastavlja se vprašanje, ali je mogoče, da rastline skozi korenine izločajo oziron1a vsrkavajo koline, ki 11najo kot organske snovi večinoma velike mo- lekule. Novejša proučevanja antibiotikov so pokazala, da rastlinske korenine lahko vsrkavajo zelo velike organske molekule, kot so npr. penicilinove, ki imajo molekularno težo 320, ali pa streptOJnicinovc s težo 700 (15). H. Linser (30) pa je celo dokazal, da morejo korenine višje razvitih rastlin vsrkavati in prevajati takšne organske snovi, ki imajo molekularno težo 1000. Odgovor na zastavljeno vprašanje je torej pritrdilen. Dosedanja raziskovanja, ki se nanašajo na medsebojni vpliv gozdnega drevja preko biokemično aktivnih snovi, so pripeljala do zanimivih ugoto- vitev. še leta 1933 se je vzrok za slabo pomlajevanje bukve pripisoval le fizi- kalnemu vplivu debelega listnega sloja (53). Ta pojav je bil pozneje razložen z zaviralnim de1ovanjern snovi, ki jih voda izpira iz opada (15, 55). A. Tribun- skaja (50) je pozneje ugotovila, da esktt·akti iz raznih organov klena zavirajo kalitev semena karagane (Ca raga na arborescens). T. Golom edo va in O. Spi- ridonova (13) pa sta preizkusili obraten vpliv, t. j. delovanje koli na iz karagane in sta ugotovili, da je le-ta sprva zaviral kalitev semena rdečega bora, pozneje pa jo je slimuliraL S. ščerbatjuk. ( 48) je preizkušal kalitev semena sibirskega 70 macesna na substratu, ki so mu bili dodani koreninski izločki različnih rast- lin, in je za večino primerov ugotovil zelo pomemben učinek - od zelo inhi- bitornega do izdatno pospeševalnega. Pozneje je V. Gubareva (16) z dodaja- njem ekstrakta iz korenin hrasta, ostrolistnega javora, velikega jesena, lipe in leske semenu ter pozneje do 3-letnim hrastovim mladicam dognala, da javor, lipa in leska pospešujejo kalitev in razvoj hrasta. Na podlagi rezultatov po- skusov avtorica priporoča kot najprimernejšo primes hrastovemu nasadu do 20% javora, lipe in leske, velikega jesena pa le 10%. M. Kolesničenko (24) je v laboratorijskih razmerah prišel do ugotovitve, da hrast zaradi biokemičnega vpliva robinije propada, medtem ko gledičevec pospešuje njegov razvoj, prav tako tudi veliki jesen, vendar pa slednji le tedaj, če je hrastu primešan le z majhnim deležem. Omenjeni avtor je nadalje dognal, da hrast v družbi z brestom vezovcem (Ulmus laevis) kaj hitro propade, toda s klenom in lipo zelo dobro uspeva, ker se te vrste biokemično dopolnjujejo. K. Loss (31) je ugotovil, da si hrast in oreh medsebojno škodujeta, pa tudi obstanek posamič primešane bukve v jesenovem sestoju je zaradi biokemičnega delovanja prvo omenjene zelo problematičen, medtem ko se breza in ·jesen medsebojno po- spešujeta, prav tako tudi bor in jelša. Opaženo je bilo tudi, da breza in iva jzboljšujeta kakovost bukovih debel, in sicer zaradi svojega biokemičnega vpliva (50). D. Neunhoffer (39) poroča o medsebojnem pospesevalnem vplivu breze in velikega jesena, hrasta in bukve ter bora in · jelše. Tudi on je ugo- tovil nestrpnost med velikim jesenom in bukvijo ter hrastom in orehorn. Ze to pomembne izsledke so dali poskusi M. Kolesničenka (25), ki so osvet- lili vpliv kalinov na mnoge gozdne drevesne vrste, in sicer glede na stopnjo realne fotosinteze. Na hrast so najbolj zaviralno vplivali kolini iz negundovca, in to zlasti iz koreninja, le nekoliko blažje inhibitorno delovanje so na hrast uveljavili kolini velikega jesena, zopet s poudarkom na tistih iz rizosfere. Tudi biokemično aktivne snovi iz koreninja robinijc so zelo zavirale fotosintezo hrasta. Stimulativni učinek na hrast pa je bil ugotovljen za koline iz ostrolist- nega javora in iz gledičije. Biokemično aktivne snovi iz hrasta pa so pomemb- neje zavirale le razvoj oreha. Breza in bor sLa uveljavljala vzajemni zaviralni učinek, macesem in bor pa medsebojno stimulacijo . Glede alelopatičnih vplivov, ki se kažejo na zdravju gozdnega drevja, za- služi zlasti pozornost poročilo W. Grah na ( 14), da iva, ki v čistih nasadih zelo trpi zaradi rje, v zmesi s sivo vrbo (Salix cinerea) ostane neprizadeta. Razen tega pa je trepetlikov posevek ·v nekem primeru skoraj popolnoma propadel zaradi glivic, medte1n ko je s primešano sivo \Tbo ostal zdrav in je izredno živahno priraščal. · J. Triimper (Sl) opisuje vpliv rakite, ki je pospešila rast hrastov za 100°/o, bukev pa celo za t20%. Isti avtor poroča tudi o zanimivem delovanju lipovca, ki je bil posejem na skupne gredice z zelenim borom in je težo 1-letnih borovih mladic povečal za 370%. Razen Lega pa je lipovec induciral boru imunost za mehurko in ga je ta lastnost spremljala tudi po presaditvi na teren. Tri.imper- jevo poročilo mi je dalo pobudo, ela sem leta 1955 zastavil terenski eksperiment za preizkus stopnje \'pliva lipovca na imunost zelenega bora . O izidu poskusa še ne moren1 poročati, ker meritve še niso izvreclnotene. Leto pozneje sem osnoval drugi terenski eksperiment, ki naj bi pokazal, kako je z vprašanjem alclopatije med ivo in bukvijo. Rezultati potrjujejo določen pospeševalni vpliv na višinski prirastek 2-, 3- in 4-letnih bukovih mladic. Podrobnejše poročilo o teh izsledkih bom podal ob drugi priložnosti. 71 Kalivost različnega semena na substratih listja in humusa v zvezi s pojavom alternacije drevesnih vrst v gozdu, kot je obravnavan v prvem poglavju, se zastavlja vprašanje, koliko je ta fenomen posledica delo- vanja kalinov lastnega izvora. Zato sem se odločil s poskusom preveriti, kako na kalitev semena različnih gozdnih vrst vpliva lastni ali tuji detritus. V ekspe- riment je bilo vključeno seme bukve, jelke in smreke, kot substrat pa je bilo v eni seriji uporabljeno na drobno zmleto listje oziroma iglice bukve, jelke, smreke in gabra - seveda vsako zase -, v drugi seriji pa ločeno 4 vrste hu- musa, nastalega iz opada navedenih drevesnih vrst. Za podlago pri kontrolni seriji sem uporabil sterilni kremenčev pesek izenačene granulacije. Poskus sem zastavil in uravnaval tako, da sem se skušal čim bolj pribli- žati prirodnim razmeram v gozdu. Zato nisem uporabil kalilnih posod iz ste- kla ali lončevine, kot so to v navadi, ampak sem se odločil za kartonaste plad- njiče, ki lahko sprejemajo vase vlago, toda na sebi dalj časa ne zadržujejo vode, kot je tudi v zgornji plasti gozdnih tal normalno ne nahajamo. Substrati so bili dobro poravnani in stlačeni, da bi bili čim podobnejši naravnim raz- meram in da bi bil njihov stik čim popolnejši s semenom, ki je bilo nanje položeno. Razen »posejanih>regenerativna funkcija gozda« označujemo funkcije, ki jih sicer imenujemo tudi neproizvodne, posredne, varovalne ipd. V širšem pomenu je gozd pomemben element za ozdravitev, regeneracijo rušečega se ravnotežja v naravi in tako je treba razumeti uporabljeni termin. 93 Situacijo območja je torej mogoče glede izkoriščanja proizvodnega po- tenciala gozdov in s tem ekonomsko situacijo v njenem posebnem. gozdarskem jedru opredeliti s stopnjo (ravnijo) in stopnjo rasti izkoriščanja proizvod- nega potenciala gozdov. 5. Stopnja izkoriščanja proizvodnega potenciala gozdov v izhodiščnem obdobju je danost, ki jo je treba kvantificirati z ustreznimi instrumenti , stopnja rasti pa predstavlja spreminjanje stopnje (ravni) v bodočnosti in jo je mogoče in tudi potrebno uravnavati. Zaradi dolgoročnosti proizvodnega ciklusa v gozdni proizvodnji in zaradi regenerativne funkcije gozda mora osnovne parametre razvoja določiti družbena skupnost z ustreznimi instru- menti. Bistveni kazalec razvoja je stopnja rasti izkoriščanja proizvodnega po- tenciala gozdov; družbena skupnost pa predpiše vrednost tega kazalca s potrditvijo območnega gozdogospodarskega načrta in z določili nacionalnega gozdnogospodarskega načrta. Stopnja rasti izkoriščanja proizvodnega potenciala gozdov bo določena na osnovi: naravnih razmer, dosežene izhodiščne stopnje izkoriščanja proiz- vodnega potenciala gozdov, spoznanj gozdarske vede, dosežene stopnje in n1ož- nosti angažiranja znanja (know how), potreb po lesni gmoti, potreb v zvezi z regenerativno funkcijo gozda in razpoložljivih finančnih sredstev. Samo po sebi se razume, da bo moral biti obravnavani parameter določe11 za vsako območje posebej in praviloma z drugačno vrednostjo; iz tega izhaja, da bo treba izvršilne finančne in druge predpise prilagoditi taken1u sistemu. Ker pa je stopnja rasti izkoriščanja proizvodnega potenciala gozdov funkcija tudi gojitvenih ukrepov (kamor štejemo poleg pogozdovanja, nege in varstva tudi ves gojitveni učinek odkazovanja, izbire gojitvenih in gospo- darskih oblik, načinov sečnje, koordinacije z eksploatacijo ipd.) in razdelitve prirastka na akumulacijo in etat, je razumljivo, da lahko parameter - rezul- tanta »Stopnjo rasti izkoriščanja proizvodnega potenciala gozdov« razložimo na parametre - komponente: količino in kakovost gojitvenih posegov ter razdelitev prirastka na akumulacijo in etat. Tako bomo govorili o parametrih gojitvenih ukrepov in parametrih delitve prirastka, katerih vrednosti bodo določene z nacionalni1n gozdnogospodarskim načrtom, seveda v okviru vseh pripadajočih dejstev in omejitev, vključno možnost plasiranja na tržišču. V tej zvezi naj še opozorimo, da je izraz >)določa« tehnični termin za splošen odnos med območnimi in nacionalnim gozdnogospodarskim načrtom. Verjetno bo izraz »določa« za kak specifičen odnos ustrezal, za drugega pa ne. 6. Zahtevo v zvezi s stopnjo rasti ekonomičnosti.. ekspJoatacije smo vsta- vili v definicijo zaradi potrebe po posebnem obravnavanju eksploatacije v tem kontekstu. Eksploatacija je glede na svojo funkcijo, ki je v dokončnem oblikovanju lesne gmote in transportu gozdnih sortimentov do porabnika tako po finančni strani, glede na tehnologijo v skupnem elonentu, etatu, pa tudi po tehnološki strani v tesni in vzročni zvezi z biološkim področjem in torej v tej vlogi ni a·vtonomna. Po drugi strani pa je njena avtonomnost clo- kajšnja. Tako more npr. gozdarstvo glede eksploatacije izpolnjevati zahteve definicije, ela pa pri tem izkmiščanje proizvodnega potenciala gozdov stagnira ali pa celo upada. če je npr. na določenem območju 30.000 ha gozdov, eksplo- atacija pa je organizirana le za 5.000 ha, more cksploatacija zadosti li za- htevam definicije, medtem ko biološko področje ne zadošča. Takšna avto- nomnost obeh področij je razlog, da se želena organska povezanost meci obema področjima ne kaže vedno realno. 94 7. Iz končnega pogoja v definiciji >> •• da bodo vse zahteve in pogoji po tej definiciji trajno izpopolnjevani« izhaja, da se definicija nanaša na sklenjen sistem, v katerem sprememba enega elementa v definiciji praviloma vpliva na stopnjo celotne ekonomske uravnovešenosti . Element trajnega izpolnjevanja prej v definiciji navedenih pogojev je bistven. Gre namreč zato, da se po definiciji odnosi reproducirajo trajno, t. j., vedno je treba ravnati tako, da ekonomska uravnovešenost ne bo ogro- žena. če pa ta pogoj ne bo izpolnjen, bo treba naloge gozdarstva prilagoditi možnostim ali pokriti manjkajoča sredstva iz tujih virov. II. Ugotoviti ekonomski položaj območja, pomeni dognati, v koliki meri učinki reprodukcijskih elementov in njihovih medsebojnih zvez izpolnjujejo (so ali bodo izpolnili) zahteve, izražene z ekonomskim ciljem. Drugače pove- dano: treba je ugotoviti, ali in v koliki meri razpoložljiva sredstva (naravna in proizvedena proizvajalna sredstva, kadri, finanča sredstva itd.) ter način njihove uporabe (know how) izpolnjujejo (so a1i bodo izpolnila) zahteve, definirane z ekonomskim ciljem. če pa želimo navedeno dognati , moramo najprej opredeliti ekonomski cilj. Ta pa je lahko različen. V našem primeru predlagamo, naj bo osnova za definicijo ekonomskega cilja definicija ekonomske uravnovešenosti območja, zato naj se torej glasi: »Ekonomski cilj gospodarjenja z gozdnogospodarskim območjem obsega v svoji minimalni varianti izpolnitev zahtev in pogojev v skladu z definicijo ekonomske uravnovešenosti območja, v svoji maksimalni varianti pa skuša doseči biološko maksimalno možne stopnje rasti iz koriščanja proizvodnega potenciala gozdov ob sicer enakih pogoj ih in zahtevah. Ekonomsko uravrwvešeno je takšno območje, ki ;nore z. Lastninzi finanč­ nimi sredstvi z.a financiranje reprodukcije, ob osebnih prejemkih delavcev, ki dosegajo prejernke delavcev v gospodarstvu na splošno, omogočati tolik- ŠJ1o stopnjo rasti ekonomičnosti v eksploataciji in najmanj tolikšno stopnjo rasti izkoriščanja proizvodnega potenciala gozdov, kolikšna je kot minimalna določena z nacionalnim gozdnogospodarskim. načrtom, da bodo vse zahteve in pogoji po tej definiciji trajno izpolnjevani.« Z ugotovitvijo doseženih stopenj, zahtev in pogojev iz definicije bo opre- deljeno, ali območje izpolnjuje oziroma ali bo predvidoma v prihodnjem ob- dobju izpolnilo ekonomski cilj in v kolikšni meri ga bo doseglo glede ele- mentov definicije in v celoti, t. j. ugotoviti je treba položaj območja kar tiče izpolnjevanje ekonomskega cilja med maksimalno in minimalno varianto ali pod njo. Da bi mogli sploh kaj predvideti in pozneje ekonomski položaj na podlagi količinskih ugotovitev tudi okvalificirati, je potrebno poznati obseg in struk- turo v uvodu tega poglavja navedenih sredstev in metode njihovih kombinacij v proizvajalnem procesu glede stanja, kakršno je in kakršno je predvideno. Na osnovi poznavanja navedenih elementov je mogoče ugotoviti, v kakšnem odnosu so sredstva in njihove medsebojne zveze do izpolnjevanja ekonom- skega cilja . To razmerje pa izraža ekonomsko kakovost sredstev in njihovih medsebojnih zvez ter gibanj. 95 Torej je stopnja vpliva na izpolnjevanje in sposobnost izpolnjevanja eko- nomskega cilja merilo, s katerim izražamo ekonomsko kakovost reproduk- cijskih elementov, njihovih medsebojnih zvez in gibanj. III. Območni gozdnogospodarski načrt bo glede dosedanjih izvajanj tedaj adekvaten, če bo vseboval tudi: l. jasno formuliran ekonomski cilj; 2. oceno ekonomske kvalitete reprodukcijskih elementov in njihovih medsebojnih zvez, 3. razvojni program, katerega glavni elementi so: definicija izhodišč, račun optimalne variante kombinacij reprodukcijskih elementov, ugotovitev, v ko- liki meri bo izpolnjen ekonomski cilj. Gozdnogospodarski načrt ob1nočja bi moral torej. vsebovati: _ l. Oceno ekonomskega položaja območja glede izpolnitve ekononiskega cilja v preteklem o_bdobJu "in analizo razlogov, ki so bili pogoj za doseženo stopnjo ekonomskega položaja. ·Kritična presoja stanja in dosedanjega raz- voja razpoložljivih sredstev·. ter njihovih medsebojnih zvez se nanaša na eko- nomsko kakovost naravn"ih in "proizvodnih proizvajalnih sredstev, kadrov in stopnje uporabljen~ga znanja, finančnih si·edstev in organizacije, t. j. ravni {wmbinacije navedenih sredstev v proizvajalnem procesu. 2. Definicijo ekonmnskega cilja gospodarjenja. 3. Izhodišča za razvojni načrt, t. j. opredelitev stališč glede bioloških, eko- nomskih, tehnoloških, organizacijskih (kombinacijskih), finančnih, kadrov- skih (uporaba znanja) in podobnih problemov v dovolj širokem spektru in s posebnin1 poudarkon1 na ekonomskem cilju in na njegovem doseganju. 4. Progrmn razvoja kot izbira najboljših mogočih odločitev s tendenco približevanja maksim·alni varianti ekonomskega cilja (z dovolj podrobnim prikazom uporabljenih metod in kriterijev) ter z navedbo finančnih sredstev glede njihovega obsega in virov. 5. Oceno predvidenega ekonomskega položaja območja glede na stopnjo doseženega ekonomskega cilja. Načrti naj bodo izdelani po enotni metodologiji ln obrazcih, ker je le tako mogoča primerjava 1necl območji in sintetiziranje na nacionalni ravni. V točki 4. (izhodišča) ali 5. (program razvoja) pa je treba obdelati tudi ele- . mente in zveze, kot jih nakazujejo naslednja vprašanja: l. Kolikšna je stopnja (raven) izkoriščanja proizvodnega potenciala gozdov in kolikšni stopnji povečanja prirastka in etata glede količinske, ka- kovostne in vrednostne komponente sta predvideni v naslednjih obdobjih, ki je njihovo trajanje v skladu z biološkimi zakonitostmi. Kolikšen del teh stopenj bo pogojen z gojitvenin1i ukrepi v bodočnosti in kakšni naj bodo ti ukrepi; kateri od njih so predvideni v razdobju veljavnosti območnega gozd- nogospodarskega načrta, ki se sestavlja, kakšni so stroški in njihovi pred- videni učinki ter kdaj se bodo uveljavili in kakšno je razmerje med stroški in dohodki. Kot dohodek je upoševati vrednost tistega dela prirastka, za katerega se meni, da je rezultat gojitvenih ukrepov; n1ed stroške pa štejemo vse izdatke v zvezi z gojitvenimi ukrepi, tudi za strokovnjake, ki jim pripisujemo zasluge za dodatni prirastek. Prav gotovo takšna naloga ni preprosta, kljub temu pa jo je mogoče, sicer delno, vendar pa zadovoljivo rešiti, kajti gojitveni ukrepi so ekonomska kategorija in jih je torej mogoče naturalno in finančno meriti1 96 prav tako tudi njihove učinke. Vsaka ocena na tem področju mora seveda sloneti na spoznanjih, ki izvirajo iz prakse in ne le iz teorije. To pa pomeni, da se je potrebno opreti na objekte, ki so bili deležni intenzivnih gojitvenih ukrepov, ki so znani ln njihovi učinki vidni ali pa jih je mogoče rekonstru- irati. Ker je v Sloveniji verjetno veliko takih različnih primerjalnih objektov, je mogoče že sedaj izpolniti omenjeno nalogo, čeprav bo popolnoma izvedljiva šele tedaj, ko bo dovolj takšnih objektov, raznovrstnih glede kakovosti go- jitvenih ukrepov, in ko bodo na njih časovno in n1etodološko opravljene za- dostne meritve, da bo uporaba na njih zbranih podatkov znanstveno neopo- rečna. To pa ni dosegljivo v desetletjih, ampak je naloga generacij v ustrezni znanstveni inštituciji. Razume se, da je razpon pojma »gojitveni ukrepi« veliko širši in globlji od standardnega pomena izraza »gojenje in varstvo gozdov«, kot ga še marsi- kje v praksi in evidenci razwnejo. Gojitveni ukrepi v tej zvezi ne zajemajo le pogozdovanja, nege in varstva, ampak celoten gojitveni učinek odkazovanja, izbiro gojitvenih in gospodarskih oblik, načine sečnje, koordinacije z cksplo- atacijo in podobno. Iz takšne opredelitve izhaja, da je za izvajanje središčnih nalog v goz- darstvu pogoj ustrezno strokovno močan, ekonomsko osveščen in biološko usmerjen kader, ki se uveljavlja v delovnem in kolegialnem okolju, kjer je mogoče sproščeno razvijanje in uresničevanje idej ter iniciative. Zato je ta misel v organski zvezi z opredelitvijo pojma }}gojitveni ukrepi« in je s stališča učinkovitosti zato tudi smiselno integralni del definicije same. 2. Potrebno je ugotoviti, kolikšna stopnja rasti produktivnosti dela in ekonomičnosti v eksploataciji je predvidena v prihodnjem desetletju. Ugo- toviti je treba, all v programu predvidena uvedba dandanes znane tehnike in tehnologije glede načina intenzivnosti in koncentracije sečnje popolnoma ali deloma ustreza našim razmeram. V negativnem primeru je potrebno dognati,. kateri kriteriji in katere metode so bile uporabljene pri odločanju o izbiri konkretnih komunikacij, tehnike in tehnologije; in še posebej, kako je vpli- valo razmerje med vrstami in lokacijo komunikacij, tehniko in tehnologijo pa koncentracijo in intenzivnostjo sečnje na odločitve o gradnji cest, na na- kup tehničnih sredstev in uvedbo tehnologije. 3. Nadalje je potrebno opredeliti, kateri so bili kriteriji, ki so bili odlo- čilni za razdelitev razpoložljivih finančnih sredstev, kakšne vrste vlaganj so imele prednost, katere ne in zakaj; nadalje, katere vrste vlaganj so bile spre- jete v program v celoti po izkazanih potrebah in katere so bile reducirane, za koliko in zakaj. Končno je treba tudi pojasniti, kakšni osebni prejemki so bili vkalkulirani in na osnovi katerih argumentov. 4. Navesti in utemeljiti je treba stališča in probleme na kadrovskem (uporaba znanja) in organizacijskem (kombinacije) področju. Navesti in ute- meljiti pa je treba tudi predvidene kadrovske in organizacijske uspehe, ki se pričakujejo od predvidenih sprememb. V predloženem so drugače kot običajno porazdeljeni poudarki glede de- litve vsebine gozdnogospodarskih načrtov enot, in sicer prav zaradi tega, ker območni načrti vsebujejo elemente, ki v prvih niso obdelani, so pa bistveni, če želimo območje obravnavati kot ekonomsko celoto in ne le kot pretežno naturalno kategorijo. Seveda pa ima naturalni del tudi v območju svoje na- 97 ravno mesto, čeprav je na prvi pogled nekoliko manj opazno; tako je ves na- turalni del, ki obravnava stanje in dosedanji razvoj, zajet v točki 1. »naravna proizvajalna sredstva<<, na ustrezen način pa je zaobsežen tudi v drugih toč­ kah predložene vsebine. IV. Vsi, v prejšnjem poglavju navedeni odnosi dejansko obstajajo, gre le zato, . da moramo ugotoviti njihov delež . Za nekatera razmerja je že izdelana meto- dologija v območnih gozdnogospodarskih načrtih, ki se sestavljajo za obdobje 1971-1980, za druge pa še ne, zato jo bo treba še sestaviti. Vsekakor pa bo potrebno čimprej - v okviru izdelave območnih načrtov za obdobje 1971 do 1980- sprejeti definicijo ekonomskega cilja; načrti pa bodo morali vsebovati vsaj točko 6. predložene vsebine načrta in odgovoriti na vprašanja v IV. poglavju (za to pa bo tudi potrebno izdelati metodologijo), ker bi drugače mogli biti načrti sicer z vidika biologije, tehnologije} financ ipd. delno drobro sestavljeni, manjkala pa bi jim ekonomska sinteza in razlaga, torej tisto, s čimei· naj bi se območni gozdnogospodarski načrti bistveno razlikovali od načrtov za enote. v. Iz območja elaboratov, usklajenih na nacionalni ravni z osnovnimi para- metri razvoja, bodo razvidne možnosti in potrebe območja, utemeljene bio- loško in ekonomsko. Namen predpisov pa je, da v svojem okviru ustvarjajo ugodne pogo.ie za doseganje ciljev in za njihovo kontrolo. Iz določene konstelacije proizvodnih dejavnikov na biološkem področju in določene stopnje akumulacije prirastka izhaja etat. Toda vsi navedeni elementi bodo usklajeni le tedaj, če bo vsak element zase tako količinsko in kakovostno uresničen} da omogoča ustrezno izpolnitev ostalih elementov: Iz navedenega sledi, da bo le tedaj zajamčeno uresničenje vseh nalog, če bo za- gotovljena izvršitev predvidenih ukrepov na biološkem področju. Razmeroma lahko je kontrolirati količinsko izpolnjevanje etata, bolj za- pletena pa je kontrola uresničevanja gojitvenih ukrepov in njihovih učinkov . Le-te je mogoče natančneje ugotavljali v daljših obdobjih, zlasti količinsko, po kontrolni metodi . Toda, ker pa pri tem ne gre le za količinske vrednosti, ampak tudi za takšne, ki slonijo na ocenjevanju vrednosti prirastka in se- slojev ter raznih biološko prefinjenih struktur in posegov vanje, ki končno tudi odločajo o uspešnosti doseganja ciljev, jih ni mogoče poenostaviti in reducirati na nekaj številk in obrazcev, ter zato tudi papirnata kontrola ni učinkovita. S količinsko kontrolo etata - četudi po oddelkih - in s kontrolo gojitvenih ukrepov, četudi glede na vrste in prostorno razporeditev gozdno- gojitvenih del ali z globalno kontrolo na osnovi porabljenih finančnih sred- stev, ni mogoče zajeti bistva. Kajti za bistvo je poleg količine ukrepov odločilna še kakovost, ki je pogoj za optimalno stopnjo pove.čanja izkoriščanja proiz- vodnega potenciala gozdov. Ta vrsta kakovosti pa ni sproti eksaktno izmer- 1jiva, ampak le uspeh po daljših obdobjih s kontrolno metodo. Toda s tem, da družbena skupnost potrdi parametre razvoja, se strinja tudi z vsemi gojit- venimi in drugimi ukrepi, hkrati pa soglaša z ugotovitvijo, da sredstva, s ka- terimi območja razpolagajo, omogočajo izvajanje načrta in doseganje pred- videnih vrednosti. Družbena skupnost bo torej z ustreznim instrumentom, z nacionalnim gozdnogospodarskim načrtom in s primernimi službami zagotovila naslednje: 98 l. Potrditev parametrov gojitvenih ukrepov. Njihova raven je odvisna pretežno od naravnih pogojev, sposobnosti kadrov in od ekonomske moči območja. V pogojih samofinanciranja je torej reševanje problema postavljeno v meje območnega in nacionalnega gozdnogospodarskega načrta. Osnovni do- kument za nadziranje pa bi m.orali biti gojitveni načrti kot obvezna oblika načrtovanja po odsekih in gojitvenih enotah. 2. Potrditev parametrov za razdelitev prirastka na akumulacijo in sečnjo. Uravnavanje tega razmerja do meje, ko bi nadaljnje naraščanje akmnulacije zaviralno vplivalo na stopnjo povečanja izkoriščanja proizvodnega potenciala gozdov, ali do stopnje, ko bi nadaljnje znižanje akumulacije prav tako škod- ljivo delovalo, je naloga gozdarstva; razmerja zunaj teh okvirov pa presegajo dejavnost gozdarstva, saj gre za kršitev načela dobrega gospodarjenja. 3. Predpise in dn1ge pripomočke, s katerimi razpolaga, bo družba pri- lagodila ekonomskopolitičnim ciljem v gozdarstvu, tako da bo moglo vsako območje v tolikšni meri doseči ekonomski cilj, kot bo potrjen z nacionalnim gozdnogospodarskim načrtom. 4. Družbena skupnost bo nadzirala izvajanje predpisanih vrednosti para- metrov kot edinih določil, ki naj bi bila za nosilce gospodarjenja v območjih obvezna in njihovo neizpolnjevanje podvrženo družbenim sankcijam. Povzetek V primerjavi z načrti za gozdnogospodarske enote se območje bistveno razlikuje s tem, da ga moramo obravnavati kot ekonomsko kategorijo. Avtor meni, da je ekonomsko proučevanje problemov. gozdnog,ospodarskega ob- močja rriogoče ·le tedaf č~ pd tem izhajaroo jn· težimo 1~ . ekpn()mskemu cilju, ki pa ga je· seveda treba prej. definira ii. }\,;tor zato predlaga definicijo eko- nomskega cilja, vsak njen element in pojmovno zvezo pa nato podrobno ob- ravnava. šele iz takega izhodišča je namreč mogoče opredeliti ekonomsko kakovost reprodukcijskih elementov in njihovih medsebojnih zvez v izho- diščnem obdobju in uravnavati ustrezna gibanja v bodočnostL V razpravi so pojasnjeni bistveni . ekonomski elementi in njihove med- sebojne zveze ter predočene njihove funkcije. Vse reprodukcijske elemente in zveze je treba naturalno in finančno količinsko in tudi ekonomsko kako· vostno opredeliti, kaj ti šele tedaj je mogoča ekonomska sinteza in razlaga vseh pripadajočih pojavov. Pri tem daje avtor poseben poudarek biološkcmu področju gospodarjenja z gozdovi. S tem v zvezi predlaga, naj se izdela še manjkajoči del metodologije. Obravnavano je tudi vprašan.ie, glede katerih odločil naj bodo območni gozdnogospodarski načrti družbeno potrjeni in· tako za izvajalce gospodar- jenja v območju obvezni. EIN BEITRAG ZUR ABHANDLUNG uBER DIE WIRTSCHAFTLICHE SYNTHESE DER REGIONALEN FORSTEINRICHTUNGSPLANE ( Zusammenfassung) Den Bestimmungen des Waldgesetzes gernass mi..issen ·in Slo'.-vcnien Forstein- richtungspU::ine ausgearbeitet werden fi..ir Gebiete, welche von 32.000 bis zu 123.000 ha, meistentcils von 60.000 bis 80.000 ha Wald et·fassen. 99 . Im Vergleich zu den Planen fi.ir die Einrichlungseinheiten sind die regionalen Forsteinrichtungsplane wesentlich verschieden dadurch, dass wir sie als wirt- schaftliche Kategorien behandeln rni.issen. Der Autor meint, dass das virtschaft- liche Studium der Probleme eines Forsteinrichtungsgebietes nur dann moglich sei, wenn dabei gegen ein wirtschaftliches Ziel ausgegangen und gestrebt wird, welch Jetzteres nati.irlich vorher definiert werden muss. Er schlagt die Definition des wirtschaftilchen Zieles vor und behandelt hierauf ins Einzelne jedes ihrer Ele- mente und den Begriffszusammenhang. Erst bei einem solchen Ausgangspunkt wird es namlich moglich, die wjrtschaftliche Qualitat der Reproduktionselemente und ihrere gegenseitigen Beziehungen in der Ausgangszeit zu bestimmen, und die zutreffenden Be\vegungen in der Zukunft zu regeln. In der Abhandlung sind die wesentlichen wirtschaftlichen Elemente und ihre gegenseitigen Beziehungen erklart und ihre Funktionen veranschaulicht. Alle Re- produktionselemente und ihre Beziehungen mi.issen sachlich und finanziell mengen- rnassig und auch wirtscbaflich-qualitativ bestimmt werden, denn erst dann vvird eine \.virtschaftliche Synthese und Interpreta1.ion aller zugehorigen Erscheinungen mog- Jich. Dabei legt der Autor besonderen Nachdruck auf das biologische Gcbiet der Waldbev,rirtschaftung. Im Zusammenhang damit macht er den Vorschlag, dass auch der fehlende Teil der Methodologie ausgearbeitet werden sollte. Auch ist die Frage behandelt, \Velche Bestimmungen der regionalen Forstein- richtungsplane die Gemeinschaft sanktionieren sollte, damit sie fi.ir die Ausfi.ihren- den der Wirtschaftsfi.ihrung im Gebiete bindend werden. 634.0.923.4 : 906-- 064 POMEN GOZDOV . ZA ZASEBNE POSESTNIKE NA OBMOčJU. GOZDNEGA OBRATA CERKNICA Ing. Franc Per k o (Cerknica) V cerkniški občini sla dva gozdna obrata: Snežnik in Cerknica, ki sta si glede zasebne gozdne posesti podobna. Drugi gospodari z 10.211 ha zasebnih gozdov, ki so last 2.483 zasebnih gozdnih posestnikov s povprečno gozdno po- sestjo 4,11 ha. V času med obema vojnama je živelo še nad 80% prebivalcev od kme- tijstva (z gozdarstvom). Leta 1953 je bil delež kmečkega prebivalstva v občini še 51%, nato pa je naglo upadal, saj je znašal leta 1961 le še 35%. Krajevno je ta delež seveda zelo različen, giblje se od 13% do 78%. Po ocenah je bilo leta 1969 v občini le še 26% kmečkega prebivalstva. Delež kmečkega prebi- valstva se torej nenehno zmanjšuje, hkrati z njim pa tudi število kmečkih gozdnih posestnikov. Ta sprememba vpliva tudi na odvisnost gozdnih posest- nikov od gozdov. Gozdarji, ki delamo v zasebnen1 sektorju, se vedno znova srečujemo s te- žavami, ki se jim v zvezi z zasebno lastnino ne moremo izogniti, opravka ima- mo z ekonomsko odvisnostjo gozdnih posestnikov od dohodkov za prodani les. Negozdarji pogosto ta dejavnik kar preveč poudarjajo, kot da bi bili goz- darji krivi prenizkih dohodkov. Poglejmo si malo natančneje razmere pri GO Cerknica! Napravili smo analizo, v kateri smo zasebne gozdne posestnike razporedili v ustrezno last- niško kategorijo od naslednjih: 100 --- - kmet - gozdni pos~stnik, ki se. preživlja s kmetijstvom in gozdar- stvom; - nekmet - gozdni posestnik, ki mu kmetijstvo in gozd ne dajeta pre- težni vir dokodkov (zaposlen, upokojen ali pa dobiva redne dohodke njegov zakonski tovariš); - ostali, tj. gozdni posestnik, ki ni zaposlen, ampak dobiva druge redne dohodke nekdo od članov družine (sin, brat, hči itd.), s katerimi živi lastnik v skupnem gospodinjstvu. Z analizo obstoječih podatkov smo dognali razmerja med navedenimi ka- tegorijami zasebnih gozdnih posestnikov, ki so predočena v tabeli 1. 1 in struk- turo zasebne gozdne posesti) ki je prikazana v tabeli 2. l. Odstotni delež kategorij zasebnih gozdnih posestnikov glede na njihovo število in gozdno površino Posestniki Gozdna površina število posestnikov % % Kmetje 50,7 40,0 Nekmetje 35,6 46,0 Ostali 13,7 L4,0 Skupaj 100 100 2. Struktura zasebne gozdne posesti pri gozdnem obratu Cerknica Pose- Kmetje Nekmetje Ostali Skupaj st na kate- % glede na gorija %glede na %glede na %glede na (ha) štev . površ. štev. po vrš . štev. površ. štev. po vrš. do 0,5 6,1 0,3 13,5 1,2 9,5 0,7 10,0 0,7 0,5- 1 9,9 1,4 15,0 3,4 12,4 2,3 12,6 2,3 1-3 29,6 10,7 35,8 19,8 29,1 14,3 32,4 14,4 3-5 16,9 12,7 16,3 19,2 18,1 18,5 16,8 15,8 5-10 22,1 30,7 14,5 32,8 24,5 42,8 18,9 32,8 10-15 10,3 24,9 3,1 11,6 5,5 17,6 6,3 19,1 15-20 2,9 9,0 0,9 4,5 0,9 3,8 1,7 6,9 20--30 1,9 8,3 0,6 4,3 1,1 5,8 nad 30 0,3 2,0 0,3 3,2 O,L 2,2 Skup<1j 100 100 100 100 100 100 100 100 Pretežni del kmetov ima gozdove, velike po 1 do 10 ha, največ gozdnih posestnikov nekmetov pa sodi v kategorijo od 0,5 do 5 ha. Podobna je tudi poprečna gozdna posest glede na lastniške kategorije. Največja pripada kme- tom in sicer 5,23 ha, slede jim ostali posestniki s 4,00 ha, v najnižji pa so ne- kmetje s 3,18 ha gozda na enega gozdnega posestnika, medtem ko je poprečje za vse kategorije 4,11 ha. Ti podatki nam obrisno predočujejo stanje in razmere gospodarjenja z gozdovi, ki so v posesti zasebnih gozdnih posestnikov. Z namenom, da bi prišli do podatkov o odvisnosti zasebnih gozdnih posestnikov od gozdov in 101 pomenu le-teh za njih, smo ugotovili količine lesa, posekane za blagovno pro- izvodnjo v posameznih gospodarskih enotah in smo jih izrazili z denamo vrednostjo. Postopek tega računa je potekal takole: Na osnovi podatkov o prevzemu lesa za blagovno proizvodnjo v letih 1968 in 1969 smo izračunali poprečno količino lesa ig1avcev in listavcev, ki jih daje 1 ha gozda v določenen1 revirju za blagovno proizvodnjo; s temi podatki smo pomnožili poprečne po- vršine gozdov za posamezne posestne in lastniške kategorije. Tako smo za posamezne revirje in za celotni obra-t dognali količine lesa, namenjene bla- govni proizvodnji. Zaradi preobsežnosti vseh ugotovljenih podatkov bomo ob- ravnali le poprečja za ves gozdni obrat, kot so prikazana v razpredelnici št. 3. 3. Poprečna količina lesa po lastniških kategorijah za blagovno proizvodnjo na leto Gozdni posestniki lglavci Listavci Skupaj mJ n1:_1 m:J Kmetje 10,93 0,47 11,40 Nekmetje 6,65 0,29 6,94 Ostali 8,36 0,36 8,72 Poprečje 8,59 0,37 8,96 Delež listavcev v blagovni proizvodnji ni pomemben, saj znaša za enega gozdnega posestnika ·poprečno na Leto le 0,37 m:l. Delež iglavcev pa je po- prečno 8,59 m:l. Značilne so velike razlike od tega poprečja za posamezne re- virje, in sicer od 2,85 m:3 do 35,64 m~. Znatne so tudi razlike med lastniškimi kategorijami. Podatke o blagovni proizvodnji v posameznih revirjih, ločene glede na lastniške kategorije (kmetje, nekmetje in ostali) in velikost posestnikov iz tabele 3, smo nato izrazili v dinarjih, da smo tako ugotovili dohodke posamez- ·nih posestnih kategorij. Za preračunavanje m:J v dinarje smo uporabili po- prečne prodajne cene, in sicer: za žagovce iglavcev 275 din, za drug tehnični les 235 din, za hlode F in L listavcev 361 din ter za žagovce listavcev 231 din (te cene nam je posredoval planski odsek podjetja za računanje zmogljivosti gozdov pri sestavljanju območnega elaborata). Z upoštevanjem razmerja sortimentov SLno za vsak revir dognali po- prečno prodajno ceno, ločeno za iglavec in listavce. Od teh prodajnih cen smo pri iglavcih odšteli 30%, pri listavcih pa 25% na račun biološke amort1.~~ zacije in režije ter SJno tako ugotovili poprečne odkupne cene, ki so osnova za nadaljnji račun. S temi cenami smo pomnožili podatke o blagovni pro- izvodnji; tako smo po revirjih in lastniških ter posetnih kategorijah dognati dohodke gozdnih posestnikov v enem letu. V tabeli 4 so predočeni deleži eno- letnih dohodkov glede na kategorije zasebnih gozdnih posestnikov za GO Cerknica. Kol vidimo iz tabele, dobi 84,8% gozdnih posestnikov od prodaje gozdnih sortimentov manj kot 3.000 din na leto. Ta denar pa izkupi lastnik šele za pro- dane sortimente na tržišču, zato je potrebno od tega zneska odšteti še stroške za sečnjo, spravilo in prevoz ali za posestnikovo elelo, če ga je sam opravil. Da bi določili pomen gozdov za zasebne posestnike in spoznali stopnjo nji- hove odvisnosti od gozdov, moramo določiti neke meje in kriterije, ki delijo gozdne poscstnike na tiste, katerim je dohodek od gozdov pomemben, in na 102 4. Odstotni izkupiček zasebnih gozdnih posestnikov za les in proizvodne stroške na leto Dohodek dinarjev Kmetje Nekmetje Ostali Skupaj do SOO 24,1 41,6 39,8 34,1 soo do 1000 24,9 9,8 18,3 17,1 1000 do 3000 31,5 36,3 30,5 33,6 .3000 do 5000 9,7 7,9 4,8 8,2 5000 do 10000 6,7 3,3 5,8 5,1 10000 do 20000 2,7 1,0 0,8 1,7 nad 20000 0,4 0.1 0,2 druge, za katere je ta le dopolnilen ali pa celo le nepomemben vir dohodkov. Lastniškim kategorijam »kmetje« in »Ostali« je gozd pomemben vir dohodkov, nekmetom pa le dopolnilni. Takšna delitev je neogibna, kajti ne moren1o ena- ko vrednotiti odvisnosti od gozda, iz katerega dobiva posestnik na leto 3.000 dinarjev, kadar gre za kmeta, ali pa za nekmeta, ki je zaposlen in mu je zapo- slitev in dohodek od nje - le-ta pa je znašal leta 1969 v občini Cerknica po- prečno 1.120 din na n1esec - glavni vir dohodkov . Za ta namen smo uporabili naslednjo kategorizacija gozdne posesti glede na višino dohodkov iz gozda na leto: - posestvo, kjer je gozd nepomemben vir dohodkm'; sem sodijo posestva s finančno realizacijo do 1.000 din; - posestva, kjer je gozd dopolnilni vir dohodkov; sem sodijo posestva s finančno realizacijo od 1.000 do 5.000 din; - posestva, kjer je gozd pomemben ali prevladujoč vir dohodkov; sem sodijo posestva s finančno realizacijo nad 5.000 din na leto. Z upoštevanjem obeh metil smo ugotovili odstotne deleže gozdnih posest- nikov glede na kategorije odvisnosti posestnikov od gozdov, kot so navedeni v tabeli S. S. Odstotek posestnikov glede na vrsto dohodkovne pomembnosti gozda pomemlma 5,0 ~t Pomembnost gozda dopolnilna nepomembna 43,7 ~: skupaj 100 96 Od vseh gozdnih posestnikov jih 51 ,3% izkupi na leto s prodajo gozdnih lesnih sorti men tov manj kot 1.000 din in je zaraclj tako nizkega dohodka zanje gozd nepomemben vir dohodkov . Pri le1n pa moramo upoštevati še to, da so v izkupičku všteti tudi proizvodni stroški, zato je dejanski dohodek znatno Jnanjši. Od vseh posestnikov jim je 43,7% gozd dopolnilni vir dohodkov. Le 5,0% zasebnim gozdnim posestnikom je dohodek iz gozda v sedanji si- tuaciji pomemben ali celo prevladujoč vir dohodkov. Pripomniti pa je treba, da gozdni posestnik ne dobi iz gozda le denarnega dohodka, ampak uživa iz njega tudi druge koristi, t. j . gradbeni les iglavcev za domačo uporabo in drva listavcev za kurjavo. Iz vsega navedenega bi mogli sklepati, da lastništvo ne more biti resnej;a ovira pri načrtovanju in izvajanju del v gozdovih zasebnega sektorja. Vendar 103 temu ni tako~ kajti največje težave za gospodarjenje (v glavnem pri izkorišča­ nju) so prav zaradi posestnikov, ki jim je gozd nepomemben ali dopolnilni vir dohodkov. V obeh teh kategorijah sta dve vrsti lastnikov, eni so tisti, ki jim je gozd res nepomemben vir dohodkov in zato nočejo sekati ali pa le neradi opravljajo sečnjo, ker se jim zdi dohodek iz gozda premajhen. Navadno tudi ne morejo sami opraviti dela pri sečnji in spravilu lesa. Ta kategorija .ie v večini. Drugi, manjši del teh dveh pomembnostnih kategorij pa so kmetje, ki imajo manjše gozdove, želijo pa navadno zaradi raznih potreb sekati več, kot gozd zmore. Naj1nanjše težave so navadno s tisto kategorijo gozdnih posestnikov, ki jim je gozd pomemben vir dohodkov. Na podlagi navedenih primerjav je dopusten sklep, da se z upadanjem odvisnosti gozdnih posestnikov od dohodkov iz gozdov in z manjšanjem rente ovire pri gospodarjenju v izkoriščanju gozdov ne zmanjšujejo, ampak celo stopnjujejo. DIE BEDEUTUNG DER FORSTE FuR DIE PRIVATEN WALDBESITZER IM BEREICHE DES FORSTBETRIEBES CERKNICA ( Zusammenfassung) In der letzten Zeit begegnen die slowenicshen Forstleute auf dem Gebiete pri- vaten Waldbesitzes immer ernstlicher dem Problem der sinkenden Einkommen aus den Waldern, und der Frage betreffend die wirtschaftliche Abhangigkeit der Wald- besitzer von den forstlichen Einkommen. Aus diesem Grunde wurde am Beispiel der Gemeinde Cerknica eine Analyse der Struktur des privaten Waldbesitzes ausgefiihrt, bei welcher drei Kategorien unterschieden wurden: Bauern, Nichtbauern und sons- tige. Weiterhin hat der Author die Hohe der Einkiinfte aus dem Forste fi..ir diese Ka- tegorien festgestellt und iro Geldwert ausgedri..ickt. Bei Beachtung von drei Abstufun- gen, welche die wirtschaftliche Abhangigkeit der Waldbesitzer-Kategorien von den Einki.inften aus dem Walde bezeichnen., hat der Autor ermittelt, dass fi.ir den Lebens- unterhalt von 51,3% der Waldbesitzer diese Einkommen nur eine Quelle ohne Bede- utung, fi.ir 43,7% der Besitzer nur einen Zuschuss darstellt, wahrend nur 5 ·% der- sel ben den iiberwiegenden Teil ihrer Einki..infte aus den Valdern schopfen. Die ausgefi..ihrten Vergleiche ermoglichen die Einsicht, class die Schwiergkeiten, welche der private Waldbesitz bei der fachmassigen Verwaltung der Forste verur- sach~, mit dem Wachsen der wirtschaftlichen Abhangigkeit der Besitzer vom Walde nicht steigen, sondcrn dass es sich hier um ein entgegengesetztes Verhaltnis handelt: Je weniger der private Waldbesitzer von den Einki.inften aus dem Walde abhangig ist, desto grasser sind die Schwierigkeiten, die er bei der fachmassigen BetreLmng der Forste verursacht . IZ PRAKSE TEKMOVANJA GOZDNIH DELAVCEV SEKAčEV Osmo zvezno tekmovanje gozdnih delavcev je za nami. Osmič so se zbrali naj- boljši gozdni delavci iz vse države v Rogaški Slatini, kjer so se v organizaciji Gozd- nega gospodarstva Celje pomerili za naslove najboljših, tako posamič, kot ekipno. Ta gozdarska, športno - strokovna manifestacija pridobiva ]z leta v leto na svoji po- pularnosti, začenši s 1963. letom, ko so bila na Bledu prva tekmovanja in so bilc 104 Slavnostna otvoritev tekmovanja v Rogaški Slatini (foto: Z. Turk) izdelane prve propozicije. Takšne prireditve so se nato razširile po vsej državi. Spre- jeto je bilo načelo, naj bo tekmovanje vsako leto v drugi republiki. Tako je v tem ciklusu letos prišla na vrsto Slovenija . Seveda pa vsakoletno tekmovanje na zvezni ravni ni edino. Pred njim so v or- ganizacijskih in nato v republiškem merilu izbirna tekmovanja za sestavo končne republiške ekipe, ki nastopa končno za zvezno prvenstvo. Tako zajemajo izbirna tek- movanja številne gozdne delavce in so po svojem značaju množične prireditve ozi- roma šole gozdnih delavcev. Pogled na lepo urejen in o- kusno okrašen tekmovalni prostor (foto: Z. Turk) 105 Uspehi, ki jih dosegajo gozdni delavci na tekmovanjih, so iz leta v leto boljši. Nekateri udeleženci so se razvili že v velike mojstre, po katerih se zgledujejo drugi delavci v podjetjih. Da pa bi se preprečil profesionalizem, je bil leta 1969 sprejet sklep, da 10 prvo plasiranih ne more tekmovati naslednje leto. Tako je omogočeno novim tekmovalcem, da se povzpnejo v sam vrh najboljših gozdnih delavcev. Doslej so dosegli največ uspehov slovenski in hrvaški tekmovalci, pač zaradi trdne tradicije gozdnega dela in zaradi razumevanja gozdnogospodarskih organizacij, ki podpirajo tekmovanja, saj se navsezadnje ta tudi obrestujejo. Te prireditve so pomembne tudi zato, ker se tam vsako leto srečajo najboljši gozdni delavci, ki sicer živijo bolj ali manj osamljeno in ločeni od večjih središč, na tekmovalnih poligonih pa pokažejo svoj napredek v gozdarskih veščinah, izurjenosti ter v ravnanju s so- dobnimi orodji in napravami za sečnjo in izdelavo gozdnega drevja. Taka tekmo- vanja so postala vsakokratni pregled napredka tehnologije gozdnega dela in uspehov pri uvajanju novih delovnih metod ter prijemov v gozdno proizvodnjo. Razen tega imajo tedaj gozdni delavci in strokovnjaki priložnost izmenjati misli in se seznaniti z novejšimi dosežki, ki stopnjujejo produktivnost dela v gozdarstvu. Razen tega to- vr·stne prireditve seznanjajo našo javnost s pomenom, z dosežki ter problemi naše stroke. Ob spremljajoči razstavi sodobne gozdarske mehanizacije, strojev in orodja spoznajo napredek pripomočkov za večjo storilnost in za lajšanje napornega gozd- nega dela. Tokrat je bila Rogaška Slatina prizorišče treh tekmovanj. Dne 23. septembra 1970 so se pomerili delavci kolektiva GG Celje, dne 26. 9. je tam potel<.alo tekmovanje za pn1enstvo Slovenije, od 2. do 4. oktobra pa so se na tamkajšnjem zelenem poligonu pomerile ekipe iz vseh naših republik in ena ·iz Madžarske. Prireditev si je ogledalo tudi veliko domačih in tujih turistov. športni vsebini pa je bila pridružena tudi kul- turna. Organizator je namreč uredil Napotnikovo razstavo kiparskih del v posr~­ čenem okolju slatinske pivnice, in sicer pod pokroviteljstvom Poslovnega združenja 106 Prvak Jugoslavije Ivan štrumbelj iz GG Novo me- sto Slovenska ekipa gozdnih delavcev - zmagovalka v zveznem merilu gozdnogospodarskih o1·ganizacij . Na otvoritveni svečanosti je bilo poudarjeno, da je to prvi primer, ko je neka gospodarska organizacija poskrbela za umetnostno ki- parsko razstavo . Na svečani otvoritvi in tudi pozneje so mogli obiskovalci uživati ob umetninah, ki jih je večinoma iz lesa ustvaril Napotnik .. Tudi ubrano petje ro- gaškega pevskega zbora in naslednji večer umetniški nastop celjskega pevskega ;~bora pod vodstvom E. Kuneja sta dala svečan poudarek vsej pdredi~vi . Posebno omembo zasluži tudi sodelovanje RTV Ljubljana, ki se je prvič v zgo- dovini tekmovanj gozdnih delavcev odločila za neposredni televizijski prenos, ki so ga povzeli in prenašali tudi drugi tovrstni jugoslovanski študiji. Po zaslugi RTV Ljubljana so mogli tekme v Rogaški Slatini gledati po vsej državi. Brez dvoma je ta odločitev omogočila uspešno popularizacijo gozdnega dela in njegovih izvajalcev. V dvodnevnih borbah so se tekmovalci pomerili v naslednjih disciplinah: - Natančnost zadevanja s sekiw . Tekmovalec je z vsakim zamahom sekire ciljal v tarčo. Namen te discipline je preverjanje točnosti zadetkov s sekiro, spret- nosti, ki je zelo pomembna pri praktičnem delu v gozdu. - Sekanje s sel-dro. Tekmovalec je moral presekati hlod pod kotom 45°. Oce- njevala se je hitrost in kakovost opravljenega dela. - Obračanje letve, menjanje verige in žaganje z rnotorko. Tekmovalec je moral v določenem času razstaviti in sestaviti dele motorne žage, nato pa z motorko odža- gali kolobar, polovico od spodaj navzgor, polovico ocl zgoraj. Ocenjevana je bila bi- trost in kakovost opravljenega dela. -Zasek debla je najpomembnejša disciplina tekmovanja. Od natančnosti oprav- ljenega zascka namreč zavisi padec drevesa. Navadno tekmovalci pri tej disciplini izgubljajo največ točk. · - Pokončni prerez, kjer je moral tekmovalec z ubodnim rezom odžagati kolobar vodoravno na stoječem deblu . Točkovana je bila hitrost in kakovost dela. 107 - Pri beljenju bukovega celuloznega lesa in zlaganju prostorninskega lesa se ravno tako ocenjuje kakovost in hitrost opravljenega dela. Zunaj konkurence so se tekmovalci pomerili še v odžagovanju vej. Ta disciplina naj bi pri naslednjih tekmovanjih prišla v redni spored in popestrila sedanjih 8, že ustaljenih disciplin. Na republiški ravni je tekmovalo 48 delavcev in 11 ekip . Prvo mesto si je pri- borila ekipa iz GG Tolmin, drugo iz GG Novo mesto in tretje iz GG Kočevje. Med po- samezniki je zmagal Jože Krašovec iz GG Kočevje, drugo mesto je zasedel Izidor Vogrič iz Tolmina, tretje pa Ivan Strurnbek iz Novega mesta. Med prvih deset so se zapored uvrstili še Matija Ambrožič iz Tolmina, Oto Jakob iz Celja, Alojz Bobnar iz Novega mesta, Danijel Tomažič iz Tolmina, Ivan Mlačnik iz Nazarja, Ivan Vidmar iz Tolmina jn Franc Kranjc iz Postojne. V zveznem merilu so bili najuspešnejši slovenski tekmovalci, saj je bilo med prvimi 10 kar 6 naših delavcev. Državni prvak pa je postal Ivan Strumbelj iz GG Novo mesto. Tudi drugo mesto je pripadlo našemu tekmovalcu Jožetu Kraševcu iz GG Kočevja, 3. mesto pa je zasedel tekmovalec iz Hrvatske Mile Mataja. Ravno tako so naši tekmovalci po 3-letnem presledku zopet zasedli ekipno 1. mesto s 300 točkami prednosti pred Hrvati in Bosanci. Po uspešno končanem tekmovanju in razdelitvi nagrad so se tekmovalci razšli in vrnili nazaj n·a svoja delovna mesta v gozd, v tišino in mir, polni vtisov, bogatih spoznanj in lepih spominov na tekmovanje v Rogaški Slatini. Ing. Ciril R e m i c KNJižEVNOST GOZDARSKI SLOVAR Strokovni slovarji niso pri nas več taka redkost, kot so bili pred desetletji, še zmeraj pa so taka posebnost, da ne zanimajo samo strokovnjakov stroke, am- pak tudi nekatere druge delavce, zlasti jezikoslovec. Strokovni slovarji ne nudijo samo urejenega besednega gradiva uporabnikom, ampak tudi zgovorno izpričujejo stopnjo razvitosti določene terminologije in posredno razvitosti tiste stroke. Danes prehaja naš jezik v obdobje ustaljenosti. Ta je zelo pomembna za njegovo dob1·o delovanje in za sprotni naravni razvoj. Besedne zbirke so za ustaljevanjc jezika izrednega pomena. Dober slovar mora razločno opozarjati na to, kaj se uporablja, v kakem pomenu in v kakšnih okoliščinah. Idealno bi bilo, da bi imele vse stroke take slovarje. žal ni tako. Nekatere so se takemu idealu že približale, druge se bolj aJi manj hitro približujejo, tretje se pa nikamor ne ganejo. Pri teh zadnjih je tudi sama stroka navadno zanemarjena. Jezikoslovec zanimajo strokovni slovarji zlasti po tem, kakšno jezikovno bogastvo je v njih, kakšni so živi načini, po kate- rih se tvorijo v strokah nova poimenovanja, in kako so ti slovarji izdelani. Ker je naša Jeksikografija šc zmerom razmeroma slabo razvita, je vsak nov slovar zani- miv ne samo po vsebinski, ampak tudi po oblikovni strani . V prvi polovici leta 1970 smo dobili težko pričakovani in dolgo se pripravlja- joči Gozdarski slovar. '~ Njegovo nastajanje popisuje na kratko spremna beseda. Slovar je izpolnil vrzel, ki je dolgo ovirala rast gozdarskega tehniškega izrazja in kulturo gozdarskega strokovnega izražanja. ,., Gozdarski slovar. Sestavil dr . ing. Miran Brinar. Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva jn industrije za predelavo lesa Slovenije. Ljubljana 1970, Erjavčeva 15. Str. 320; cena 60 din. 108 Opis. Slovar obsega 320 strani malega formata. Besede so razvrscene po abe- cednem redu in razložene. Večbesedni izrazi so razvrščeni pri posameznih besedah tudi po abecednem redu in razloženi. Geselske besede imajo naglas in najvažnejše slovnične karakteristike (m, ž, s) in nujne oblikoslovne podatke (rodilnik, l. oseba ednine). Slovar ima celo vrsto dobrih lastnosti, ki jih je treba lepo pozdraviti. Zbran in razlo:l..en je obsežen besedni zaklad. Opozarja tudi na sinonime, kar zvi- šuje njegovo uporabno vrednost. Besede so obdelane po pomenih, zato imajo neka- tera gesla dva ali več pomenov, kar povečuje slovarjevo preglednost. če so sina- nimi razvrščeni zaporedoma, ima samo prvi razlago, npr. brek, breka, brekovec, če niso v zaporedju, pa načelno vsi, npr. bračka, braška. Dvočlenski termini so uvr- ščeni praviloma pod obe besedi, npr. gozdna čmžca pod gozden in čnzica in imajo enako razlago na obeh mestih. O i z b o ru be s e d bi morali spregovori ti gozdarski strokovnjaki, ki ta be- sedni zaklad poznajo in uporabljajo. Tudi laiki bi ga lahko kontrolirali z gradivom, ki je shranjeno v pisanih besedilih o gozdarskih vprašanjih. Iz teh virov bi načelno moral ta slovar izčrpati vse izrazje, ki se uporablja terminološko in ki ni enkratno. Vendar kontrole o izboru besed nisem opravil. Iz svojega vedenja poznam le tu pa tam kak izraz, ki ga v slovarju pogrešam, npr. biološka amortizacija ali pa gozdni posestnik. Ne vem, če se uporablja splošno nakladalnica, v slovarju je nakladalna rampa. Vprašanje pa je, če bi v terminološki slovar šli izrazi, kot je šumeti v zvezi »gozd šumi« ali pa globok v zvezi »Zaviti v globok gozd>hrastov plod«, saj tudi sam želod ne pomeni nič drugega? Ali ni hrastov želod samo ena od variant, ki ni zmeraj potrebna? Po- dobno je z bukovim žirom (žir). Morda bi bilo treba ločevati tiste dvočlenske ter- mine, pri katerih mora biti določilni pridevnik vedno zraven, od izrazov, pri katerih pridevnik ni nujno potreben. Ni nujno, da so pri besedi našteti vsi pomeni, lei jih ima v jeziku. Tako ne spadajo v strokovni slovar vsi trije pomeni glagola urezati se. Umestna bi bila prvi pomen »napačno odrezati« in drugi pomen »poškodovati se z rezilom«, medtem ko bi šel tretji pomen »Zmotiti se« v slovar splošnega tipa, ker izraz urezati se v tem pomenu ni nevtralen, temveč ekspresiven; ekspresivnost pa ni značilnost stro- kovnega jezika, marveč posebnost nekaterih drugih zvrsti jezika. To navajam samo zaradi načel, ker slovarja tisto, kar ima več, kot bi bilo treba, ne kvari najbolj·. Ker je to eden prvih slovenskih slovar jev, ki opozarja na sin .onim e, se mo- ramo vprašati, v čem je njegova rešitev dobra in v čem slaba. Pri posameznih si- nonimih so našteti še vsi drugi sinonimi. Ob sebi imajo načeloma enake razlage (npr. beka, vezika). Vendar so ob takem načelu večkrat prevelike razlike v razla- gah, npr. različni razlagi za beneški jermenik in venecijanko, ali pa za rastlinsko združbo in asociacija, krajec in mužec, tros in spora. Različne razlage pri sinoni- mih so škodljive, ker ob drugačnem načelu uporabnike begajo. Zdi se, da je včasih navedenih preveč sinonimov, npr. bičevnik, bičnik (oba ima tudi SSKJ) in bičnjak. Najbolj pa pogrešamo pri sinonimih vrednotenja, namreč opozoril, ki bi nam po- vedala, kako se ti sinonimi uporabljajo. Brez vrednotenja slovar vprašanja sino- nimov ni bistveno razjasnil, čeprav navaja - to je treba poudariti - veliko sino- nimov. Vendar vsi ti sinonimi niso enako vredni. Najbolj standardne so sinonimne dvojnice izrazov, med katerima je ena iz tuje osnove, druga pa iz domače, npr. gimnosperma in golosernenka. Pri takih dvojnicah je še najbolj razumljivo, da ni vrednotenja, ker sta sinonima navadno približno enake vrednosti, samo da· se tujka pogosteje uporablja v besedilih, namenjenih ozkemu krogu, domačinka pa pogo- steje v besedilih, namenjenih širšemu občinstvu . Moti pa rias, da ni nobenega vred- 109 notenja pri takih sinonimih, kot so izrazi za gozd: gozd, gora, hosta, les, lesje, le- sovje. Vendar bi pri gozdu rešitev bila še kar dobra, ker je ta pomen pri sinonimih razložen z gozdom in ga ima bralec že po tem podatku lahko za najpomembnejši sinonim. Teže je pri grča in hrga, ki imata enaki razlagi, čeprav je grča veliko botj znana in rabljena beseda. Menim, da bi tak slovar, kot je ta, moral povedati, da je med sinonimoma gozd in gora oz. med grčko in hrgo precejšnja razlika v gozdar- skem strokovnem jeziku. Celo tako daleč bi bilo nemara treba iti, da bi v takem primeru priznali terminološko vrednost samo gozdu in grči. Ko je terminologija že dokaj razvita, se ji ni treba opirati na narečne in pokrajinske besede za določen pojem. Slovar bi bil boljši, če bi določeval približno enakost terminov oz. netermi- nološkost izraza. In še kako vprašanje: ali šotno barje ni isto kot visoko barje? Ne morem razumeti, da ima gozdna uprava isti pomen kot gozdni obrat, ker je v splošnem jeziku obrat navadno manjša enota, tako rekoč upravna enota, kot je v razlagi pri gozdni obrat tudi poudarjeno. Docela brez vred n ote nj a pa Gozdarski slovar ni, in sicer vrednoti z dvema oznakama: z neprav. (nepravilno) in z neprim. (neprimerno). Z nepravilno opozarja, >>da beseda ah zveza pravopisno ni priporočljiva ali dopustna« . če upoštevamo, da so s to oznako zaznamovane npr. besede plodored (kolobarjenje), agras (kosmulja), blistača (radialno žagana deska, sin. blestica), boršt (gozd), borštnar (gozdar), žaltaka (vrsta tesarske sekire s kratkim toporiščem; brez sinonima), šolati sadike (gojiti presajene sadike), ugotovimo, da pri tej oznaki ne gre zmeraj za pravopisna vprašanja, ampak večkrat za nesistemsko narejenost besede (plodored) ali pa gre :za stare ljudske izposojenke, ki jih je naš knjižni jezik izrinil večinoma v pogovorno sfero ali pa so ostale v kakem narečju (boršt) in jih v terminologijah niti ne bi bilo treba navajati. Z neprimerno »SO označe11i tisti izrazi, ki pomensko neustrezno opredeljujejo strokovne pojme«, npr. jtmijski hrošč (ivanjšček), majski hrošč (rjavi poljski hrošč), akacija (robinija), bel-i ž (beljava), srebrna jelica (bodeča smreka), žagar- ska hlodovina (hlodi za žago). Ti in podobni primeri nas navajajo na misel, da so tako označeni izrazi , ki so narejeni iz pomensko neustreznih osnov, čeprav bi se ta trditev pri nekaterih iHazih težko zagovarjala; in še na to je treba opozoriti, da nekatere od teh druge terminologije priznavajo, npr. zooJogija majskega hrošča. Redkeje vrednoti slovar z besedo slabše, npr. gozdna preseka, slabše preseJe. Tako vrednotenje dokazuje, da se avtor drži predvsem starejšega načina oce- njevanja besed; ne postavlja jasnih mej med terminološke in netermino.\oške iz- raze. Vendar je starejši način vrednotenja že znatno prešel, ker se je odpovedal popravljanju starejših terminov, zlasti pri terminih iz nekaterih slovanskih osnov. Da je vrednotenje tako, je razumljivo, ker nismo j_me.li poprej 'dovolj jezikovnih del in priročnikov, ki bi utemeljevali drugačen koncept. Toda terminološki slovarji , ki bodo izhajali poslej, ne bodo mogli obiti načina kvalificiranja, ki se je uveljavil v SSKJ, kate1·ega prva knjiga je izšla nekako sočasno s tem slovarjem. Danes res ni v nobeni tenninologiji nevarnosti, da bi za pojme, kjer· imamo trdno zasidran izraz (gozd, grča), iskali manj rabljene sinonimne izraze, ampak je treba skrbeti, da ostane ta trdnost čim bolj ·neomajna in ela se utrdijo tudi izrazi, ki še niso tako ustaljeni. Ena najpomembnejših sestavin enojezičnih slovarjev so ra zla ge. Ljudje, ki so samo povrhu okusili ali spoznali slovarsko delo ali pa ki so si ga samo za- rnislili, se vseh vprašanj, ki jih mora leksikogr·af z razlagami rešiti, niti ne zavedajo, nikar pa da bi jih obvladali. Na tem mestu ne bomo delali analize avtorjevega raz- lagalnega sistema, temveč se bomo zadovoljili samo z nekaj pripombami. Termi- nološki slovar ima načeloma bolj izčrpne razlage kot splošni slovar knjižnega je- zika, in sicer zato, ker so termini pomensko natančneje omejeni kot izrazi sploš- nega jezika, pa tudi zato, ker terminološki slovarji običajno ne navajajo zgledov iz rabe izrazov, ki bi dopolnjevali pomen. Ta slovar ni šel v preveliko obsežnost in izčrpnost razlag, vendar tudi ne v preveliko skopost. 110 škoda pa je, da ni zmeraj ločevanja med sinonimom in razlago, posebno kadar je s sinonimom beseda razložena; tako je gozdna prometnica enkrat poimenovanje, pri geslu komunikacija pa razlaga; prav tako ni jasno iz slovarja ali sta gozdni ob- ronek in rob gozda sinonima ali izraz in razlaga. Razlage so včasih preveč konkretne; tako je apneničar »delavec, ki žge apno«. Ker ima delavec precej določen pomen, bi lahko kdo pomislil, da je to človek, ki poklicno to stalno dela, kar ni res. Zato bi bila boljša razlaga »kdor žge apno«. Podoben problem je tudi pri pogozdovalcu. V vsaki razlagi je ena beseda glavna. To je tista, ki besede uvršča v pomensko kategorijo. Ce je ta beseda dobra, je drugi del razlage, ki glavno razlagalno besedo natančno določa, lahko narediti, če človek pozna vsebino pojma. Za vlako npr. glavna razlaga]na beseda smer ni dobra. V razlagi za goz.dno prometnico je taka razlagalna beseda prometna naprava, kar je gotovo bolj primerno. Večkrat prihaja tudi do neskladja med razlagami za podobne pojme. Tako je antropogeni činitclj (činitelj) razložen z vplivom (vpliv človeka), abiotični činitelji (abiotičen) pa s či11itelji (činitelji, ki izvirajo od nežive narave). Pridevniki so pogosto razloženi s formulo ki je v zvezi s čim, ki ima še varianto v zvezi s .. . O pravilnosti oz. nepravilnosti razlag ne moremo soditi, če ne pregledamo bolj nadrobno sistema pojmov gozdarske stroke. Zato lahko navedemo samo pomisleke. Ali je npr. gozdna zaksa res »vrednost ali cena lesa na panju (na rast ilu)«. Tudi ploden ni dobro razložen, ker za razlago »takšen, ki rodi plodove« stojijo zveze: plodna črnica,· plodni list. Nekatere besede imajo tudi v terminologiji več pomenov. Pri aluviju pa pogre- šamo poleg pomena plast tudi pomen geološke dobe, kar je pri sinonimu haloci!n nakazana. Ure cli te v je zanimiva, ker so pod geselsko besedo po abecednem redu raz- vrščeni sestavljeni izrazi. škoda je, da nastopa pod istim geslom isti izraz po dva- kral ali večkrat; enkrat po abecedi, drugič kot sinonim (npr. gozdni fond, gozdni sklad). Temu bi se izognili, če bi obravnavali sinonime pod isto besedo skupaj. To bi bilo izvedljivo, če bi bile zveze razvrščene bolj pregledno, da si ne bi kar strnjeno sledile. Tako da bi imel vsak termin vsaj podgeslo. Za zdaj pri nas tako w-ejenih slovarjev še nimamo. Vprašanje naglasa je rešeno dokaj preprosto. Akcentuirana je geselska beseda. Razumljivo je, da od terminološkega slovarja ne bo nihče zahteval, da bi odkrival nove probleme v naglasu, ampak bi bilo čisto normalno nasloniti se na veljavne pri- ročnike . Vemo pa, da imajo nekater·e besede v slovenščini dvojni naglas, česar pa ta slovar ne navaja. Tako je npr. poleg naglasa jelov znan tudi jelov, ki ga ta slovar ne pozna. V uvodu bi moralo biti omenjeno, da je izpeljano načelo samo enega naglasa pri vsaki besedi . Veliko naših besed ima premični ·poudarek. V takih pri- merih morata biti v geslu vsaj d-\'a naglasna podatka. Zato npr. geslo hrhne, -ena po naglasni strani ni dobro rešeno, ker rešitev zabteva stalni naglas na -e, ne pa breme, bremena, kar je prav. V nekaterih primerih gre verjetno za tiskovno na- pako, npr. boršt za pravilno boršt, boršta . Pra v opis nih napak nisem veliko opazil, opozoril bi le na ap11e11je, ki je narobe zapisano namesto apnjenje (-j- je tu zato, ker je oblika narejena iz apniti). Je zi k. Stara zahteva leksikografije je, ela mora biti formulacija razlag v je- ziku, ki mu ni moči kaj očitati, zato moramo šteti za napako razlago za grapino, >Od hudournika razrit svet«. Ta od je v našem knjižnem jeziku nencvtralen. Podob- na napaka je tudi v razlagi snež.nice J>Voda od raztopljenega snega«, bolje bi bilo >>Voda iz rastopljenega snega«. Opazil sem tudi nekaj ti s k ovnih napa k, kar pri priročni kih, kot so slo- varji, zelo moti: mezozoik je brez naglasa, grča je tiskana s kljukico nad r; na str. 192 je treba kož- spremeniti v paž- (požlahtnjenje), na slr. 17 horealen namesto borealen 111 V tem sestavku nisem spregovoril o vseh straneh slovarja. Dobre strani sem kar na hitro obšel. Dlje sem se zadrževal pri pomanjkljivostih. Večina so to take napake, da bistveno ne zmanjšujejo uporabnosti slovarja. Slovar kljub temu daje zelo veliko podatkov in bo prav gotovo dobro pomagal pri kultiviranju našega go- zdarskega jezika. Naštete napake so večinoma tehničnega značaja in je škoda, da si ni avtor vzel še malo časa in jih odstranil. Upam, da bodo te pripombe koristne za nadaljnje slovarsko delo med gozdarji in da bo pomanjkljivosti, na katere opo- zarjajo morebitna druga izdaja odpravila ali popravila. France N o v a k sodelavec Inštituta za slovenski jezik pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti IZ SVICARSKEGA GOZDARSKEGA GLASILA Keller, Th.: Labor a torij ski poizkusi o v p li vu sredstev za zaviranje transpiracije na izmenjavo plinov pri mladih ig la v ci h (Laborversuche uber den Einfluss von Antitranspirantien auf den Gaswechsel junger Koniferen, 1969/1). že ok. 30 let potekajo, zlasti v ameriških drevesnicah, poskusi, kako bi v suš- nih področjih vplivali na bolj ekonomično porabo vode pri rastlinah oziroma, kako bi zavrli transpiracijo, da bi pri tem čim manj prikrajšati proizvodnjo snovi. Tovrsten vpliv na transpiracijo bi izdatno povečal prirastke gozdnih nasadov na suhih rastiščih .ali v sušnih letih. Rezultati raziskovanj različnih avtorjev v preteklih 30 letih si precej nasprotujejo. Avtor članka dda na takšnih poskusih že dalj časa. Obravnavani poskusi naj bi pojasnili vpliv dveh antitranspiracijskih sredstev (silvaplast in vitaplast) na transpiracijo in asimilacije mladih iglavcev. Sonja H 0 r vat_ Mar 0 1 t Ott, E.: Raci ona li za ci j a v gozdarstvu (Zur Rationalisierung der Forstwirtschaft - ein Diskussionsbeitrag anhand von Literaturbesprechungen aus waldbaulicher Sicht, 1969/3-4). Iz obširnega avtorjevega razpravljanja, ki mu sledijo recenzije številnih član­ kov dunajstega ))Allgemeine Forstzeitschrift<< iz leta 1969, povzemamo nekaj pogla- vitnih misli. Zaradi preteče nerentabilnosti je popolnoma jasno, da je treba delo v gozdnem gospodarstvu racionalizirati. Neugoden razvoj je, žal, prinesel s seboj tudi mož- nost, da bi se gozdarji mogli lotiti zelo radikalnih ukrepov; obstoja celo nevarnost pustošenja gozdov. Avtor obsežno obravnava navidezne možnosti za racionalizacijo, ki dajejo le kratkotrajne koristi, v daljši perspektivi pa povzročajo izgubo. Tako more npr. težka mehanizacija pri izkoriščanju gozdov prinesti nekaj trenutnih prihrankov, vendar pa pri tem gozd tako zelo trpi, da je pričakovati zmanjšan pri- rastek. Avtor sicer meni, da razvoj gozdne mehanizacije še ni končan in da bo mogoče razviti primernejše stroje, kot so sedanji. Gozdarstvo je glede racionalizacije v veliko težavnejšem položaju kot druge gospodarske panoge. Izreden pomen ima osebnost gozdnega upravitelja. Ta mora imeti sploh zelo dobre lastnosti, gospodarske zmožnosti, gozdarske izkušnje in spo- sobnost intuitivne poglobitve. Dober vodja gospodarstva lahko prepreči marsika- tere izgube, ki jih knjigovodstvo ne knjiži. Prav tako lahko s svojo zavzetostjo po- veča vrednostno proizvodnj.o, tudi tega knjigovodstvo ne more registrirati. Vsi ti prihranki utegnejo pomeniti več kot prihranki, ki jih omogoči uporaba težke meha- nizacije. Pri tem pa niso potrebne nobene posebne investicije. Pretirana prizadeva- nja glede gozdne mehanizacije morejo biti podobna varčevanju na napačnem me- stu, ki kljub vsem naporom nazadnje pripelje do bankrota. V srednjeevropskih razmerah je neogibno tudi povečavanje donosnosti rastišč in sestojev ter krepitev 112 blagodejnih in varovalnih koristi gozda. Svicarskernt'l gozdu pnp1suje avtor bodoč­ nost v prizadevanjih za čim. večjo vrednostno proizvodnjo,. ker tam vlada popra- ševanje po dobrem lesu in bo cenjen tudi v prihodnje. Vlaganja v· nego gozdov in sploh napori v smeri gojenja gozdov so torej neogibna sestavina racionalne gozd- ne proizvodnje. Eiberle, K.: škoda zaradi d·ivjadi in p·o·zn·avanje gozda (Wald- kundliches zur Wildschadensfr.age, 1969/11). Divjad ne povzroča škode le s. tem, da zmanjšuje prirastek lesa, ampak slabi tudi varovalno vlogo gozda, zlasti tam, kjer so gozdovi .i~ kakršnih koli razlogov manj odporni. Najbolj zaostruje ta problem pretirana zaščita jelenjadi in srnjadi. Zato so v .gozdu potrebni tolikšni varovalni ukrepi, ki jim gozdni posestniki s svo- jimi dohodki niso kos. ZaŠčita nekaterih gozdov povečuje obremenitve preostalih. Avtor je ugotovil, da z umetnim krmljenjem divjadi ni mogoče zajeziti naraščanja teh 'škod. Zato je ·absolutno neogibno zmanjšati ·stalež' divjadi do take mere, da bi bilo zopet rrlogoče normaln5-6, 167-172) . V drevesnici in v 2 poskusnih nasadih so razisko- vali morfološke razlike 117 različnih klanov iz skupin Populus deltoides, P. tricho- carpa, P. x euroamericana in hibridov med sekcijama Aigeiros in Tacamahaca. Z zgornje tretjine potaknjencev, posajenih spomladi, so julija odtrgali listje in so na njem merili 12 značilnih kvantitativnih karakteristik. S statistično analizo teh podatkov so bile določene razlike glede nekaterih morfoloških lastnosti različnih topolovih klanov. Variabilnost med skupinami klanov je bila večja kot med kloni v isti skupini, le-teh pa večja kot med osebki istega klana. Tak odnos je bil izražen dosledno za 9 od 18 nakazovalcev, za 7 nepopolno dosledno, za 2 pa je bil odnos obraten. Namkoong, G.: Izbira st op nj e in ten zi vnos ti se 1 ek ci je za s a- di ke v semenskih plantažah (Choosing Selection Intensities for Seecl- ling Seed Orchards, 1969/5-6, 174--176). Stopnja intenzivnosti selekcije matičnega drevesa odloča o tem, koliko dreves je potrebno v drugi fazi selekcije in koliko \1 prvi, ela bi dosegli v semenski plantaži maksimalno korist. Ce je izhodiščna dednost šibka, potem mora biti selekcija po testiranju sadik zelo intenzivna, da bi dosegli večjo genetsko korist. Zato je potrebno testiraLi čim več družin matičnih dreves. Ce pa je izhodiščna dednost velika, pri testiranju potomstva ni potrebna posebno intenzivna selekcija. Za čim boljše načrtovanje semenskih plantaž je potrebno pra- vilno uporabiti stopnjo intenzivnosti selekcije. Muhcmun.ad, A. K.: Priraste k ra z 1 ičnih pr oveni en c rdečega bora v Minnesoti (Growth Patters of Pinus sylvestris L. Provenances in Minnesota, 1969/5-6, 176-182). Na poskusni postaji univerze v Minnesoti so razi- skovali morfološke in fiziološke razlike 162 provenienc rdečega bora iz 19 evropskih in azijskih dežel, mcd njimi tudi eno iz Jugoslavije. Za ta namen .so osnovah na 4 krajih nasade in v njih stalno merili višinski prirastek mladic, ugotavljali njihovo težo, začetek in trajanje vegetacijske aktivnosti itd., skupno 12 značilnosti. Podatke so primerjali po 5-stopinjsk'ih zemljepisnih širinskih razredih in glede na 19 različ­ kov po Raleyu. Od 15 varietet, ki so se zdele homogene glede na prirastek, je bilo mogoče 4 naprej signifikantno razdeliti, in sicer različek armenea v dva ekotipa, rhodopea v dva ekotipa, rigensis v 3 ekotipa in scotica v 2 ekotipa . Drugih različ­ kov ni bilo mogoče dalje razdeliti. Vrederzburch, C. L., Bast ide, l. G.: V p 1 iv k 1 ima tič nih čini te 1 je v na semen ite v d Lt glazij e na Ni z o ze ms kem (The Influence of Meteoro- logical Factors on the Cone Crop of Douglas-fir in the Netherlands, 1969 S-6, 182 do 186). Pred 110 leti so začeli na Nizozemskem vnašati duglazij o, tako da imajo sedaj že nad 12 tisoč njenjh nasadov. Zato je provenienčna pripadnost te vrste pri njih 127 zelo pestra .. Glede višinskega in debelinskega prirastka, trdnosti proti poznim sla- nam ter ·odpornosd proti raznim škodljivcem so se doslej najbolj obnesle proveni- ence iz obalnih krajev ZDA in z nižjih leg. Prostrano območje v ZDA, s katerega so uvažali na Nizozemsko duglazijino seme, je vzrok za velikanske genetske raz- like. Zato imajo lastne preverjene lokalne provenience za najboljše. Duglazija fruk- tificira na Nizozemskem poprečno vsako· 8 leto. Cvete sicer pogosteje, vendar so semenski pridelki zaradi škodljivca Megastigmus spermothropbus zelo majhni. Z gnojenjem semenskih plantaž niso dosegli želenih uspehov. Z multiplo regre- sijsko analizo meteoroloških elementov in 37-letnih pod8tkov o fruktifikaciji na Nizozemskem so dognali, da je poprečna dnevna temperatura v juniju in v avgustu signifikantno negativno koreliratia· s stopnjo fruktifikacije, ki se uveljavlja 27 me- secev pozneje. Enak odnos oo ugotovili tudi med količino globalnega sončnega se- vanja in semenitvijo. Padavine v marcu so pozitivno korelirane s fruktifikacijo, ki se uveljavlja 19 mesecev pozneje. Marec je namreč na Nizozemskem najbolj suh mesec, zato more biti vlaga kot· minimalni faktor odločilna ·za potovanje asimila- tov in za alternativno· priraščanje v vrhu ali v koreninju. Vlaga je najbrž .v marcu potrebna tudi· za oslabitev delovanja določenih snovi, ki zavirajo cvetenje, in za Zlktiviranje cvetnih hormonov. 01:;> hkratnem upoštev~nju vseh teh klimatičnih fak- torjev: . temperature, sončnega sevanja in padavin je bila· dognana signifikantna pozitivna korelacija prvih. dveh v juniju in juliju s semensko. letino 14-15 mese- cev pozneje. Potrjen je bil torej pojav, ki je znan za veliko raznih drugih drevesnih vrst. Fiziološka su~a v .iu11iju in juliju je uveljayila prav takšen stimulativni vpliv na cvetenje v n~slednjem letu kot obročkanje, strangulacija in pod. Hiihn, M.: Ra zi skovan je k on kur ence med ra zli čni mi gen o- tipi v se s to j ih ( Untersuchungen zur Konkurrenz zwischen verschiedenen Ge- notypen in PflanzenbesUinden, 1969 .. S-6, 186-192). Korelacijski koeficient med do- ločenim osebkom in njegovim sosedom se v kvantitativnih raziskovanjih pogosto uporablja kot parameter za oceno učinkov konku1·ence. Vendar pa se pri lem ekspe- rimentalno meri kompleksni fenotipični nakazovalec, ki sloni na mnogih vzrokih korelacije, razen tega pa_ dopušča široko subjektivno interpretacijo. Drugi naein sta predočila Sakai in Mukaide, ki sta izdelala model za oceno genetske variance in variancc vpJiva okolja. Ta model je bil pozneje spopolnjen za oceno variance konkurence. Preizkušanje te metode na modelnih populacijah z znanimi parametri, torej tudi z znano genetsko, konkurentsko in ekološko varianco, je pripeljalo do delnih ugotovitev, ki sploh niso ustrezale in so bile pogosto napačne. Pogoj za uporabnost Sakai-Mukaidine metode je predpostavka, da je kovarianca med kon- kurenčnimi in genetskimi učinki enaka ničli; to pa se navadno ne dogaja . Zato avtor predlaga izboljšanje omenjene metode, s tem da se konkut·cnca upošteva kof normalen kvantitativen pojav. Tako je mogoče priti do realnejših in za prakso upo- rabnih rezultatov, tako za modelne populacije kot tudi za konkretne sestoje. Preiz- kušnja takšnega postopka na praktičnem primeru je dala nepričakovano dobre re- zultate . Schlosser, L. A.: O re zi s ten t no s ti popu 1 a ci je tet rap lo id nih top o lo v pr oti Mar s s oni ni ( Ueber Marssonina-Resistenz einer Population von tetraploiden Pappeln, 1969.'5-6, 192-194). Tetraploidna populacija nad 200 oseb- kov, vzgojenih s prostim križanjem bastardov sort Stout-Schreinerja >)Oxford« in ))Rochester« x »Androskoggin« je bila popolnoma rezisten tna za glivo Marssonina brunnea ( Ell. e. Ev.). Ta zelo . pomembna lastnost je uspešno preverjena s sistemat- skimi laboratorijskimi preizkušanji in z raziskovanjem v naravnih razmerah. Tisti 1etraploidi, ki so že v svoji zgodnji mladosti po višini prckašali diploide, niso uve- ljavili rezistentnosti, ampak počasi 1·astoči tetraploidi. Tiste tetraploidne topo]ove hibride, ki so popolnoma zanesljivo rezistentni za glivo Massonina, razen tega pa tudi za glivi Melampsora in Dothichiza ter razen tega uveljavljajo dober prirastek ter imajo dober les, bo mogoče uspešno uporabiti kot partnerje pri nadaljnjem križanju. M. Brinar 128 634.0.945.31 (047.1) IZPOPOLNJEVANJE GOZDARSKEGA VISOKOšOLSKEGA šTUDIJA (Ob gozdarskih študijskih dnevih 1971) Mgr. ing. Iztok V\T in kle r (Ljubljana) Atomski vek, v katerem živimo, je obeležen s korenitimi spremembami na vseh področjih človekovega uveljavljanja. Razvoj znanosti, ki v zadnjih desetletjih narašča z eksponencialnim tempom, je povzročil revolucionarne spremembe na vseh področjih. Za opravljanje vse bolj zapletenih nalog v gospodarskem in družbenem življenju ne zadoščajo več le rutinsko znanje, nekaj izkušenj in sposobnost logičnega mišljenja, temveč vedno bolj prido- bivajo na pomenu poglobljeno znanje, sposobnost uporabe kvantitativnih metod in neogibnost teamskega dela. Visokošolski študij, ki hoče zadostiti tem zahtevam, se mora zato nujno temeljito spremeniti in spopolniti . Iz- popolnjevanje gozdarskega visokošolskega študija je poleg tega potrebno tudi zaradi naglo spreminjajočega se okolja. Ob upoštevanju dejstva, da sta gozd in les svojevrstna in nepogrešljiva spremljevalca moderne družbe, smo dolžni neprestano razmišljati o vsebinskih izpopolnitvah in o sodobnejših pedagoških metodah ter o pripomočkih pri gozdarskem študiju. Doslej primarni nalogi gozdarstva, da trajno in z zadostnimi količinami oskrbuje porabnike z lesno surovino, se pridružuje in vedno izraziteje stopa v ospredje naloga ohraniti gozd in razvijati njegove >>negospodarske« funkcije. V sedanji situaciji, ko postaja problematika okolja primarna, moramo zlasti posvetiti posebno pozornost vzgoji človeka in njegovega odnosa do narave. Tako postaja funkcija gozda kot proizvajalca lesa relativno vse manj pomemb- na, čeprav je - vsaj pri nas - še vedno upoštevanja vredna. Razumljivo je, da moramo tem perspektivnim nalogam že sedaj prilaga- jati naš študij. študij gozdarstva ima dandanes tri osnovne komponente: bio- loško, tehnično in ekonomsko-organizacijsko. že v dosedanjih razmerah je, razUJnljivo, bila najpomembnejša in prevladujoča biološka komponenta, med- tem ko je ostala najbolj zanemarjena ekonomsko-organizacijska. Biološke discipline bodo ohranile nedvmnno tudi v prihodnosti najpomembnejšo vlogo. Z novimi nalogami na proizvodnem in neproizvodnem torišču gozdarstva pa raste sočasno tudi pomen ekonomsko-organizacijskil1 disciplin, med njimi zla- sti področij organizacije dela, vodenja in upravljanja, psihologije in drugih . Tak povečan pomen ekonomsko-organizacijske komponente je potreben tudi zaradi našega družbenega sistema in ekonomske specifičnosti slovenskega gozdarstva z značilnim prevladujočim deležem razdrobljenih zasebnih go- zdov: Iskanje novih oblik in vsebine študija bo nedvomno moralo pripeljati tudi elo boljše povezave gozdarskega študija z drugimi disciplinami in s tem v zvezi do interdisciplinarnega študija. Organizacijska ob1ika naše fakultete - biotehnika, nudi za tako obliko študija- brez posebnih formalnih zapletov- idealne možnosti. 129 Večkrat upravičeno poudarjamo, da predstavlja Slovenija s svojo pokra- jinsko, vegetacijsko in gozdnogospodarsko pestrostjo pravi evropski gozdarski laboratorij. Da je to res, pričajo številni obiski tujih gozdarskih strokovnjakov, ki radi prihajajo k nam. Nedvomno j_e Slovenija tudi idealna za lokacijo gozdarskega visokošolskega študija sploh, in ni nobenega razloga, da ne bi našega gozdarskega študija internacionalizirali, tako da bi postala Slovenija resnično gozdarska Meka. Odveč pa je poudarjati, da so za internacionaliza- cijo študija neogibne temeljite priprave in bistvene dopolnitve »klasičnih« študijskih programov, da je potrebna uvedba tujih jezikov kot obveznih učnih predmetov in pod. Končno mora biti pri izpopolnjevanju študija pomembna tudi usmerje- nost k bistvenemu zmanjšanju števila ur za predavanja in vaje. Potrebno je omogočiti, da bodo študentje gozdarske vede resnično študirali in da se ne bodo učili iz pomanjkljivih zapiskov in skript. število ur bo mogoče zmanj- šati tako, da bodo učitelji posredovali študentom neposredno le najbistvenejša snov iz svojih predmetov, nadalje tudi tako, da bomo študijske programe očistili še zadnjih ostankov obrtništva in prakticiz1na. Kljub zmanjšanju šte- vila ur za klasična predavanja bo individualni študij terjal od univerzitetnih pedagoških delavcev več truda in skrbi. Naša fakulteta ima tudi za to dobre pogoje. Zaradi sorazmerno majhnega števila študentov je naravnost neogibna individualizacija študija in opustitev klasičnih oblik in pedagoških prijemov. Hiter razvoj gozdarske vede, zlasti še bližajoče se spremembe v delovanju gozdarjev pa terjajo tudi stalno in poglobljeno izpopolnjevanje že formiranih gozdarskih strokovnjakov. Kdor bo zaostal, bo odpadel. Kdor pa noče zaostati, mora sproti spremljati vse znanstvene dosežke svoje stroke. Izpopolnjevanje znanja na področju gozdarstva že sedaj poteka v treh smereh, in sicer: a) Redni dvoletni podiplomski študij, ki vzgaja specialiste za raziskovalno delo in prakso. Kakorkoli je ta oblika privlačna in popolna, .ie vendarle draga in more biti omejena le na majhne skupine. b) Redni podiplomski seminarji, ki so se pri nas že uveljavili zlasti iz gojenja in izkoriščanja gozdov, zajemajo najbolj aktualno problematiko posa- meznih dejavnosti in omogočajo hitro prenašanje znanstvenih dosežkov v prakso. Dosedanji uspehi seminarskega dela so tako pomen1bni, da dandanes ne bi več smela biti brez te dejavnosti nobena naša katedra. c) Gozdarski študijski dnevi, ki so namenjeni vsem gozdarskim inženirjem in naj dajejo splošno orientacijo o dogajanjih v stroki, seznanjajo udeležence z zanimivimi akcijami v operativi in s splošnimi dosežki v svetovnem gozdar- stvu. Nič manj pa ni pomembno individualno izpopolnjevanje. Njegova pogla- vitna oblika pa je spremljanje in študij strokovne literature. Pri tem se ne moremo več omejevati le na prispevke v Gozdarskem vestniku, ampak mo- ramo vsaj aktivno prebirati vso domačo strokovno literaturo, ki sedaj ni več tako redka. Ob tem se postavlja v ospredje tudi ureditev učinkovite dokumen- tacijske službe, ki bo lahko sproti posredovala novosti, opozarjala na tuje dosežke itd. Gozdarski strokovnjaki se izpopolnjujejo tudi s sodelovanjem pri znan- stveno-raziskovalnem delu in z neposrednim sodelovanjem v pedagoške1n procesu visokošolskega študija . Prva oblika se je pri nas zelo uveljavila, saj praktično pri vsaki raziskovalni nalogi sodelujejo tudi strokovnjaki iz ope- rative. Dejavna udeležba gozdarjev iz operativc pri pedagoškem procesu pa je manj uveljavljena, čeprav ni nobenih formalnih ovir za njihovo aktivno sode- 130 lovanje npr. pri terenskem pouku študentov gozdarstva ali za njihovo somen- torstvo pri diplon1skih nalogah študentov in pod . Takšna praksa je že znana kot zelo uspešna v nekaterih vzhodnih deželah. Visokošolski študij se sedaj formalno in vsebinsko spreminja na vseh gozdarskih visokih šolah. Povsod iščejo nove oblike. Izkušnje tistih, ki so pri iskanju novih oblik že prišli do novih, boljših spoznanj, nam bodo dobrodošle. Razmišljanje o tem pa ne more biti le naloga ali celo domena samih visoko- šolskih zavodov ali celo samo bolj ali manj vplivnih posameznikov, temveč vseh gozdarskih strokovnjakov. Prvi prispevek k obravnavi te problematike so bili letošnji gozdarski štu- dijski dnevi. Na njih so priznani domači in tuji predavatelji posredovali svoje misli o vplivih tehnološkega in znanstvenega razvoja za oblikovanje ljudi, o novi vlogi gozdarstva ter o nalogah in oblikah gozdarskega visokošolskega študija. S prispevki so sodelovali: dr. Vlado Schmidt, profesor na filozofski fakulteti v Ljubljani s prispevkom »Vplivi tehnološkega in znanstvenega raz- voja na oblikovanje ljudi«, dr. Marcel van I\1iegroet, profesor na univerzi v Gentu s prispevkom »0 študiju gozdarstva v Belgiji«, dr. Hans Leibundgut, profesor na tehniški visoki šoli v Zurichu z mislimi o prihodnjem izobraže- vanju gozdarsldh inženirjev v goratih deželah ter dr. Gerardo Budowski, gene- ralni sekretar 1nednarodne zveze za varstvo narave in naravnih bogastev s prispevkom ))Ekologija in ohranjanje narave v spremenljivem svetu s poudar- kom na gozdarske učne načrte«. Aktualna problematika, ki je zajeta v teh prispevkih, pa naj bo le orienta- cija in uvod v nadaljnjo široko razpravo. VERVOLLKOMMNUNG DES FORSTWIRTSCHAFTLICHEN HOCHSCHULSTUDIUMS (AnHisslich der forstlichen Studientage 1971) (Zusammenfassung) Die schnell sich verandernde Lebensumwelt, die beschleunigte soziale Ent- wicldung und die !leucn Errungenschaften der Wissenschaft und Technologie vcrur- sachen revolutionare Wandlungen auf allen Gebieten der menschlichcn Tatigkeit. Den neuen Stromungen muss sich auch die Forstwirtschaft anpassen . Fi.ir das Ver- richtcn immer verwickelterer Aufgaben im wirtschaftlichcn und sozialen Leben ge- niigcn das routinare Wissen allein, etwas Erfahrung und die Fahigkeit logisch zu denken nicht mehr, sondern es gewinnen immer mehr an Bedeutung das vertiefte Wissen, die Fahigkeit quanlitative Methoden anzuwenden und der Drang zur Ge- meinschaftsarbeit. Das Hochschulstudium, welches diesen Forderungen geni.igen soli, muss sich daber dringend grundlich anderen und vervollkommnen. Zur bisher primaren Aufgabe der Forstwirtschaft, dauernd und in geni.igendcn Mengen die Verbraucher mit Holzrohstoff zu versorgen, kommt, sich immer mehr in den Vordergrund drangend, die Aufgabe, den Wald zu erhalten und seine »nicht- wirtschaftlichen« Funktionen zu entwickeln. Besondere Achtsamkeit muss vornehm- lich der Erziehung eles Menschen und seiner Einstellung zur Natur gcwidmet wer- den. Die Funktion des Waldes als Holezzeuger wird also relativ immer weniger bedcutend, obwobl sie zuminclest bei uns, noch beacbtcnswert ist. Es ist einleuchtcnd, dass man diesen perspektivischen Aufgaben schon jetzt auch das Studium anpassen muss. Das Studium der Fors1.wirtschaft hat heute drei Grundkomponenten: die biologische, die technische und die wirtscha[tlich-organisa- torische. Bercits unter den jetzigen Verhaltnissen \var die biologische Komponente am bedcutcndstcn und vorherrschend, wihrend die wirtschaftlichorganisatorische meist vernachlassigt vv·ar. Die biologischen Disziplinen werden zwcifcllos auch in 131 Zukunft die bedeutendste Rolle spielen. Mit den neuen Aufgaben aus der Sphare der Produktion und der Nichtproduktion in der Forstwirtschatt wachst aber gleichzeitig auch die Bedeutung der wirtschaftlich-organisatorischen Disziplinen, darunter be- sonders auf dem Gebiete der Organisation von Arbeit, Leitung und Verwaltung, der Psychologie und anderer. Das Suchen nach neuen Formen und neuem Inhalt des Studiums wird unzwei- felhaft auch zu engerer Fi.ihlung des forstwirtschaftlichen Studiums mit anderen Disziplinen und im Zusammenhang damit zum interdisziplinaren Studium fi.ihren mussen. Die Organisationsform unserer Fakultat - Biotechnik - bietet fur eine solche Form des Studiums ideale Moglichkeiten. Slowenien mit seiner Mannigfaltigkeit der Landschaft, Vegetation und Forst- wirtschaft ist ein wahres forstliches Laboratorium Europas. Zweifellos ist Slowenien auch der ideale Raum fi.ir das forstwirtschaftliche Studium i.iberhaupt und es gibt kcinen Grund dazu, dass das forstwirtschaftliche Hochschulstudium hier nicht inter- nationalisiert werden konnte, so dass Slowenien als wahrhaftiges forstwirtschaft- liches Mekka erstehen wiirde. Es ist wohl uberfliissig zu betonen, dass die Inter- nationalisierung des S tudi um s gri.indliche Vorberei tung und wessen tliche Vervoll- standigungen der klassischen Studienprogramme erheischt. Schliesslich muss bei der Vervollkommnung des Studiums bedeutsam auch die Einstellung sein, dass die Zahl der Vorlesungen und Dbungsstunden wesentlich ver- ringert werden muss, um damit zu ermoglichen, dass die Studierenden Forstwissen- schaften tatsachlich studieren, und nicht aus mangelhaften Notizen und Skripten lernen. Trotz Venninderung der Stundenzahl klassicher Vorlesungen wird das indi- viduelle Studium von den Hochschulpadagogen viel mehr Eifer und Anstrengungen verlangen. Die verhaJtnismassig geringe Zahl der Studenten an unserer Fakultat tordert geradezu Individualisierung des Studiums und Ablasscn vom Beharren bei klassischen Formen und padagogischen Fassungen. Die schnelle Entwicklung der Forstwissenschaft, besonders noch die nahenden Wandlungen in der Tatigkeit der Forstleute, fordern aber auch unaufhorliche und vertiefende Fortbildung der schon gestalteten Forstfachleute. Dies entfaltet sich heute bereits in drei Richtungen: a) Das ordentliche Postdiplomstudium, welches Spezialisten fi.ir Forschungs- arbeiten und fiir die Praxis ausbildet. Diese Form ist anziehend und vol1standig, doch teuer, und kann nur auf kleine Gruppen beschrankt werden. b) Ordentliche Postdiplomseminare, welche sich bei uns besonders betreffend Waldbau und Forstnutzung bereits durchgesetzt haben. Die Seminare erfassen die aktuellste Problematik der einzelnen Ta.tigkeit und ermoglichen schnelles Dber- tragen der Ergebnisse wissenschaftlicher Forschung in die Praxis. Die bisherigen Erfolge der Seminararbeit sind so bedeutend, dass heute keincr unscrcr Lehrsti.ihle cliese Tatigkeit mehr entbehren durfte. c) Die forstwirtschaftlichen Studientage, die allen Forstingenieurcn zugedacht sind und cine allgcmcine Orientierung iiber elie Begebenheiten im Fache geben, uber interessante Aktionen in der Opcrative berichten und mit den allgemeinen Erfolgen in der Weltforstwirtschaft bekannt machen. Nicht weniger Bedeutung hat elie individuelle Fortbildung. Die hauptsachlichstc Form davon stellt das Vcrfolgen und Studieren der Fachliteratur vor. Die Forst- fachleute vervollkommnen sich unmittelbar auch als Mitwirkcncle bei wissenschaft- lichen Forschungsarbeiten und unmittelbar als Mitarbeiter - Padagogen. Das Hochschulstudium des Forst\,vcscns crfahrt heute eine Wandlung beziiglich Form und Inhalt auf allen forstwirtschafllichcn Hochschulen. Dberall werden neue Fonnen gesucht. Die Erfahrungen derjcnigcn, \velche bei der Suche nach neucn Formcn bereits zu neuen und besseren Erkenntnissen gebngt sind, \vcrdcn uns willkommen scin. Einen becleutenden Beitrag zur Erorterung dieser Problematik gaben inshesonclers die diesiahrigen forstwirtschaftlichen Studicntage, auf \-velchen anerkanntc einheimische und frcmcle Vortragendc (Prof. Dr. Schmidt, Prof. Dr. Mic- ~~roet, ProL Dr. Leibunclgut und Dr. Budowski) ihre Gedanken Liber den Einfluss der technologischen und wissenschaftlichcn Entwick1ung auf elie Gestaltung eles Men- schen, Uber die Rolle der Forstwirtschaft und uber die Aufgabcn und Formen eles f'orstwirtschaftlichcn I-Iochschulstudiur:;s horen liesscn . . 132 338 : 37 VPLIVI ZNANSTVENO-TEHNOLOšKE REVOLUCIJE NA OBLIKOVANJE LJUDI Dr. Vlado Schmid t (Ljubljana)''' Med značilnostmi te revolucije je na prvem mestu eksplozija znanosti: število visokošolskih študentov na svetu se je v zadnjih štiridesetih letih skoraj podeseterilo, število znanstvenikov se v povprečju podvoji vsakih deset let h1 prav tako svetovno znanje. Razvijajo se zlasti mejna področja znanosti, ki so bila relativno najbolj zaostala. To pa lomi princip organizacije visokošolskega pouka po katedrah, terja interdisciplinarni študij. Zaradi burnega razvoja zna- Iiosti je čedalje bolj brezupno, da bi mogla katera koli šola ta razvoj dohajati z dodajanjem učne snovi in s prizadevanjem, da bi si njeni obiskovalci zapom- nili naraščajočo množico informacij. Izhodi iz tega položaja so trije: prenašati težišče zahtevnosti na učence, dijake in študente od zapomnjevanja podatkov do razvijanja sposobnosti za miselne operacije, v vsebini pouka poudarjati nasproti neposredno uporabnemu in deskriptivnemu znanju fundamentalna, teoretična spoznanja, ki so bolj stabilna in plodnejša za razumevanje novih dognanj, hkrati pa zabrisati nekdaj ostro mejo med šolo in življenjem ter s pern1anentnim izpopolnjevanjem razširiti izobraževanje na vse življenje. Podobne konsekvence prinaša tudi druga temeljna značilnost znanstveno- tehnološke revolucije - avtomatizacija, ki osvobaja človeka neposredne ude- ležbe v produkcijskem procesu in ne prcvzen1a le človekovega fizičnega dela, temveč tudi stereotipne psihične naloge. Zato se težišče človekovega dela pre- mika na pripravo in izboljševanje proizvodnje, na raziskovanje ter na super- kontrolo avtomatičnih naprav. čedalje manj je fizičnega dela, kolikor pa osta- ja, je podrejeni element umskega dela, vse več pa je inženirskega,. konstruk- torskega in raziskovalnega dela. S tem pa se celoten delovni proces intelektua- lizira in proizvodnja postaja aplicirana znanost. Prav tako se znanost vse bolj širi v terciarnem sektorju, v družbenih službah, s tem pa družbena vloga šolanja še narašča. Osemletno obvezno šo- lanje ne zadošča več in večina osnovnošolskH1 absolventov že tudi pri nas šolanje nadaljuje. S tem pa prihaja v vseh industrijsko razvitih deželah v zagato srednja šolska stopnja, ki je bila prvotno koncipirana za manjšino, za »elito«. Vendar pa se ponekod že uveljavlja norma: dve tretjini populacije v ustrezni starosti naj dobi popolno srednješolsko izobrazbo, ena tretjina pa visokošolsko. Spreminja se tudi odnos med splošno in strokovno izobrazbo: splošna se podaljšuje, ker za prilagajanje naglo se spreminjajočim poklicnim zahtevam bolje usposablja kot ozka strokovna, in tudi v strokovnem izobra- ževanju dobivajo prednost široki profili. Kakor na izobraževanje, vpliva znanstveno-tehnološka revolucija tudi na vzgojo ljudi. V avtomatizirani proizvodnji so majhnemu številu delavcev zaupane ogromne vrednosti in to zahteva od njih zavest odgoiVornosti, urav- novešenost, avtonomno motivirano discipliniranost in iznajdljivost. Prav take lastnosti aktivnega, osebno angažiranega človeka so tudi na drugih področjih potrebne za družbeno uporabo znanstvenih izsledkov. Treba je torej vzgajati ljudi, ki imajo.gonilno silo ravnanja v sebi, ki niso objekt ukrepanja drugih. ,., Referat bo v celoti objavljen v reviji Teorija in praksa, zato ga priobčujemo le v kratkem povzetku. 133 Samo taki ljudje so tudi sposobni za razvijanje znanosti; z zunanjimi pritiski znanstvene ustvarjalnosti ni mogoče izsiliti. Ugodna okoliščina za uresniče­ vanje te vzgojne usmerjenosti pri nas je v tem, da potrebuje take ljudi tudi samoupravljanje. DIE EINFLtlSSE DER WISSENSCHAFTLICH-TECHNOLOGISCHEN REVOLUTION AUF DIE GESTALTUNG DER MENSCHEN (Zusammenfassung) Der Bericht ist ein kurzes Resumee des Vortrages, in welchem der Verfasser elie Explosion der Wissenschaft behandelt, die sich im schnellen Anwachsen der Hcchschulstudentenzahl und der Zahl der Wissenschaftler kundgibt. Es entwickeln sich vornehrnlich die Grenzgebiete der Wissenschaften, wesv,regen das Einflihren eines interdisziplinaren Studiums notwendig vvird. Um mit der raschen Entwicklung Schritt zu halten, gibt es drei Moglichkeiten: Den Schwerpunkt der Beanspruchung auf die Schiller, Mittelschiiler und Studenten zu verlegen, beirn Unterricht anstatt eles deskriptiven Wissens die grundlcgenden Erkenntnisse zu betonen und endlich, die einst scharfe Grenze zwischen Schule und Leben zu tilgen und mit permanenter Fortbildung die Erziehung auf das ganze Leben auszudehnen. Ausfiihrlichcr behandelt sind die Konsequenzen der wissenschaftlich-technischen Revolmion: Automatisierung und Ausbreitung der Wissenschaftslehre in der Sozio- logie, wo ein Mensch mit innerer Triebkraft zum Handeln noch besonders not- wendig erscheint. 634 .0.945.31 (23) O IZOBRAžEVANJU GOZDARSKIH INžENIRJEV V GORATIH DEžELAH Prof. dr. Hans Lei b u odg ut (Zurich) Za sedanji položaj na visokih šolah celega sveta so značilna reformna prizadevanja in nezadovoljstvo študentov zaradi načina izobraževanja in učnih metod. že san1.o zaradi tega bi se 1nogli resno zamisliti nad izobrazbo gozdar- skih inženirjev. Toda pravtako tudi gozdarska praksa izraža željo, naj se izobraževanje bolje prilagodi izpren1enjenin1 in povečanim potrebam. Za gibanje študentov - čeprav ga upoštevamo z vso resnostjo - Ino- ramo ugotoviti, da je večinmna brez konkretnih predstav o tem, kaj je treba spremeniti in za kaj si je treba prizadevati. Prav pogosto leži osnovni razlog za to nezadovoljstvo v značilnosti sedanjega časa in ima svoje globlje korenine, ki niso neposredno v zvezi s študijem. Eden od glavnih vzrokov utegne biti nepreglednost področja znanja, prenapolnjenost učnih načrtov in občutek, ela ni mogoče biti kos vsem zahtevam, ki nenehno in brezobzirno naraščajo. To je vsekakor razumljivo in zato si upam trditi, da bi celo v okviru ene strokovne smeri težko našli univerzitetnega učitelja, ki bi poznal ali celo obvladal vso učno snov, dandanes nalagano študentu. Prav tako so tudi v praksi zahteve na splošno zelo narasle. Mlad gozdar navadno nima dovolj časa, da bi se postopoma seznanil s praktičnim problemi in da bi spoznal preizkušene rešitve. že od prvega dne zahtevajo od njega 134 storilnost, znanje in izkušnje, ki si jih je praktik prej pridobival v teku več let. Ce mladi kolega vsega tega ne zmore, iščemo krivdo v izobraževanju, češ da ne ustreza praksi, kar je pogosto utemeljeno. Pri tem so vzroki za prenapolnjenost učnih načrtov in za izobraževanje, ki večinoma premalo ustreza potrebam prakse, preprosto v tem, da se je poklicni profil gozdarskega inženirja v zadnjih 25 letih temeljito spremenil. Svoj čas je šlo pri izobraževanju v prvi vrsti za gozdarskega uradnika, sedaj pa je zaposlitev gozdarskih inženirjev precej bolj raznovrstna. Poleg številnih specialnih strokovnih torišč in zaposlitev v gozdnem in lesnem go- spodarstvu so se gozdarskemu inženirju odprla nova delovna področja: v po- krajinskem načrtovanju, v varstvu narave, v negi pokrajine, v raziskovanju, v službi deželam v razvoju itd. Nov, jasen, določen koncept izobraževanja pogrešajo študenti, skoraj prav tako pa tudi učno osebje. Vsak visokošolski učitelj ima svoj predmet za poglaviten, temu primerne so tudi njegove zahteve. študent naj si pa iz tega nepreglednega števila glavnih predmetov ustvari predstavo o svojem bodočem poklicnem profilu. To pomanjkljivost nekako opravičujejo s tem, da je dobro za študenta, če spozna celo vzorčno listo poklicnih profilov. To navadno pripelje do tega, da poklicnega profila sploh ni; pogosto to povzroča podcenjevanje samega gozdarskega poklica in ljudje silijo stran od središča na razna robna področja. Na ta način je poklic v svo- jem bistvu spodkopan, tako da nazadnje gozdarska služba kljub velikemu številu absolventov ne pride do kvalificiranih moči. Prvi pogoj za reformo gozdarskega študija, ki bi potekala preko sedaj tako priljubljenega »eksperimentiranja({, so zato določene, jasne predstave o poklicnih profilih. Njih naj upoštevajo ne le študenti, ampak zlasti tudi nji- hovi učitelji. Poklicni profil gozdarskega inženirja v operativni gozdarski službi naj bo v središču izobraževanja. Glede na regionalno strukturo lastništva, rastiščne in gospodarske razmere more biti njegovo delovno področje zelo različno. Toda bistvene poteze v poklicu gozdarskega inženirja so v vseh goratih deželah podobne. Naslednje misli se v glavnem omejujejo na razmere takih dežel. Posebno zato, ker je delovno področje gozdarja v gorovju zelo široko, bomo v te1n prispevku obravnavali le najpomembnejša vprašanja izobraževanja. Pri tem ne upoštevamo toliko sedanjih poklicnih zahtev kot jutrišnjo vlogo gozda in gozdarstva, kakršno pač predvidevamo. Od študija pa do vodil- nega, vplivnega, v gozdarstvu odločilnega položaja mine povprečno najmanj deset let. Tudi če poznejšemu izobraževanju posvečan1o vso pozornost, je treba že sedaj oblikovati strokovnjake, ki bodo kos tudi poklicnim zahtevam v bodočnosti. Predvsem je treba absolventa visoke šole usposobiti, da bo tudi sam znal prispevati k bodočemu naprednemu razvoju. Gozdarskega inženirja je namreč treba izobraževati za sledeča štiri delovna področja: - Regionalne gozdarske načrtovalne naloge, kot je izdelava načrtov za izkoriščanje tal in načrtov prometne mreže. Za reševanje teh problemov je potrebno os:q.ovno znanje iz kmetijstva in planšarstva, kulturne tehnike in splošnega regionalnega planiranja. - Naloge s področja uporabne biologije v okviru nauka o gozdni proiz- vodnji in o oblikovanju okolja. - Posebne inženirske naloge, kot so utrjevanje pobočij, borba proti ero- ziji, hudournikom, plazovom, gradnja cest itd. - Naloge pri vodenju gospodarstva v okviru gozdnega gospodarstva. 135 Dejavnost v lesni industriji pri tem ni upoštevana, ker ta pravzaprav ne zahteva gozdarske izobrazbe, temveč bolj tehnološko s poznavanjem mehanske in kemične predelave lesa, vodenja proizvodnje, organizacije tovarne in po- sebnih področij predelave lesa. Težišče izobraževanja gozdarskega inženirja je tako na treh gozdarskih uporabnih področjih znanja, ki pripadajo biologiji, tehniki in duševnim ve- dam. Temu primerno so potrebni tudi izredno heterogeni osnovni predmeti. Na vseh teh področjih se je nabralo ogromno znanja in zato študent gozdar- stva praktično ne more kjerkoli prodreti v globino. Množina in raznovrstnost učne snovi ovirata študenta, da se ne more dovolj študiozno poglabljati in raz- vijati lastno kritično mišljenje. Zato se vedno znova zastavlja vprašanje, ali je univerzalni poklic gozdarskega inženirja sploh še primeren za današnji čas, ali naj ga nadomestimo s teamom specialistov. Druga rešitev bi bila upravičena le v primeru, če bi bilo treba reševati ozko omejene strokovne probleme v okviru natančno določene naloge. Toda večinoma imamo opraviti z izrazito interdisciplinarnimi problemi, za njihovo preudarno rešitev pa je potrebno razumevanje raznovrstnih medsebojnih zvez. Specialista lahko uporabimo kvečjemu za reševanje dela naloge. To se pokaže še zlasti, če izhajamo iz funkcij gozda in ne upoštevamo gozdarske dejavnosti le na področju gozdar- skega podjetništva, ampak jo imamo v prvi vrsti za kulturno nalogo. Prebivalstvo Zemlje strahovito narašča, zato ni več razpoložljivih plodnih tal, tako da je načrtovanje izkoriščanja tal nujno in neogibno. Naraščanje pre- bivalstva in tehnični razvoj povzročata vedno dalekosežnejše Inotnje v naravi. Z ekoloških vidikov usmerjena nega pokrajine postaja vedno važnejša naloga kulture tal. Gozdovi pokrivajo velik del plodnih tal in imajo sploh velik pon:1en za celotno gospodarjenje s pokrajino. Zato imajo gozdovi vedno večji pomen za javne interese. če bo zaščita teh interesov veljala še naprej za gozdarsko nalogo, postaja izobrazba o podeželski sociologiji in o ekologiji pokrajine vedno bolj nepogrešljiva. Reševanje kulturnih nalog, ki so zaupane gozdarstvu, ne sme ostati le postransko področje gozdne politike in gojenja gozdov. Go- zdarskim kulturnim nalogam v industrijski pokrajini in v gorskih gozdovih že sedaj priznavajo prednost. Kljub tem ugotovitvam pa materic.lno donosnih jw1.kcij gozda ne smemo imeti za postranske, posebno še, ker je vsakemu gozdu ne glede na njegovo funkcijo potrebna nega, kjer je navadno potrebna sečnja dreves, ne glede na gozdarsko načrtovanje. Smotrno izkoriščanje gozda je takorekoč motor za ne- govalna dela. Ni neogibno, da bi se zavest socialne in kulturne odgovornosti in prizadevanje za čim večji donos gozda med seboj izključevala. Treba je le materialni proizvodni cilj uskladiti z nematerialnim. Pogoj zato je izbira ra- stišču primernih drevesnih vrst in cilju ustrezajočega načina gospodarjenja. Sicer pa smo veliko svobodnejši glede proizvodnje sortimentov. Pri tem ne smemo prezreti, ela se gospodarska konkurenca vedno bolj zaostruje, in da gorske dežele nikoli ne morejo konkurirati glede proizvodnje cenenih mno- žičnih sortimentov. Druge dežele, kjer so zemljiške razn1ere preprostejše in rastišča enotnejša, kjer obstajajo dobri pogoji za uporabo velikih strojev in za »industrijsko gozdarstvo<(, so za proizvodnjo množičnih sortimentov pri- mernejše. Dobri uspehi se obetajo v proizvodnji zelo dobre kakovosti. Za proizvodnjo zelo dobrega lesa je razen primernega rastišča potrebno zlasti ustrezajoče gozdnogojitveno delo. Zanj pa moramo absolvente naših visokih šol prav posebno pripravljati. Nazadnje bo imel gozdar v gorskem svetu še za dolgo časa do.volj de\a predvsem s tehnični/ni opravili, največ z izdelavo generalnih cestnih projektov. 136 Pri tem ne gre le za napravo za odvažanje lesa, ampak za integralno prometno mrežo v službi kmetijstva in gozdarstva, rekreacije ter pogosto tudi turizma. Izobrazba gozdarjev v goratih deželah naj bi tako imela tri težišča: splošne osnove za izboljšanje celotae gorske kulture, - gozdnogojitveno in pokrajinsko-ekološko znanje in - izobrazbo o gozdarskem gradbeništvu. Drugi učni predmeti, kolikor niso osnove za omenjene poglavitne stro- kovne komplekse, se nanašajo na naloge razmeroma manjšega pomena. To bi se moralo videti tudi v študij s kih načrtih. Heterogen in raztrgan gozdarski študij naj bi bil bolj usmerjen k tej osrednji poklicni nalogi. V vseh predmetih moramo študentom v njenem okviru predočiti resnične probleme in njihove medsebojne zveze. Ob popolnem upoštevanju svobode poučevanja in učenja je neogibno, da bistvene cilje strokovne izobrazbe spet poenotena uskladimo. Usodno bi bilo, če ne bi imeli linije. V ten1 primeru ostanejo določena po- meinbna strokovna področja v gozdarski praksi zanemarjena, to pa razvred- noti poklic gozdarskega inženirja. S temi pripombami smo se ponovno dotaknili strokovne izobrazbe gozdar- skega inženirja. Na večini gozdarskih fakultet gozdarski in lesarski študij še nista ločena, to pa je eden od vzrokov za prenapolnjenost učnih načrtov. Medtem ko se npr. kmetijski študij na Zvezni tehnični visoki šoli v Zurichu že po treh semestrih razdeli na različne študijske smeri, je v gozdarstvu šele v zadnjem letu 1nogoča neznatna usrncritev pri izbiri predmetov za diplomski izpit. Spričo preobremenjenosti učnih načrtov moramo vendar mneniti dejstvo, da študenti obiskujejo občutno manj predavanj, kot jih je navedenih v pro- gramu vsakega semestra. Sprašujemo se, ali ni ta razumljiva »redukcija« v nasprotjt\ s ciljem izobraževanja? študijski načrti naj bodo tako sestavlJeni, da jim lahko študent v resnici sledi, pri tem je neogibna znatna razbremenitev. Ločitev gozdarskega in lesarskega študija 01nogcča dosego tega cilja, hkrati pa je tudi strokovna nujnost. Lesno gospodarstvo potrebuje vedno več temeljito izobraženih strokm.~ ­ njakov, to pa je tudi v interesu gozdarstva. Seveda tudi določeno osnovno znanje iz gozdarstva lesarju zelo koristi; tako naj bi tudi gozdar poznal nekaj lesarstva, zato pa še ni potrebno, da bi bili ti dve študijski smeri spojeni. Njuna spojitev nima bistvenih prednosti, pač pa odločilne pomanjkljivosti: gozdarski inženir je na račun biološke, tehnične in gospodarske izobrazbe z:::lo obremenjen s tehnološkim in gozdnogospodarskim znanjem, ki za njegovo gozdarsko dejavnosl ni posebno pomembno. Nasprotno pa je lesar z zahteva- nim gozdarskim znanjem in s pripadajočimi osnovami tako prcob!ožcn, da zaradi tega trpi lesarska in tehnološka izobrazba. To pomanjkljivost bi sicer nwgli odpraviti s podiplomskim izobraževanjem, toda ali je za lesarskega inženirja res potrebno, da najprej štiri ali pet let študira gozdarstvo, da bi nalo s krajšim študijem dosegel svojo bislveno specialno izobrazbo? Gozdarski in lesarski študij nista spojena toliko zaradi strokovnih razlogov, kolikor za- radi pomanjkanja kandidatov za samostojen lesarski študij. V zvezi z izobraz- bo gozdarskih inženirjev govori proti taki spojitvi tudi dejstvo, ela mora gozcl- nogojitvena izobrazba zelo upoštevati regionalne okoliščine. Razen tega zah- teva študij gozdarskih predmetov praktične vaje v manjših skupinah, zato imajo manjše šole kljub razmeroma večjin1 izdatkom odločilne prednosti. Med- tem ko je pri lesarsken1 inženirju zaželena čim ožja specializacija, se zahteva od gozdarskega inženirja v gorskem svetu čim širša izobrazba. Njegova »Spe- cialnost<< naj bo nespedaliziranos t. 137 Ob obravnavanju le poklicnih zahtev za gozdarskega inženirja, jih mo- remo razdeliti v štiri skupine: šef gozdnega obrata, specialisti v službi prakse, specialisti na raziskovalnih ustanovah in na visokih šolah ter specialisti na sorodnih področjih, kot so: pokrajinsko načrtovanje, nega pokrajine, zaščita narave, pomoč deželan1 v razvoju itd. Praviloma se šele pozno, navadno v praksi, pokaže, v katero od teh skupin naj se gozdarski inženir uvrsti. Zato naj bosta izobrazba o osnovah gozdarstva in splošna strokovna izobrazba široki in enotni. Posebne potrebe posameznih skupin moremo upoštevati kveč­ jemu v zadnjem delu študija, še boljše pa v podiplomskem študiju. Omenjenim štirim skupinam pripadajo naslednja težišča izobrazbe: šef gozdnega obrata potrebuje zlasti široko izobrazbo na vseh področjih gozdarskih projzvodnih ved (gojenje gozdov, nauk o donosu, urejanje gozdov), o vprašanjih načrtovanja, gozdne politike in obratoslovja. Za njega je posebno pomembna splošna gozdarska praksa v času študija. Zaželeno je tudi osnovno poznavanje prostorskega planiranja in nege pokrajine. Specialisti v službi prakse morajo poleg normalne gozdarske strokovne izobrazbe dobro poznati delna področja, kot so: gradnja cest, hudourništva, zaščita proti plazovom, poznavanje rastišč, urejanje gozdov itd. Isto velja za specialiste na sorodnih področjih, kot so: prostorsko planiranje, nega pokra- jine, zaščita narave itd. Ker pri takih specialistih ni izključeno, da bodo poz- neje prevzeli vodstvo gozdnega obrata, n1orajo in1eti za seboj tudi splošno gozdarsko prakso. Specialisti na raziskovalnih ustanovah in na visokih šolah potrebujejo poleg svojega specialnega znanja zlasti temeljito izobrazbo iz osnovnih pred- metov, ki so potrebni za znanstveno raziskovanje, kot so: maten1atična statis- tika, eksperimentalna rastlinska fiziologija, genetika itd. Tudi ti naj absolvi- rajo splošno gozdarsko prakso, da bi mogli postaviti svoje specialne probleme v širok okvir praktičnega gozdarstva. Nemogoče je, da bi vsem tem zahtevam zadostila ena študijska stopnja, enotna do diplome. Pač pa predvidevam pet različnih stopenj .5tudija, od ka- terih so prve tri za vse študijske smeri skupne: V prvi študijski stopnji treh semestrov je treba posredovati splošne osno- ve gozdarskega študija, kot so: matematika, fizika, biologija, geologija, bata- nika, dendrologija, splošno poznavanje lesa, poznavanje rastišč, (entomologija, fitopatologija, osnove socialnih znanosti, itd.). V tej stopnji naj ne bi bilo težko preiti na drug, soroden študij (npr. prirodoslovne znanosti, kn1etijstvo). Ta stopnja naj se zaključi z izpitom, ki je potreben za prestop v višjo stopnjo. V drugi študijski stopnji treh semestrov naj se zagotovi splošna strokovna izobrazba z omejitvijo na bistvene gozdarske pred1nete, kot so: gozdarska po- litika, urejanje gozdov, nauk o donosu, gojenje gozdov, gozdno obratos1vje (vključno upravljanje z gozdovi in lesno trgovino), splošni obrisi gozdarske geodezije, gradbeništva, transporta, strojništva in nauka o delu. Teoretični strokovni izpit naj bo pogoj za naslednjo stopnjo praktične izobrazbe. Tretja študijska stopnja naj obsega dva semestra praktične gozdarske dejavnonsti, in sicer iz vseh predmetov druge študijske stopnje. Ni pomembno, ali se to izobraževanje opravi v tujini ali doma. Pač pa je odločilno, da poteka to izobraževanje načrtno pod vodstvom izkušenih gozdarjev. Zelo k praktični dejavnosti usmerjena izkušnja naj kot prvi del diplomskega izpita zaključi splošno strokovno izobrazbo. V četrti stopnji dveh semestrov naj bo študentom prepuščena široka svo- boda pri izbiri predmetov, in sicer za omenjene štiri poklicne usmeritve. Bodoči šefi gozdnih obratov naj se navajajo na samostojno reševanje težavnih 138 praktičnih nalog gozdnega obrata. Za prakso namenjeni ali pozneje na so- rodnih področjih delujoči specialisti morajo imeti dodatno temeljito izobrazbo za svoja izbrana specialna področja (kot so npr. zagradbe proti plazovom, hudourništva, prostorsko načrtovanje, pomoč deželam v razvoju itd.). študen- tom, ki se zaniinajo za znanost, naj se omogoči, da si že zgodaj po individualnih učnih načrtih pridobijo najvažnejše osnovno znanje za poznejšo znanstveno dejavnost. Drugi del diplomskega izpita naj obsega samo še majhno skupino specialnih predmetov. Podiplon1ski študij naj bo v glavnem prostovoljen, odprt gozdarskim inže- nirjem iz prakse in iz znanstvene dejavnosti. Oblikovan naj bo zelo individual- no. V 1nnogih primerih more voditi do promocije. Zavedan1 se, da bi mogli zaradi velike svobode v zadnjih dveh semestrih nastati znatni problemi in organizacijske težave. Ta svoboda pa bi vendar omogočila upoštevati individualne sposobnosti in nagnjenja in bi študentom dopuščala ukvarjati se s samim »Studijem«. Brez podaljšanja študija bi praksa in znanost dobila bolje pripravljene absolvente. Za gorate dežele je talca rešitev še posebno primerna, ker delovno področje gozdarskega inženirja sega od tehniških s·pecialnih torišč, kot so: hudourništva, zagradbe proti plazovom, gradnja cest in žičnic, do regionalnega načrtovanja, od nege pokrajine do gozdarskega o bra toslovja. Kot je že omenjeno, bi bila z reformo študija tesno povezana sprememba izpitnega režima. Zastavlja se vprašanje o funkciji skušenj. Običajni njihov namen - izločiti neprimerne - je treba znatno razširiti. Izpiti naj predstav- ljajo znaten del izobraževanja: pripravijo naj študenta, da bo sproti predelal snov, orientiralo naj bi ga o pravilnosti in zgrešenosti subjektivne sodbe o sebi. Učitelju naj on1ogočajo presojo učnega uspeha, pomanjkljivosti izobraževanja, n1orebitnih nesporazumov stvarnega značaja ali težišča študija. Pri tem se razume samo po sebi, da izpiti potekajo pravilno, objektivno in stvarno, tako da naključje ne more pomembno odločati. Povprečne ocene za celotne skupinske izpite ne povedo veliko. Strokovna področja gozdarskega študija so tako heterogena, da bi bilo treba polagati izpite iz ene strokovne skupine ali pa bi morali glavni strokovni predmeti veljati za samostojne izpite. Po mojen1 mišljenju je zelo pomembno za vse predmete, ki zahtevajo - kot gojenje gozdov - konkretno predstavo o gozdu, da bi pripisovali izpitom v gozdu vellk pomen. Tako bi vsaj nekoliko ublažili študentovski strah pred skušnjami, izognili bi se nejasnosti pri postavljanju problemov ter razliki med težiščem izpita in stvarnostjo. Zelo težavno je na izpitih objektivno presoditi, koliko je kandidat sploh primeren za gozdarski poklic. Ocenjevanje je omejeno le na strokovno znanje in v najboljšem pri- meru tudi na razumevanje in zmožnost mišljenja. Skušnja na koncu praktične izobrazbe ne more obogatiti te stopnje jzobrazbe, ampak le ublaži slabe strani čiste intelektne skušnje. Končno nam mora biti jasno, da uspehi izobraževanja niso v prvi vrsti odvisni od študijskih načrtov, tudi ne od težišč izobraževanja in od skušenj. Bolj kot ti so odločilne: izbira učnega osebja, metodika visokošolskega pouka in izbira študentov. Pri izbiri visokošolskega učnega osebja je poleg samo po sebi umevnih strokovno teoretičnih pogojev pomen1bna še pedagoška sposobnost in široka povezanost s praktičnim gozdarskim poklicom. Ne moremo zahtevati od štu- denta, da bi mozaik posameznih strokovnih področij povezoval v celoto, če celo učitelji sami poznajo in obvladajo le izsečke. To potrebno široko razgle- danost si more učitelj pridobiti z obsežno lastno praktično dejavnostjo. 139 Metodika pouka je pri gozdarski strokovni izobrazbi kot tudi pri ostalih inženirskih izobrazbah zelo pomanjkljiva: najprej zato, ker učitelj sam na- vadno nima ustrezajoče pedagoške izobrazbe. V najboljšem primeru je mogel kot asistent od zgledov zavestno ali nezavestno nabrati nekaj osnovnega peda- goškega znanja. Zato so neogibno potrebni tečaji za visokošolsko didaktiko. Sama znanstvena kvalifikacija še ne zagotavlja učnega uspeha. Nadalje učitelj pogostoma ni povezan s poklicem, za katerega naj se študent izobrazi. Učitelj vedi pcuk s svojega zornega kota in pogosto ne vemo odgovora na naslednja vprašanja, ki se nanašajo na poklic: kaj mora študent pozneje brezpogojno vedeti in znati, kaj naj študent in pozneje absolvent zna sam predelati na osnovi svoje izobrazbe, v kateri skupni okvir je treba postaviti strokovno izobraževanje? Ne smemo prezreti dejstva, da se študent pod pritiskom izpitov uči marsi- česa, česar se pri predavanjih ni naučil. Na predavanjih se na splošno obrav- nava veliko preveč, seveda ker se misli, da je potrebno povedati po možnosti vse, kar se zahteva pozneje pri skušnji. Ali ne bi zadoščalo, če bi učitelj po- vedal in poj as nil le bistvene misli, ki jih je sicer malo težje razumeti? Do velikega dela potrebnega znanja se lahko dokoplje študent sam, seveda če raz- polaga s primernimi učnimi pripomočki in s potrebnim časom. študent se mora navaditi, da sam krn1ari po morju znanja. Zato mu je treba povodec profesorjev malo zrahljati in ga navajati na samostojen študij. Kljub tako prijetni svobodi poučevanja, s katero se tako pogosto zakriva pomanjkljiva koordinacija izobraževanja, imam za najboljšo rešitev strogo koordiniran učni program za osnovno in za splošno strokovno izobrazbo. študent naj bi dobil material v glavnem na polikopijah, ela bi se po njem sam učiL Kolokviji, de- monstracije in referati o preštuclirani literaturi naj bodo dopolnilo pri tem splošnem san1ostojnem učenju. Pogoj za to je, ela ima študent na razpolago za to vsaj polovico svojega časa . Najobčutljivejše vprašanje reforme visokošolskega študija je izbira štu- dentov. Načelno naj prosta izbira študija ostane neokrnjena. K bist\'enim človekovim svoboščin2.m sodi tuclj svoboda učenja, misli in prosta izbira po- klica . Toda študentom pogosto do poznih semestrov ni jasen njihov bodcči poklicni profil, to pa često povzroča napačno izbiro poklica. Poklicni profil je treba predstavili mladim ljudem, ki se zanimajo za gozdarski študij že pred začetkom študija, najpozneje pa v prvi študijski stopnji. V ta namen niso potrebna posebna predavanja, ampak zlasti prikazi, vodstvo ogledov in usmer- janje pod vodstvom gozdarskih inženirjev iz pr<:lkse in iz znanstvene dejav- nosti . Ankete z mladimi študenti gozdarstva vedno znova kažejo, ela so jih v gozdarski študij pripeljali zelo različni, a redkokdaj pravi nagibi, tako npr.: - pomanjkanje izrazitega talenta na določenem področju, npr. za mate- matiko, jezike, težja področja naravoslovnih znanosti; - veselje do bivanja v prosti naravi; - enostavnost gozdarskega študija (pogosto je temu res tako zaradi pre- skromnih zahtev); - težave pri kontaktu z drugimi, zadržanost \'Seh vrst ali nagnjenost k samotarjenju. V resnici je pa potrebna za gozdarski poklic cela vrsta specifičnih lastnosti značaja in strokovnih zmo~nosti. Razen . duševnih pogojev za študij bi bili pomembni še: zanimanje in talent za biologijo in za tehniko ter za filozofske znanosti; 140 - zmožnost za razumevanje zapletenih bioloških, socioloških in gospo- darskih zvez; veselje za prevzemanje odgovornosti, zmožnost presojanja in odlo- čanja; organizacijski talen t. Iz teh nekaj misli povzemamo naslednje zaključne pripombe: - Visokošolski študij gozdarskih inženirjev je dandanes -kot je bil tudi nekoč in kot bo tudi v bodoče - obremenjen z marsikaterimi nepravilnostmi. Da bi jih odstranili , moramo vedno znova upoštevati bistvene cilje izobraže- vanja. - Za izobraževalne cilje so na eni strani pon1embne sedanje poklicne potrebe, po drugi strani pa bodoča vloga gozdarske dejavnosti. - Globlji pomen gozdarskega poklica zato ni v trenutnih uspehih, ampak v delu, ki bo pokazalo svoje koristi v bodočnosti . Enostranska in kratkoročna težnja po materialnem dobičku, ki je sedaj tako značilna, je resničnemu na- predku gozdarstva zelo škodljiva. - Za gozdarskega inženirja v gorskem svetu velja to še prav posebno, ker se kratkoročna težnja po dobičku tam veliko huje maščuje kot v nižinskem svetu. - Gorski gozd je le malo primeren za podjetniško dejavnost v tržnem gospodarstvu. Pri vseh študijskih reformah za izobraževanje gozdarjev v goratih deželah ne gre za oblikovanje podjetnikov, ampak za inženirje, ki bodo s svojimi talenti služili deželi in narodu. GEDANKEN ZUR AUSBILDUNG DER FORSTINGENIEURE IN GEBIRGSLANDERN (Zusammenfassung) Rcformbestrestrebungcn an den Hochschulen und die Unzufriedenheit der Stu- den ten ha ben ihren berechtigten Grund in der 'Oberfi.lllung der S tudienplane, in der Uniibersehbarkeit der Wissensgebiete sowie in den standig und riicksichtslos wachsenden Anforderungen. In der Pr<1xis sincl die Anforclcnmgen ebenfalls angestiegen . Der Hochschulunter- richt is t. grossenteils zu weing auf die Bedi.irfnissc det· Praxis eingestellt. Es wurde zu \venig beachtet, dass sich das Berufsbild des Forstingcnicurs in den letzten 25 Jahren grundlegcnd verandcrt hat. Einc klarc und eincleutigc Ausbildungskonzcption tehlt den Studierenden wie auch ihren Lehrcrn. Die erste Voraussetzung fur eine sinnvolle Reform des Forststudiums bildet daher die Ausarbeitung eindeutiger, klarcr Bcrufsbilder. Das Berufsbild des im praktischen Forstdienste stehendcn Forstingenieurs solltc im Mittelpunkt der Aus- bildung stehen . Hillsichtlich der eigentlichen Fachausbildung ist eine Entlastung der Studien- plane unumganglich . Aus diescm Gruncl ist das holzwirtschaftliche Studium vom forstwirtschaftlichen zu trenncn. Bcrufsanrorderungen des Forstingenieurs lassen sich in (olgendc vier Gruppen einreihen: l. Leiter von Forstbetrieben, 2. Spezialisten im Dienste der P1·axis, 3. Spezialisten an Forschungsanstaltcn und Hochschulen, 4. Spezialisten auf vcrwandten Geibeten (Landesplanung, Naturschutz us'i.v.) . Auf die bcsonderen Bedi.irfnisse der einzelnen Gruppen kann hochstens im letzten Teil eles Studiums, besscr aber in einem Nach- diplomstudium , Riicksicht genommen werden . Der Author schla2:t eine Orr.-anjsation des Forsts1udiums in fi..1nf Stufen vor: l . all.r.-emeine Grundlagen - 3 Semester, 2. allgcmeine Fachausbildung - 3 Seme- ster, 3. praktische Tatigkeit im Forsn .. vesen - 2 Semester, 4. spezielle fachll.che Aus- 141 bildung, wobei den Studierenden grosse Freiheit in der Wahl der Hicher zu ~eben ist und auf ei.ne von den vier erwahnten beruflichen Hauptrichtungen genchtet sein soll - 2 Semester. Auch eine Reform des Priifungs\.vesens ist notwendig. Grosse Bedeutung ware in allen waldverbundenen Fachern den Priifungen im Walde beizumessen. Viele Mangel weist die Methodik des Unterrichtes auf. Den Dozenten fehlen die padagogischen Grundkenntnisse. Wissenschaftliche Qualifikation allein ist noch keine Gewahr fur den Lehrerfolg. Weiter wird der Unterrkht unter dem Blick- winkel des Dozenten betrieben, ohne dass man sich uber die wesentlichen Aus- bildungsziele im klaren ware. Der Studierende soll vermehrt zum Selbststudium angeleitet werden, dazu braucht er die notigen Lehrmittel und die notige Zeit. Die Vorlesungen sollen sich auf die wesentlichen Gedankengange beschranken, die nicht ohne \Veiteres verstanden ,...,,-crden konnen. Fur elie Wahl des Forststudiums sind selten richtige Grunde ausschlaggebend. Den Studierenden fehlt oft bis in die hohcren Semester das eigentliche Berufsbild, was haufig zu eier falschen Berufswahl fi.ihrt. Der Forstberuf verlangt eine Reihe spezifischer charakterlichen Eigenschaften und Fahigkeiten. 634.0.907.1 : 945.31 EKOLOGIJA IN VARSTVO NARAVE V SPREMENLJIVEM SVETU (s posebnim poudarkmn na študijske načrte gozdarskih visokih šol) Gerardo Bud o w ski (Morges) Gotovo ni nikogar med nami, ki se ne bi v poslednjem času zavedel pre- teče nevarnosti, ki so jo strokovnjaki poimenovali s >>krizo okolja<<. Vsakdo naj bi spoznal, da človek ne more nadaljevati z izkoriščanjem naravnih boga- stev v tolikšni meri, kot to počne dandanes. Vse to je povezano s skrbjo za kratkoročne in dolgoročne ekološke posledice, ki izvirajo iz ravnanja z oko- ljem, zlasti še to, kar se tiče njegovega onesnaženja. Od eksponencialno naraščajočega človekovega vpliva na okolje je odvisen odnos do kakovostnih sprememb v naravi. Po obdobju brezbrižnosti za kva- litetne spremembe v okolju nastane obdobje naraščajoče prizadetosti zaradi neodgovornih posegov, ki pa se v glavnem kaže le z jeznimi besedami, tj. opa- ziti je le malo ukrepanj. Ko pa vrsta nesreč, ki izvirajo iz enega samega hote- nja, izkoriščati surovine, predramijo človeka, da se zave svojih napak, »eko- katastrof«, končno le pride do dejanj. Na koncu razmišljanja ob teh spre- membah vendarle postanejo konstruktivni dejavnik pri načrtovanju zaščite narave. Seveda pa jih bo morala praksa šele potrditi. Prepričan sem, da smo - gledano s svetovnega zornega kota - trenutno v sredini kritičnega ob- dobja. Nove skrbi zahtevajo seveda drugačno lotitev, narekujejo spremembe, le-te pa vzbujajo odpor in povzročajo zamero. Namen tega posvetovanja , za katerega upam, ela se bo nadaljevalo v diskusiji in v medsebojni izmenjavi mnenj, je analiziral nekatere od nastalih sprememb v okolju in različne mož- nosti, ki so nam na razpolago, da bi učinkovito in hkrati nevsiljivo posegli v obstoječe strukture, zlasti še v gozdarstvo. Kot gozdar, ki se je poglobil v ekološke vede in probleme zaščite narave, sem se kalil v spremenljivih raz- 142 merah. Ko sem poučeval ekologijo in varstvo narave na univerzah, ki dotlej takšnih predavanj niso imele, sem se seveda srečal z nekaterimi neprijet- nostmi, zlasti z odporom, ki ga s seboj prinaša uvedba novih predmetov. čemu ta hrup okoli ekologije in varstva narave? številne knjige in druge publikacije so nedolgo tega začele obravnavati to temo. Naraščanje prebivalstva, še več, pospešen in vse bolj uničujoč vpliv človeka na okolje, sta več kot trdni dejstvi. Priča smo številnim posledicam tako imenovanih razvojnih projektov, ki so se škodljivo uveljavili , ker je pri načrtovanju njihove izpeljave botrovala takšna zasnova, ki je stremela za enim smnim ciljem. Clovek je čez noč spoznal, da je njegov planet omejen in da naravna bogastva niso neizčrpna. Začenjamo govoriti o vesoljski ladji »Zem- lja« in se vse bolj zavedati nevarne igre z okoljem. Ta nenadno prebujena zavest nas pravzaprav preseneča . Mar nismo že za časa Kopernika in Kolumba vedeli, da je Zemlja okrogla in omejena? V teoriji že, toda v naši zavesti in tudi podzavesti smo nekako vedno verjeli, da so kisik, morja, tla, živi svet in še mnogo drugih dobrin, ki jih vsakodnevno uživamo, neskončne in jih imamo za nekaj, kar je zagotovljeno v neomejeni količini. Ker smo živeli v prepri- čanju, da so bile stvari vedno takšne, kot so, je bilo težko spoznati, da smo dosegli mejo v izkoriščanju določenih dobrin in da z njihovo porabo ne smemo več nadaljevati, vsaj v tolikšni meri ne kot doslej, ne da bi se spuščali v nove, vse nevarnejše pustolovščine, katerih končna posledica so »ekokatastrofc«. Vse prej kot lahko je pripraviti ljudi do tega, da bi uvideli, da se je po- trebno drugače lotiti problema, kajti le majhen del, morda manj kot petina prebivalcev na zemlji more vsaj za silo doumeti to, kar sem ravnokar povedal. Polovica prebivalstva na zemlji živi od kmetijstva in je nezadostno hranjena. Tretjina praktično ne zna ne brati niti pisati. Za njih ti problemi ne obstajajo in jih zaradi tega res ne smemo obtoževati. Ankete javnega mnenja nam pričajo, da je za tako velik odstotek prebivalstva na zemlji največje naselje, s katerim prihajajo v stik, vas ali pa mestece, kamor priložnostno prinašajo svoje izdelke naprodaj . Ozrimo se še na celo vrsto državnikov širom po svetu, ki delujejo v duhu ozkega nacionalizma, namesto da bi se ravnali po načelu široko_ zastavljenega internacionalizma, in spoznali bomo na kako šibkih nogah sloni zavest v tem pogledu! Vendar je res. Upoštevati je treba dejstva, ki nam jih nudi znanost, in uvideli bomo, da moramo prenehati s takšnim ropanjem naravnih bogastev in da mora človek težiti k dosegi ravnovesja s svojim okoljem, če želi obstati. Prepričan sem, da je na znanstvenikih, na univerzitetno izobraženih krogih, da pokažejo, kako je treba v tej situaciji ukrepati, dalje, da postrežejo z dej- stvi in pokažejo političnim voditeljem pravo pot, tj. kakšne so rešitve; da, osnovati bi morali filozofijo, ki bi jo v nekaterih deželah skorajda lahko ime- novali »morala<< in ki bi nakazovala osnovne smernice za reševanje nastalih problemov. Toda do sedaj se znanstvenikmn -gledano z najširšega stališča - največkrat ni posrečilo prevzeti na tem področju vodilno vlogo, pač pa so to praznino spretno zapolnili in problem predstavili v nepravi luči razni dema- gogi, samozvani preroki in drugi preračunljivci. še slabše pa je to, da je razširjena 1ned ljudmi določena apatija in brezbrižnost ali, če hočete, tip filozofije, sloneče na načelu ))Apres moi le deluge«, ki je na splošno prevladalo nad skrbno zastavljenim dolgoročnim načrtovanjem. V sak do mi bo gotovo pritrdil, da še vedno živimo v svetu, kjer je nacionalizem močnejši od inter- 143 nacionalizma, in to zlasti takrat, ko naj bi prišlo do premišljenega izkoriščanja naravnih bogastev. Najraje se odločamo na osnovi tega, kar je dobro zame, za mojo provinco, za mojo deželo, le redkokdaj za našo Zemljo. Neuspeh znanstvenikov Znanje znanstvenikov se kopiči eksponencialno. če želi kdo na določenem področju kaj doseči, se mora specializirati; to pa je zvezano z določeno osa- mitvijo od drugih disciplin, ki niso neposredno v zvezi z izbranim področjem specializacije. Naša družba je pač takšna, da je uspeh odvisen od specializacije. če si specialist na določenem področju, se ti na stežaj odpro številna vrata. Na drugi strani pa biti »univerzalen(( često pomeni sinonin1 za človeka, ki ne- kaj ve o mnogih stvareh in seveda malo o posameznih. Specialist je dobro plačan, vsepovsod občudovan in edino naravno je, da se bistra mladina žene, da bi postali specialisti in ne splošni strokovnjaki. Lahko uganete, da gre v tem primeru za proces naravne selekcije. Obetajoči mladi ljudje postanejo speci- alisti, preostali pa splošni strokovnjaki. V mislih imam zdravniški poklic, zdravnika splošne prakse, na drugi strani pa visoko specializiranega doktorja medicine. V tem primeru je morda vse to res, toda prepričan sem, da to ne drži, ko gre za področje skrbi in gospoda~.-jenja z okoljem, kjer se je potrebno interdisciplinirano lotiti problemov, in to na zelo široki osnovi. To prav gotovo velja za vodilne ljudi, ki upravljajo z naravnimi bogastvi, z mestnim in pokra- jinskirrl načrtovanjem, in za ekonomiste, zlasti še za tiste, ki imajo na skrbi narodno gospodarstvo, sloneče na izrabi zemljišča. Prav posebno pa še velja to za strokovnjake, ki skrbijo za okolje, za tiste, ki so zadolženi za načrtovanje kmetijskih zemljišč in za izrabo zemljišča na splošno. Posebno skrb pa moramo posvetiti tistim površinam, ki mejijo na kmetijske, nič manjše pa tudi gozdu ne. Prepričan sem, da moramo gozdarji, vsaj nas dobršen del, neogibno postati uporabni vsestranski strokovnJaki. Poziv gozdarstvu Bolj kot takšne gozclarje, ki vedo nekaj o vsaki stvari, potrebujemo dobro izšolane gozdarske strokovnjake, ki bodo znali opredeliti in uveljaviti osnovno vlogo go~~darstva v okviru splošne izrabe zemljišča. To naj bo poziv, da se mora gozdar spoprijeti s spreminjajočin1 se okoljem. Ali se bo prilagodil, ali pa bo pri reševanju problemov, ki se nanašajo na gospodarjenje z okoljem, potisnjen v ozadje in bo svoje mesto odstopil drugim profesionalcen1, kot so biologi, agronomi in ekonomisti, ki se nehote enostransko lotevajo problemov; vse pa druži želja prispevati k razreševanju nekaterih najbolj perečih pro- blemov, ki so se pojavili kot posledica spre1nenjenih socialnih in ekonomskih struktur; nm'sezadnje pa jih sili k temu njihova ambkija, da bi se izkazali pri reševanju vse pogostnejših ekokatastrof, ki jin1 je človek dandanes izpostav- ljen. Uporabo zemljišč, razen urbanističnih območij, cest in pod., lahko na grobo razdelimo v poljedelstvo, živinorejo in komercialno gozdarstvo. Ostane pa še svet, ki ni primeren za nobeno obliko naštetih dejavnosti. Nad polovico Zem- ljine površine sodi v to kategorijo. To je svet puščav, gora, tunder in tajg ali ncproduktivnih grmišč in gozdov. V zadnjen1 primeru gre pogosto za ncpri- stopne gozdove. Na številnih gospodarskih karlah, ki jih poznam, je pogosto 144 z zeleno barvo označena kategorija »gozdovi in druge neproduktivne povr- šine«. Toda ali so res neproduktivne? Mar bodo vselej nepristopne? Seveda ne. Vemo, da v teh predelih potekajo procesi, ki obnavljajo kisik in uravnavajo vodni režim. Ta območja so važni rezervoar ji za živalstvo, »genski bazeni«, kjer moremo najti nove vrste za uspešno vzgajanje in žlahtnjenje. Vpliv teh območij na planetarne procese (npr. strujanje zraka in s tem padavinski režim) je splošno znan. Nadalje rabijo znanstvenikom za poligone, kjer pro- učujejo naravne procese »in situ«. Tamkajšnje življenje, na katerega človek ne vpliva, in privlačnost pokrajine sta vedno pomembnejši vir rekreacije in za- bave, to pa je hitro spremenilo gospodarstvo tamkajšnjih dežel. Primer: turizem, v glavnem opazovanje divjadi, je glavni gospodarski vir Kenije. Po- sredne koristi gozda donašajo španskemu gozdarstvu več denarja kot izku- piček od prodanega lesa, čeprav odpada velik del gozdov v tej deželi na komer- cialne drevesne plantaže. Puščave širom po svetu pridobivajo na pomenu, ker so z določenimi posegi vanje primerne za človekovo življenje. špekulacije z zemljišči, ki jih je mogoče uporabiti za gradbene namene, se množijo. Doslej neproduktivna območja postajajo vse pomembnejša. Brez njih ne bi 1nogli živeti, zlasti, če upoštevamo njihov pomen za funkcioniranje biosfere. Puščave so zelo občutljive za plenitev, za človekovo zlorabo, za onesna- ženje, za nepopravljive izgube v delikatnem ravnovesju njihovih ekosistemov, o katerih vemo zares bore malo. Praktično ni specialistov, ki bi vedeli, kako ravnati s puščavami. Toda ceste so zgrajene, nafta se črpa in še drugače so posegli vanje, ne da bi se zavedali, kakšne bodo posledice. Koliko ekspertov za »ravnanje in gospodarjenje« <: prvobitno naravo poznate? Koliko »Strokovnja- kov za ravnanje in gospodarjenje s puščavami« je na Ze1nlji, kjer tretjina površine tone pod peskom? Da se razumemo. Pri tem ne mislim na znanstve- nike, ki vedo, kaj se dogaja v puščavah; te imamo, čeprav malo. V mislih imam strokovnjake, ki bi znali predvideti, kako bodo puščave reagirale na različne oblike poseganja vanje :in na gospodarjenje z njimi in ki bodo znali koristno uporabiti nakopičeno znanje in izoblikovati najboljšo tehniko gospodarjenja ob razmerah, ki tam vladajo. Podobno bi mogli reči za gospodarjenje z gozdovi na visokih gorah, na zelo strmih pobočjih, kjer njihovo gospodarsko izko- riščanje ni mogoče. Tam se zdi situacija nekoliko jasnejša, ker nekako pred- postavljamo, da moramo te predele pustiti pri miru. Toda že smo priča izgubljenim bitkam v mnogih deželah, kjer je populacijski pritisk družno z boljšimi komunikacijami dosegel doslej nedotaknjene predele, in to je že zametek razkraja. Trenutne koristi glede stanovanjske gradnje in rekreacije največkrat ne upoštevajo tehtnih pomislekov strokovnjakov, ki slonijo na dolgoročnih ekoloških aspektih, povezanih z ohranitvijo ravnovesja v naravi. Ni dolgo tega, ko še ni francoska vlada z ničemer preprečila skrčenja pomemb- nega dela slavnega nacionalnega parka La Vanoise, da je omogočila gorski skupnosti graditev več smučarskih vlečnic v območju, ki so ga soglasno imeli glede znanstvenega pomena in pokrajinskih lepot za edinstvenega ter ga do- ločili za zadnje pribežališče kozorogov. Ravnanje in gospodarjenje z divjino, zlasti z divjadjo, je umetnost in spretnost, ki ju stoletja gojimo in razvijamo. Dandanes smo priča novim pri- mesem, zlasti glede shem gospodarjenja. Upoštevati moramo, da človekov pritisk na naravno okolje narašča eksponencialno. Spreminjajoče se situacije zahtevajo novih tehnik ravnanja in gospodarjenja. želja po opazovanju in fotografiranju divjadi kot tudi po 1ovu na trofeje tako drastično n;wašča, da postajajo mnogi ukrept neučinkoviti . Vse hujša izpostavljenost ljudem in 145 spremembe v naravnem okolju boleče pritiskajo na divjad in rastlinstvo. Lov na trofeje je črn madež, ki izčrpava, včasih pa celo iztrebi nekatere živalske vrste. Vse navedeno nedvomno sodi v delovno področje gozdarjev. Toda, ali so ti pripravljeni zoperstaviti se grozeči nevarnosti? Karkoli je bilo storjenega, je bilo premalo, ker se gozdarji niso ustrezno šolali, da bi se mogli dinamično prilagajati spremembam. Kot vsi specialisti, se tudi oni odlikujejo z uveljav- ljanjem znanja, ki so se ga naučili, in skušajo zavedno zmanjšati pomen ali pa obiti tisto področje, kjer je njihova sposobnost pomanjkljiva ali pa ne ustreza. Mnogi tropski gozdarji na primer dobesedno sovražijo mešani naravni gozd, ker ne poznajo njegove kompleksne vzajemnosti. Nihče jih ni učil, kako naj ukrepajo. Pogosto pa celo napačno botanično identificirajo večino vrst v me- šanih gozdovih, medtem ko mnogi nepismeni delavci pod njihovim nadzor- stvom ali pa tako imenovani »necivilizirani domorodci«, ki so bili rojeni in so odraščali v bližini teh gozdov, razpoznavajo drevesne vrste po skorji, po zunanji podobi in po vonju lesa ter po drugih znakih. Neposredna posledica tega je bila, da je bilo veliko zelo pomembnih 1nešanih gozdov posekanih in spremenjenih v kratkotrajne pašnike ali pa v plantaže eksotičnega drevja, pogosto s škodljivimi posledicami. Imel sem priložnost srečati številne gaz- darje v tropskih deželah, ki so zagrizeno oporekali »l>naraven način«. Takšno širjenje pa mora sloneti, kot smo že ugotovili, na uporabi izsledkov več disciplin, zlasti moramo poudariti naslednje vidike: 1. Zelo dobro poznavanje naravnih bioloških procesov, zlasti še medseboj- nih odnosov (ekološka osnova) kot osnove za poseganje v naravo. Taksono- mija rastlin in živali, pedologija, hidrologija, klimatologija so očitno neogibno potrebne. 2. Sodobna zavest o socialni, estetski, ekonomski kot tudi vzgojni vlogi gozdnate pokrajine in robnih območij, ki jih uporablja kmetijstvo, vključno živinorejo. Spreminjajoča se in naraščajoča potreba po rekreaciji, lovu, ribo- lovu, opazovanju neokrnjene narave in fotografiranju, večino prek ustreznega gospodarjenja z nacionalnimi parki in ekvivalentnimi rezervami, ribištvom, lovom, uporabo voda, mora biti usklajena s spreminjajočimi se socialnimi in ekonomskimi strukturami. 3. Gozdarji se morajo veliko bolj angažirati pri načrtovanju uporabe zemljišč. Zato je potrebno boljše poznavanje kmetijstva (vključno živinoreje), načrtovanja pokrajine, turizma, urbanizacije in prvobitnih območij. 4. Potrebna je večja zavzetost pri ravnanju in upravljanju »pedagoških in znanstvenih pomožnih sredstev« v zvezi z gozdom; zlasti slednje je bistveno v najširšem pomenu besede. Ta koncepcija, ki smo jo razložili, se utegne zdeti precej nova, ker gozdarju zaupa skrb za »razvijajoče se« objekte, ki jih mo- remo uporabiti za vzgojo, pa naj bo to za javnost na splošno, za šole prve in druge stopnje ali pa za pripomočke, ki omogočajo prakso univerzitetnih štu- dentov in osnovo znanstvenim raziskavam. To je v določeni povezavi s tistim, kar nekateri imenujejo »interpretacija«, ki je tako pogostna v nacionalnih parkih ZDA; toda koncepcija, ki smo jo na kratko opisali, je mnogo širša. Poudariti je treba dinamično vlogo gozdarstva v hitro se spreminjajočem okolju. Ni dvoma, da pri tem gozdar- v mislih imam takšnega strokovnjaka v najširšem pomenu besede- igra pomembno vlogo, da bo prispeval k reše- vanju problematike ali pa celo prevzel vodstvo. Sedanji poudarek na količin­ skih posegih v naravo naj bi prenesli na kakovostno vrednotenje, in in to v skladu z določeni1ni načeli in z neko osnovno filozofijo, s katero naj bi bil pre- žet sleherni gozdar. To moremo in mormno doseči z ustreznimi vzgojnimi meto- dami. Obstoji možnost uvesti ali pa učvrstiti nekatere iclealistične vrednote v našem, pogosto pretirano materialistično usmerjenem svetu. Mogoče je pri- spevati k pestrosti in prepustiti prosto izbiro poznejšim generacijmn ter pomagati pri snovanju smiselnejšega življenja. Prispevek univerzitetnih študijskih načrtov k spremembam Koliko teh novosti je mogoče in koliko bi jih bilo potrebno uvesti v uni- verzitetne študijske načrte, je seveda odvisno od posameznih dežel in razmer ter vodstev, ki vplivajo na smernice, katere na določenih univerzah upoštevajo. Velike in bogate dežele si lahko privoščijo posebne fakultete, ki bi se speci- alizirale za področja, kot so: nacionalni parki, ravnanje in gospodarjenje z divjino, razvoj turizma v gozdnatih predelih, seveda skupaj z tradicionalnimi gozdarskimi vejami, kot so, gospodarjenje z gozdovi, izkoriščanje in druge . Toda potreba po širši podlagi bo neogibno ostala prisotna ne glede na pogoje. 147 Nekatera tradicionalna področja bi bilo treba skrčiti, da bi tako lahko na- pravili prostor za obširnejše obravnavanje druge osnove. Ne bi bilo težko uvesti ekološko obarvan dodatek v mnoge kurse biologije. Potrebujemo več seminarjev, ki bi jih pripravili potujoči ugledni stro- kovnjaki. Dajati moramo priznaja za eksperimentalna dela, ki bi jih opravili študenti na po_dročju upravljanja z gozdovi. Razprave, temelječe na kritičnem pregledu literature, praksa na interdisciplinarnem področju, ki bi se nanašala na bistvo problematike okolja, če je le mogoče skupaj s študenti drugih fakul- tet, ki jih zanimajo podobni problemi, vse to so le nekatere sheme, ki bi jih bilo potrebno preskusiti. Preiti moramo s konvencionalnih in ortodoksnih postopkov k metodam, ki bodo slonele na višjih motivacijah. Varstvo narave, kot srno ga definirali, bi lahko uspešno dodali številnim kursmn, kjer je končni smoter gospodarjenje, lahko pa bi postalo samostojna disciplina, kot je to primer v n1nogih deželah. Zavedati se moramo, da so zares dobri in zelo uspešni specialisti za gospo- darjenje z gozdovi tudi tisti, ki razpolagajo z najširšo podlago iz različnih področij, ki se direktno ali posredno tičejo gozdarstva. Ti so tudi najbolj ustvarjalni in se ohranjajo »večno« intelektualno mlade ter so tako zvesti osnovnemu razvojnemu zakonu, ker se lahko prilagajajo spremembam, de- jansko pa so tudi sami gibalo spren1emb. Slovstvo Budowski, G.: (1970) Quantity-quality rclaiionship in environmental manage- ment, Impact of Science on Society, (UNESCO), 20, (3). IUCN (1965) Conservation Education, Papers presented at the Workshop on Conservation Education, Nairobi, 12-13 September 1963, IUCN Supplemcntary, 7. TUCN (1967) Conservation Education at the university level, Papers presented at the symposium on conservation education, Lucernc, Switzerland, 23-24 June 1966, IUCN Supplcmentary, 9. 1 UCN ( 1968) Conservation education and training, Papers presen ted at the Con- ference on Conservation of Nature and Natural Resources in Tropical South Eeast Asia, Bangkok, Thailancl, 29 Nov.-4. Dec. 1965. IUCN Supplementary, 11. TUCN (1968) Conservation education, Papers presented at the Latin American Conference on the ConservaLion of Rcnwablc Natural Resources, Badloche, Argen- tina, 27 March-2 April 1968, IUCN Supplementary, 12. OEKOLOGIE UND NATURSCHUTZ IN DER WANDELBAREN WELT (mit besonderem Akzent auf die StudienpH\ne der forstwirtschaftlichen Hochschulen) ( Zusammenfassung) Der Einfluss des Menschen auf seine Umv,relt wird sehr schnell immer starkcr. Die Natur, welche dadurch erschrecklich geschacligt wird, muss unverzi.ig1ich ge- schi.itzt werden. Wenn wir di sonst unauswcichlichen ))okokatastrophen« verrneiden wo1len, milssen wir die Meimmg, dass die Naturgi.iter der Brdc unerschopflich seien, entschicden zuriickweisen. Zugleich mit der Stjllegung der 1iicksichtslosen Pli.in- derung der Naturreichti.imer ist es notwending allseitig zu sorgen, dass der Mensch cin moglichst dauerhaftes Gleichgewicht mit seiner Umwelt bewahrt. Auf unscre cgozcntrischen Bestrebungen und auf Eigriffe in die Schatzkammer der Natur mi.i.s- sen wir verzichten und uns unabHissig darauf besinnen, dass unsere Sorge auf das \Vohl der ganzen Bevolkerung unseres Planeten gerichtet sejn muss. Bei dicsen Bestrebungen muss die vVissenschaft die bedeutenste Rolle tragen, und dies trotz der bisherigen Misserfolge bci ihrer diesartigen Betatigung. Dre Fach- 148 leute, welche fUr unsere UmwelL Sorge tragen, mii.ssen nicht nur das Wissen ihres Faches beherrschen, sondern sie mi.issen zugleich auch alle jene Disziplinen allseitig kennen, welche die allgerneine und die besondere Bodennutzung beriihren. Dabei muss der Forstmann eine mitentscheidende Rolle, mitunter gar die Hauptrolle spielen. Infolgedessen muss er schon beim Studium das erforderliche umfassende Wissen erhalten und sich die notwendige Denkart aneignen, welche ihn fii.r eine gcdeihliche Gestaltung der waJderreichen Natur befahigen werden. Es ist deshalb eine Umordnung des Hochschulstudiums unumganglich notwendig und, im Zusam- menhang damit, auch eine gri.indliche Umanderung des Studienplanes. Die Behcr- rschung eines umfassenden interdisziplinaren Bereiches darf aber nicht Aufgabe nur des ordentlichen Studiums sein, sonden1 sie muss sich an die verschiedenen Formen der nachtraglichen Fortbildung anlehnen, damit die Erhaltung und Gestaltung der Lebenswelt spezialisierten Forstleuten anvertraut wird, welche zugleich mit dem weitesten Wissen aus jenen Gebieten verfi.igen tverden, die unmittelbar oder mittel- bar das Wirtschaften mit den Waldern tangieren. 634.0.945.31 ( 493) šTUDIJ GOZDARSTVA V BELGIJI Prof. dr. M. Van Mie gr o et (Gent) V Belgiji je mogoče študirati gozdarstvo na treh visokošolskih zavodih; v francoskem jezikovnem območju na državni fakulteti kmetijskih ved v Gcm- bouxu in na katoliški univerzi v Lowenu, v flamskem jezikovnem območju pa na državni univerzi v Gentu. študij gozdarstva se je oblikoval v štirih etapah. Prva zakonska ureditev študija izhaja iz ]eta 1920, ko je študij gozdarstva postal del izobraževanja na tehnjških šolah. študij je na vseh treh šolah trajal štiri leta, diplomanti pa so dobili diplomo gozdarskega inženirja . Leta 1934 so študij gozdarstva podaljšali na pet let in ga razdelili na tri cikluse. Prvi, kandidatski ciklus, je trajal dve leti, drugi prav tako dvoletni ciklus, je oblikoval kmetijske inženirje, po končanen1 tretjem, enoletnem ciklusu, pa so absolventi dobili diplon1o gozdarskega inženirja. Po drugi svetovni vojni, leta 1947, so visokošolski študij gozdarstva pre- vzele kmetijske visoke šole, študij je še nadalje trajal pet let, vendar pa je bil razdeljen le v dva ciklusa. Prvi dve leti je bil skupen za vse študente kmetijske visoke šole, v tretjem letu pa so m.ogli kandidati izbirati med šestimi usme- ritvami, 1ned njimi je bilo tudi gozdarstvo. Diplomanti te študijske usmeritve so dobili diplomo gozdarskega inženirja. Leta 1967 so kmetijske visoke šole postale kmetijske fakultete. Prvi dve leti Š1L!dija sta še nadalje ostali skupni za vse študente fakultete, nato pa lno- rejo kandidati izbirati med 15 usmeritvami, ena izmed njih je tudi gozdarstvo. V okviru zakonskih določil gre lahko vsaka univerza po svoji poti. To pomeni, da nimajo enotnega in splošno obveznega študijskega programa. Vsaka uni- verza razvija tista področja, za katera ima primerne specialiste. Na univerzi v Gentu je npr. študij gozdarstva sedaj urejen takole: Kandidatski ciklus traja dve leti in je enak za vse študente ne glede na poznejšo specializacijo . Kandidati poslušajo naslednje predmete: 1natematiko, fiziko, splošno kemijo, mineralogijo, geologi jo, zoologij o, botaniko, psihologijo dela, narodno· gospo- darstvo, biometriko in statistiko. Nato sledi triletni specializirani študij. Vsa 149 predavanja tega dela so razdeljena v dve skupini, in sicer: l. v študij osnov, kamor sodijo zlasti naslednji temeljni gozdarski predmeti: gojenje gozdov, urejanje gozdov, gozdarska politika in gozdarska zakonodaja, ter 2. v študij ožjega strokovnega področja, kjer lahko študenti izbirajo med naslednjimi specializacijami: gozdarstvo zmernega pasu, gozdarstvo dežel v razvoju, var- stvo narave, izkoriščanje gozdov. Primer načrta za študij gozdarstva (s specializacijo »gozdarstvo zmernega pasu«): I. letnik Matematika Fizika Splošna kemija Mineralogija Zoologija Bo tani ka III. letnik Sistematika Fitogeografija Dendrologi ja Biometrika Ekologija rastlin Pedologija Klimatologija Topografija I V. letnik Anatomija lesa Gozdarska zakonodaja Gozdarska politika Urejanje gozdov II Primerjalno gojenje gozdov II. letnik Psihologija dela Narodno gospodarstvo Biometrika in statistika Mehanika Fizika Splošna kemija Geologi ja Zoologija Bo tani ka IV. letnik Ekologija rastlin Fitocenologija Parazitologija Urejanje gozdov I Gojenje gozdov I Tehnika gojenja gozdov I Mikrobiologij a Gozdna pedologija Topografija II Tehnologija lesa Lovstvo Gozdna higiena Gojenje rib Tehnika gojenja gozdov II Gradnja cest Na teden morajo študenti imeti naj1nanj 20, največ pa 25 ur predavanj in vaj. Na koncu študija mora kandidat izdelati diplomsko nalogo, ki obsega 60 do 100 strani. Po enoletnem dodatnem študiju more diplomirani gozdarski inženir dobiti še diplomo iz enega sorodnih področij, npr. iz vrtnarstva, teh- nike kultiviranja ipd. Taka ureditev je možna zaradi mnogih skupnih pre- davanj v osnovnem študiju. Diplomanti gozdarstva se zelo malo zanimajo za poklicno pot v lastni deželi, še manj pa za državno gozdarsko službo. Prednost dajejo zlasti dejav- nosti v deželah v razvoju. Sedanje razvoje tendence študija gozdarstva so naslednje: - Zmanjšanje števila ur predavanj in vaj, da imajo študenti več časa za samostojno delo. - Zmanjšanje števila ur predavanj v korist povečanemu seminarskemu delu. če je le mogoče, naj bo študij individualen z uporabo sodobnih metod, ki naj nadomestijo dolgočasna predavanja. - Priprava novih izpitnih metod in drugačne ureditve izpitov. 150 - Naraščanje zanimanja za vprašanja varstva narave, človekovega okolja, ureditve prostora in rekreacije. - Priprava tretjega ciklusa študija ob obilnejšem sodelovanju z drugi1ni fakultetami (interdisciplinarni študij). Socialna in demografska kriza, ki je nastala zaradi prehitre industriali- zacije, stopnjuje vlogo gozda kot rekreacijskega objekta. Vedno odločnejša postaja tudi rekacija na pretirano tehniziranje gozdarstva, še posebej na tehniziranje gojenja gozdov. Hkrati narašča zanimanje za tako gospodarjenje, ki je blizu naravi. Ugoden razvoj gozdarstva pa pospešuje tudi vedno večje zanimanje jav- nosti, tiska, radia in televizije za naravo, za varstvo narave, za gozd in za delo gozdarja. Med te akcije sodijo zlasti vsakoletni dan pogozdovanja 21. marca, mesečni televizijski program »SOS narave« in druge. Priredil Iztok Win kle r DAS STUDIUM DER FORSWISSENSCHAFTEN IN BELGIEN (Zusammenfassung) In Belgien kann das Forstwesen auf drei Hochschullehranstalten studiert wer- den: im franzosischen Sprachgebiete auf der staatlichen Fakultiit fur Landwirt- schaftswissenschaften in Gembloux und au[ der katholischen Universitat in Lowen, im flamischen Sprachgebiete auf der staatlichen Uni.vers itat in Gent. Das forstwirtschaftliche Studium ist mit jenem der landwirtschaftlichen Wis- senschaften eng verbunden und zwar so, dass die ersten zwei Studienjahre fiir alle Studierenden gemeinsam sind, danach aber konnen die Studenten unter 15 Studien- richtungen, darunter auch Forstwirtschaft, wah.len. Im Rahmen der gesetzlichen Bestimmungen kann jede Universitat ihren eigenen Weg gehen. Das will sagen, dass es kein uniformiertes und allgemein verpflichtendes Studienprogramm gibt. Jede Universitat entwickelt jene Wissensgebiete, fUr welche ihr geeignete Spezialisten zu Gebote stehen. Auf der Universitat in Gent ist zum Bcispiel das Studium folgendermassen ge- regelt: Die Kandidatenstufe dauert zwei Jahre und ist fiir alJe Studicrenden, ohne Rii.cksicht auf ihre sp~itere Spezialisierung, gleich. Dieser Stufe folgt ein dreijahriges Spezialstudium. Alle Vorlesungen dieses Studienteiles sind in zwei Gruppen ein- geteilt: Das Studium der Grundlagen und das Studium des engeren Fachgebi.etes, in dem die Studenten unter folgenden Spezialisationen wahlen konnen: Forstwirt- schaft in der gemassigten Klimazone, Forstwirtschaft in den Entwicklungslandern, Naturschutz, Forstnutzung. Die gegenwartigen Entwicklungstendenzen des forstwissenschaftlichen Studiums sind: Reduzierung der Vorlesungs- und Dbungsstundenzahl, um so den Studierenden mehr Zeit flir die individuelle Arbeit zu lassen, Mindenmg der Vorlesungsstunden zu Gunsten vermehrter Seminararbeit, Vorbereitung neuer Priifungsrnethoden und einer andersartigen Einrichtung der Prilfungen, Vorbereitung eines dritten Studien- zyklus und bei diesem engere Fii.hling mit andcren Fakultaten. Die infolge zu schneller Industrialisierung entstandene soziale und demogra- phische Krise erhoht den Wert des Waldes als Rekreationsraum. Immer starker wird auch die Reaktion gegen die ii.bertriebene Technisierung der Forstwirtschaft, und das Interesse fii.r naturnahes Wirtschaften nimmt zu. Die giinstige Entwicklung der Forstwirtschaft fordert auch das wachsende Interesse der bffentlichkeit, Presse, Radio, Fernsehen, fUr die Natur, den Naturschutz, den Wald und die Arbeit des Forstmannes. 151 DRUšTVENE VESTI STROKOVNO POSVETOVANJE IN PLENUM ZVEZE IT GIPL Dne 8. 12. 1970 je priredila naša zveza v inštitutski dvorani v Ljubljani posveto- vanje o temi: »Vprašanja mehaniziranega lupljenja lubja smreke in jelke v odvis- nosti od koncentracije lesa na skladiščih<<. Nato pa je zasedal plenum zveze, ki je pregledal in ocenil našo društveno dejavnost v preteklem letu in je začrtal smer- nice za bodoče delo. Posvetovanje je pritegnHo k sodelovanju veliko naših strokovnjakov, saj obrav~ navano vprašanje postaja vedno bolj aktualno, ustrezno gradivo _pa je bilo prej razposlana vsem gospodarskim organizacijam gozdarstva in industrije za predelavo lesa, kjer je bilo pred posvetovanjem dosegljivo vsem članom. Na samem posveto- vanju pa je bila omenjena tema obravnavana z enim glavnim referatom in z dvema koreferatoma ter pojasnjena s prikazanim filmom in diapozitivi. Tudi gradivo za plenum je bilo prej razposlana vsem društvom . Nanašalo se je zlasti na organizacijska vprašanja in na statut zveze. Za plenum je bila razen drugih predvidena še posebna točka dnevnega reda, tj. podelitev diplom častnim in zaslužnim članom . Prisotni so ob tem svečanem dogodku s splošnim odobravanjem pozdravili in sprejeli predlog upravnega odbora zveze, da se dvema članoma izreče posebno priznanje za izredne društvene in družbenogospodarske zasluge . Tovarišu ing. Tugomiru Cajnku je bila izročena di- ploma zaslužnega člana Zveze IT Jugoslavije, tov. Antonu Petkovšku pa diploma častnega člana Zveze IT GIPL Slovenije. Priporočila in stališča posvetovanja )}O vprašanjih mehaniziranega Iupljenja lubja jelke- smreke v odvisnosti od koncentracije lesa na skladiščih« l . Prvenstveno je potrebno uporabiti tuje izkušnje in rešitve ter na podlagi le-teh usmeriti naša raziskovanja, tako, da bi čim hitreje in laže prišli elo rešitev, ki bodo najbolje ustrezale raznim primerom v naših gospodarskih razmerah. V vsa- kem primeru je treba tudi presoditi, kakšno ekonomičnost omogoča določena rešitev. 2. Lupljenje ali beljenje je osrednje vprašanje strojne obdelave iglavccv. Hkrati s tem pa je zlasti na centralnih skladiščih stremeti za kompleksno mchaniziranostjo tudi vseh drugih del, kamor sodijo zlas ti čeljenje, sortiranje, izmera lesa itd. Na skladiščih lesnoindustrijskih obratov pa je treba skušati smotrno vključeve1ti obsto- ječe naprave, zlasti sortirni trak in portc::lni žerjav, da bi se izognili odvečnim inve- stici iam. Elektronska izmera lesa pa naj bi bila tako urejena, da bi hkrati zado- voljila eba partnerja, to je dobavitelja in prevzemalca lesa. 3. Posebno vprašanje, ki je povezano z mehanično obdelavo lesa na skladišču, je racionalizacija transporta, zbsti spravila le<~a . Ta problem .ie treba hkratno reše- vati zlasti, ker v gozdni proizvodnji odpadejo največji stroški ravno na spravilo lesa in so zato pri spravilu možni na.ivečji prihranki. Smotrno raziskovanje pa zahteva, da ga glede racionalizaciie transporta lesa opravlja posebna raziskovalna skupin·a. zlasti zaradi občutljivih lastnih specifičnih problemov. To je tudi v glav- nem referatu poudarjeno. 4. Pri odločanju o vrsti. luaiu in obsegu mehaniziranega skladišča, .ie treba v zvezi s transportom lesa do skladišča upoštevati predvsem možno in racionalno koncentraci io lesa. upošteva.ioč nri tem tudi skladišča lesnopredelovalnih obratov. 5. Koncentracija lesa ima dva različna pomena. Prvi .ie zbiran ie lesa. ki ga dosežemo tako, da na določeno skladišče usmeri amo čim več lesa tudi s podal iš::~.­ nim spro.vilom in prevozom . Ta koncentraci.ia ie odločilneiia pomena za uvaianie mehaniziranega luplienia in za drugo stroino obdelavo na skladišču . Drugi pomen pa ima koncentraciia sečeni, bodisi no ha aJi no noložaiu in prostoru sečišč v določenem letu; le-la pa neposredno zadeva le racionalizacijo spravila lesa. Ta drugi 152 način koncentracije lesa lahko posredno vpliva tudi na obseg in uspešnost prvo omenjene koncentracije lesa na skladiščih. 6. če je mogoča zadostna koncentracija lesa, je najrentabilnejše centralno meha- nizirana obdelovalne skladišče. Najmanjšo potrebno količino lesa moramo izračunati s kalkulacije (ole. 30.000 m 3 ). Zaradi osnovnega ekonomskega principa, da ne pre- kinjamo prevoza in s tem ne povzročamo prekladanja lesa, bo centralno skladišče prišlo praviloma v poštev na koncu prevoza poglavitnih količin lesa (hlodov), to je na ali ob krlišču žagarskih industrijskih obratov. Takšne možnosti pa so za sedaj pri nas sorazmerno redke. 7. Smotrno koncentradjo lesa na žagarskem obratu je mogoče najučinkoviteje doseči tudi z združevanjem manjših žagarskih obratov; zato pa je potrebna posebna, toda hkratna obravnava. Zato je sporazumno reševanje zadevnih vprašanj med gozdarstvom in lesno industrijo tem bolj potrebno in koristno. Vključuje lahko tudi vprašanje participacije pri investicijah in dohodkih. 8. Stremeti je za tem, da se na istem mehaniziranem skladišču olupi ali obdela ves les iglavcev, to je različno debelih in raznovrstnih sortimentov. Kjer bo na centralnem skladišču prišla v poštev strojna obdelava vsega lesa iglavcev in bo količina presegala kapaciteto večjega lupilnega stroja (npr. cambio- 66 cm), je elconomičneje lupiti droben les z enakovrstnim manjšim strojem (premera do 20 ali do 35 cm, ki zmore ok. 10.000 do 20.000 m 3 na leto). 9. Vprašanje mehaniziranega lupljenja iglavcev pa moramo hkrati reševati tudi tam, kjer v doglednem času ni računati s centralnimi mehaniziranimi skladišči, zlasti . ker na take primere pri nas odpade pretežna količina lesa iglavcev. Tu se mo- rajo prizadevanja gozdarstva in lesne industrije v predvideni skupni raziskovalni nalogi najočitneje uveljaviti. Včasih bodo možne hitre rešitve, drugič pa bo treba več potrpljenja in smotrnega raziskovanja. Zato moramo misliti tudi na »mobilna skladišča« ali na skladišča s prevoznimi stroji, ki bi z obhodom vključevala več skladišč. Pri tem bo treba posebej presojati, katera dodatna strojna obdelava bi prišla poleg lupljenja še racionalno v poštev. Zato ne smemo biti neučakani, ker bi prenagljene rešitve lahko bolj škodile kot koristile. Začasn-e rešitve pa naj ne bi ovirale razvoja k intenzivnejšim poznejšim rešitvam. 10. Za uspešno ali kakovostno strojno lupljenje je zelo pomembno, da ga opra- vimo, predno se lubje osuši. Zato moramo upoštevati tudi časovni razpored dotoka lesa na skladišče oziroma do lupilnega stroja, ali pa poskrbeti, da omehčamo osu- šeno lub_ie. 11. Obdelava dolgega lesa na skladišču prihrani nekaj dolžinskega presežka (nadmere), ker odpade dvojno čeljenje. Na centralnih skladiščih, na katerih se dovaža les po javnih prometnicah, moramo računati z dovozom omejeno dolgega lesa, ole. 12, 14m. Na gozdnih skladiščih ob kamionski cesti, kamor doteka les le po gozdnih prometnicah, pa je možna tudi dal iša deblovina v odvisnosti od mož- nosti spravila lesa . Zato moramo pri >>mobilnih skladiščih« dolžino deblovine po- sebej analizirati. 12. Poleg vključevanja elektronske izmere sortimentov je treba misliti tudi na elektronsko registriranje in obračunavanje lesa. Pri tem moramo upoštevati, da pri elektronski izmeri enake količine drobnega lesa prihranimo več kot pri debelem lesu, in sicer zaradi večjega števila kosov v 1 m·1 in, ker so napake v izmeri premerov relativno večje kot pri debelem lesu. Tak način merjenja lesa bi sčasoma mogli posredno uporabiti tudi za izmcro v gozdu in se tako izogniti številnim merjenjem. . 13. V tujini je dognano in poudarjeno, da žaganje neobeljenih hlodov v zimski sezoni ni primemo in ekonomično, zato tudi pri nas ni priporočljivo, čeprav se dajo odpadki lesa skupaj z lubjem uporabiti za iverne in vlaknene plošče . Z izogi- banjem račnemu lupljenju hlodov se prihrani sorazmerno malo. V skupnem interesu tudi ne gre zanemarjati potreb celulozne industrije. Z odtegovanjem žamanja celu· !ozni industriji, bo le-ta prisiljena posegati po hlodih v škodo žagarske industrije; to pa je še boli neracionalno. 14. Izkoriščanje ali odstranjevanje napadlega lubja na skladiščih je problem, ki ga bo treba vzporedno raziskovati in rešev.ati, toda le z apliciranjem izkušenj iz tujine. Pričakovati je, da bodo tuja raziskovanja s~asoma pripeljala do racionalne uporabe lubja, tako da vsaj ne bo več v finančno škodo strojnega lupljenja. 153 15. Pri sortirnem transporterju na žagarskem obratu moramo računati z zadost- nim stevilom in kapaciteto boksov ob nJem ali pa na posebne depoje za olupljeno hlodovina, kajti zaradi gozdruh vremenskih ovir dotok lesa ne bo vedno enako- meren. Upoštevati moramo tudi konserviranje (škropljenje) hlodov, da ne bi zaradi daljšega ležanja razpokah. Razen tega moramo pri skladiščnem prostoru upoštevati se določeno rezervo za primer spremembe etata ali nihanja periodičnega dotoka lesa. 16. Hlodi v lubju so bolj obvarovani in čisti, zato povečujejo učinek oziroma zmanjšujejo stroške industrijske predelave; vendar je težko ugotoviti, koliko znaša ta prihranek. Tudi kakovost izdelkov predelanega lesa je boljša, zlasti tam, kjer se sicer dovažajo na žago rjavi in razpokani blodi. Nasprotno pa moramo upoštevati, da se za sveže hlode povečajo stroški zaradi sušenja oziroma zaradi manipulacije s svežim žaganim lesom, vendar so ti sorazmerno majhni (razen, če niso izpostav- ljeni burji). Naštete koristi lahko odtehtajo razne dodatne stroške in tako prispe· vajo k ekonomičnosti strojnega lupljenja. 17. Les iz zasebnega sektorja, ki ni vključen v gozdne obrate ali ne pride v poštev za direkten prevoz na mehanizirana skladišča, je treba posebej obravnavati glede na lokalne razmere in možnosti. Vendar pri tem ne mislimo, da bi bilo po- trebno za ta les snovati posebna mehanizirana skladišča, pač pa je treba v danih razmerah omogočiti najsmotrnejšo rešitev. Zasebne gozdne posestnike je treba po- učiti, da je ročno lupljenje (brez dajatev in režije) za njih rentabilnejše od stroj- nega. V takih primerih bi morali kupci stimulirati ročno lupljenje s tem, da bi pla- čali sorazmerno višjo ceno za olupljen les, kar bi bilo obojestransko koristno. Ponekod bo primerno zasebnike usmeriti k lokalnim žagam. Treba je namreč upoštevati, da je proizvodnjo v zasebnem sektorju mnogo teže organizirati kot v sektorju SLP. 18. Za lupljenje in drzanje večjih količin bukovega celuloznega lesa pa tudi za drzanje olupljenega celuloznega lesa iglavcev so po tujih dognanjih najracional- nejši tovarniški čistilni bobni, ki pa jih v Sloveniji še nimamo. Dokler teh ne bomo dobili in dokler še ni rešeno kompletno strojno lupljenje na skladiščih, pa je pripo- ročljivo mehanizirati vsaj drzanje celuloznega lesa z majhnimi, cenenimi prevoz- nimi stroji, ki so ekonomični že pri 1000 do 2000 prm na leto, čeprav zmorejo tudi 3-krat tolikšne količine. Drzati moremo na gozdnih skladiščih s prevoznimi stroji ali pa v tovarni s podobnimi, toda stabilnimi stroji. 19. Soglasno z vsemi tremi poslovnimi združenji je treba ustanoviti raziskovalne skupine, ki so predložene na koncu glavnega referata in z njimi obravnavati pred- loženo metodiko raziskovanja za reševanje teh vprašanj. Sklepi plenuma l. V svojem svečanem delu je plenum (ob prisotnosti udeležencev posvetovanja o mehaniziranem lupljenju lubja iglavcev, ki se je vršilo pred plenumom) navdu- šeno pozdravil izročitev diplom za izredne društvene in družbenogospodarske za- sluge dvema svojima članoma in sicer: - tov. ing. Tugomiru Cajnku diplomo zaslužnega člana Zveze IT Jugoslavije, - tov. Antonu Petkovšku, diplomo častnega člana Zveze IT GIPL Slovenije. Oba odlikovana sta hkrati z zahvalo za priznanje poudarila tudi pomen in koristi društev IT ter svojo pripravljenost še naprej prispevati k ciljem teh orga- nizacij. 2. Plenum je izrazil zadovoljstvo v zvezi z dopisom predsednika Zveze IT SIPD Jugoslavije, tov. ing. Tabakovica, ki pozdravlja posvetovanje in plenum in hkrati opravičuje svoj izostanek. 3. V razpravi o organizacijsko-statutarnih vprašanjih naše zveze in njenih te- renskih društev so vsi prisotni predstavniki terenskih društev ITGIPL soglasno poudarili, da ne vidijo potrebe niti koristi od kakršnihkoli bistvenih organzacij s kih sprememb društev in zveze in da naj ostane sedanja organizacijska oblika, kot je navedena pod 2. v referatu, ki so ga člani plenuroa prej dobili. Poudarili so tudi, kako je aktivnost društev v sedanjih razmerah povezana z delovanjem strokovne službe, da pa pogosto pride delovanje društva do posebnega izraza, ki daje društveni 154 organizaciJI svojo vrednost, le da ta aktivnost često premalo prodre v javnost oziroma je prešibko mesebojno obveščanje :in poznavanje še celo med zvezo in terenskimi društvi. Terenska društva morajo sama presoditi, katere probleme je treba obravnavati in kako . vključevati svoje članstvo. Plenum hkrati ugotavlja, da je aktivnost društvenega delovanja najbolj odvisna od agilnosti posameznih funkcionarjev, kot je v zadnjih letih pokazalo lesarstvo. Plenum je s presenečenjem in obžalovanjem ugotovil, da društveno delo po- nekod zadeva na nerazumevanje nekaterih vodstev podjetij, kot je pokazalo npr. današnje posvetovanje o mehaniziranem lupljenju lesa, na katerem ni bilo nikogar iz GG Maribor. 4. Med upravnim odborom zveze in terenskimi društvi je potrebno bolj še obve- ščanje. K temu prispevajo tudi plenumi in posvetovanja ali predavanja. Tokrat je bil mišljen plenum v Postojni, je pa izjemoma zaradi posvetovanja prirejen v Ljubljani. Terenska društva naj bi o svojih akcijah posredovala informacije jav- nosti tudi preko strokovnih glasil. 5. Za naslednji občni zbor je treba pripraviti prečiščeno in izpopolnjena bese- dilo veljavnega statuta zveze IT GIPL Slovenije (ki omogoča članstvo IT vseh strok, ki delajo na področju gozdarstva ali lesne industrije). Pri tem naj u. o. zveze razmisli, če bi se kako dalo doseči, da bi bili člani iz gozdarstva obvezno naročeni na svoje strokovno glasilo »Gozdarski vestnik« (za »Les« to ne velja). 6. Glede Gozdarskega vestnika so bile dane pripombe, da zaradi dvojnih in še večjih številk preredko izhaja, kar povzroča zastarevanje člankov in zamujanje aktualnosti ter da posveča premalo pozornosti tehničnemu delu stroke, kar kaže tudi že sama sestava uredniškega odbora. U. o. zveze se zadolži, da primerno ukrepa. 7. Iz preodčenega finančnega poslovanja zveze izhaja, da se zveza oziroma njen u. o. stalno bori s finančnimi težavami, ki tudi ovirajo njeno delovanje. Plenum zato zadolži u. o. zveze, da terenskim društvom priporoči zvišati indi- vidualno članarino, za katero so sicer pristojna terenska društva, na ok. 20.- din na leto in podvojiti gospodarsko članarino. Plenum soglasno sklene, da zveza v svo- jem proračunu za leto 1971 prispevke terenskih društev podvoji oziroma v tem smislu izdela razdelitev prispevkov na terenska društva, pri čemer pa naj upošteva sedanje stanje članstva, ki ga bodo terenska društva sporočila. V primerih, če novejše stanje članstva ne bo sporočeno, naj se upošteva prejšnje podatke. Zvi- šanje prispevka s strani združenj, pa naj u. o. posebej dogovori. 8. Plenum odobri, da se naročnina »Gozdarskega vestnika« za gospodarske orga- nizacije in ustanove :izenači s takšno naročnino revije »Les)drevesa življenja«. Znan je njegov pomen v grški, prav tako kot tudi v slovanski in germanski mitologiji; kot »arbor vitae({ je ta simbol ohranjen v krščanskj mitologiji. V desetem spevu Odiseje pripoveduje Homer, kako je Odisej priplul skozi valove Oceana na surovo obrežje Perzefoneje, )>};:jer visoki topoli in vrbe stojijo«. Torej drevesa celo ob vhodu v podzemlje! 2. Caščenje drevesa se je v umetnosti nadalje,·alo. Ohranjeni so čudoviti kamniti reliefi iz zgodnje dobe hetitske in sumerske umetnosti, in moč nji· hove govorice se je skozi tisočletja neoslabljena ohranila. Za nas so najbližje upodobitve dreves ''elikib mojstrov na začetku 16. stoletja, kot so bili Di.irer, Altdorfer, Wolf Huber, Nikolaus Manuel in potem s pet romantiki, predvsem Casper David Friderich. Znane so upoclobit\·e dre,·cs mnogih flamskih sli- karjev, francoskih impresionistov, }<.jer naj rosebej omenimo Carota. Za naj- plemenitejše umetniške in preduhovljene upoclobiLve dre\·es se moramo za· hvaliti času, ko je cvetelo kitajsko slikarstvo s tušem, to je ,, času dinastije Sung. Pokojni profesor Otto Fischer, odličen poznavalec vzhodne azijske umet- nosti, je na mojo prošnjo napisal sesta\·ek »DreYo v kitajski kulturi«, iz kate- rega naj navedem eno mesto o srečanju čloYeka z drevesom: >)Kitajec ne pozna drevesnih bogov, on le čuti vsa bitja na zemlji, kot da jim dajejo dušo povsod delujoče naravne sile. Tako se je člo·vek resnično \'Živel v drevo in g:1 občutil, ga je z ljubeznijo gojil in negoval. In kar je značilno: tujec na Ki- tajskem ima vUs, da tam drevesa plemeniteje rastejo, , .. bolj čistih in spro· ščenih linijah od debla do vejic, da je tam več duše \' šepetanju in šumenju drevesnih listov in vrhov kot v vseh drugih deželah svet.J «. 3. Iz take interpretacije človeko\·efra odnosa do drevesa se lahko nor- čujerno: v rjovenju rnotornih žag, ,. ropotu »timberjackov>Holzschnitt in Slowenien 1540 bis 1970«, die im November 1970 in Slovenj Gradec stattgefunden hat, bestimmt und anlasslich der Eroffnung eines Ausschnittes dieser Ausstellung bei der Tagung de1· Sektion 23 der IUFRO in Ljubljana im Oktober 1970 vorgetragen worden. l. Das Landschaftsphanomen Wald hat die primitiven Menschen ergriffen und mit Staunen erfi..ilJt. Daraus ist eine reiche Mythologie in allen Kulturkreisen er- wachsen. Die Verehrung von Baumen hat sich manchenorts bis heute erhalten, z. B. die ehnvi.irdigen Baume in der Nahle der japanischcn Tempel. 2. Die Vcrehrung der Baume hat sich in der Kunst fortgesetzt. Hier sind die prachtvollen Steinreliefs aus der Fri.ihzeit der Kunst der Hethieter und Sumerer zu nennen. Fi.ir uns naherliegend sind die Baumdarstellungen der grossen lVleister des beginnenden 16. Jahrhundcrts mit Gri.inewald und Di.irer and der Spitze, dann die Romantiker, die niederlandischen Maier, die franzosischen Impressionisten. Die edelsten Baumdarstellum:ren sind in der Bli.itezeit der chincsischen Tuschmalerei, in der Zeit der Sung-Dynastic, entstanden. In China hat sich der Mensch in den Baum wahrhaft eingelebt und einemp[unden, hat ihn mit Liebe gehegt und gepflegt. 3. Heute ist alle Welt voll von Fordenmgen der Landschaftspflege, des Natur- schutzes, der Umwcltgestaltung. Dabei fallen den Walclern cnorme Aufgabcn zu. Die \Valder sollen be\vusst erholsam und schon gestaltet \l.lerden. Baume werden selbst zum Medium ki.instlerischer Gestaltung. 4. Nicht nur der Baum, auch seine Materie dient der ki.instlerischer Gestaltung. In der gestaltenden Kunst trcffen wir sozusagen auf Schritt und Tritt das Holz. Hier soli der Baumstamm und das Holz als ~Konstruktionselement in Haus- und Tempelbau (Tw~ihnt werden. 5. Wcgen der leichten Bcarbeitung sind Hoizschnitzereien i.ibcrall verbreitet, jn Europa, im Inncrcn Afrikas, in Polynesicn. Im Umkreis der AlpenVinder sind seit der Romantik zahlreiche Holzbildwcrke entstanden. Der organisch geformte Holz kommt der ki.instlerischcr Schopfung besondcrs entgcgen. Spatgotik war die Bli.ite- zeit der Holzschnitzkunst, denken wir nur an die unfassbare Virtuositat des Creglin- ger AHars von Tilmann Riemenschncidcr. 6. Trn 15. Jahrhundert wurde der Holzschnitt rasch verbreitet, er nahm durch Durer und Zeitgenossische Kunstler einen ungeahnten Aufschwung iiber die simple Illustration hinaus. Die kiinstlerische Wirkung des Holzschnittcs beruht auf einem differenzicrten Linienspiel von SchwarZ\veissbildem. Der Holzschnitt bedingt eine markante Linienfi..ihrung, das ist wohl der Hauptgrund, dass ihm in unscren Jahr- hundert eine neue Bh.itezeit zuteil gewordcn ist. 7. Die Ausstellung slowenischer Kunstler soll auch eine Begegnung mit Kunst- werken der Gegenwart sejn_ Slowenien ist ein Waldland, und es ist nicht i.iber- raschend, dass gerade hier seit Alters Schnittkunst und Schnitzkunst besonders 168 gepflegt vvorden sind. Der Holzschnitt verlangt einen lange Zeit organisch gewach- senen Stoff unmittelbar zu bearbeiten und sich seinen individuellen Wuchsformen anzupassen. Das zu bearbeitende Holz hat allgemeinen Charakter und individuelle Forrnen in sich. Daber kann man wohl sagen, dass im Holzschnitt das Holz durch den Kunstler neu belebt \Vird. Menschen, elie das Wachstum des Holzes im Baum erfassen und Kunstler, die das tote Holz neu beleben, werden sicherlich manche Gemeinsamkei ten en tdecken. 634.0.904 : 906( 437) GOZDARSTVO čEšKOSLOVAšKE V LUči EKONOMIKE Mgr. ing. Iztok Win k 1 er (Ljubljana)"' Gozdovi pokrivajo več kot tretjino ozemlja čSSR. Od 12,787.000 ha skupne površine dežele odpade na gozdove kar 4,451.000 ha, to je 34,8q,'o. Gozdni fond je teritorialno relativno enakomerno razporejen. Strnjena gozdna območja so zlasti v hribovitih predelih na zahodu in na severu dežele. Največjo gozdnatost ima srednja Slovaška, 4,5%, najmanjšo pa Južna Moravska, 28,5%. Gozdnatost se je v zadnjih petdesetih letih povečala za približno 4°/o. Na enega prebivalca odpade 0,31% ha gozda. Prevladujejo iglasti gozdovi. Nanje odpade 67% gozdne površine. Največ je smreke, 47°/tJ, hstavcev je 33q,o, največ, 17%, je bukve. Gozdovi so razmeroma dobri. Na semenovce odpade 94% vseh gozdov. Povprečna lesna zaloga znaša 167 In:; : ha, prirastek pa 3,6% m 3/ha. češkoslovaško gozdarstvo ima v narodnem gospodarstvu podoben položaj kot gozdarstvo drugih srednjeevropskih dežel. Zaradi prevladujoče in razvite industrije je neposredni gospodarski pomen gozdarstva sorazmerno majhen. češkoslovaško gozdarstvo ustvarja le 1,1% celotnega narodnega dohodka, njegov delež v skupnem številu zaposlenih pa je 1,5%. Na gozdarstvo odpade le 0,7% vseh investicij. Z naraščajočo industrializacija pa ·vse bolj izstopajo in pridobivajo na pomenu posredne koristi gozdov. Sedaj je že ok. 300.000 ha gozdov, v glavnem v okolici velikih industrijskih in rudarskih centrov, poško- dovanih od plinov in je problcn1 onesnaženja zraka in okolja ponekod že zelo pereč. Gozdarstvo prehaja na teh območjih iz proizvodne v konzervatorsko dejavnost. V proizvodnem področju se pred gozdarstvo postavlja kot temeljna naloga trajno zagotoviti največjo proizvodnjo lesne gmote najboljše kakovosti in s čin1bolj ckonomičnimi sredstvi. Letno posekajo ole. 14 milijonov m:~ lesa, od tega tri četrtine iglavcev. Sortimentna struktura je naslednja: hlodovina 59%), celulozni les 28%, drva 13%. Delež hlodovine stagnira, narašča pa delež celuloznega lesa. Obstoječa sortimentna struktura ne kaže dejanske zmoglji- vosti gozdov, ampak je zlasti posledica kompromisa med možnostmi gozdov m potrebami predelovalne industrije. ·k Avtor je kot štipendist sklada Borisa Kidriča v CSSR proučeval ekonomsko problematiko gozdnega gospodarstva, zlasti aplikacijo sodobnih matematičnih metod v gozdarstvu. 169 Lastninska struktura Pred IL svetovno vojno je bila večina gozdov v zasebni lasti. PreVladovala je veleposest, ki je bila po vojni večinoma konfiscirana, z agrarna reformo pa je bila zasebna posest omejena na 50 ha. l. Razvoj lastništva gozdov v letih 1920-1969 (v % ) Zasebni gozdovi Leto Državni Skupni Zadružni Cerkveni gozdovi gozdovi gozdovi mala vele- gozdovi posest posest 1920 JO 20 11 52 7 1938 21 23 10 41 s 1945 16 22 14 42 6 1960 87 7 o 1969 92 6 2 Organizacija gozdarstva Z državnimi gozdovi gospodarijo gozdnogospodarske organizacije, gozdna gospodarstva, ki imajo status podjetij. Ona opravljajo svojo dejavnost na površinah po 230 do 550 tisoč ha, poprečno 300.000 ha, v odvisnosti od teren- skih razmer, strukture drevesnih vrst in intenzivnosti gospodarjenja. Skrbijo za gojenje, varstvo in izkoriščanje gozd-ov ter za promet z lesom. Sama oprav- ljajo tudi investicijsko dejavnost: gradnjo cest in stavb. Gozdna gospo- darstva se delijo na gozdarske obrate po 12 do 21 tisoč ha, poprečno po 16.000 ha gozdov. Gozdarski obrati so samostojne proizvodne in ekonomske enote. Večina gozdnih gospodarstev ima tudi poseben gradbeni obrat in obrat za melioracije. Nižje organizacijske in delovne enote so revirji, ki obsegajo poprečno 1800 ha gozdov ter logarski okoliši s poprečno 600 ha gozdov. Na čelu gozdraskih obratov in revirjev so praviloma gozdarski inženirji. Gozdna gospodarstva so neposredno podrejena ministrstvu za gozdno in vodno gospo- darstvo v obeh republikah. Nimajo pa federalnega organa za gozdarstvo_ Upravni (nadzorni) organi za gozdarstvo so tudi pri pokrajinskih in okrajnih ljudskih odborih. Z zasebnimi in zadružnimi gozdovi gospodarijo lastniki oziroma zadruge. Državne gozdnogospodarske organizacije opravljajo le strokovni nadzor. V gozdnogospodarskem načrtu predvideni etat se mora realizirati. Zasebni gozdni posestniki morejo dobiti iz svojih gozdov v okviru njihovih donosnih možnosti neomejene količine dn' za kurjavo, tehničnega lesa pa le z dovolje- njem pristojnega oblastnega organa, in sicer elo 15% etata. Navadno sami izkoriščajo svoje gozdove, vendar pa morajo les prodati državni gozdnogospo- darski organizaciji. Za strokovno upravo (nadzor) svojih gozdov (t. j. za iz- delavo gozdnogospodarskih načrtov, odkazilo itd., vendar pa brez gojitvenih de1 in drugih vlaganj) morajo zasebniki plačati vsako leto gozdnogospodarski organizaciji pavšalen prispevek ~a vsak ha gozda ne glede na obseg sečnje. Ta prispevek znaša 10 do 20% prodajne cene lesa. 170 Vsi gozdovi so urejeni. Gozdnogospodarski načrti so obvezni za vse go- zdove ne glede na lastništvo. Izdelujeta jih dva zavoda za urejanje gozdov, v Brandysu (za češko) in v Zvolenu (za Slovaško). Centralizirana urejeval na služba omogoča racionalnejše izkoriščanje strokovnjakov, namestitev speci- alistov za različne dejavnosti in končno tudi strojno obdelavo vseh podatkov. Stroški za strokovno delo pri urejanju gozdov gredo v breme zavoda, ki ga nnancira neposredno l'vlinistrstvo za gozno in vodno gospodarstvo. Stroške za neposredno terensko delo (npr. za meritve) pa nosijo gozdnogospodarske organizacije same, ki 1norajo tudi zagotoviti delovno silo za ta opravila. Delovna sila v gozdarstvu češkoslovaška je bila že pred drugo vojno zelo industrijsko razvita. Po vojni je ta razvoj napredoval, zato se je kmečko prebivalstvo razmeroma hitro preseljevalo v mesta na delo v industrijo. Delovne sile povsod primanjkuje, zlasti v gozdarstvu, kjer je zaposlenih ok. 110.000 ljudi, od tega je ok 80.000 delavcev. Med njimi je več kot tretjina sezonskih. 2. Starostna struktura stalnih gozdnih delavcev (v %) Do 18let 19-30let 31-40let 41-SOlet 51-60lct nad 60let Skupaj 2,5 19,2 27,1 25,8 19,1 6,3 100 Sedanja starostna struktura stalnih gozdnih delavcev je še ustrezna, ven- dar se iz te tabele vidi, da se povečuje delež starejših delavcev, medtem ko je dotok mlade delovne sile majhen. Gozdna gospodarstva skušajo obdt·žati delavce tako, da jim z državno pomočjo pod ugodnimi pogoji omogočajo grad- njo stanovanjskih hiš. Mladi delavci se sicer šolajo v posebnih dvoletnih šolah za kvalificirane gozdne delavec, vendar se po pridobitvi kvalifikacije pogosto zaposlijo zunaj gozdarstva ali pa nadaljujejo študij na srednjih stro- kovnih šolah. Strokovne delavce izobražujejo na štirih nižjih strokovnih šolah, na šestih srednjih gozdarskih ter na dveh fakultetah. Te šole imajo večinoma že dolgo· letno tradicijo in dajejo sorazmerno veliko kadrov. Nižje strokovne šole ab- solvira letno okoli 250 dijakov, srednje pa okoli 350. Obe fakulteti pa imata skupno okoli 1400 študentov. Tako odpade sedaj v CSSR na 1 gozdnega inže- nirja že 1400 ha gozda, na 1 tehnika pa 300 ha. Seveda pa je treba pri tem upoštevati, da je v operativi dejansko mnogo manj inženirjev in tehnikov, ker so mnogi zaposleni v osrednjih upravnih, raziskovalnih in šolskih inštituci iah. Delavci so nagrajevani po učinku. Poprečni čisti mesečni osebni prejemki znašajo ok. 1900 kron, kar je enako 5,5-kratni prodajni ceni 1m3 lesa. Razen tega dobijo delavci še premije in so soudeleženi pri delitvi dobička. Strokovni delavci imajo stalne plače, za uspešno delo (npr. za izpopolnjevanje plana, ugodne finančne rezultate itd.) pa dobijo še premije, ki znašajo do 25% os- novne plače. Tak sistem nagrajevanja je dovolj stimulativen. Osebni prejemki v gozdarstvu se gibljejo okoli poprečja v gospodarstvu sploh. Zaradi pomanjkanja delovne sile je bilo potrebno naglo uvajanje mehani· zacije, včasih tudi na škodo ekonomičnosti. Tako je sedaj gozdno delo zelo 171 mehanizirana. V posameznih fazah gozdne proizvodnje so dosežene takšne stopnje mehanizacije, kot so precločene v razpredelnici. Učinki motorke znašajo povprečno ok. 1800 m:1 na leto, traktorja ok. 3300 m :1 in kamiona ok. 6100 m::. Povprečne spravilne razdalje znašajo za trak- torje 840 m, prevozne razdalje za njih 12,2 km, za kamione pa 19,31 km. 3. Stopnje mehanizacije gozdne proizvodnje {v%) Faze dela 1955 1960 1965 1968 Sečnja 15,0 60,1 85,2 96,2 Lupljenje 6,5 Spravilo 5,7 34,9 54,3 54,3 Prevoz 67,7 98,1 98,8 99,2 Nakladanje lesa v gozdu 15,8 58,8 70,5 77,0 Nakladanje lesa na skladiščih 47,0 ~5.0 65,7 Ekonomika gozdne proizvodnje Gozdno gospodarstvo čSSR je razmeroma visoko akumulativno, zato so tudi vlaganja v gozdove velika. Tehnične in biološke investicije predstavljajo ok. 20% celotne realizacije. Država neposredno subvencionira gradnjo komu- nikacij in melioracijska dela. Obstoječi gospodarski sistem omogoča preli- vanje sredstev ne le znotraj gozdnih gospodarstev, ampak tudi med njimi. Tako se izravnavajo pogoji gospodarjenja posa1neznih podjetij. Struktura porabljenega časa in stroškov dela v gozdni proizvodnji je predočena v razpredelnici. 4. Struktura porabljenega časa in neposrednih stroškov dela v gozdni proizvodnji Poraba časa Stroški Faze dela urj mi % Kčsjm:l 1)' /1} Sečnja 2,60 47 28,11 30 Spravilo 1,21 2L 31,95 35 Prevoz 0,72 13 22,63 25 Manipulacija 1,10 19 9,18 10 Skupaj 5,63 100 91,87 100 Proizvodni stroški se povečujejo na leto za ok. 7 %, najhitreje za spravilo lesa, ki je med vsemi fazami gozdne proizvodnje najmanj mehanizirana, pa tudi obstoječi načini mehaniziranega spravila niso še dali najugodnejših eker nomskih uspehov. 172 Aktualni problemi organizacije in vodenja gozdarstva Obstoječa organizacija gozdarstva, zlasti notranja sestava gozdarskih pod- jetij je povsem ustrezala v obdobju »klasične« proizvodnje, ki je slonela na ročnem delu , vodenje proizvodnje pa v glavnem na izkušnjah in intuiciji. Sedanji štabno-linijski sistem vodenja proizvodnje in podjetij pa je najbolj podoben sistemu, ki sicer velja v državni upravi. Velik napredek in izkušnje, ki so jih na češkoslovaškem dosegli pri uvajanju mehanizacije, pa sočasno jasno kažejo, ela je mehanizacija premalo učinkovita, če je ne spremljajo bistvene spremembe tudi v organizaciji dela in vodenju podjetij. Moderna tehnologija vse bolj onemogoča vodenje le na podlagi intuicije in izkušenj, temveč zahteva tudi uporabo kvantitativnih metod, te pa predpostavljajo uporabo sodobne računalniške tehnike, skupinsko delo in podobno. češko­ slovaški gozdarji se tega že zavedajo in vedo, da ležijo prav v tem največje rezerve. Zato že pripravljajo novo, funkcionalnejšo organizacijo podjetij, zla- sti notranjih enot, kot npr. odpravo revirjev kot stalnih delovnih enot za izkoriščanje gozdov, povečanje površine gozdarskih obratov itd. V gospodarsko prakso in raziskovalno delo se razmeroma hitro uvaja sodobna računalniška tehnika. Konec leta 1969 so imeli v čSSR 186 t-ačunal­ nikov oziroma 13 računalnikov na milijon prebivalcev (SFRJ 9 računalnikov na 1nihjon prebiva1cev). Sodobna računalniška tehnika in z njo sodobna ob- delava podatkov se pospešeno uvajata tudi v gozdarstvo. Z novim načinom obdelave podatkov je sproti na razpolago mnogo več informacij, kot jih je lahko dala »klasična« obdelava. Ker velikega dela na novo razpoložljivih in- formacij praktično še ne uporabljajo, je razumljivo, da tudi nova računal­ niška tehnika sedaj še ni ekonomsko utemeljena. Za prehod na racionalno uporabo te tehnike bo potrebno bistveno spremeniti vodenje proizvodnje. Sprotno dajanje informacij on1ogoča namreč hitro reagiranje in optimalno usmerjanje proizvodnje. Za tak način dela pa je treba korenito spremeniti tudi znanje in miselnost vodstvenih in strokovnih kadrov. Temu ustrezno se že sedaj dopolnjujejo tudi študijski programi gozdarskih visokošolskih zavo- dov in delovni programi raziskovalnih ustanov. Znanstveno raziskovalno delo in izobraževanje na področju gozdarske ekonomike Z raziskovalnim delom na področju ekonornike se ukvarjajo: odsek za ekonomiko gozdarskega inštituta v Zbraslavu pri Pragi ter katedri za ekono- miko obeh gozdarskih fakultet, v Brnu in v Zvolenu. Razisko•.ralna dejavnost teh ustanov je pO\'Sem koordinirana. Raziskovalci na fakultetah se prven- stveno ukvarjajo s fundamentalnimi raziskovanji, na inštitutih pa z apiika- tivnirni. Vendar pa se obe vrsti raziskovanj, vsaj na področju ekonomike, zelo prepletata. Kljub pomembnosti problematike se z ekonomskimi raziskovanji ukvarja premalo ljudi. Na inštitutu v Zbraslavu npr. ekonomsko problematiko pro- učuje le 8 % vseh raziskovalcev, 12 % na področju lovstva in 68 % na pod- ročju bioloških disciplin. Razmeroma ugodno pa je razmerje med raziskovalci in strokovno-tehničnimi delavci, 1 : 8. Inštituti so neposredno podrejeni Mi- nistrstvu za gozdno in vodno gospodarstvo in delajo zlasti za neposredne 173 potrebe gospodarstva. Vendar pa gozdnogospodarske organizacije nimajo ne- posrednega vpliva na delovne programe inštitutov. Pri visokošolskem študiju odpade na gozdarske ekonomske predmete o.k. l oq.-o programa. Poleg predmetov, ki se s področja gozdarske ckonomike navadno predavajo na visokih šolah (ekonomika gozdarstva, politična eko- nomija, knjigovodstvo in evidenca), obravnavajo ludi poseben predmet »Vo- denje (upravljanje) gozdnega gospodarstva«, pri katerem je poudarek na sodobnih matematičnih metodah in na njihovi aplikaciji v gozdarstvu. Slu- šatelji lahko vpišejo kot izbirni predmet tudi »Progran1iranje na računal­ ni kih«. Brnska gozdm-ska fakulteta je za pedagoško in razis kova ln o delo na ten1 področju tudi ustrezno opremljena, saj ima kot celota lasten računalnik srednjega tipa ZPA 600 domače proizvodnje, katedra za ekonomiko pa dva mala računalnika, tipa Celatron. Podobno je opremljena tudi fakulteta v Zvo- lenu. Tudi sicer že v polni n1eri uporabljajo matematične metode pri razisko- \'alnem delu, vedno bolj pa tudi v praksi.. Sklep češkoslovaško gozdarstvo ima veliko tradicijo in je doseglo visoko raven . Njihovi gozdarji delujejo v podobnih geografskih in gozdnogospodarskih razmerah kot mi, zato bi morali njihove izlcušnje in uspehe podrobneje spo- znati in upoštevati. še posebej velja to za področje organizacije in vodenja proizvodnje ter podjetij. Ceškoslovaške bogate izkušnje pri uvajanju sodobnih metod organiziranja proizvodnje bi morale biti vzpodbuda, da bi tudi mi hitreje krenili po tej poti. Slovstvo l. Bartunek, 1.: Ekonomika lesniho hospodarstvi, Brno, 1969. 2. Barumek, 1.: československc lesnictvi, Praha, 1969. 3. Hromada, E.: Riadenie lesneho hospodarstva, Bratislava, 1962. 4. H romada, E.: Lesne hospodarstvo a drevospracujuci priemysel CSSR v pod- minkah europskeho deficitu dreva, Bratislava, 1967. 5. Hromada, E.: Tendencie ekonomickeho vyvoja a razvoja lesneho hospodar- 5tva čSSR a Slovenska, Lesnicki časopis, XV;1969JL 6. Novotny, M.: Research in the Field of Forestry Economics, For socialist Agricultural Science, XV/1966j l. 7. - Ročenka lesniho a vodniho hospodarstvi 1968, Praha, 1968. 8. - Statisticka ročenka čSSR 1967, Praha, 1967. 9. - Statisticka ročenka čSSR 1970, Praha 1970. 10. - Ukoly vedy v raz·voji lesniho hospodarstvi, Brno, 1966. 11. Zasmeta, V., Lasak, M.: Vyvoj razlohy lesni pudy v čSSR v leteh 1920-1969, Lesnictvi, 16;'1970;'1. 12. Zasmeta, V., Lesak, M.: Vyvoj unosnyh težeb v lesnim hospodarstvi čSSR, Lesnicki časopis, 14'1968,11. 13. - Zakon o lesich a lesnim hospoclarstvi, 1960. DAS FORSTWESSEN IN DER TSCHECHOSLOWAKEI IM LICHTE DER WIRTSCHAFTSLEHRE (Z usammenfassung) Mehr als cin Drittel des Territoriums der čSSR bedecken Waldungen. Das tschechoslowakische Forst\vesen nimmt in der Volkswirtschaft eine ahnliche Stel- lung ein, wie in den anderen mitteleuropaischen Uinderen. Infolge der vorherr- schenden Industrie wird jedoch die unmittelbare wirtschaftliche Bedeutung der 174 Forstwirtschaft imrner geringer, imrner mehr aber treten die mittelbaren Nutzen der Walder hervor. Der Grossteil der Waldungen ist Staatseigentum. Auf privaten und genossenschaftlichen Besitz entfallen nur 8% der gesamten Waldflache. Die .staatlichen Forste werden von forstwirtschaftlichen Organisationen verwaltct, welche nach Unternehmergrundsatzen arbeiten. Die forstwirtschaftlichen Unter- nehmungen gliedern sich in Betriebe, Revic re und Belaufe ( Forsthi.itersprengel). In administrativer Beziehung ist in beiden Republiken die Forstvirtschaft dell Ministerien fi.ir Forstwirtschaft unterstellt. Ein foderales Organ fi.ir Forstwesen gibt es nicht. Die staatlichen Forst,virtschaftsorganisationen besorgcn auch die fach- massige Verwaltung der privaten und det- genossenschaftlichen Forste. Alle Walder sind eingerichtet, fi.ir alle, ohne Rucksicht auf Eigenti.imerschaft, sind Zehnjahres- ForsteinrichtungspHine verbindlich. Der Forsteinrichtungsdienst ist zentralisiert. In der gesamten tchechoslowakischen Wirtschaft herrscht g1·osser Mangel am Arbeitskraft. Noch besonders stark empfunden \Vird dieser Mangel in der Forst- wirtschaft, Vlo mehr als ein Drittel der Arbeitcr saisonsmassig beschaftig!. ist. Die Altersstruktur der Arbeiter ist heute noch befriedigend, der Anteil der alteren Ar- beitcr nimmt jedoch zu, der Zufluss der jungen Arbeitskraft aber ist gering. Es \Vird versucht dem Mangel an Arbeitern mit rascher Einfi.ihnmg der Mechanisierung in alle Phasen der Forstproduktion abzuhelfen . So finden wir heute die \Valdarbeit hoch mechanisiert: die Fallung mit 96%, Die Riickung 54%, die Oberfuhr mit 99%, die Vedadung mit 77%. Die Forstwirtschaft ist verhaltnissmassig hoch akkumulativ, weshalb auch die Beisteuer der Anlagen in die Forste hoch ist und sich jahrlich auf rund 20% der Realisierung belauft. Das bestehende Wirtschafssystem erlaubt auch das Dberleiten der Mittel von einer Unternehmung in die andere- wornit die unterschiedlichen Bedingungen der Wirtschaftschaltung ausgeglichen werden. Der Staat subventioniert unmittelbar den Bau von Verkehrsadern und die Meliorationsarbeiten. Mit der Forschungsarbeit im Bereiche der Wirtschaftslehre betatigen sich das Institut fur Forstwesen in Zbraslav und die forstwissenschaftlichen fakultaten in Brno und Zvolen. Trotz der Bedeutsamkeit der Problematik befasst sich mit wirt- schaftlichen Untersuchungen eine zu geringe Zahl von Fachleuten, nur etwa 8% alter Forscher. Beim Hochschulstudium entfallen auf forst1iche Wirtschaftslehrgegenstande rund 10% des Studicnprogramms. Neben jenen Lehrgegenstanden, die in der Regel auf Forstfakultaten vorgelesen werden, wird auch als besonclerer Gegenstand >>die Leitung der Forstwirtschaft« vorgetragen, wo die Betonung auf die zeitgemassen mathcmatischen Methoden gelegt ist. Fur die Arbeit auf diesem Gebiete sind elie Fakultaten auch mit Elektronen-Rechengeraten entsprechend ausgestattel. 634 .0.904 (549) GOZDARSTVO PAKISTANA Dr. ing. Vlado Tre gub o v (Teheran) Pakistan ima dva dela, ki nista med seboj zvezana, Zahodni in Vzhodni Pakistan. Sedanja država je nastala leta 1947, ko je indijsko-britanski imperij razpadel na Indijo in Pakistan. Verski razlogi so tedaj izoblikovali obe državi: muslimani žive v Pakistanu, bramini v Indiji. Ob razpadu imperija je bila Indija naprednejša, imela je kulturne centre in razvito industrijo. V Paki- slanu pa je bilo edino veliko mesto Labor; šele pozneje se je razvila luka Karači, ki je bila nekaj časa glavno mesto, sedaj je to Islamabad blizu Raval- pindija. 175 Pakistan obsega 950.000 kn12, od tega 800.000 km~ pripada Zahodnemu in 150.000 km~ Vzhodnemu Pakistanu. Od vseh 112 milijonov prebivalcev živi v zahodnem delu 50, v vzhodnem pa 62 1nilijonov. Vzhodni Pakistan je torej zelo gosto naseljen, saj je tam več kot 300 prebivalcev na km:!, medtem ko jH1 je v Zahodnem Pakistanu okrog 60. Zahodni Pakistan leži 1ned Indijo, Id je na vzhodu in Afganistanon1 ter Iranom, ki ležita na zahodu. Vleče se v smeri od severa proti jugu, od Himalaje do Indijskega oceana na dolžini ok. 1800 km. Takšno razdaljo spremljajo ve- like klimatske razlike, ki se kažejo na podobi pokrajine. Na veliko razlikujemo naslednja območja: I. Visokogorski predel Hiinalaje in Hindukuša. II. Centralni in vzhodni del zavzemata srednji bazen reke Indusa in njenih pritokov, ki tečejo s severa . Monsumska klima, ki prihaja z vzhoda in se tukaj končuje, uveljavlja slaboten vpliv. Padavin je 200 do 500 mm, omogočeno pa je namakanje . Računajo, da je ok. 8 milijonov ha zemljišč Uinctno namakanih. Tu .1e žitnica Pakistana. Gojijo riž, žito, koruzo, sladkorni trst, bombaž, ko- nopljo in čaj. III. Na jugozahodu ležita Baludžest<:m in Makran, polpuščavsko, vroče, tropsko, gorsko območje z zaprtimi vodnimi bazeni, ki je zunaj monsumskega vpliva. IV. Jugovzhodno območje, irnenovano Sind, z mestoma Heyderabad in Karači (ki je edina pakistanska luka) je pol puščavski predel z manj kot 200 176 mm letnih padavin. Na vsem osrednjem in južnem delu Zahodnega Pakistana je razširjena primitivna živinoreja; v splošnem pa je to poljedelska dežela. V. Vzhodni Pakistan, bivša Bengalija, leži v delti rek Gangesa in Brama- putre. Tam vlada prava monsumska klima. Poleti, v času monsuma, so· ogromna področja poplavljena; to je koristno za poljedelstvo, saj voda prinaša plodno ilovico in gnoji riževa polja. V nekaterih predelih delte živi do 2000 prebivalcev na km2• Iz letala sem opazoval številne meandre Gangesa in Bramaputre, neštete kolibice - bivališča poljedelcev in obsežna riževa polja, razdeljene na majhne ploskvice. Gozdov je tam le malo, vendar dovolj za številne eksploatacije in majhne žage. BWw Bsks BWhw Dfb ET BWhw 1 BShw DB'd D' E' L cv o: Klima Zahodnega Pakistana po Koppenu. BWhw in BWw = aridna klima in puščava; Bsks = pole1ridna klima ali stepa (suha poletja); BShw = polaridna klima klima ali stepa (suhe zime); ET= klima tundre; Dfb:::: hladna klima z vlažnimi zimZlmi . De s no : Klima po Thornt\vaitcu : DA\v = polaridna, tropska klima; EA'd = pu-. ščavska, tropska klima; DB' = polaric!na, srednje topla klima EB'cl =- pu;čavskJ. , srednje topla klinJa; E' = tundra; D. = tajgZl. Gozdno in lesno gospodarstvo Gozd pokriva " Zahodnem Pakistanu 2}592 .000 ha, torej 3,2% celotne površine. K temu moramo prišteti še gozdove, sedaj vojaško zasedenega ozem- lja Kašmirja (pokrajini Azad in Gilgit). ki obsegajo 886.545 ha. Iglavci pokri- vajo 922,995 ha (12.20~ -o) drugih gozdov in gozdnih plantaž je 869,535 ha (11,55 Qb) grmičevja je 834.300 ha ( 11 ,03Qo); pašnikov in drugih aridnih zem- ljišč pa 4,930.470ha (65,22°;o ). Od tega je 82Q·o državnih zemljišč, komunalnih 7% in zasebnih 11 %l. Urejenih in zaščitenih gozdov je 79%, izkorišča pa se jih le 0,3~-t. Do leta 1967 so pogozclili 23.895 ha zemljišč in meliorirali 27.135 ha gozdov. Leta 1966·67 so izdelali 304.892 n12 lesnih proizvodov in napravili 659.456 m:1 drv. Celotna lesna zaloga gospodarskih gozdov znaša 109,200.000 m:1• Celotna proizvodnja znaša ok. 1,456.00 m\ od tega je iz državnih gozdov 1,064.00 m:1• žaganega lesa izdelujejo 23.000 ton, trdega lesa 1,260.000 m:.l, furnirskega lesa 196.000 m=3• Letni uvoz znaša 70.000 m:; lesa, tj. 5% državne lesne proizvodnje. Na 20 žagah izdelajo 75% žaganega lesa; razen tega imajo še 12 žag za furnir, 4 žage za drobne izdelke, 2 žagi za trdi les in 20 tovarn za vžigalice. 177 Leta 1962 so postavili temelje novi gozdarski politiki in so določili na· slednje poglavitne smernice: komercializacijo gozdnega dela, skrajšanje ob- hodnje, mehanizacijo proizvodnje, zmanjšanje odpadkov, uvajanje hitro rastočih vrst in pogozdovanje goličav. Do leta 1985 bi ~e morala proizvodnja potrojiti. Leta 1966 so pogozdili 4.860 ha. Leta 1965 so cenili porabo lesa tako: za gradnje 302.400 m\ za kmetijstvo 165.200 m:\ za zaboje 243,600 m\ za rudnike 67.200 m 3, za transport 168.000 mJ, za pohištvo 78.400 m:l, za športne izdelke 33.600 m 3, za drugo lesnopredelovalno industrijo 39.200 m:.~ in za ostalo 28.000 m 3. Skupno porabijo torej 1.125.600 m 3 lesa. Predvideno je, da se bo poraba leta 1985 povečala na 120,800.000 m 3 • Leta 1966, ko je prebivalstvo Paki· stana štelo 112 milijonov prebivalcev, je poraba lesa na glavo znašala 0,0025 m 3 in 10,872 kg papirja. V Zahodnem Pakistanu je dalo gozdarstvo 46 milijonov rupij dohodkov in je ilnelo 32 milijonov rupij izdatkov; gospodarila se je torej s presežkom 14 milijonov rupij. Uvoz iz Vzhodnega v Zahodni Pakistan je znašal leta 1955/56 za 15 mili- jonov rupij papirja in lepenke in za 2,2 milijnov rupij lesa. Leta 1965/66 pa so so uvozili za 78,8 milijonov rupij papirja in lepenke ter za 6,5 milijonov rupij lesa. Leta 1956/57 je Pakistan uvozil za 36,8 milijonov rupij lesa in lesnih izdelkov, izvozil pa za 841.000 rupij. Deset let pozneje pa je znašal uvoz 35 milijonov rupij, izvoz pa 5,7 milijonov. Razporeditev gozdov Glede razporejenosti gozdov je potrebno upoštevati prej omenjenih pet klimatsko reliefnih območjj. I. Na visokogorskem ozemlju Himalaje in Hindukuša, na severu Pakistana, so v glavnem iglasti gozdovi. Tam segajo vrhovi prek 7000 m, zato razlikujemo več gozdno vegetacijskih pasov . Omenil bom najpomembnejše in najzanimi- vejše. Kot v indijskem zahodnem delu Himalaje (glej moj članek v Gozdar- skem vestniku, 1969/3-4!), tudi v pakistanskem delu razlikujemo naslednje vegetacijske pasove: L Spodnji gorski pas subtropske vegetacije na nadmorski višini od 1000 do 2000 m. V njem rastejo bori Pinus roxburgii, hrasti Quercus incana, Q. scmi- carpifolia jn še oljke Olea cuspidata ter divj1 kostanj Acsculus indica. V teh gozdovih je najkrajša obhodnja za bor določena s 50 leti; pomlajajo jih z umetnim pogozdovanjem. 2. Pas vlažnih gozdov z zmerno toplo ldimo bolj na vzhodu proti Indiji v višini od 1800 do 3000 m. Značilna drevesa so iglavci: Pinus '\vallichiana, Ced.rus deodara, Abies pinclrow, Picea smithiana. Proti zahodu, kjer je klima bolj suha, uspevajo vrste Pius gerardiana, Juniperus excelsa, redkejši sta Picea smithiana in Abies pindrow. 3. Za alpski gozd v višinah od 3000 do 4000 m v vzhodnem gorskem pre- delu so značilne vrste Abies webbiana, Betula utilius in Rhododendron com- panulata. 4. Nad 4000 m uspeva le grmičasto rastlinstvo. Najvrednejšjh iglastih gozdov je največ v severnem delu pokrajine Pešavar, in sicer o k. 728.000 ha. Mnogo jih je tudi v spornem območju Kašmirja (Azad :in· Gilgit). Sama dolina Gilgi t . je zelo suha, ima le 150 mm letnih padavin, ker predstavlja podaljšek hladno-suhe tibetske visoke ravni. V. tamkajšnjih goz- · 178 dovih je na leto 750 do 1000 mm padavin, v mestu Murree pa dosežejo celo 1500mm. Brez Kašmirja je v Pakistanu 922.000 ha iglastih gozdov. Njihovo izko- riščanje je zelo težavno zaradi oddaljenosti, nepristopnosti in strmin, razen tega pa gre za predele, kjer so naseljene skupine junaških afgansko-arijskih plemen Pahtu, ki se imenujejo tudi Pata ali Paštun in imajo gozdove za svojo last. V Pakistanu je teh prebivalcev ok. 8 milijonov. Ta plemena so samostojna z lastnimi poglavarji hani, ki so neomejeni vladarji. V takih raz1nerah je zelo težavno in nevarno opravljali urejevalna dela, graditi gozdne ceste in orga- nizirati eksploatacijo. Vsi moški Patani so narnreč oboroženi, saj imajo 35 km južno od Pešavarja, blizu sedla Kohat, posebno zadrugo, ki na veliko izdeluje vsakovrstno orožje, vseh želenih znamk in modelov, od velikih pištol do brzostrelk. Tam je mogoče kupiti orožje zelo poceni, cenejše kot originalno tovarniško. Za red skrbijo sami, tudi sodijo brez centralne administracije, ker imajo svoja plemenska sodišča. Na poti sem srečaval raztrgance, oblečene v cunje, toda na rami so nosili čiste, blesteče, velike revolverje in puške. Ta plemena so delno nomadska, delno pa so stalno naseljena v vasicah s hišami, ki so podobne trdnjavam. Ob slavnem Kajberskem sedlu, na meji med Afga- nistanom in Pakistanom, prek katerega so se preseljevali v Indijo narodi in osvajalci, od Arijcev, Aleksandra Makedonskega in njegove vojske, Hunov, Mongolov, Perzijcev do Angležev, je tudi taka vas - trdnjava. Nomadske skupine plemena Po.štun prehajajo iz Pakistana v Afganistan in obratno, ne glede na državno mejo, ker živijo v obeh državah. II. Ravnine in predgorja, ki predstavljajo ozek pas nižjih predelov Hima- laje in ob severni meji centralnega bazena Indusa, spadajo v tropsko, suho, n1onsunsko območje. Tam uspevajo ostanki vegetacije in poleti pripadajo zeleni monsunski vegetaciji. Na tem območju so večja mesta, kot npr.: Peša- var, Ravalpindi, novo glavno mesto Islamabad, Lahor . III. Za centralni in vzhodni del Pakistana, torej za predel bazena reke Indusa in pritokov, je značilna polpuščavska in puščavska klima, saj je padavin izredno malo; tako dobiva srednji in južni del velikanskega bazena Indusa na leto komaj 120 do 380 mm padavin . V Sukkurju je padavin le 95 mm. To velikansko območje spada v puščavske predele. Ker prek njega teče velika reka Indus s pritoki, je mogoče namakanje, ki rešuje pokrajino, da ni pustinja; to pa je odločilnega pomena za vso drž.avo. Računajo, da je doslej namakano 10% vsega Pakistana, torej ok 8 milijonov ha. S pomočjo siste1nov kanalov je doslej osnovztnih in namakan ih 2 i5.600 ha gozdnih plan- taž. Najpogosteje so sadili drevcsne vrste Dalbcrgia sissoo, Ac:acia arabica, Morus alba in Melia azcderach . Uvajanju raznih vrst in rodu Eucalptus po- svečajo veliko pozornost. Prva evkaliptova drevesa so posadili že pred 100 leti. Več kot sto evkaliptovih vrst so preizkusili; najbolj so se obnesle vrste: Eucalyptus camaldulensis, E. citriodora, E. mclanopholia, E. microtheca, E. ro- busta, E. tereticornis. Drevesne plantaže se razprostirajo vzdolž kanalov, cest in kot nasadi za zaščito polj. IV. Posebej je potrebno obravnavati jugovzhodno puščavsko območje, severno od Karačija, imenovano Sind, kjer je zelo vroce, vendar je tam že čutiti monsunsko klimo, ker so padavine razporejene poleti. Pogozdovati je mogoče le na namakanih terenih. Posebno neugodne vremenske razmere vla- dajo v predelih Baludžestana in .Nlakrana v jugozahodnem delu Pakistana. Ta1n je pogozdovanje zelo težavno, ker je klima zelo suha in vroča in tudi 179 ni priložnosti za namakanje; v prvi vrsti se je potrebno boriti proti eroZIJ!. Tam so tudi prostrani slani predeli, kjer more uspevati vrsta Tamarix arti- culata in ob vodah Populus euphratica. Ob morju, v slani vodi, rastejo go- zdovi tipa mangrove z vrstama Avicenia officinalis in Rhizophora mucronata. V. Popolnoma svojevrstno območje predstavlja Vzhodni Pakistan s tako zelo gosto naseljenim prebivalstvom, da za gozdove ni ostalo dosti prostora. Gre za dva gozdna predela, kjer so še obsežni, vlažni, tropski, monsunski gozdovi: Sunderbans v delti Gangesa in gozdovi v ozadju Citagonga (Chitta- gong) ob burmanski meji. To so bogati gozdovi tipa asamskih pragozdov, kjer žive še tigri in sloni, ki sem jih opisal ~.ev članku o indijskem gozdarstvu. Raziskovanje in strokovni gozdarski pouk Podobno kot je v Indiji glavni gozdarski center za raziskovanje in pouk v Dehra-Dunu, je za Pakistan v Pešavarju. Osnovan je bil takoj po odcepitvi od Indije že leta 1948. Gozdarski center v Pešavarju so Angleži podobno organi- zirali kot prej tistega v Dehra-Dunu. Tudi v Pešavarju so tri ustanove: gozdarski raziskovalni inštitut, visoka gozdarska šola in srednja gozdarska šola. Na obeh šolah je pouk v angleščini; takšne so tudi publikacije. Glavni poudarek je na organizaciji raziskovalnega elela. Obe šoli spadata v okvir tega inštituta, zato je njegov generalni direktor predpostavljen direktorjema obeh šol. Razisko- valni inštitut je obsežna organizacija, kjer je zaposlenih 50 diplomiranih strokmrnjakov. Poglavitne veje raziskm·anja so: l. Gojenje gozdov z clendro- metrijo, urejanjem gozdov in genetiko; 2. botanika s sistematiko, rastlinsko patologije in fiziologijo; 3. enton1ologija s sistematiko žuželk in škodljivih insektov; 4. kemija z uporabo stranskih gozdnih produktov, analizo in gno- jenjem tal, halofi\nostjo rastlin, hranilno vrednostjo trav; 5. zdravilne gozdne rastline; 6. uporaba lesa z analomijo in tehničnimi lastnostmi lesa in lesno industrijo; 7. urejevanje pašnikov s tehniko njihovega izboljševanja; 8. eko- nomjl(a. Gozdarska visoka šola je urejena po vzorcu iz Dehra-Duna. Generalni direktor A. M. Khan je bil namreč gozdarski raziskovalni strokovnjak v Dehra- Dunu. V gozdarsko visoko šolo sprejemajo absolvente filozofske. fakultete biološke slroke ali agronomske fakultete. Pouk traja 2 leti. študenti so uni- formirani in živijo v intcrnatu, kjer vlada stroga disciplina. V prvem letniku preživijo študenti 107 dni na terenskih vajah in ekskurzijah. V drugem letniku imajo 38 dni terenskih vaj. V teku študija polagajo izpite. V 1. letniku poslu- šajo predavanja iz naslednjih predmetov: iz inženirije (zlasti topografije in gradnje cest), iz geologije in pedologije, iz n1ikologije in patologije, iz gozdne botanike (splošne in siste1natske), iz urejanja rečnih korit in konservacije tal, iz denclrometrije in fotogrametrije, iz urejanja pašnikov, iz risanja in kartografije in iz uporabe gozdnih proizvodov (podiranja, transporta, stran- skih gozdnih proizvodov). V 2. letniku so naslednji predmeti: splošno gojenje gozdov in raznih drevesnih vrst, gozdna ekologija in gojitveni sistemi, ure- janje gozdov in ekonomika, uporaba gozdnih proizvodov (lesna industrija in lesna tehnologija), gozdna inženirija (gradnja hiš), zakon o gozdovih, admini- stracija in politika ter gozdna zoologija z entomologijo. Vsak kandidat mora izdelati diplomsko delo iz urejanja gozdov. V začetku je bilo predvideno, da bo letno končalo ok. 20 absolventov, vendar jih je bilo 180 manj, zlasti prva leta. Od l. 1948 elo 1965 je končalo v 18 letnikih le 144 kandi- datov, v obdobju 1961-1962 pa na leto 24 oziroma 25. Organizacija učnega osebja je svojevrstna, saj imajo le 2 redna profesorja: eden je za gozdarstvo, drugi za inženirijo (gradnjo cest in topografijo). Drugi, ki jih je 9, so lektorji; asistenta sta predvidena le dva. Raziskovalno osebje inštituta pomaga tudi pri predavanjih, toda to ni njihova poglavitna naloga. V obdobju 1948-1968 se je v Pešavarju izobraževalo 21 letnikov strokovnega gozdarskega kadra. Vpisanih je bilo 169 študentov, diplomiralo pa jih je 167. Tudi srednja gozdarska šola je dvoletna in sprejema gojenec, ki imajo srednjo šolo in dve leti študija na fakulteti biološke ali agronomske stroke. Pouk je bolj prilagojen praktičnemu delu. Predmeti so približno enaki kot tisti na visoki šoli. Predvideno je, da bi ta šola lahko sprejema vsako leto po 35 učencev. V 18 letih, to je od 1948 do 1965 je končalo to šolo 360 gojencev, poprečno 20 na leto. Stavbe in notranja oprema ustanov v Pešavarju so zelo razkošne. Glavna zgradba je ogromna, celoten kompleks ustanov zavzema 93 ha. Pročelje stavbe je dogo, nad tretjino dolžine zgradbe zavzema dvorana, kjer je strop v višini drugega nadstropja . V tej luksuzni dvorani so deloma razpostavljene muzejske zbirke, vendar je še vedno prevelika, če jo primerjamo z majhnimi sobicami raziskovalcev. Tudi nekateri laboratoriji so obsežni, opremljeni z lepimi, dragimi napravami in z inštrumenti, ki pa jih še niso uporabljali. Glede tega je Pcšavar pravo nasprotje Dehra-Duna, kjer je oprema zastarela in jo raz- iskovalci sami popravljajo, da bi mogli nadaljevati s svojim delom. Kakor v Dehl-a-Dunu tudi tukaj ne posvečajo dovolj pozornosti urejanju gozdov, v dru- gih panogah pa so dosegli. odlične uspehe. že nekaj let uveljavljajo v Pešavarju projekt FAO; za razvoj tega inštituta so že porabili ok. 5 milijonov dolarjev. Profesor gozdarske fakultete v Zagrebu Dr. M. Vidakovic, ki je pred kratkim delal v Pakistanu kot ekspert FAO za genetiko, je na osnovi resnih proučevanj napisal več pomembnih člankov iz genetike, zlasti o vrstah Dalbergia sissoo, Populus euphratica (Pešavar 1968). Od ustanovitve raziskovalnega centra v Pešvarju (1948) je bilo objavljenih nad 200 strokovnih člankov in znanstvenih razprav iz raznih vej gozdarstva. DAS FORSTWESEN IN PAKISTAN ( Zusammenfassung) In dn- Einftihrung sin die allgemein geographischen, klimatischcn und demo- graphischen Charakteristika von Pakistan gezeigt . In einem besonderen Kapitel ist elie Bcschaffcnheit der WaJder und des Walclgrunds vorgestellt, \\'eiter sind Daten iiber elie Holzvorrate und iiber holzverarbeitende Fabrikcn angegcbcn. Der Holzvcr- brauch ist nach dem Encl~,,·eck der Erzeugnissc gegliedert. Mit entsprechcnclen Angabcn ist der Umfang der Einfuhr und der Ausfuhr von Holz und von Papier vcrgegenwarLigt. Besondere Aufmerksamkcit \Vidmel der ArLikcl det· Einordung der \Valder in fi.inf Kiimarclief-Gebeietc: elie Gebirgszonc mit gemassigtem oder subtropischem Kli- ma, das Monsungebiel, die Wi.istenstrichc und Halbwi.isten, das Gebiet eles Sindh und den Gi.irtel der tropischen \Valder. Angefi.ihrt sind die Eigenheiten detA Forschungstatigkeit in Pakistan und seincs Hochschul- und Mittelschulwesens mit ihrer Konzentralion in Peschawar, wclches der Verfasser mit dem inclischen Forstzentrum in Debra-Dun vergleicht . 181 634.0.902 VOJVODOV GOZD NA ~GORENJSKEM Jng. Franjo Ju r har (Ljubljana) Vojvodov gozd, bolj znan pod domači1n imenom Undenboršt, obsega ole. 1300 ha strnjenega gozda, ki se razteza po ravninskem svetu med vasmi Kokrica. Tenetiše, letence, Goriče, Križe, Duple, Strahinj in Naklo. Njegovo zgodovino najdemo že v zelo starih \'irih, npr. Kas pr et, A.: Die landesfiirst- 1ichen Forstc und Jagclgebiete in Krain, Laibacher Zeitung. 1900; Miillner, A.: Das Waldwesen in Krain, Argo VIII, 1902; žontar, 1.: Zgodovina mesta Kranja, 1939; Arhivarije v Državnem arhivu v Ljubljani (dominikalni akti za Gorenj- sko, snop 459). V zgodnjem srednjem veku je vse ozemlje severno od Kranja pa do Radovljice in gorskih grebenov (Zaplate, Storžiča in Kukovnice) pokrival gozd. Besedni koreni krajevnih in ledinskih imen povedo, da je tam pre\'la- doval hrastov in brezov gozd (Brezje, Podbrezje, Hrastje, Dobrava, Duplje: dob ali dub je star izraz za hrast). Zgodo-vinski viri pravijo, da ob nastajanju fevdalnih gospostev obravna- vani gozdni kompleks ni bil dodeljen fevdalcem, temveč si ga je pridržal vla- dar kot kronsko zemljo. Krčenje gozda za nov obdelovalni svet se je zajeclalo v to gozdno gmoto , jo manjšalo ier delilo na več ločenih delov. Krčenje je potekalo v smeri od Tržiške Bistrice proti vzhodu k vasi Naklo, od Kranja proti severu in od potoka Bele nacl vzhod in zahod proti Tenetišam jn Gori- cam. Tako se je jzoblikoval sedanji Vojvodov gozd ali Udenboršt. Leta 1396 je dal Vojvoda Viljem gozd v upravo mestu Kranju, pridržal pa si je lovsko pravico, ki pa je ni imel le v tem gozdu, marveč na veliko širšem ozemlju. Meja njegovega lovišča je potekala po Tržaški Bistrici do Tržiča, nato preko Kriške gore, Kukovice, Tolstega vrha in Storžiča do KRANJ 182 Udenboršt z bližn io in daljnjo okolico. J\iierilo 1 : 200.000 Kokre, po tej reki navzdol do izliva v Savo in po Savi navzgor do Tržiš ke Bi- strice. Meščani Kranja so smeli v Udenborštu sekati le poškodov_ana drevesa, ki jih je podrl veter ali sneg. Leta 1521 je Karel V. odvzel gozd mestu in s tem so n1eščani izgubili tudi vse pravice drvarjenja. Nadvojvoda Karel (1564-1590), po katerem je obravnavani gozd dobil svoje ime Vojvodov gozd (Herzogsforst), je želel izboljšati gospodarstvo z gozdom in je postavil posebnega višjega gozdarja s sedežem najprej v Radov~ ljici, nato pa v Ljubljani. Njemu so bili podrejeni gozdni čuvaji v Vojvodovem gozdu. Za preživljanje so jim bile dodeljene tako imenovane »lovske kmetije«, ki so bile proste dajatev. Razen tega pa so čuvaji dobivali še letno plačo 4 goldinarjev, par čevljev in zelen klobuk. Varovati in gojiti so morali divjad in zatirati zveri, zlasti volkove in rise. Nadzorovali so, da so drvarili le tisti, ki so imeli za to pravico od deželnega kneza. Med uživalci drvarjenja so bili samostan Velesovo, kranjski grad Kieselstein, kranjski župni vikarji, državni zakladničarji in višji rudarski sodniki, nadalje 59 kmetij, in sicer 11 iz vasi Rupa, 22 iz Primsko\'ega, 7 iz Gorenj, 16 iz Britofa in 3 iz Orehovelj. ki so vse spadale pod državni kameralni zemljiškogosposki urad. Vasi Naklo in Primskovo sta imeli pravico pospravljati polomljeno drevje in klestiti 'i.'ejnike za živinsko krn1o. Za odškodnino so dajali deželne1nu knezu odvetščino, dolo- čeno število piščancev in jajc na leto. Drevje pa niso sekali le kmetje, ki so imeli to pravico, temveč tudi ne- upravičeni, ki jih je bilo vedno več . Nič niso zalegle prepovedi in hude kazni. Sn::di 17. stoletja je deželni knez pripoznal omejeno izkoriščanje gozda podlož- nikom iz 19 \:asi: Rupa, Primskovo, Gorenje, Britof, Orehovje, Malo in Veliko Naklo, Pivka, Zgornje in Spodnje Duplje, Struže'i.10, Zadraga, žiganja vas, Le- tence, Tenetiše, Sebenje, Srakovje, Breg in šenčur. Ti podložniki so smeli pobirati dračje, pridobivati steljo od podrtih iglavcev, kositi nastil in resje ter nabirati gozdne sadeže. Vse to je povzročalo vedno hujše pustošenje gozda ter tudi propadanje divjadi. Slednjemu so pripomogli številni divji lovci, ki so bili tudi iz plemiških vrst. Stanja niso izboljšale niti hude kazni. Kmetu, ki so ga zasačili drugič pri divjem lovu, so iztakniti oči. Neko poročilo iz leta 1666 pravi, da tedaj ni bilo videti skorZ~j nobene visoke divjadi več. Naslednje leto 1667 je Leopold I. prodal Vojvodov gozd z vsemi pravicZ~mi takratnemu deželnemu glm,arju grofu Turjaškemu, Volku Engelbertu. Ta je dovolil sekZ~ti drva, grabiti steljo in dr. samo tistim, ki so mogli dokazati, dZ~ jmajo to pravico že od prej; to so bili nekateri podložniki nekdanjih clržmrnih zemljiškogosposk1h urZ~dov, Naklo in Prin1skovo. župnišče v Naklem ter 57 podložnikov iz vasi šenčur. Slednji so dajali za odškodnino po gruntu 2 mer- nika ovsa. PZ~sti prašiče je smelo le še 27 kmetov iz raznih vasi ob robu gozda in so morali za to dajati 1 gnjal ;)_}i namesto nje plačevati ustrezen znesek. Vojvodov gozd z21 Turjaške knc7:t.: ni bil donosen, zato so v 2. polovici 18. stoletja začeli misliti na n_iegovo razdelitev v parcele, ki bi jih dali krnetonl. v zakup. Okoli leta 1780 je bil izdelan načrt, da se Udenboršt razkosa med 400 udeležencev, ki bi plačn'Zlh Turjaškim knezom zakupnino. Zaradi spora, kdo je upravičen dobiti delež, se je ta zamisel uresničila šele leta 1804., ko so gozd razdelili in dali v zakup kmetom. V prvi polovici 19. stoletja je bilo v gozdu 1441 deležev. Imeli so jih kmetje iz 32 vasi ter krZ~njski grad Kiesel- ~tein, hiša baronov Egkhkov (sedaj Brdo) in Jurij Engelman . Te vasi so bilc: Sebenje, žiganja vas, Breg, Zadraga, Zgornje in Spodnje Duplje, Strahinj, Veliko in Malo Naklo, Pivka, Struževo, Bitnje, Rupa, K01·ica, Bobovk, Ilovka, Predoslje, Primskovo, Gorenje, Britof, šenčur, Srakovlje, Orehovlje, Mlaka, 183 Zgornje in Spodnje Tenetiše, Retnje, Novaki, Zavode, Letence, Kamnjek in Golnik. Z zemljiško odvezo po letu 1848 pa so postali kmetje pravi lastniki gozda. Zgodovjnski viri nam torej povedo, da je Udenboršt s časom zelo spre- minjal svojo podobo. V davnini je gozd pokrival veliko večji prostor kot sedaj in se je skozi dolga obdobja spreminjal zaradi delovanja človeka in podnebnih činiteljev. Kot je bilo že omenjeno, sta v davnini gradila gozd pretežno hrast in breza, sedaj pa je poglavitna drevesna vrsta rdeči bor, na katerega odpada 60% drevja, smreke in jelke je 30%, listavcev pa komaj 10%. Med listavci so zastopane naslednje domače drevesne vrste: hrast, bukva, gaber, kostanj, breza, lipa, jesen, jelša in brest. Najznačilnejše drevo v sedanjem Udenborštu je torej rdeči bor. Podoben razvoj gozdnih združb in sekularnih prcmen dre- vesnih vrst kot v Udenborštu je bil ugotovljen tudi v mnogih drugih gozdnih predelih. Na spodnjem Koroškem leži npr. velik gozdni kompleks Dobrava, poraščen sedaj pretežno z rdečim borom. Po raziskovanjih fitocenologa Aichin· gerja je v rimljanski dobi tam rasel dobov gozd tudi še pozneje, v času naselitve Slovencev, ki so dali kraju sedanje ime. Tudi v gozdovih na Sorškem polju pogosto srečujemo krajevna imena, kot so: Hrastiči, Dobrave, Brezje. Dandanes pa nekdanji hrastov, gabrov ali brezov gozd tam spodrivata bor pa tudi smreka, ki se prirodno zelo šh·ita med hrastovjem. DER HERZOGSFORST (Z us am menfassung) Mit Anlehnung an verschiedenc Qucllen schildert der Autor die geschichtliche Entwicklung des dcnk\vi.irdigen Waldes umveit der Stadt Kranj. Es handelt sich um einen et\\'a 1300 Ha grossen geschlossenen Wald, der jetzt i.iberwiegcnd mit gemcincr Fohrc bcstanden ist. Die Angaben betreffen den Bcsitzstand mit Anfang des J8hres 1396 und begleiten die Entwicklung des behanclelten Waldbesitzes bis zum heutigen Tage. Der Wald hat mit der Zeit sein Bild und seine 1rukLur sehr verandert In Abhingigkeit von elen geschichtlichen, sozialpolitischen tm \virtschaft- lichen Umstanden, \velche von den Geschehnissen im weitercn und engeren Gebietc bedingt worden sind. Nur ein Tei! des einst grosseren Waldbesitzes hat durch Jahr- hunderte bis heute allen Gefahren und Pri.'lfungen getrotzt. DRUšTVENE VESTI XII. REPUBLišKO TEKMOVANJE V SMUčANJU Dvanajsto republiško tekmovan.ie v smučanju gozdarjev, lesarjev in lovcev je bilo letos 5. in 6. mcll·ca prvič na Golteh, v našem novem zimsko-športnem središču v Zgornji Savinjski dolini. Prireditelji tekmovanja, gozd8rji in 1esarji iz Savinjske doline, niso jmeli lahkega dela. Ohraniti je bilo dobro mnenje o nasploh odlični organizaciji dosedanjih smučarskih tekmovanj, na svojih smučiščih so organizirali takšno tekmovanje tokrat prvič, prijave tekmovalcev pa so po s·voji številnosti pre- segle vsa pričakovanja. Spet se je pokazalo, da zanimanje za smučarslci šport iz leta v ]eto zelo narašča. Organizacijski odbor, ki ga je vodil inž. Branko Korber, in tekmovalni odbor pod vodstvom A. Jezernika sta svoje elelo dobro opravila. 184 Prvi dan se je na tekaških progah zvrstilo 11 tekmovalk in 48 tekmovalcev. Progi sta bili lepo speljani po planotah okrog Boskovca. Dokaj mirno in sončno, čeprav mrzlo vreme, je bilo organizatorjem in tekmovalcem naklonjeno. Pravo nasprotje tega pa je bilo naslednjega dne. Sivo nebo in mrzla, sunkovita bUI·ja, ki je pometala po tekmovalnih strminah nad hotelom na Golteh, nista napravili tekmovanja nič kaj prijetnega. A kljub temu se je zvrstilo na startu 36 tekmovalk in 191 tekmovalcev. Največje priznanje zaslužijo pri tem tehnični vodje tekmovanja na sami progi, ki so na njej vztrajali več kot štiri ure kljub ledenemu in do kosti segajočemu pišu. Tudi letos so si morali organizatorji in tekmovalci znova zastaviti vprašanje, ali ne bi kazalo v prihodnje naša tradicionalna smučarska tekmovanja nekoliko spremeniti zaradi vedno večjega števila tekmovalcev. Ce bo šlo tako naprej, se bodo organizatorji kaj kmalu znašli pred nepremostljivimi težavami. Tudi kako- vostne razlike med boljšimi in slabšimi tekmovalci so prevelike. V razgovorih v toplem hotelu na Golteh je bilo vsaj nekajkrat čuti misel, naj bi že v prihodnjem letu prešli na izbirna tekmovanja po posameznih območjih, na republiškem ptTen- stvu pa naj bi se zbrali le najboljši tekmovalci in ekipe. Podobno potekajo že sedaj naša sekaška tekmovanja. Prireditelji XIII. republiškega tekmovanja, ki bo na Starem vrhu pri Skofji Loki , naj bi o tem pravočasno premislili. Svoje mnenje pa naj bi izrekla še naša zveza inženirjev in tehnikov. Rezultati tekmovanja so bili naslednji: Teki llll 5 km- ženske posamično: l. Jožica Grlič (GG Maribor), 2. Kati Pristov (LIP Bled), 3. Elica Grušovnik (Marles, Maribor) ; ženske ekipno: 1. GG Maribor, 2. LIP Bled, 3. Elan, Begunje. Teki na JO km. - mo.ški posamično v tekmovalnem razredu: l . Pavel Dornik (LIP Bled), 2. Pavel Kobilica (GG Bled), 3. Vlado Lah (Marles , Maribor); moški posamično v starostnem razredu: 1. Viktor Brezovšek (OGP Medvode), 2. Maks Konečnik (GG Kočevje), 3. Anton Prelesnik (GG Kočevje); moški ekipno: l. Alples, Cešnjica, 2. LIP Bled, 3. Marles, Maribor. Po tekmovalni progi proti planinskemu domu na Golteh (folo M. Ciglar) 185 Veleslalom - ženske posamično: l. Anita Pavlič (GLIN Nazarje), 2. Vilma Ve- zočnik (GLIN Nazarje), 3. Justina Pukl (GG Maribor); ženske ekipno: l. GG Mari- bor, 2. GLIN Nazarje, 3. Meblo, Nova Gorica. Veleslalom - nzoški posamično v tekmovalnem razredu: l. Andrej Klinar (GG Bled), 2. Peter Lakota (GG Bled), 3. Marjan Pesjak (Elan, Begunje); v starostnem razredu: 1. Tine Mulej (Kozorog, Kamnik), 2. Franc Primožič (GG Kranj), 3. Janez Bohinc (Elan, Begunje); moški ekipno: l. Elan I, Begunje, 2. GG Slovenj Gradec, 3. GG Bled. Skupno točkova11je za prehodni pokal: l. GG Maribor, 2. Elan, Begunje, 3. LIP Bled. M.C. KNJižEVNOST PRISPEVEK O NAši ZGORNJI GOZDNI IN DREVESNI MEJI Wraber M.: Zgornja gozdna in drcvcsna meja v slovenskem vi s o k og or s kem s vetu v 1 uči ek o 1 og ije (Die obere Wald und Baum- grcnze in den slowenischen Hochgebrigen in okologischer Betrachtung, referat na simpoziju l. 1970 v Obergurglu). Avtor se je lotil treh bistvenih vprašanj zgornje gozdne meje, o katerih so mne- nja znanstvenikov zelo deljena: gozdna jn drevesna meja, glavni tipi gozdne meje ter ali se stejc ruševje za sestavni del gozda. Avtor je prišel do naslednjih sklepov: l. Klimatska clrevesna in gozdna meja se lahko zelo približata oziroma sta lahko i<.lentični le v ekoloških razmerah v okviru silikatnjh kamnin, kjer so ekološke razmet-e na velikjh površinah enotne ter se z višjo nadmorsko višino k počasi spre- rnjnjajo. V goratih predelih Evrope, kjer so osnovna petrografska podlaga dolomiti in apncnci ter so rastiščne razmere zaradi izredno razgibanega reliefa zelo hetero· gene, se z rastočo nadmorsko vjšino življenjske razmere hitro poslabšajo. Tam uspeva strnjen gozd le do določene nadmorske višine. Nad gozdno mejo lahko raste drevje le posamezno ali v šopih. Avtor poudarja, da je drcvesna meja v glavnem ohranila svoj primarni položaj, medtem ko je gozdna meja po zaslugi človeka zelo zni~ana in je le redko v skladu z makroklimo. U_iemanje drevesne in gozdne meje je odvisno tudi od bioloških lastnosti drevesnih vrst, ki tvorijo gozdno mejo. V Alpah, kjer gradita gozdno mejo macesen in .ielka, se drevesna in gozdna meja jasno razlikujeta. Na obronkih Južnih Alp in v Dinarskem gorstvu, kjer sega bukev do zgornje gozdne meje, pa se gozdna in drevesna meja ujcmata. 2. Avtor razlikuje v evropskih gorah tri tipe gozdne meje : klimatsko, oro- grafsko in anlropogeno. Klimatska gozdna meja je v soglasju z makroklimo dolo- tenega področja. Zaradi človeškega vpliva je klimatska gozdna meja le redko ohra- njena. V specifičnih rcliefnih razmerah, kjer se klimatska gozdna meja ne more ·vzpostaviti, loči avtor or·ografsko gozdno mejo. Najaktualnejša je antropogena gozdna meja, ki leži po mnenju znanstvenikov v slovenskjh gorah 200-400 m pod klimatsko gozdno mejo. Avtor opozarja na labilnost gozdne vegetacije ob zgornji drevesni meji, ki se zaradi neprestanega človekovega upostoševaJnega uveljavljanja nenehno znižuje. Mestoma so rastiščne razmere spremenjene elo take mere, da lahko govorimo o sekundarni klimatski go~dni meji. 3. Ruševje pokriva v apnenih in dolomitnih gorah DinarskegCl gorstva in Vzhod- nih Alp neposredno ob gozdni meji velike s 1 rnjcnc površine. V slovenskih jugo- zahodnih Alpah, kjer se razteza ruševje v 300 elo 500 m širokem višinskem pasu, poteka gornja meja ruševja v nadmorskih višinah od 1900 do 2000 m. Pas ruševja ob zgornji drevesni meji se na račun zniževanja gozdne meje še nadalje širi. Glede vpra~anja, ali je ntševje (Pinetum mughi) nad gozdno mejo sestavni del gozda ali 186 ne, zavzema avtor stališče, da se šteje ruševje s praktičnega in fiziognomskcga vidika, kljub temu, da kaže s floristično-vegetacijske strani velike sorodnosti z gozdom, k alpski vegetaciji tj. izven gozda. K tej odločitvi je nagnilo avtorja tudi dejstvo, da planinski bor tudi ob ugodnih rastiščnih razmerah ne zraste kot drevo, medtem ko druge drevesne vrste, ki so ob zgornji drevesni meji le grmovne zrasti, zrastejo v normalnih življenjskih razmerah v prava drevesa. Nadalje obravnava avtor potek klimatske gozdne meje v Sloveniji. Najnižja gozdna meja na južnih obronkih Alp in Dinarskega gorstva, ki so pod vplivom oceanske klime. Tam se spusti gozdna meja tudi pod 1500 m . Nasprotno pa se v kontinentalnem delu Alp dvigne nad 1700 elo 1800 m in lokalno celo na 1900 m. Na koncu obravna\'a avtor gozdno mejo tudi s fitocenološkega vidika. Ker jo gradijo različne drevesne vrste, so tudi združbe ob njej različne. Kot klimatogcne gozdne združbe navaja avtor : na južnem in jugozahodnem obrobju Alp in v Dinar- skem gorstvu, kjer gradi gozdno mejo bukev, Fagetum subalpinum in Acero-Fage- tum dinaricum; v kontincntalncm delu Alp, kjer tvorita gozdno mejo smreka in macesen, pa Adenostylo-Piceetum oziroma v specifičnih orografskih razmerah Ane- mone-Fagetum. Za Pohorje navaja avtor kot mejno gozdno združbo Luzulo silva- ticae-Piceeium. Med nadomestnimi združbami zavzema njavcčje površine Pinetum mughi. Lojze Marinče k FITOGEOGRAFSKI POLOžAJ IN FITOGEOGRAFSKA RAZčLENITEV SLOVENIJE Wrabcr , M.: >Pflc:mzengeographische Stellung und GJiedcrung Sloweniens<<. Delo je bilo objavljeno v časopisu )>Vegeiatio, Acta gcobotanica<<, Vol. XVII, v letu 1969, The Hague. L.c dejstvo, de~ je izšel v tem uglednem mednarodnem b - sopisu, ki .ie uradno glasilo Mednarodne zveze za fitosociologijo (Association Inter- nationale de Phytosociologie), čigar izdajanje in urejanje sta v rokah večjega šte- vila najuglednejših geobotaničnih strokovnjakov z vseh delov sveta, je jamstvo in dokaz za visolco znanstveno vrednost obravnavanega prispevka. Slovenije doslej ni še nihče fitogeografsko obdelal ne v besedi ne na ka1·ti . Avtorji so se ogibali temu delu prav zc:n-adi tdko opredeljive lege Slovenije mccl st!t-imi velikimi vegetacijskimi regijami ter zaradi njene izredne ekološke dife- renciranosti v vsakem pogledu . M. Wrabcr se je lotil tega odgovornega elela ter nam je z besedo in na karti jasno predoč11 Slovenijo v njeni fitogeografski podobi. ki jo sestavlja šest fitogeografskih območij, namreč alpsko, dinarsko, submedite- ranska, subpanonsko, preddinarsko in predalpsko. Slovenci smo s tem dobili kot prvi v Jugoslaviji in v soseščini delo, ki bo služilo kot znanstvena in praktična solidna naravna podlaga mnogim naravoslovnim in biotehničnim strokam. Predvsem je potrebno povedati, da je študija -plod in sinteza vztrajneg:a in marljivega raziskovalnega dela skozi četrt stoletja. Osnova pa so avtorjcYc šte- vilne, tehtne in povsem izvirne razprave o vcgctacijsl>vrste« naseljujejo tudi določena geografska območja. Ce te vrste pojrnujemo kot množico bolj ali manj variabilnih populacij z nizom značilnih rnorfoloških lastnosti in ne le eno samo (drugače povedano. da imamo pri določanju pripadnosti populacij pred očmi vse in ne le vari- abilne morfološke znake listov in plodov), tedaj je gotovo, da bomo lahko v okviru vsake izmed njih postavili niz nižjih taksonov (varietet), od katerih bodo mnogi skupni vsem vrstam, medtem ko bodo povezani le z določenimi vrstami. Sedanji podatki o razprostranjenosti taksonov nižinskih jesenov kažejo, da je docela nemogoče popolnoma in natančno določiti areale posameznih regionalnih vrst. Vse kar lahko storimo, je to, da zajamemo razprostranjenost vseh teh podobnih taksonov z neko ok.vjrno mejo areala, v kateri pa označimo 195 središča razširjenosti posameznih ekogeografskih vrst. Popolnoma gotovo je, da bomo v mejnih predelih našli vse mogoče prehodne oblike, ki so bile po- gostoma tudi vzrok za opredeljevanje posebnih vrst. Tako predstavlja na primer jesen Fraxinus rostrata, ki ga je opisal GussoHe na Siciliji in v južni Italiji, v prvi diagnozi tip, ki je podoben (skorajda identičen) >>ozkolistnemu« taksonu F. angustifolia Vahl. iz zahodnega Sredozemlja, pri nadaljnji obdelavi in razdelitvi na varietete in forme (po Stroblu var. emarginata) in z razširit- vijo proučevanj v jadranskem območju (Hirc, Borbus) pa je tip podoben tudi pontsko-kavkaškemu taksonu »ostrolistnega« jesena F. oxyphylla N. Bieb. Podobno je tudi s prehodi med F. syriaca Boiss in F. sogdiana Bunge, ki so jih neki avtorji ( Dippel) celo popolnoma zamenjavah, v novejšem času pa trdijo, da med njimi sploh ni mogoče postaviti ostre meje, ker so v širokem območju med sredozemskimi obalami in Turkestanom populacije s prehod- nimi lastnostmi. Po vsem tem bi kazalo, da je razmeroma preprosto pojmovati taksone cirkummediteranskih nižinskih jesenov v skupni kolektivni vrsti z imenom Fraxinus angustifolia Vah!. ( = F. oxycarpa TNilld) s celim nizom regionalnih nižjih taksonov. Druga možnost pa bi bila, da vse te jesene imamo za niz morfološko ločenih (vendar še vedno dokaj variabilnih) populacij z nekaterimi regionalnimi vrstami v mejah serije Angustifoliae. Obe takso- nomski razdelitvi sta enako sprejemljivi; vse je odvisno le od tega, kako se lotevamo drugih dendroloških taksonov. Razdelitvi se torej ne izključujeta, temveč le dopolnjujeta. Po drugi strani pa bi morda kazalo zajeti tudi vse taksone gorskih jesenov v kolektivni vrsti Fraxinus excelsior L. ali pa v seriji Excelsiores z nizom regionalnih vrst, ki bi jih lahko podobno diferencirali, kot na primer F. pyrenaica, F. caucasica, F. balcanica, kot je to napravil P. Svo- boda 1957 v obliki klimatipov. Vendar pa pri tem naletimo na velike težave ne le zaradi tega, ker populacije gorskih jesenov v posameznih predelih premalo poznamo, temveč tudi zato, ker tudi meja med nižinskimi in gorskimi popu- lacijami ni ostra. Tako, kot ni 1nogoče povsem jasno oddeliti vsake populacije nekega regio- nalnega taksona vrste nižinskega jesena od sosednje vrste, in sicer zaradi širo- kega območja s kontaktno klimo, v katerem so prehodi, tudi ni mogoče povsem natanko ločiti planinskih in gorskih taksonov, ki so zajeti v seriji Excelsiores od nižinskih in obrečnih taksonov iz serije Angustifoliae, in to prav zaradi enako širokega kontaktnega območja, v kateren1 se populacije ene in druge serije srečujejo in mešajo. Ugotoviti smo mogli, da so na celotnem kontaktnem območju med arealoma ene in druge ekomorfološke skupine takšne populacije, ki kažejo intermediarne (vmesne) morfološke znake. Te stvari so bile že davno znane, vendar pa so (ker so jih določali na temelju skopih in celo nasprotujočih podatkov in s pomočjo skromnega her- barijskega gradiva) ostale le na ravni botaničnih enot, brez jasnih ekogeo- grafskih in drugih značilnosti. Tak takson je na primer Fraxinus obliqua, ki ga je opisal botanik l. Tausch že leta 1834 (na podlagi primerkov, ki so jih našli v praških parkih). Pozneje so odkrili pravo domovino tega jesena v Mali Aziji in v Perziji, nekateri pa so menili, da je razširjen celo na Balkanu. Ta takson smo nekoč zaradi pomanjkljivosti podatkov iz literature in zaradi majhnega števila nezanesljivih eksikatov obravnavali kot varieteto nižin- skega jescna (kot Fraxinus angustifolia var. obliqua (Tausch, Fukarek), čeravno so jo nekateri starejši botaniki z večjimi izkušnjami povezovali z vrsto F. excelsior L. (kot F. excelsior var. rotundifoJia Hfenzig 1883). »Široki listi rombične oblike« in »Zelo neenakomerno nazobčani robovi lističev« nam 196 Serija Arrgustlloli~ Severna in vzhodna meja sekcije Fraxinaster Koehle: Prekinjena črta. Razširjenost taksona Fraxinus angustifolia Vahl. s. 1.: obrabljeno črtkano. Populacija intermedi- arnega značaJa: le črtkano . tedaj niso bili zadosten vzrok, da bi ta takson obravnavali kako drugače kot širokoJistno varieteto zahodnoazijskih nižinskih jesenov. Nadaljnja proučevanja so nas prepričala, da je vendarle treba pripisati temu taksonu vrednost posebne vrste. Zelo jasno se namreč pokaže, da obsta- jajo taksoni, ki v morfološkem pogledu niso niti F. excelsior s. str. niti F. angu- stifolia typica. Med drugim so to tudi oblike, za katere morejo včasih botaniki govoriti Je o >>confraternitas Fraxini exce1siores« ali pa »ad Fraxinem oxy- carpam vergens« oziroma, da se približujejo nižinskemu jesenu ali pa da so sorodne gorskemu (velikemu) jesenu. V naši zbirki imamo veliko primerkov nekega intermediarnega taksona iz dolin gorskih rek: Vrbas, Bosna, Drina in njihovih pritokov iz prostranega območja notranjosti Dinarskih gora. Prav tako smo imeli priložnost, iz po- pulacij jesenov v Panoniji izločiti primerke, ki jih glede na velikost listov in širino lističev ni bilo mogoče obravnavati v okviru tipa panonske podvrste nižinskega jesena. Gradivo, ki so ga nabrali v Jogih ob Donavi okrog Dunaja leta 1967, kaže da so tudi tam mešane populacije ozkolistnih in širokolistnih taksonov, ki jih tudi tamkajšnji gozdarji med seboj razlikujejo, in sicer kot »tip oxycarpa« in »tip excelsior«. To gradivo prav sedaj preučujemo. Gradivo z območja Morave in njenih pritokov na čehoslovaškem, ki ga je zbral in nam ga poslal A. Mattovic iz Brna, kaže, da so tudi tam poleg populacij zelo tipično izraženih ozkolistnih nižinskih jesenov (taksona Fraxi~ nus pannonica, F. ptacovskii Domin) tudi populacije s širšimi in večjimi, vendar še vedno ozko suličastimi lističi. Primerki vejic (le sterilnih z različnih dreves iz pred eJa Vranovica PJačkiiv les, oddelek 50 L.), kažejo, da gre v tem 197 primeru za neko populacijo velikolistnih jesenov, ki so bolj podobni tipu Fraxinus excelsior, vendar pa srečujemo oblike listov v razponu od ozko suličastih (do 12 cm dolgih in 1,5 do 2 cm širokih) do ovalnih in jajčastih (do 15 cm dolgih in 4 do S cm širokih) z zelo značilno nazobčaninl robom (na nekaterih prilnerkih je nazobčan samo rob zgornje ploskve lističev in to grobo in nepravilno, med tem ko je spodnja polovica celoroba). Primerki vejic (prav tako le sterilnih) z različnih dreves iz predela Polesi Veliky D'•ur (oddelek 730/1 Bedžrichuo les) še razločneje kažejo pripadnost k nekemu intermediarnemu tipu Fraxinus excelsior, ker so med njimi lističi tako ozko suličasti, s podaljšano konico lista in imajo razmaknjeno ostro nazobčan rob, kot jih najdemo le pri tipičnih panonskih taksonih nižinskega jesena. Razlika je le v tem, da so v tem primeru lističi zelo dolgi (do 12 cm) in jih je več parov ( 4 do 5) na enem listu. Primerki vejic z različnih dreves iz predela Moravska Nova Ves (oddelek 60) zopet nakazujejo - in to vsi po vrsti - pripadnost k pravemu ozkolist- nemu tipu Fraxinus angustifolia - z določenimi odkloni (in to takrat, kadar so listi krajši, so praviloma vedno nekoliko širši), vendar z nenavadno jasno nazobčanostjo. Končno tudi primerki iz populacije v predelu Morava-Tvrdo- nice (oddelek 10 b) kažejo določeno manjšo variabilnost, vendar so povsem v mejah vrste Fraxinus pannonica. Gradivo iz logov ob rekah Saal in Ilm na Turinškem okrog mest J ena, Weimar in Porstendorf, ki ga je zbral in poslal dr. H. SchW.ter leta 1960, kaže, ela imamo opraviti z nekim jesenovim taksonom, ki se zelo razlikuje od tipa F. excclsior, vendar pa ga ne moremo istovetiti s tipi do sedaj opisanih nižin- skih jesenov. Gradivo, ki ga v tem primeru predstavljajo izključno le plodne vejice, kaže določeno polimorfnost listov. Med listi lahko vselej najdemo takšne, ki se po velikosti in po obliki približujejo nižinskemu jesenu. To so vselej vršni, torej najmlajši listi, ki se razvijejo tudi mnogo pozneje od spo- mladanskih. Prvi listi - najnižji v vršni rozeti - so precej večji, daljši in imajo nekoliko širše lističe, kljub temu pa so na skupnem peclju še vedno bolj na redko razporejeni. Nazobčanost listnega roba povsem ustreza tisti, ki jo najdemo pri tipičnem nižinskem jesenu. Precejšnje razlike najdemo tudi med plodovi (krilca). Tudi le- ti so zelo variabilni, vendar so na vseh zbranih primerkih večji, daljši in imajo zašiljen vrh in osnovo in se s tem znatno raz- likujejo od tipičnega F. excelsior z gričevja in gorovja. Te primerke bi brez dvoma lahko poimenovali kot oxycarpa, ker so plodovi zares »Ostroplodni«. Enake lastnosti kažejo tudi jeseni, ki smo jih videli na Poljskem, in sicer v nižavju okrog reke Visle in njenih pritokov. Tudi primerki iz herbarija botaničnega inštituta varšavske univerze - pregledali smo različne oblike listov -imajo deloma ozke, deloma pa široke lističe. Dejstvo, da se ti nižinski jeseni razlikujejo od tipične oblike Fraxinus excelsior, potrjujejo tudi etikete, na katerih so nabiralci primerkov pri determinaciji zapisovali imena Fraxinus oxyphylla ali F. oxycarpa, seveda z vprašajem za imenom. Nekoč: smo menili, da bi bilo treba ločiti poseben takson prehodnega nižinskega jesena z imenom Fraxinus polonica prov. Do tega sklepa smo prišli na osnovi primerjave obširnega herbarijskega gradiva. Vendar smo spremenili mišljenje, kajti spo- znali smo, da ti prehodni taksoni nikakor niso omejeni le na določene geo- grafske predele in niso le v logih na Poljskem in ·v Vzhodni Nemčiji, temveč jih je bilo mogoče najti tudi v gradivu, ki so ga zbrali v deželah vzhodno, severno in zahodno od alpsko-sudetsko-karpatske gorske verige; vedno pa pod imenom Fraxinus excelsior L. 198 Serija !(){ermedioe ,/ - - ---- ------------ ----- --· --- ----~-- ~-~-. 1 ,/ \~ i - --~ ---- lj 1 ----; ------ ',\ ·\.· · .. ~~ ~- ... , , . _,-----._ · . __ :',..! 1 -----·--- -- - ~~- --- -·- - - - _ ______ __; Meja razširjenosti taksona vrste Fraxinus excelsior L. s. l.: prekinjena ali polna črta . Razširjenost populacij nižinskega prehodnega taksona Fraxinus intermedia F.: ob- rabljeno črtkano. Posebno zanimivo je tudi gradivo iz severne Francije, ki nam ga je poslal profesor ], Duvignea.ud iz Marchienne-ou-Point v Belgiji leta 1966. Poleg šte- vilnih herbarskih primerkov iz doline reke Saone, ki brez dvoma predstavljajo osebke iz populacij eurimediteranskih taksonov nižinskega jesena,·-'' najdemo tam tudi jesene iz nižiskih predelov severne Francije, ki Jwkazujejo po- dobne prehodne značilnosti kot tisti z območja reke Saale na Turinškem . To so primerki iz Loraine južno od Nancyja v Franciji (nahajališča: Maron , rive droite de la Moselle, Arnaville, plaine alluviale de la Moselle, au sud de Nancy, lord de ruisseau (več primerkov), ki so podobni nižinskemu _jesenu, vendar so očitne določene razlike (jasna pa je tudi medsebojna variabilnost) . Primerek z nahajališča Gv'-rit (departement des Ardennes) blizu belgijske meje ima ozko ovalne do suličaste lističe ( 4 do 5 parov), ki so 5 do 7 cm dolgi in imajo precej podaljšan zašiljen vrh z ostro napiljenim listnim robom. Ozki in 3 do 4 cm dolgi plodovi z izrobljenim vrhom pričajo o prehodni obliki med Fraxinus excelsior in F. angustifolia. Drugi primerek (nahajališče Fumay) iz istega okrožja, vendar v območju reke Meuse, ima liste, ki so popolnoma identični z listi iz skupine Angustifoliae, vendar pa so plodovi manjši (do 2,5 cm dolgi) in imajo kljunasto razširjen vrh (rostrata-emarginata). Nasled- nja dva primerka, ki sta tudi iz okrožja eles Ardennes (nahajališči: Chemery " To gradivo, kakor tudi primerki, ki so jih zbrali okrog jezera Leman in drugod po Franciji, nam dovoljujejo predpostavke o širši razprostranjenosti (are- ala) nižinskega jesena v Franciji. To tem bolj , ker lahko tudi primerke iz dolin rek Garone, Dordone, Charante in Loire pa tudi tiste z atlantske obale !lvrščamo med taksone Fraxinus angustifolia Vahl. sensu lato. 199 in Vrizy), kažeta glede velikosti listov in števila lističev veCJO podobnost s tipom excelsior, medtem ko nazobčanost njihovih lističev in oblika plodov spominjata na tip angustifolia. Na podlagi teh ugotovitev menimo, da bi ravnali natančneje (in bolj prak- tično), če bi izločili in definirali naprej kolektivno intermediarno (prehodno) vrsto kot Fraxinus intermedia Fukarek, nato pa bi jo na ten1elju popol- nejšega herbarijskega gradiva najprej razčlenjevali v podvrste ali v regionalne populacije, in sicer tedaj, ko bi temeljito proučili objekte na različnih naha- jališčih (rastiščih). že vnaprej lahko ugotavljamo, da bo potrebno jasno razlikovati taksone gorskega jesena s prehodnimi lastnostmi nižinskega od nižinskega jesena, ki ima prehodne lastnosti gorskega jesena, in sicer v smislu nekaterih oblik, kot so: Fraxinus oxycarpa excelsioriformis in F. excelsior oxycarpaeformis. Dru- gače rečeno, razmejiti bo treba posebne prehodne oblike, ki jih kažejo taksoni populacij okrog Panonije (ali iz Male Azije in Kavkaza, ki smo jih videli v herbariju Dunajskega prirodoslovnega muzeja), kjer se neposredno stikata meji arealov erumediteranske vrste iz sekcije Angustifoliae jn Excelsiores, od tistih prehodnih nižinskih populacij, ki so znotraj sedaj znanega (kompakt- nega, sklenjenega?) areala vrste Fraxinus excelsior L. v zahodni, srednji in severni Evropi. Problem »dlakavih« taksonov jesena, med katere sodijo Fraxinus cori- ariefoila Scheele, F. numidica Dippel, F. olonoza Kirchner in še posebno F. pallisae Willmont, bomo prihranili za razpravo na drugem mestu. Tudi neka- teri od teh taksonov spominjajo po obliki listov in plodov (če upoštevamo dlakavost) na intermediarne oblike med nižinskimi in gorskimi jeseni. Na podoben način je mogoče členiti tudi taksone jesena z gričevja in z gorskih pobočij Pirinejev, ki jih zaenkrat še vedno vključujejo v vrsto Fraxinus excelsior L. Vse, kar je mogoče najti s tega območja v številnih francoskih zbirkah, so posebne oblike, ki so opisane (na etiketah eksikatov) kot posebne vrste: Fraxinus brevidentata Senaen et Elias, F. burgalensis Senaen et Elias, F. granditentata Senaen, F. elliasii Senaen, F. dodei Senaen, F. ceretanica Senaen itd. če se nam bo v bodoče posrečilo potrditi domnevo, da je Fraxinus excel- sior L. s Kavkaza in s Krima posebna populacija nekega posebnega - od severo- in zahodnoevropskega tipa »Vrste« - različnega taksona, tedaj nam bo laže določiti tudi taksonomski položaj naših intermediarnih jesenov. Za kav- kaški takson vse kaže, da bi utegnil biti zelo blizu tistemu, ki ga je botanik Tausch opisal kot Fraxinus obliqua oziroma kot F. Willdenowiana Koehne. Takson s Krima bi utegnil biti zelo soroden vrsti Fraxinus peliohilata Boissier et Kotschy, ki sta ga avtorja odkrila na cilicijskem Taurusu v jugovzhodni Mali Aziji, in ga je kasneje Bois~ier uvrstil med varietete vrste F. excelsior L. To pa nas seveda zavaja od problematike, ki smo jo obravnavali v tem pri- spevku. DBER NEUERE ERGEBNISE DER FORSCHUNGEN DES VERBREITUNGSAREALS DER SPITZBLATTRIGER ESCHE (FRAXINUS ANGUSTIFOLIA VAHL.) (Zusammenfassung) In den Thalern einiger kleineren Fli.isse in Mittelbosnien und V\:estkroatien ist eine Eschensippe verbreitet die nach ihren oekologischen und morphologischen Eigenschaften als Zwischenglied zu dem Arten Fraxinus exclesior L. und Fraxinus 200 angustifolia Vahl. zu stellen ist. Diese Sippe unterscheidet sich von dem beiden Arten mit ihren graubraunlichen, nackten Knospen, oval-lanzetischen, korbig gezahnten, scharf zugespitzten Blattchen (foliola) und grosseren- stumpf zugespitzten Friichten. Bei dem Jung>vuchspflanzen sind auch rundliche Blattchen vorhanden. Dieser Sippe geben wir den Namen Fraxinus intermedia (provisorich). Die Weissesche ( Fraxinus excelsior L. sensu stric to) ist in unserem Gebiet eine ausgesprochene Gebirgsart, die auf frischen oder feuchten Boden oberhalb einer Kalksteinunterlage, oder auf Kalkdeluvium, hauptsachlich in den Buchenwaldgi.irtel verbreitet ist ( »Kalkesche« der Au toren). Dagegen ist die Spitzfri.ichtige Esche ( Fraxinus angustifolia Vahl. sensu lato) eine Art die im Mittelmeergebiet und in den breiten Becken Pannoniens verbreitet is und dem Alluviumboden, mit hoher Grund- wasserscheide (der Dberschwamungsgebieten) angepast ist. Die neubeschriebene Eschensippe ist ebenso eine Art der nassen Auboden und bedeutet dem Oekotyp der als »Wasseresche(( bekannt geworden ist. Eschen mit Blatt- unf- Fruchtformen die unserer Sippe entsprechen, haben wir in einen reichen, uns zugesendeten oder selbst gesammelten Herbarmaterial aus Osterreich, Italien, Slovakei, Deutschland, Polen, Frankreich und Belgien auch au[- gefunden. Diese Dbergangssippe ist algemein in den Gebieten, wo die Arealgrenze der Arten Fraxinus excelsior L. und Fraxinus angustifolia Vahl. zusammenfallen, verbreitet, und meist als eine typische Weissesche angegeben, ebenso falsch, wie auch die pannonische Spitzfriichtige Esche als eine solche noch unlangst bekannt gewesen war. Deswegen sollte mann diese neue Dbergangssippe noch weiter for- schen, weil es maglich ist, dass sie, oder ihr entsprechende Formen cmch die breite osteuropaische Niederungen beside1t, wo mann auch, moglicherweise irrti.imlich, be- hauptet, dass die typische Fraxinus excelsior L. verbreitet jst. 634.0.182 : 542 GOZDNA ZDRUžBA KOT OSNOVA ZA DOLOčANJE RODOVITNOSTI RASTišč Ing. Lojze Marinče k (Ljubljana) Za sedanjo smer v gozdnem gospodarstvu je značilno, da stopa rastišče čedalje bolj v ospredje kot osnova gozdnogospodarskega načrtovanja. Ta smer je logičen zaključek prizadevanja gozdarjev, da bi dosegli čedalje večje kako- vostne in količinske donose. Gospodarstvo potrebuje iz leta v leto vedno več sortimentov določenih drevesnih vrst. Te potrebe gospodarstva silijo gozdarje, da pri izbiri 1nožnosti za dosego večjih donosov iščejo nove poti v okviru popolne izrabe rastiščnega potenciala. V kakšni meri izrablja nek sestoj ra- stišče, pa lahko ugotovimo le na podlagi ekoloških proučevanj rastišč. Pri raziskovanju rastišč in pri njihovem omejevanju uporabljamo različne metode. Največ uspeha med vsemi žanje fitocenologija. Ta razmeroma mlacb veda si je s kompleksnostjo prostorskega dojemanja rastišč bliskovito utrla pot v vse mogoče naravoslovne stroke ter je sedaj podlaga načrtnemu raz- iskovanju ne le vegetacije, temveč tudi floristike, fitogeografije, pedologije, urbanističnega in prostorskega urejanja; v zadnjem času si vse bo]j utira pot tudi v urejanje gozdov. Za svoje velike uspehe se lahko fitocenologija zahvali dejstvu, da je vegetacija odsev celotnega spleta rastiščnih dejavnikov, tj. ekološkega kompleksa, ki je kot rezultat vzajemnega delovanja ekoloških faktorjev izredno komplicirana tvorba. Meritve posameznih ekoloških fak- 201 torjev, iztrganih iz ekološkega kompleksa, ne dajejo njihove stvarne podobe. Zato je zelo dvomljiva na podlagi vrednosti posameznih ekoloških faktorjev (tla, matična podlaga, nadmorska višina itd.) sklepati na lastnosti vsega eko- loškega kompleksa. Nekateri ekologi domnevajo, da se kaže zaradi mnogovrstnih možnih kom- binacij ekoloških faktorjev v naravi nepregledna vrsta tipov ter je tipologija na podlagi vegetacije torej brezupna, oziroma da zaradi izredne heterogenosti v ravi vegetacija ne n1ore biti solidna osova za razmejevanje rastišč. Vendar pa praksa kaže, da ponavljajoče se skupine ekoloških faktorjev približno enakih vrednosti zakonito izkazujejo zelo podobne rastlinske kombinacije, katerih število je v nara vi pregledno ( 6). Torej je vegetacija, ki je v ravnovesju z danim okoljem in se je izobli- kovala na rastišču pod vplivom serij ekoloških kompleksov razvoja življenja na Zemlji, nesporno najboljši nakazovalec sedanjega ekološkega komplek- sa (1 L seveda pod pogojem, da so življenjske zahteve rastlinskih vrst že toliko znane, da na njihovi podlagi lahko sklepamo na lastnosti ekološkega kompleksa. Zato so floristično dobro opredeljene in jasno opisane rastlinske združbe naj- boljša podlaga za ekološka proučevanja, posebno, če so bile te enote kartirane na praktično uporabne topografske karte. Kajti fitogeografske specialne karte s topografsko razširjenostjo gozdnih združb najzvesteje odsevajo realno vege- tacijo ter so najpopolnejša podlaga za znanstvene vegetacijske geografske študije kot tudi za praktično uporabo. Vegetacijska karta daje skupno s pedo- loško karto najpomembnejšo, v mnogih primerih pa edino osnovo za presojo dejanskega stanja in možnosti za najboljšo obliko gospodarjenja (7). Poleg tega pa zagotavlja možnost uporabljati praktične izsledke na določenih rastiščih, ki so se na podobnih rastiščih pokazali za pravilne in trajno priznane. Ta osnovna dognanja so spodbudila vodilne slovenske fitocenologe, da so dajali pri znanstvenih raziskavah vegetacije prednost kartiranju gozdnih združb. Prvo fitocenološko karto, ki je eden prvih poskusov kartiranja rast- linskih združb na Balkanu, je v Sloveniji izdelal G. Tomažič že leta 1932. V merilu 1 : 25 000 je skartiral Golovec. Obsežnejša kartiranja vegetacije na podlagi gozdnih združb so se začela pri nas šele po zadnji svetovni vojni. Pri tem se najbolj odlikovali G. Tomažič in V. Tregubov ter pozneje tudi ž. Košir in M. Piskernik ter že pokoj na N. Persoglio in S. Cvek. Vodilnim slo- venskim fitocenologom se je posrečilo vzgojiti dovolj širok in strokovno usposobljen kader (M. Zupančič, I. Puncer, D. Robič, L. lvlarinček, M. Zorn, I. Smole, L. čam pa, A. Accetto), ki zagotavlja, da se bo začeto fitocenološko delo uspešno nadaljevalo tudi v bodoče. V Sloveniji se s kartiranje1n gozdne vegetacije ukvarjajo tri ustanove: Biro za gozdarsko načrtovanje v Ljubljani, Biološki inštitut pri SAZU ter gozdarski inštitut . V zadnjih petnajstih letih so skartirali v merilu 1 : 10 000 za potrebe gozdnih gospodarstev preko 30% gozdnih zemljišč Slovenije. Od tega so največ napravili fitoceno1ogi Biroja za gozdarsko načrtovanje, ki so v dobrih desetih letih skartirali preko 200 000 ha (ljubljansko gozdnogospo- darsko območje 49 165, nov01neško 23 730, mariborsko 8900 ha, kočevsko 23 788 kranjsko 4057, postojnsko 8025 in brežiško 2000 ha) in napisali čez 40 fito- cenoloških elaboratov. Pri tem so za pedološke analize uporabljali lastni laboratorij pod vodstvom J. Kalana. Najbolj kompleksno se ukvarja z razisko- vanjem vegetacije Biološki inštitut pri SAZU, ki je poleg kartiranj 10 000 ha za potrebe gozdnih gospodarstev angažiran že od leta 1962. t11di pri vegeta- cijski karti Jugoslavije. 202 Obilica zbranih podatkov, zlasti pa obširne strnjene kartirane povrsme z jasno postavljenimi in ekološko dobro proučenimi gozdnimi združbami na topografskih kartah v merilu 1 : 10 000 in 1 : 50 000 je omogočila gozdarskim strokovnjakom, da so se lotili nalog, za katere še pred desetimi ali celo petimi leti ni bilo realne osnove. Ena takih je določan.ie rodovitnosti rastišč in ome- jitev rastišč približno enake rodovitnosti. Določanje rodovitnosti ima v goz- darstvu izredno velik pomen predvsem zaradi trajne vrednosti ugotovljenih podatkov. V gozdarstvu se namreč za razliko od kmetijstva, kjer obravna- vamo umetno rodovitnost, ki jo moremo regulirati z dodajanjem umetnih gnojil, uporablja izraz naravrza rodovitnost. Po D. Mlinšku mislimo z naravno plodnostjo''' na izraz trajno možnega uspeha v biološko zdravem gozdu ob naravni zastopanosti drevesnih vrst. Plodnost izražamo z maso ali pa z vrednostjo, ki lahko na nekem rastišču priraste na površinsko enoto. Plodnost bi lahko izračunali, če bi uporabili srednjeevropski cenik, izračunali ceno sortimentov in odšteli ''se stroške gojen ja in izkoriščanja za površinsko enoto ( 5). Vendar taka definicija rodo- vitnosti in določanje rodovitnosti glede na maso, ki se opira le na naravno zastopane drevesne vrste, gozdarju ne zadošča. Določanje rodovitnosti z vred- nostjo pa daje preveč relativne podatke, da bi jih mogli med seboj primerjati. Saj bi vsaka na novo zgrajena gozdna komunikacija spren1enila rodovitnost, izraženo z vrednostjo. V takem položaju smo gozdarji prisiljeni pri določanju rodovitnosti iskati nove poti. Ker izhajamo iz splošno znanih dognanj, da uveljavlja enaka oziroma zelo podobna ekologija tudi enako oziroma podobno rodovitnost, je prvi pogoj za določanje rodovitnosti rastišč, da moremo rastišča približno enakih eko- loških lastnosti v naravi lahko spoznati in jih tudi omejiti. Drugi pogoj pa je, da moremo uporabiti ugotovljene podatke za enaka oziroma podobna rastišča. Vse to in še več nam nudijo kar tirana rastišča na podlagi vegetacije, tj. gozdnih združb. Osnove pri določanju rodovitnosti na podlagi oziroma v ob'iru gozdnih združb bi bile naslednje: 1. Rodovitnost je lastnost rastišča, neposredno izmcrlj iva lr~ s produkcijo lesa oziroma z donosi, tj. z vrednostjo lesa, ki priraste na površinsko enoto ne glede na stroške gojenja in izkoriščanja. 2. Na rastišču določene gozdne združbe različne drevesne vrste ne uspe· vajo enako. Eno in isto rastišče predstavlja za različne dre\'e-sne vrste raz- lično rodovitnostno območje. 3. Osnova za določanje rodovitnosti naj bi bila zlasti tista drevesna vrsta ozirom.a tista zmes drevesnih vrst, kb daje na določenem rastišču trajno naj- večje donose. 4. Na rastišču določene gozdne združbe morejo uspevati različni sestoji. Za gozdarja so pomembne zlasti naslednje sestojne oblike: a) na rastišču določene gozdne združbe prevladujejo primarne drevesne vrste, b) na rastišču gozdne združbe so poleg primarnih tudi vnešene drevesne vrste, ki bistveno povečajo donose in c) na rastišču določene gozdne združbe so čisti nasadi vnešene drevesne vrste. Glede na te osnovne sestojne možnosti razlikujemo na rastišču določene gozdne združbe tudi različne rodovitnosti. Trajno optimalni donosi sestaja v primarni sestavi drevesnih vrst naj bi ponazarjali osnovno rodovitnost, ki se bistveno ne spreminja. Donose lahko povečamo le z določeno obliko gojen ja, s katero bomo vzgojili naj vrednejše sortirnente v danih razmerah in bomo z njo mogli stalno uravnavati zmes * Za neživo naravo je pravilen izraz rodovitnost. 203 osnovnih drevesnih vrst gozdne združbe ob pospeševanju gospodarsko vred- nejših vrst. V gozdovih gorskega bukovega gozda (Enneaphylllo-Fagetum) z zastornimi sečnjami pospešujemo večjo primes napol heliofilnih plemenitih listavc(:-v' (zlasti gorski javor), ki dosegajo že ob zmerni podpori velike dimen- zije in odlično kakovost. Ali pa npr. v gozdovih gozdne združbe jelke z okroglo- listno lakoto (Galio-Abieteum) s skupinsko postopnim gospodarjenjem pove- čujemo delež kvalitetnejše smreke (seveda do tiste meje, ki še zagotavlja trajno največjo rodovitnost) itd. Vendar, če določimo rodovitnost le na podlagi primarnih drevesnih vrst gozdne združbe, pridemo lahko do zelo izkrivljenih sklepov. V Sloveniji imamo obširne bukove gozdove na rastiščih z odlično rodovitnostjo, ki pa je tedaj, če jo merimo z donosi bukve, le srednja ali pa celo komaj zadovoljiva. Rodo- vitnost rastišča bi pravilno vrednotili šele z donosi, ki jih lahko trajno dose- gamo na določenem rastišču z drevesno vrsto oziroma z mešanico drevesnih vrst. ki bi dajale trajno največje donose (ne glede na to, ali so to primarne ali vnešene drevesne vrste). Ta rodovitnost je v veliki meri odvisna od človeka ter je mnogo bolj podvržena spremembam kot snovna rodovitnost. Zato pred- lagamo izraz relativna rodovitnost. Glede na to, koliko upoštevamo biološke oziroma ekonomske cilje pri snovanju sestojev, moremo razlikovati relativno maksimalno rodovitnost in relativno optimalno rodovitnost. Relativno maksimalno rodovitnost izražamo z največjimi mogočimi donosi ne glede na biološko ravnotežje rastišča, tj. ne glede na trajnost donosov. To pomeni, da na določeno rastišče vnašamo tisto drevesno vrsto, ki bo dajala največje donose ne glede na posledice. Naj- boljši primer so čisti nasadi iglavcev na rodovitnih rastiščih iglavcev. Donosi, ki naj bi predstavljali relativno maksimalno rodovitnost, so navadno le donosi prve generacije. Pozneje rodovitnost s spremembami v tleh vedno bolj peša. Gospodarsko najpomembnejša je relativna optimalna rodovitnost. Osnova za njeno določanje so donosi, ki bi jih dosegli, če bi, upoštevajoč ekologijo rastišča in biološke lastnosti drevesnih vrst, uvedli najustreznejši način go- spodarjenja ob ekonomsko in biološko najprimernejši zmesi drevesnih vrst. Za praktično ponazoritev osnovne in relativne optimalne rodovitnosti smo izdelali več tabel. Objavljamo le pregledno tabelo. Kot osnova za račun nam je rabila 120-letna obhodnja. V okviru gozdne združbe smo določili- delno na podlagi podatkov oddelka za urejanje gozdov pri biroju za gozdarsko načrto­ vanje, delno na podlagi cenitev - boniteto za posamezne drevesne vrste. Naj- prej smo izračunali donose, ki jih daje gozd v prvotni sestavi (osnovna rodo- 'vitnost 0). Na osnovi fitocenoloških tabel smo določili zmes primarnih drevesnih 'Jrst (kolona št. 2), s pomočjo Gozdarskega in lesno industrijskega priročnika smo izračunali lesno gmoto (lesna masa in redčenje) ter po od- bitku odpadka tudi njeno vrednost po posameznih sortimentih (furnirski les, tehnični les ter prostorninski les). Za osnovo so nam služile cene iz leta 1968. Ugotovljene vrednosti smo delili s 120 ter smo dognali letno višino do- nosov, ki naj bi predstavljali osnovno rodovitnost (kolona št. 4). Po istem postopku smo izračunali vrednost lesne gmote za primer, če bi bila na rastišču gozdne združbe tista zmes drevesnih vrst, ki bi dajala trajno največje donose (relativna optimalna rodovitnost - Ro, kolona S). Gozdarja-gojitelja in načrtovalca zanima tako višina donosov kot tudi. odnosi med različnimi rodovitnostmi, posebno še, če jih prilnerja z dejan- skimi donosi, tj. z donosi, ki jih daje gozd v sedanjem stanju. Koeficient med različnimi rodovitnostmi nam pove, v kolikšni meri je rastiščni potencial 204 - --··-~ ·- · ·------ ---------~ . 1 1 Rodovit- \ rastišča Zmes drevesnih vrst d~c:o~~~t nostni 0 razred - ------·---- - ·- Ro 1 bu 1 g. ja 1 b. ga primarna optimalna O Ro O Ro 1 2 1 3 4 ,-5- __ 6_1_7_1 8 1 1 1 1 1 1 je8 : sm2 jcS : smS 2330 2340 0,996 1 1 jc8 : sm2 jc7 : sm3 1545 1610 0,96 2 2 3 2 g. _ia8: bu2 g. jaS: bu2 1270 1270 1,00 3 3 2 b . ga+grlO sm8:b.ga8 655 1910 0,34 4 J---2 1-2 sm2 : buS sm8 : bu2 1200 2010 0,60 3 1 2 hu + o. lilO sm7 : bu3 950 1500 0,61 3-4 2 1 1 bu9: g. jal sm7: bu3 1325 2100 0,66 2-3 1 2 buS : sm2 sm7 : bu3 1065 1500 0,71 3 2 3 bulO smS : buS 655 985 0,66 4 3 4 bu ·t- o . lilO buS : L boS 410 560 0,73 S 4 3-4 hul O buS : sm2 5.25 71 O 0,74 4 4 3 bulO r. bo6: bu4 655 790 0,83 4 4 1 \ 1 .- izkoriščen. Zlasti je važen odnos med osnovno in relativno optimalno rodo- vitnostjo, ki nam pokaže, v kolikšni meri gozd v primarni sestavi izkorišča rastišče (kolona št. 6). Primerjava odnosov med obema rodovitnostirna na rastiščih kisle gozdne združbe nam je pokazala, da imamo opravka z več skupinami koeficientov. V prvo skupino smo uvrstili gozdove gozdnih združb, katerih koeficient mccl različnimi rodovitnostmi in dejanskimi donosi se suče okoli l. To po- meni, da so osnovna, relati·vna optimalna, relativna maksimalna rodovitnost in dejanski donos približno enaki ter gozd v primarni sestavi drevesnih vrst najbolje :izkorišča dano rastišče. Glede na višino donosov pa skupina razpade na dve podskupini. V pn'O sodijo gozdovi z ekstremnimi rastiščnimi raz- merami, kjer morejo relativno zadovoljivo uspevati le določene drevesne vrste, vendar dajejo nizke do zelo nizke donose ( Genisto-Pinetum, Querco-Ostrye- tum). Drugo podskupino gozdov, kjer se sučejo koeficienti med različnimi ro- dovitnostmi in dejanskim donosom okoli 1, sestavljajo izredno dobro produk- tivna rastišča, ki so že najbolje izkoriščena s primarno sestavo drevesnih vrst (Galio-Abietetum Abieti-Fagetum, Bazzanio-Abietetum). Gospodarsko po- membnost gozdne združbe nam pokažejo koeficienti med različnimi rodovit- nostmi in višino osnovne rodovitnosti. čim večja je osnovna rodovitnost, čim bolj se koeficienti med rodovitnostmi in dejanskim donosom približujejo 1, tem večji gospodarski pomen ima rastišče določene gozdne združbe. Drugo skupino sestavljajo gozdovi združb, katerih koeficient med osnovno in relativno optimalno rodovitnostjo je znatno manjši. To pomeni, da goz- dovi z naravno sestavo drevesnih vrst le delno izkoriščajo rastiščni potencial. Glede na višino relativne optimalne rodovitnosti bi morali ločiti dve pod- skupini. V prvo sodijo zelo produktivna rastišča listavcev (Asperulo-Carpi- netum, Blechno-Fagetum typicum, BJechno-Fagetum oreopterietosum, Hacqu- etio-Fagetum, Enneaphyllo-Fagetum itd.), ki so s primarnimi drevesnimi vr- stami le slabo izkoriščena. Koeficient med osnovno in relativno optimalno ro- dovitnostjo se suče od 0,34 do 0,71. Moramo pa poudariti, da bi bili koeficienti 1ned dejanskimi donosi in donosi, ki ponazarjajo relativno optimalno rodovit- nost, še občutno večji. Dejstvo je, da le redko srečamo lepo gojene gozdove listavcev, katerih donosi bi ustrezali osnovni rodovitnosti. če upoštevamo dejstvo, da dosegajo dejanski donosi le ok. SO% absolutne rodovitnosti, so rastišča listavcev izkoriščena glede na relativno optimalno rodovitnost le s približno 30%. čim večja je relativna optimalna rodovitnost in čim manjša je osnovna rodovitnost, tem nujneje je potrebno osnovati nove sestoje. V drugo podskupino smo uvrstili gozdne združbe z majhno relativno opti- malno in s šibko osnovno rodovitnostjo. Višina relativne optimalne rodovit- nosti nam kaže, da so rastišča teh gozdnih združb le v izjemnih primerih pri- merna za vnašanje ekonomsko vrednejših drevesnih vrst. Za ·ponazoritev razlik, ki bi mogle nastati, če pri določanju rodovitnosti rastišč ne bi upoštevali vseh ekoloških in gospodarskih dejavnikov, smo izra- čunali rodovitnostne razrede: enkrat na podlagi osnovne rodovitnosti, drugič na podlagi relativne optimalne rodovitnosti (koloni 7 in 8). V računu smo upoštevali osnovno in relativno optimalno rodovitnost gozdne združbe jelke z okroglo listno lakoto ( Galio-Abietetum). Menimo, da ni potrebno poudarjati, da imajo izračunane vrednosti le gro- bo primerjalni pomen. Namen prispevka ni bil podati določene absolutne vrednosti za različne rodovitnosti. želeli smo zlasti opozoriti, da so gozdne združbe najboljša osnova za določanje rodovitnosti. Osnovna dognanja naj bi bila zlasti pripomoček pri bonitiranju rastišč na podlagi gozdnih združb. 206 Uporabljena literatura l. Košir, 1..: Gozdne združbe g. e. Josipdol, Biro za gozdarsko načrtovanje, Ljub- ljana, 1964. 2. Koch, W.: Pflanzensoziologie und Wald, Bern, 1964 (Separat aus >>Wald und Waldwirtschaft im Kanton St. Gallen« - 1944) 3. Marinček, L.: Gozdne združbe g. g. e. Kamnik II, Biro za gozdarsko načrtov8.- nje, Ljubljana, 1968 4. Marinček, L.: Gozdne združbe g. e. Novo mesto - vzhod, istotam, 1971 S. Mlinšek, D.: Sproščena tehnika gojenja gozdov na osnovi nege, Ljubljana, 1968 6. Schamoni, A. : Biogeozonose - Phytozonose, Biosoziologie (Bericht i.iber das internationale Symposium in Stolzenau;Weser 1960), Haag, 1965 7. Tiixe11, R.: Vegetationskartierung (Sonderdntek aus >>Methodisches Handbuch fi.ir Heimatf.orschung in Niedersachsen«) 8. Wraber, M.: Vegetationsforschung und Kartierung jn Slowenien, Gesellschafts- morphologie (Bericht uber das internationale Syrnposion in Rinteln 1966), Haag, 1970 9. Wraber, M.: Fitocenoze kot podlaga za ekološke raziskave, Biološki vestnik XVII, Ljubljana, 1969. DIE WALDGESELLSCHAFT ALS GRUNDLAGE FVR DIE BESTil\1MUNG DER FRUCHTBARKEIT VON STANDORTEN ( Zusammenfassung) Einleitend sind Angaben uber das Ausmass der bisherigen Erfolge bei der Kartierung der Wald\vegetation im Gebiete Sloweniens angefUhrt. Die Karten mit eingezeichneten und okologisch gut durchstudierten Waldgesellschaften machen es moglich, dass sich nun die Forstfachleute auf das Lasen neuer wichtiger Auf- gaben verlegt haben. Eine dieser Aufgaben ist das Bestimmen der Fruchtbarkeit von Standorten. Der Autor behandelt die naturliche Standortsfruchtbarkeit, das ist die dauernd mogliche Leistung pro Flacheneinheit, ausgedruckt mit der Menge der Holzmasse oder mit deren Wert im biologisch gesunden Walde bei nat\..irlicher Mi- schung der Baumarten. Er stellt fest, dass dieser Masstab nur relativen Wert hat. Wohl aber ist mittels Feststellung der Fruchtbarkteit eines Standortes auf Grund- lage der Waldgesellschaften eine objektive und brauchbare Schatzung moglich. Dabei darf man sich nicht nur auf Beachtung der primaren Baumarten beschranken, vielmehr muss der Grad der Fruchtbarkeit auf Grundlage jener Ertrage beurteilt werden, welche eine bestimmte Baumart oder eine entsprechendc Mischung der bestgeeigneten Arten auf einem gegebenen Standorte dauernd geben kann. Diese Fruchtbarkeit nennt der Autor relativ. Die relative Fruchtbarkeit kann entweder maximal oder optimal sein. Mit Einfi.ihrung von Verhaltnisquotienten zwischen verschiedenen Fruchtbarkeitsgraden ist eine objektive Schatzung der Ertrage mog- lich und darnit auch das Feststellen des gegenwartigen Grades der Standortsaus· ni.itzung. Besonders brauchbar ist fur diesen Zweck der Quotient, welcher das Verhaltnis der fundamentalen zur relativ optimalen Fruchtbarkeit darstellt, wobei die erstere die dauernde optimale Leistung eles Standortes mit primarer Zusam- mensetzung der Baumarten ausdruckt, die zweite aber jene Ertrage, welche erreicht wi.irden, wenn- unter Beachtung der bkologie des Standortes und der biologischen Eigenheiten der Baumarten - die geeignetste Wirtschaftsweise und die biologisch zweckmassigste Baumartenmischung eingefi.ihrt wlirden. Ein konkretes Beispiel - auch in einer Tabelle zergliedert - zeigt die Unler- schiede in den Ertragen fur verschiedene Kategorien so beslimmter Fruchtbar- keitsgrade. Die Grossen der festgestellten Koeffizienten ermoglichen eine Vergleichs- schatzung der Fruchtbarkeit von forstlichen Standorten, wenn die Waldgesel- lschaften bekannt sind und in Rechnung gozegen werden. Gleichzeitig ist damit eine zuverHissige Grundlage dafi.ir gegeben, um schliessen zu konne.n, wie weit die gegenwartigen Umstande am Standorte von der optimalen Ausniitzung des Stand- ortes entfernt sind und welches der Weg ist, sie einander zu naheren. 207 rrance Mihelič : Roka mrtve matere; 1954. Z razstave Lesorez na Slovenskem ob mednarodnem posvetovanju o negi gozdov v Ljubljani oktobra 1970. 208 MINERALNO GNOJENJE ODRASLIH GOZDOV (Pregled izsledkov in nekaj napotkov za prakso) Dr. ing. Marjan Zupančič (Ljubljana) l. Uvod 634.8.234.7 Namen tega sestavka je omogočiti presojo o pomenu gnojenja v odraslih gozdovih, ki bi koristila zlasti naši praksi. Najprej je potrebno navesti neka- tera dejstva, ki naj bi razčistila določene pojme. Moramo ločiti gnojenje odraslih gozdov od gnojeja v drevesnicah, v nasadih in mladovju, ker je gnojenje v slednjih manj problematično in v določenih razmerah samo po sebi razumljivo. Zlasti je potrebno poudariti, da se gnojenje gozda razlikuje od gnojenja v kmetijstvu, kjer je naravno kroženje hranljivih elementov v glavnem prekinjeno in moramo porabljene hranljive elemente z gnojenjem sproti dodajati. V gozdu pa je še večinoma ohranjeno naravno kroženje hranljivih snovi, dodana gnojila pa se vanj vključujejo. Zato v dolgotrajni gozdni proizvodnji gnojenje ne more povzročiti take revolucije kot v polje- delstvu. V prvem primeru je gnojenje le eden negovalnih ukrepov, takorekoč tehnični pripomoček za doseganje gojitvenih ciljev (Mlinšek, 1968) . V naslednjem podajamo osnovne pojme o gnojenj~ gozclo\ .. Zaradi obšir- nosti snovi smo se morali omejiti le na bistveno, marsi'kaj pa je mogoče naj ti v navedeni literaturi. Drugi del sestavka obširneje obravnava gospodarsko upravičenost gnojenja. 2. Osnovni pojmi o gnojenju v gozdarstvu 2.1. Značilnosti gnojenja v kmetijstvu in v gozdarstvu. Na gnojenje gozda dolgo nt nihče mislil, in sicer deloma zar2di napačnega mišljenja, ela se gozd sam hrani in da narava sama uravnava razne pomanjkljivosti gozdnih tal ( Assmann, 1961). Take idealizirane predstave pa niso pravilne. Ze sestava matične kamnine more biti tako neugodna, da se iz nje ne morejo razviti rodovitna tla. V takih primerih moramo dodati tlom tisto, česar jim narava ni dala (Wittich, 1964). Niso vsaka tla taka, da bi razpadanje matične kamnine nadomeščalo izgubo hranljivih elementov. Npr. v globokih lateritnih tleh mora vegetacija gospodariti le z obstoječo zalogo hranljivih snovi. Po drugi strani pa skoraj ni gozdnih tal, kjer jim človek kot gospodar zemlje ne bi občutno zmanjšal prvotno rodovitnosl. Vsekakor gnojenje v gozdu ne more biti popolnoma odveč. Dandanes si ne moremo zamisliti kmetijstva brez gnojenja. Pod vtisom uspešnega gnojenja v kmetijstvu se je ono začelo razvijati tudi v gozdarstvu. žal, pa radi pozabljamo, da se kmetijska in gozdarska proizvodnja v nekaterih pogledih med seboj zelo razlikujeta. Navajamo le nekaj razlik, ki se kažejo zlasti na gospodarskem področju: Gnojenje v gozdu je dolgoročna investicija, ker je treba čakati vsaj 5 do 10 let, da moremo z gnojenjem povečan prirastek posekati. Izjema je le drevesničarstvo, gnojenje mladih nasadov, kjer izbolj- šujemo vitalnost sadik, in s tem pomembno znižujemo stroške za nego in var- stvo. Kontrola uspeha z gnojenjem je v gozdu zahtevna prirastoslovna naloga. Bolj kot v kmetijstvu je treba upoštevati kakovost proizvoda, ne pa le nje- govo količino. 209 Razlike med gnojenjem v kmetijstvu in v gozdu so zlasti naslednje: V gozdu še naravno krožijo hranljivi elementi iz tal v rastlino in s steljo ter z opadom spet nazaj v tla. Za razliko od njivskih tal igra humusni horizont v gozdu pomembno vlogo. Odpadlo listje, iglice in sploh vsa odmrla organska snov je podvržena nenehnemu razkroju, presnovi in ponovni sintezi ( Schafer in Schachtschabel, 1956). V gozdnem humusu leži tisti kapital, ki gozdnemu drevju neprestano in počasi dovaja hranljive snovi. Mikrobiološki razkroj sprošča v odmrli organski substanci vgrajene elemente. Hranljive snovi, ki jih z gnojenjem dodamo, se vključujejo v to kroženje iz tal v rastline in po· tujejo z odmrlo organsko snovjo v tla. Nekaj jih gre tudi v izgubo zaradi procesov imobiliziranja in izpiranja v tleh, ·nekaj pa jih tudi s posekanim lesom odstranimo iz gozda. Tako gnojenje ne učinkuje le eno leto kot na njivi, kjer je naravno kroženje hranljivih elementov prekinjeno. Učinek lahko topljivih dušičnih gnojil traja vsaj nekaj let, težko topnih kalcijevih in fos- forovih gnojil pa tudi do dvajset let. Zato je tudi razumljivo, da more pro- padanje humusnega horizonta povzročiti takorekoč uničenje gozda. K temu pripomoreta steljarjenje in razgaljenost gozdnih tal po prehudih sečnjah in po uničevanju gozdne vegetacije sploh. Kot piše Duchaufour (1958), povzroča gnojenje v gozdu kompleksno bio- loško dogajanje. Učinki gnojenja, posredni in neposredni, ugodni in neugodni, so vidni šele po nekaj letih. 2. 2. Ugotavljanje prehranjenosti gozda - gnojilna diagnostika. Presoja o tem, ali so tla potrebna gnojenja ali ne, je razmeroma preprosta. Toda ni lahko ugotovili, katero gnojilo in koliko naj ga dodajamo, da bi dosegli koristen učinek in da pri tem ne bi tratili gnojila. V poljedelstvu v ta namen zadoščajo že preproste analize, v gozdarstvu pa ne. Predvsem je neogibno potrebno dobro poznati rastišče in vse njegove značilnosti. Kot piše Laatsch (196 7), šele vsestransko ekološko raziskovan je pomaga razvozi ja ti vsaj nekaj mnogovrstnih in med seboj povezanih odnosov, ki odločajo o plodnosti ra- stišča. Zelo dobrodošla orientacija nam je rastiščno kartiranje (Mayer, 1967). Npr. v južni Nemčiji je kartiranje rastišč in sploh njihovo poznavanje zelo napredovalo; na podlagi tega je bila izdelana večina gnojilnih ekspertiz ( Haus- ser 1971). Pomanjkanje hranljivih elementov se zelo dobro kaže v splošni podobi gozdne vegetacije. Zlasti listi so tisti občutljivi organ, kjer se silnptomi pomanjkanja najprej pokažejo . Več o tem pišeta Baule in Fricker, 1967. Za gnojilno diagnozo sta pomembni zlasti foliarna in taina analiza. Foliarna analiza skuša iz kemičnih sestavin rastlinskega tkiva sklepati o prehranjenosti rastline. Pri tem določamo delež hranljivih elementov glede na suho snov vzorca. Podatki, ki veljajo za normalno prehranjene rastline, nam rabijo za nekakšno merilo. Nenormalno majhne koncentracije določe­ nega elementa opozarjajo na njegovo pomanjkanje in obratno. Iz nenormalnih koncentracij moremo sklepati vsaj na nesorazmerja v rastlinski prehrani . Pri tem je zelo važno pravilno vzorčenje, kajti koncentracija hranljivih elementov v rastlinskem tkivu se v vegetacijski dobi od leta do leta zelo spreminja, ker zavisi od starosti rastline, od vremena itd. Tudi v različnih delih rastline ni enaka. Vse to je treba upoštevati, da bi bili vzorci primerljivi. V odraslih sestojih je foliarna analiza zelo težavna. Potrebno je veliko vzorcev, odvzemati jih je treba z vrhov stoječih dreves, to pa je nevarno in drago delo. Nabirati jih je treba več let. Zato foliarna analiza v odraslih sestojih v praksi ne pride v poštev, ampak se zadovoljimo le stalno analizo (Hausser, 1971). 210 Enostavneje je jemati vzorce za foliarno analizo v nasadih in v mladovju, kjer je material neprimerno bolj homogen in laže dosegljiv. V takšnih pri- merih zadošča le foliarna analiza in se tal ni lahko odrečemo ( H ausser, 1971). V literaturi pišejo več o foliarni analizi Strebel (1960, 1961) Popovic (1961), Wehrmann (1959), Gussone (1963), Baule in Fricker (1967L Levy (1968) ter Hausser (1971). Kot je omenjeno, preproste talne analize, kot so v navadi v kmetijstvu, za gozdarstvo ne zadoščajo. Treba je namreč zajeti vse talne horizonte, kamor segajo korenine gozdnega drevja. Nekaj navodil za talne analize dobimo v literaturi (Gussone, 1963, Baule in Fricker, 1967, Hausser, 1971). Wittich (1958) piše, da sta smotrna izvedba talne analize in njena razlaga izredno težavni nalogi, ki ju ni mogoče opraviti z uporabo shematičnih metod, temveč le z zelo individualno presojo tal. Bmzeau (1966) opozarja, da od talne in foliarne analize ne smemo preveč pričakovati, ker nam v glavnem omogočata le skle- panje o velikih nesorazmerij pri prehrani rastline. Torej ni le problem priti do natančnih in primerljivih rezultatov analiz, ampak tudi njihova razlaga je zelo zahtevna. Zato nam dobro zasnovani gnojilni poizkusi povedo še največ o tem, koliko je rastišče potrebno gnojenja. šele dolgotrajni in kar se da reprezen- tativni gnojilni poizkusi dajo dovolj zanesljive rezultate, na katere se moremo v praksi opirati. V južni Nemčiji, kjer so že nabrali bogate izkušnje z gnoje- njem in gnojilnimi poizkusi, in kjer je tudi poznavanje in kartiranje rastišč zelo napredovalo, foliarna in taina analiza v praksi pogosto nista potrebni ( H aussser, 1971) . Izdelali so že posebno metodo, po kateri je mogoče pre- prosto v samem gozdu določiti gnojilno diagnozo. Po navedbi omenjenega avtorja se je ta metoda dobro obnesla, ni pa seveda univerzalno veljavna ter je uporabna verjetno le v južni Nemčiji. Po njej gozd ocenijo z naslednjih vidikov: l. rast sestaja in morebitni simptomi slabe prehranjenosti, 2. geološke razmere, 3. sestava talne flore, 4. stanje humusa, 5. značilnosti in dinamika talnega profila. 2.3. Harmonično gnojenje. Vsak hranljivi element igra v življenjskih procesih rastline svojo vlogo in ga pri tem drug element ne more nadomestiti. Delna nadomestitev enega elementa z drugim sorodnim je mogoča le v tistih fizioloških funkcijah, ki so za rastlino bolj splošnega pomena, npr. pri urav- navanju tlaka v celicah, osmoze, vrednosti pH celičnega soka itd.-Tako more npr. natrij do neke mere nadomestiti kabj. Premalo ali preveč enega ali več hranljivih elementov povzroča različne motnje v življenjskih procesih rastline . Bonneau (1966) navaja primer smrekovega sestaja, kjer je foliarna ana- liza opozorila na pomanjkanje dušika. Gnojenje z njim je povečalo prirastek sestaja za 30%. Ponovna foliarna analiza je nato pokazala, da gre za pomanj- kanje kalija. Gnojenje z dušikom je namreč povečalo prirastek, zato se je povečala poraba drugih hranljivih elementov in razpoložljiva zaioga kalija v tleh je postala zato premajhna. Na ponovno gnojenje - sedaj s kalijem - je sestoj zelo reagiral, prirastek se je povečal za 80% prvotnega. V takšnih primerih imamo opraviti s t . i. »razredčevalnim efektom«, kjer preveč enostransko gnojenje zaostri pomanjkanje enega ali več elementov v tleh. To pa je kompleksno vprašanje, ki se z njim srečujemo pri vsakem gnojenju ( Baule in Fržcker, 1967). Poleg tega povzročajo motnje pri rastlinski prehrani t. i. antagonizmi med posameznimi hranljivimi elementi oizroma med njihovimi ioni. Vzemimo za primer razmere na zelo bazičnih talnih substratih s preveč kalcija in magne- 211 zija, kot jih opisuje Krapfenbauer ( 1976). Preobilni kalcijevi ioni ovirajo rast· lino sprejemati kalijeve ione, ki so potrebni pri fizioloških procesih rastline. Tako more rastlina kazati očitne znake pomanjkanja kalija, čeprav bi njegova količina v tleh sama po sebi zadoščala za normalno rast. Mogoč je tudi na- sproten primer, ki ga navajata Mitscherlich in Wžttich (1958), da preveč kalija ovira preskrbo s kalcijem. Podobni antagonistični odnosi so znani še za magnezij in amonij, za sulfate in fosfate ter za sulfate in nitrate. Mnogi avtorji poudarjajo, da mora biti gnojenje harmonično, to se pravi, da morajo biti dodani hranljivi elementi tako izbrani in odmerjeni, da ne povzročajo škodljivih nesorazmerij pri prehrani rastline. V praksi seveda ni mogoče določiti in doseči natančno odrejenega razmerja hranljivih ele- mentov v tleh. čim večja je puferska sposobnost tal, čim več je humusa v tleh, tem laže je ohraniti primerno razmerje med hranljivimi elementi v tleh. 2.4. Vpliv gnojenja na odpornost gozda proti boleznim in !;kodljivcetrz. Iz rastlinske fiziologije je znano, da je dobro prehranjeno gozdno drevje vitalnejše in odpornejše proti boleznim in škodljivcem. Več o tem piše Merker ( 1965). Gozdovi na revnih tleh zelo lahko po s ta ne jo žrtev bolezni in škod- ljivcev . Seveda takšne poškodbe nastajajo tudi v dobro rastočih sestojib in na bogateh tleh, toda v majši meri, prizadeti sestoj pa si laže opomore. Pravilno odmerjeno gnojenje poveča vitalnost gozda in s tem tudi nje- govo odpornost proti boleznim in škodljivcem. Schalk je že leta 1906 zapisal, .da se je mogoče boriti proti borovemu osipu (Lophodermium pinastri) ne le s škropljenjern, ampak tudi s pravilnim gnojenjem. Pregled dosedanjih dog- nanj o tem vprašanju dobimo v knjigi Bauleja in Frickerja (1967). O vplivu gnojenja na uspevanje škodljivcev, ki sesajo in obžirajo, so med drugimi pisali naslednji avtorji: Briinig (1959), Bidtner (1961), Merker (1961, 1962, 1963, 1964), Old ig es (1968), Schindler in Bau le ( 1964 ). Tako je bilo za škoctljivce Bupalus piniarius, Pristiphora abietina, Diprion pini, Evetria buoliana, Ly- mantria monacha in še za nekatere druge ugotovljeno, ela gnojenje zelo redu- cira gostoto njihovih populacij v napadenih sestojih. Pomanjkanje vode v tleh povzroča molnje pri preskrbi z dušikom. Oba pojava skupaj povzročata, da je v listih oziroma iglicah razmeroma veliko ogljikovih hidratov, ki prijajo insektom. Zato suša in pomanjkanje dušika pospešujeta napad insektov, ki obžirajo listje ali iglice. Pri pravilnem gnojenju je rastlinsko tkivo trše in zato manj primerno za obžiranje. Pravilno gnojenje pospeši olesenitev novih poganjkov in s tem otežkoči obžiranje. Paziti moratno, da s preobilnim dušikovim gnojenjem ne povzročim o pre bujne rasti, zaradi katere se olesenitev poganj kov zavleče v pozno jesen. Nadalje more gnojenje spremeniti osmotske vrednosti celičnega soka v rastlini in s tem povzročiti motnje v življenjskih procesih škodljivcev, ki se hranijo na prizadetih rastlinan. To velja tudi za druge kemične spre- membe v obžiranem rastlinskem tkivu. Na splošno moremo povzeti, da gnojenje s kalijem ublaži napad insketov, ki sesajo rastline, rnedtem gnojenje z dušikom v tem primeru ni uspešno. Dušikovo gnojenje pa ublaži napad mrčesa, ki obžira rastje, še uspešneje pa je kombinirano gnojenje z NPK. Podobno ugodno učinkuje gnojenje tudi pri napadih raznih glivičnih bolezni. Veliko raziskav je bilo narejenih v zvezi z borov im osip om ( Lophodermium pinas tri.) O tem po ročaj o B riinig (1964), Eggert (1959), Rack (1965), Schalk (1906), Zottl in Jung (1964). Kljub ne- enotnim okolnostim in izsledkom raziskovanj ni dvoma, da gnojenje ugodno učinkuje. Laatsch (1963) pa opozarja, da pretirano gnojenje z dušikom poveča 212 nevarnost pred pojavom borovega osipa in neugodno vpliva pri glivičnih bo- leznih sploh. Seveda gnojenje ne more rešiti vseh problemov varstva gozdov. Ugodni učinki lahko trajajo samo nekaj let (Mer ker, 1963), zato je treba gnojenje več­ krat ponoviti, dokler napad ni dokončno odvrnjen. Glede na hudo gospodar- sko škodo, ki jo povzročajo bolezni in škodljivci, zasluži gnojenje gozdov v tej zvezi primerno pozornost. 2.5. Vpliv gnojenja na odpornost gozda proti suši, mrazu in strupenim industrijskim_ plinonz. Za odpornost proti suši je posebno pomemben kalij. Njegmi ion hiclrira rastlino, povečuje množino vode v njej in tako zmanjšuje transpiracijo. S tem se poveča odpornost rastline proti suši. Nasprotno pa kalcijev ion pospešuje transpiracij o in zavira sprejemanje vode ( Baule in Fricl.cer, 1967 ). VVittich (1957), piše, da potrebuje drevo na siromašnih tleh za enoto proizvedene suhe snovi več vode kot na bogatejših tleh. Zato more biti gnojenje še posebno pomembno na suhih in siromašnih tleh, seveda, če nimamo opraviti z ekstremnimi razmerami. Kot navajata Baule in Fricker (1967), je harmonično gnojenje eno naj- boljših ukrepov za utrjevanje odpornosti rastlin proti nizkin1 temperaturam. Posebno pomembno vlogo pri tem igra kalij. Od pravilne sestave celičnega soka, od ustrezne zgradbe rastlinskega tkiva je odvisno, kako more rastlina kljubovati mrazu. Podobno velja tudi za odpornost proti strupenim industrijskim plinom. Splošno povečanje vitalnosti drevja pomaga ublažiti te poškodbe. Več o ten1 pišejo Matenw (1963 ), Keller (1964), Lampadius in Hduser (1962), Roh- meder in Schonborn ( 1965). 2.6. Vpliv gnojenja na pomlajevanje gozdov. Presajene sadike bolje uspe- vajo in hitreje regenerirajo svoje korenine, če najdejo v tleh dovolj hranlji,·ih snovi. Gussone (1963) navaja primer mladega nasada, kjer se na negnojenih tleh v devetih letih krošnje niso sklenile in je bil nasad zaradi propacllih sadik precej vrzelast. Na enakih, toda gnojenih tleh so se v enakem času krošnje že popolnoma sklenile in v nasadu ni bilo vrzeli. Hausser (1958) poudarja, da dosežemo z gnojenje1n mladega nasada razen povečanega pri- rastka, ki traja vsaj nekaj let, še naslednje koristi: manj sadik propade, zato so stroški za spolnjevanje manjši, zaradi hitrejše rasti drevesca prej uidejo jz nevarne pritalne plasti in se tako poceni zaščita pred divjadjo in plevelom. Podobno ugotavlja tudi Galoux (1955) _ Bonneau (1966) navaja, ela je treba ločiti gnojenje s težko topnimi kali- jevimi in fosforovimi gnojili od gnojenja z lahko topnimi dušikovimi gnojili. Da ne bi šla dušikova gnojila v izgubo zaradi izpiranja, jih je priporočljivo dodajati večkrat in po malem. Dokler nasad ni sklenjen, zaradi nevarnosti pred plevelom ne gnojimo vse površine, ampak samo v pasovih oziroma ob sadikah. Kot že omenjeno, se je gnojenje nasadov in drevesnic že dobro uveljavilo in zasluži vso pozornost. Vendar v okviru našega prispevka tega vprašanja ne moremo obravnavati. Manj pa je bil doslej raziskan vpliv gnojenja na na- ravno pomlajevanje gozda. Priporočljivo je gnojiti že nekaj let pred začetkom pomlajevanja, pri tem pa morajo biti tla še dovolj zasenčena, da se ne bi razbohotil plevel. O vplivu gnojenja na pomlajevanje bukve in hrasta piše Burschel (1966). 2.7. Vpliv gnojenja na kakovost lesa. Včasih naletimo na resne pomisleke, češ, da gnojenje kvari kakovost lesa. Morda gre pri tem za pretiran strah pred_ 213 novotarijami. Razni avtorji so prišli do različnih ugotovitev, kot so bili pač različni raziskovani sestoji. Na splošno pa ne gre za omembe vredno po- slabšanje kakovosti zaradi gnojenja. Pechmann in Wutz (1960) sta ugotovila, da gnojenje povzroča razširjanje branik in s tem v zvezi tudi povečanje pre- merov traheid. Debelina celične stene se pri tem ne spremeni bistveno. S šir- šimi branikami se gostota in trdnost lesa nekoliko zmanjšata. Les iz gno- jenih smrekovih sestojev je podoben lesu z boljših rastišč. Kljub zmanjšani trdnosti predelovalci lesa niso vlagali reklamacij. Omenjena avtorja sta do- gnala, da gnojenje bora ne zmanjša gostote in trdnosti lesa. Nekoliko drugače pa je v posebnih primerih. Previdnost je potrebna npr. pri gnojenju mladih borovih sestojev, ki so namenjeni za proizvodnjo zelo vredne borovine. Gnojenje namreč povzroča bujnejšo rast in s tem večjo vejnatost, ki seveda ni v prid kakovosti. (Pechman in Wutz, 1960). Kjer gno- jenje kvari zaželeno enakomernost branik, je prav tako potrebna previdnost. Bonneau (1966) meni, da povečanje širine branik ni primerno za resonančni les. V takih zelo vrednih sestojih naj bo gnojenje zato zmerno ali pa naj tak sestoj ostane v gostem sklepu, da se prirastek nabira na več drevesih, da se tako širina branike preveč ne poveča. Rehfuess (1969) priporoča več poguma tudi pri gnojenju zelo vrednih sestojev. Neenakomerno široke branike kupce še zdaleč ne motijo tako zelo, kot druge napake lesa. Ce gnojenje povzroča nezaželeno vejnatost, je mogoče ta pojav na določen način preprečiti. Isti avtor navaja zelo zanimiv pregled dognanj o vplivu gnojenja na strukturo lesa. 3. Gospodarska upravičnost gnojenja Na splošno imamo gnojenje v gozdu za investicijo, od katere pricakujemo povečanje čistega donosa. Spričo težavnega gospodarskega položaja srednje- evropskega gozdarstva je povečanje čistega donosa prav gotovo potrebno. Na drugi strani se odpirajo gozdarstvu nove perspektive: Zaradi vrtoglavega modernega razvoja postajajo posredne koristi gozda, pa naj bo to rekreacijska ali zaščitna vloga, vedno bolj nepogrešljive. Toda preden se bo skupnost tega dobro zavedla, bodo gozdarji morali svoje gospodarske probleme reševati le z lastnimi močmi (Mayer, 1969). Pri teh prizadevanjih je še posebno važno spoznati pomen gnojenja v gozdu. Pod vtisom revolucije, ki so jo napravila umetna gnojila v kmetijstvu, so se zbudila nekoliko naivna pričakovnja, da se mora podobno zgoditi tudi v gozdarstvu. Potrebna je trezna presoja, kdaj bo za gnojenje porabljen denar res pametno naložen in kdaj ne. Ne smemo prezreti dejstva, da more biti na- laganje v nego gozda ali v gozdno mehanizacijo ali v gradnjo cest v določenih primerih bolj upravičeno kot gnojenje (Mayer, 1969). Katera nalaganja so najboljša, je težavno presoditi. Nekaj pojasnil glede tega bodo znabiti omo- gočila naslednja izvajanja. 3.1. Primerjava s Skandinavija. Kot omenjeno, se je v Skandinaviji gno- jenje odraslih gozdov že zelo uveljavilo ( Afocel, 1968). Spričo splošne napred- nosti skandinavskih dežel bi mogel marsikdo meniti, da je ta zgled vreden posnemanja. Vendar temu ni tako, ker so gospodarske razmere tam bistveno drugačne kot v Srednji Evropi. V Skandinaviji so prostrane gozdnate pokra- jine, glede vegetacije pa vlada tam velika enoličnost. Sestava naravnega gozda navadno že ustreza gospodarskim zahtevam. Ni težav z uravnavanjem zmesi, 214 tudi ne z naravnim pomlajevanjem, poseke se ne zaplevelijo, ni pretiranega staleža divjadi. Na posredne koristi gozda se ni treba posebno ozirati, ker je pokrajina redko naseljena. Sečnja na golo zaradi pJodnih tal ne povzroča pomembnejše škode. Naravne razmere omogočajo zlasti ekstenzivno proiz- vodnjo množičnih sortimentov (cel ul ozni les in podobno). Zelo dobri so po- goji za uporabo težke mehanizacije. Po prostranih predelih so izprana pod- zolna tla, ki na gnojenje zelo dobro reagirajo. Pri nas oziroma v Srednji Evropi sploh so glede vsega navedenega raz- mere zelo drugačne. Srednja Evropa je gosto naseljena in urbanizacija se nezadržno širi. V nasprotju s Skandinavija so posredne koristi gozda zelo pomembne in sečnje na golo povzročajo veliko več težkih posledic. Razsežnih ravninskih gozdov skoraj ni, pač pa imamo opraviti z gozdovi po hribovju in gorovju. Glede talnih razmer vlada velika raznolikost, ker precej umirjene klimatske razmere dopuščajo, da različne matične kamnine zelo vplivajo na razvoj tal. Zaradi razgibanega reliefa so rastišča zelo raznolična. Sestava na- ravnega gozda navadno ne ustreza gospodarskim zahtevam. Veliko težav in stroškov povzroča divjad; lovski hobi skupnost drago stane. Nega gozda je zahtevna in draga. Preprosta proizvodnja množičnih sortimentov nima po- sebne bodočnosti, pač pa izdelava res zelo dobrih, dovolj debelih gozdnih sortimentov (Miegroet, 1965, Rehfuess, 1969.) Gnojenja vredni gozdovi niso na splošno razširjeni, zato gnojenje iz aviona praviloma ne pride v poštev (predavanja prof. dr. D. Mlinška). Le malo podatkov je bjlo objavljenih o tem, koliko je bilo gnojenih odraslih gozdov v Srednji Evropi. V nemški zvezni deželi Baden-Wurttembergu je bilo po Hausserju (1971) od 294.000 ha državnih gozdov v 15 letih od 1953 do 1968 gnojenih ok. 59.000 ha ali 20%. Gnojenje gozda je postalo celo stalen sestavni del urejevalnih načrtov. Nasprotno pa se zasebni gozdni posestniki zelo malo zanimajo za gnojenje gozdov, in sicer zato, ker je investicija dolgo- ročna in ker zasebni gozdni posestniki niso deležni strokovne pomoči. Kot je znano, gnojenje odraslih gozdov na Bavarskem ni doseglo pomemb- nejšega obsega. Več zanimanja zanj je na revnejših ravninskih rastiščih se- verne in vzhodne Nemčije. Iz teh dejstev torej moremo sklepati, da je gno- jenje odraslih gozdov v Srednji Evropi zlasti eden od negovalnih ukrepov, ki je primeren le pod določenimi pogoji (Mlinšek, 1968). 3.2. Obrestovanje vloženih sredstev. Za vsako gnojenje je potrebna do- ločena naložba denarja, ki naj omogoči povečanje donosa. V kmetijstvu po- žanjemo ta povečan donos že po nekaj mesecih, v gozdarstvu pa spričo dolgo- ročne proizvodnje v najboljšem primeru po 5 do 10 letih, dotlej pa od nalo- ženega denarja in nobene koristi. Pri pravilnem gospodarskem računu je treba upoštevati tudi obrestovanje obravnavane naložbe do tedaj, ko poža- njemo povečani gozdni donos. To obrestovanje je tudi zelo odvisno od upo- rabljene obrestne mere. Na splošno je v gozdnem gospodarstvu upravičena nižja obrestna mera kot sicer v gospodastvu (Mayer, 1969). Na obrestovanje naložbe, ki ga moramo prišteti k drugim stroškom gnojenja, še posebej opo- zarja Mayer (1967) . Ti stroški obrestovanja niso majhni, kajti pri obrestni meri 3% se vloženi stroški po 24 letih podvojijo, po 37 letih potrojijo in po 47 letih štirikrat povečajo. Pri obrestni meri 6% je to naraščanje se hitrejše: po 12 letih se stroški podvojijo, po 19 potrojijo, po 24 početvorijo, pri 40 letih pa poclesetorijo. Iz teh številk izhaja, da naj med gnojenjen1 in sečnjo do- datnega prirastka preteče čim manj časa, toda 5- do lO-letno čakanje je ne- 215 ogibno. Cakati na secn;o dodatnega prirastka 40 ali 50 let je po tem gospo- darskem računu nesmisel11.o. O vprašanju obrestovanja p1se še Hoffmann (1969). Bonneau (1969) je jzračuna1 stroške gnojenja za borove sestoje na francoski altantski obali. Iz njegovih grafikonov je razvidno, da z dolgotrajnostjo rentabilnost gnojenja upada in stroški končno postanejo nerentabilni. Podobno je ugotovil Le Tacon (1970). Mayer (1967) meni, da so naložbe v gnojenje rentabilne največ še po 20- do 30-letnem obrestovanju, upoštevajoč pri tem tudi povečane donose od redčenj in druge ugodne učinke gnojenja, ki jih le težko ugotavljamo in izražamo s številkami. Nasprotno pa nekteri avtorji pri svojih računih ne upo- števajo obrestovanja. To utemeljuje Relzfuess (1969) takole: V gozdnih obratih z urejenim trajnim gospodarjcnjen1 povečani donosi od redčenj pokrivajo stroške obrestovanja, razen tega pa moremo na račun z gnojenjem pridoblje- nega prirastka v zrelih sestoj ih več seka ti. Vsekakor je treba gnojiti zrele sestoje. če predpostavimo, da se deset let po gnojenju dovolj uveljavijo vsi učinki gnojenja, potem je najbolje gnojiti sestoje kakih 10 let pred njihovim k.ončnim posekom. Sicer pa gospodarski problemi pritiskajo že sedaj in silijo k reševanju v bližnji, ne pa v nedogledni bodočnosti. 3.3. Tla, ki j-ih je vredno gnojiti . V kmetijstvu moramo takorekoč vsako leto sproti nadomeščati porabljene hranljive elemente; gnojenja so potrebna in vredna takorekoč vsa zemljišča po vrsti. Prekinjanje naravnega kroženja hranljivih elementov povzroča v kmetijstvu zelo neugodne posledice, na katere je opozarjal ameriški profesor Cornmoner (New Scientist, 661, avgust, 1969). Pri gnojenju nas2dov in mladovja poznavanje tal ni tako zelo pomembno, ker želimo v takih primerih gozdnemu drevju pravzaprav le pomagwti pri začetnih težavah. Drugače pa .ie v odraslih sestojih, kjer imamo opraviti z dolgotrajno proizvodnjo. Pri izbiri ta!, potrebnih gnojenja, je treba najprej ugotoviti , kateri rastiščni faktorji najbolj omejujejo proizvodnjo. če je eden ali več ekoloških dejavnikov za uspevanje gozda zelo neugodnih, npr. sušnost, zamo- čvirjenost itd., ne pa preskrba s hranljivimi elementi, tedaj tudi gnojenje ne more pomagati . Spomnilno se na zakon o minimumu, ki ga moremo ponazoriti 2 verigo, ki zdrži le toliko, kol1kor zdrži njen najšibkejši člen. Le tam, kjer ni posebnih ekoloških ekstremov, gnojenje dobro deluje na rast gozda. Glede preskrbljenosti s hranljivimi elementi zelo revna tla hvaležno reagirajo na gnojenje, prirastek se relativno zelo poveča, vendar pa absolutno povečanje prirastka ne opravičuje izdatkov za gnojenje (Gussone, 1963). Po drugi strani pa na odličnih, optimalno preskrbljenih tleh z gnojenjen1 prirastka ne po- večamo ( Leibundgut in Richard, 1957), zato gnojenje ni potrebno. Mayer ( 1967) poudarja, da je potrebno rastline temeljito proučiti, ko se odločamo za gnojenje. Le v okviru naravnih gozdnih združb moremo prenašati pridobljene izkušnje in posploševati rezultate. Od obširnih avtorjevih navedb o tem, kaj je treba pri tern proučiti, povzemam na kratko naslednje: - Fizikalne lastnosti tal. Tla z neugodno strukturo ali neprimernim vod- nim režimom, preveč prepustna ali zbita tla za gnojenje ne pridejo v poštev. - Splošna in lokalna klima. Izredno suha, prisojna, vetru izpostavljena ali izredno hladna in zamočvirjena zemljišča niso primerna za gnojenje. - Geološka podlaga. Od nje je zelo odvisno, ali se razvijejo bogata ali revna tla, od njihove kakovosti pa zavisi vrsta in količina gnojenja. 216 - Relief zemljišča. Zelo razgiban svet z zelo neenotnimi rastJSCl ni po- sebno primeren za gno_ienje. Prav tako tudi strma gorska pobočja zelo otežko- čajo gnojenje. - Talni tip. Nekateri tipi, npr. rjava kisla tla na gnojenje mnogo hvalež- neje reagirajo kot npr. suhe rendzine ali zaglejena tla s stagnirajočo vodo. - Kemija tal. Gnojenje gozda učinkuje cl.aljnosežneje in trajneje kot gno- jenje njive. Zato ,, gozdu ne zadoščajo preproste kmetijske metode za kemično analizo tal. Sicer pa je kemična analiza ena od mnogih načinov potrebne proučitve. čim dalje so kemične lastnosti tal od optimuma, tem uspešnejšo izboljšavo si moremo obetati od gnojenja . - Biologija tal. Gnojila je treba odmeriti glede na stopnjo biološke aktiv- nosti v tleh. Splošnih pravil za to seveda ni; vsak primer je potrebno pač po- s~bej presoditi. - Humus v tleh. Njegov pomen je v gozdu izredno velik. Pogosto imajo surovi humus v gozdu za bolezen tal. Toda takšno mišljenje je zelo zmotno. Za uspevanje iglavcev je potrebno nekaj surovega humusa. Prehudo povečanje vrednosti pH pospešuje rdečo gnilobo pri smreki in tudi drugače ne koristi razvoju iglavcev. Najbolj razkrojena oblika humusa, t.i. »mull« humus, ni vedno najbolj idealna. - Prekoreninjenost tal. Važno je vedeti, kako globoko v tla segajo kore- nine, ker se po tem ravna tudi odvzemanje vzorcev za kemično analizo. Po- sebno plitvo prekoreninjenost je treba posebej upoštevati. - Ta!na flora je zelo dober nakazovalec različnih ekoloških lastnosti ras- tišča. Na kratko povzeto: Kjer so vse okolnosti za uspešen razvoj vegetacije ugodne, toda če pri tem primanjkuje hran lj ivih elementov, tedaj bo gnojenje najučinkovitejše. Kjer pa uspešno rast omejuje eden ali drugi rastiščni fak- tor, vendar pa ne primanjkuje hranljivih elementov, tedaj je gnojenje odveč . Vsekakor nam je v praksi na razpolago široka izbira tal srednje bonitete brez j7.xazitejših ekoloških ekstremov, kjer gnojenje dovolj ugodno pospešuje raz- voj gozda. Da bi bilo gnojenje gospodarsko upravičeno, je potrebno upoštevati še druge vidike, ki so obravnavani v naslednjem poglavju. 3.4. Gnojenja vredni sestoji. V kmetijstvu ni problema z izbiro zemljišč, primernih za gnojenje, ker tam navadno spomladi .sejejo, v jeseni ?.anjejo, medtem ko traja produkcijska doba v gozdarstvu 100 let ali še več ter je med i> setvijo« in »Žetvijo·r6. O Fe " N ~Rf,. 1177· Po/" C:.(iodiJ, Difripli""• ~ Caltu~~ DEl BOSCHI DELLA · PROVLNC!A OE'LL' JS · TRlA DEL L' E CC E L L E. NT 1 S S 1 M .O SE~ A T O r~ .. li fi G LI OOi.r .Pf:.l. QU. 'L A:' 1' 0 1-'lu I' I.'H !.).. l S T A.I.!.~ hT(I I'-1 Du c A L !. .. . ~ ·J N A R E D J E N J ·.E · p,;,;H_.ifr:::nog 4 K oil~ ln •. ,. ' v A .R H D u·\ B R .A v A l-f"·: 0 :-;(-, v !6. l"~OHJ <' NCZA i-;-r;. ·1 D U ·B R J\ V A' D A ll X A V E o p S · T Il P R l U S V I S C E 1 .O G A S E N A T A t' .1 S r .,.'!"I·.'IM T 'C't.VI X 9.:. J. l,,~a_ ' A :'frO~ U11 •c , .~.:u '-O.W Dv =-:uovc .~ . Beneški gozdarski predpisi za Istro iz leta 1777; 1778 (Mestni arhiv .v Piranu) .227 skrbo z lesom. Take oblastvene odredbe so se vse češče pojavljale v rudarskih, lovskih in posebnih gozdnih redih, ki so poleg gozdnopolicijskih predpisov vsebovali tudi gospodarske. Za rudniške gozdove je bil sprva pristojen višji rudarski sodnik, za deželnoknežje in druge gozdove pa deželni gozdni mojster (za Kranjsko se omenja že l. 1572), v praksi priučen, kajti strokovno šolanih gozdarjev takrat še ni bilo. Na Slovenskem v fevdalni dobi (od ok. 800 do 1848) so tudi po uvedbi germanskega fevdalnega prava kmetje podložniki - svobodnjakov, kosezov, je bilo le malo - obdržali določene pravice uporabe (servituti) v večini gozdov zemljiških gospodov in deželnih vladarjev proti raznim dajatvam ali tlačaskemu delu. Z vladajočim razredom, ki je vodil gospodarsko politiko po svojih interesih, so bili v nenehnih sporih, zlasti po prehodu netturalnega go- spodarstva v denarno. Boji za »Staro pravdo.< so trajali bolj ali manj ostro vse do konca fevdalne dobe; v veliki meri tudi zaradi gozdov, ki jih je imelo ljudstvo ves čas za svojo lastnino, postopoma ugrabljano od fevdalcev. Nagel družbenopolitični, gospodarski in tehniški razvoj od 17. stoletja dalje je tudi v naših deželah pospešil smotrno gospodarjenje z gozdom in lesom - gozdarstvo - kot posebno panogo narodnega gospodarstva. Napre- dek prirodoslovnih znanosti pa je povzročil, da se je gozdarstvo razvilo v vedo, iz empirije v znanost. Na tem področju je na Slovenskem prvi oral ledino J. V. Valvasor, znameniti polihistor. V svojem monumentalnem delu »Slava vojvodine Kranjske« ( 1689) je podal med drugim tudi splošen opis gozdov (O gozdovih na Gorenjskem, Dolenjskem, Srednjem Kranjskem, No- tranjskem in v Istri), uporabe lesa in lova na divjad. To je prvi poskus siste- matičnega prikaza gozdov v tedanji Kranjski ( 6), ki je obsegala tudi ves Nizki kras in večji del Istre. Valvasor je pisal to delo v nemščini. V slovenščini je izšlo kot izvleček pod naslovom ))Valvasorjevo berilo« (spisal Mirko Rupel prva izdaja 1951 druga 1969) z dokaj okrajšanim opisom gozdov. Valvasorjevo delo so v dobi prosvetljenosti nadaljevali člani Akademije delavnih mož (Academia operosorum), prve v slovenskih deželah, ki je delo- vala od 1693 v Ljubljani. Za razvoj kmečkega gozdarjenja pa je bila pomemb- nejša njena naslednica ))Družba poljeclelcev in koristnih umetnosti« - po- znejša Kmetijska družba za Kranjsko, ustanovljena v Ljubljani 1767. Neka- teri njeni člani so se ukvarjali tudi z vprašanjem gozdov in gozdarstva na Kranjskem. Med njimi je zlasti pomemben J. A. Scopoli, itali.ianskega rodu, eden najbolj upoštevanih naravoslovcev S\10jega časa. Sodi v skupino moder- nih znanstvenikov, ki so raziskovali naravo Sloveniie, z:asti rastlinstvo in živalstvo . Njegov spomin je ohranjen v več rastlinskih in živalskih imenih, v imenu ulice v Ljubljani in na spominski plošči na njegovi hiši v Idriji, kjer je deloval ( 1754-1767) kot prvi rudniški zdravnik. Za naše gozdarstvo je Scopoli zlasti pomemben kot prvi znanstvenik, ki je obravnaval gozdnogospodarska vprašanja pri nas (o času za sečnjo lesa, o pustošenju gozdov in njihovi ohranitvi, o varčevanju z lesom, o organizaciji gozdarske službe na novih osnovah in o sodobnem gozdnem redu). Pisal je v nemščini in latinščini. V svojem delu ))Flora carniolica« navaja tudi 127 slovenskih rastlinskih imen, ki pomenijo znaten prispevek k slovenskemu rast- linskemu imenoslovju. Scopolijeva načela in predlogi se kažejo v Gozdnem redu za Vojvodino Kranjsko iz l. 1771. Ta gozdni red je veljal do izdaje prvega zakona o gozdovih 1.1852 - z izjemo v času francoske okupacije (1809-1813), ki je v ilirskih provincah uvedla francoske gozdne predpise - in je poleg predpisov proti samovoljnemu krčenju in pustošenju gozdov vseboval tuqi navodila za go- 228 jenje, varstvo in izkoriščanje gozdov ter gospodarno uporabo lesa. Za njegovo izvajanje so bili osnovani tudi posebni gozdarski uradi, ki pa so dosegli le malo uspeha (7). Za razvoj slovenskega gozdarstva je bil gozdni red iz 1771 izredno po- memben zategadelj, ker je izšel tudi v slovenščini, medtem ko so bili vsi prejš- nji »redi« le v nemščini. Po naročilu kranjskih deželnih stanov ga je prevedel v slovenščino Franc Metelko, znani slovenski slovničar. S tem je bila ustvar· jena podlaga za slovensko gozdarsko terminologijo.''' Slovensko rastlinstvo imenoslovje se začenja že z deli naših prvih protestantskih piscev (Trubarja, Dalmatina idr). Dalmatinova Biblija (1584) omenjena nad 80 rastlinskih vrst. Sledijo Bohoričeva slovnica (1584) in slovarji Megiser ja (1592). Naš besedni zaklad iz te dobe o drevju, grmovju in drugem rastlinstvu so v naslednjih stoletjih z botaničnim, biološkim in tehničnim izrazjem dopolnjevali poleg sestavljalcev slovnic in slovarjev tudi zbiralci nomenklaturnega gradiva v slo· venskem jeziku. Njihovo delo je na področju gozdarstva doseglo vrhunec - v rasti gozdarskega izrazja in v kulturi gozdarskega strokovnega izražanja - ko je leta 1970 izšel »Gozdarski slovar« (1, 10). V začetku 19. stoletja se pojavijo v Avstriji oziroma v naših deželah tudi šolani gozdarji, po ustanovitvi nižjih (mojstrskih) gozdarskih šol na vele- posestvih in (1813) višjega javnega gozdarskega uči1išča, poznejše gozdarske akademije v Mariabrunnu, predhodnica sedanjega gozdarskega oddelka na Hochschule fur Bodenkultur na Dunaju. To prvo višjo strokovno šolo v avstrijskih deželah so obiskovali tudi naslednji prvi gojenci, ki so potem službovali v slovenskih deželah: Josip Ressel, češki rojak (študije je končal 1816), Josip Koller, bohinjski rojak (1817) in Franc Megušar iz železnikov v Selški dolini (1817). Bili so prvi šolani gozdarji, ki so na strokovno znanstvenih osnovah oblikovali gozdarstvo v naših deželah. Njihovo življenje in delovanje smo proučevali v gozdarskem inštitutu - v okviru dolgoročne teme: razvoj gozdarstva na Slovenskem - izsledki in življenjepisi pa so bili objavljeni v Gozdarskem vestniku in drugih publikacijah. Njihovo pionirsko delo bomo osvetlili še z opisom nekaterih novih dognanj. Gozdarsko službo v naših deželah so po francoski okupaciji na novo orga- nizirali, in sicer po okrožjih (okrožni gozdni uradi) in okraj ih ( distriktni ali okoliški gozdarji) z nalogo skrbeti za smotrno gospodarjenje z vsemi gozdovi. Za razpisana mesta (leta 1816) so se potegovali zlasti absolventi gozdarskih zavodov, tujci in domačini. Med tujimi gozdarji je bil tudi Ressel, ki je dobil mesto distriktnega gozdarja v novomeškem okrožju s sedežem v Pleterjah. Med domačini pa so bili: Koller, ki je služboval najprej pri Ljubljanskem okrožnem uradu in nato kot distriktni gozdar v Mozirju; Megušar je postal distriktni gozdar v Kamniku; za distriktnega gozdarja v Trnovem pri Ilirski Bistrici pa je bil izbran Ivan Cerar. Tega gozdarja nam je pred kratkim odkril dr. Samo Pahor, zgodovinar, asistent na tržaški univerzi, ki je v časniku Pri- morski dnevnik ob 25-letnici Partizanskega dnevnika v Trstu opisal njegovo življenjsko pot in delo. V jubilejni izdaji je priobčil članek pod naslovom: Ivan Nepomuk Cerar (1789-1849), pobudnik in urednik »Slavj8nskega rodo- ljuba«. Iz tega članka povzamemo nasledje podatke o nekdanjem gozdarju, ki je položil temelje tržaškemu slovenskemu časnikarstvu. '~ Uvedel je tudi poklicne nazive: »veliki gojzdnik« za višjega in »podložni gojzd- nik« za nižjega rudarskega sodnika, dalje »gojzdner ali borštnar«, »logar« in >>gozdni hlapec«. 229 Ivah Cerar se je rodil 5. maja 1789 v škofji Loki. Ob rojstvu je bil zapisan kot Zerar, potem kot Zorer, končno se je podpisoval Cerar. Dvanajst let star je jeseni 1801 stopil v prvi razred gimnazije v Ljubljani, naslednje leto pa je nadaljeval šolanje v Novem mestu, kjer je dovršil četrti razred gimnazije. Nato se za enajst let zgubi za njim vsaka sled. Domnevamo pa, da je jeseni 1806 končal gimnazijo, kakor tudi, da se je ob prihodu Francozov umaknil na štajersko, kjer ga najdemo leta 1816 kot oskrbnika in okrajnega komisarja v Kozjem. Kot distriktni gozdar v Trnovem je Cerar nadziral vse gozdove premskega in snežniškega okraja. Tam je spoznal potrebo po umetnem pogozdovanju in zato je leta 1821 sestavil obširen spis z naslvom »Od potrebe zareje drevja v premskem kotoru postojnske b·esije((. Pahor je ugotovil, da je ta spis najstarejše slovensko delo iz gozdarstva. Pomemben pa je zlasti zato, ker se nanaša na pogozdovanje na kraških tleh in je torej prva pobuda - našega strokovnjaka! -za pogozdovanje krasa v Slovenskem primorju. Cerarjev spis ni bil takrat niti kdaj koli doslej objavljen. Kmetijske in rokodelske novice ( 1849, str. 188) omenjajo, da je imela ta rokopis Kranjska kmetijska družba - kateri ga je Zorer pred več leti izročil, v svoji »bukvarnici<.:. Treba ga bo poiskati v arhivu in objaviti kot pomemben vir v zgodovini slovenskega go- zdarstva. Raziskati bo treba tudi, kje (v Mariabrunnu?) si je pridobil Cerar kvalifikacijo za distriktnega gozdarja. V gozdarskem poklicu pa ni ostal dolgo; splošna gozdarska služba je bila namreč zaradi vse hujšega odpora samovoljnih fevdalcev že po 10 letih odpravljena.''' Leta 1826 so ukinili mesta distriktnih gozdarjev v vseh avstrij- skih deželah. Cerar si je poiskal drugo zaposlitev in ( 1829) dokončno dal slovo gozdarski službi. živahno se je tudi potem uveljavljal na raznih po- )>Kollerjev gozd« pri Bazovici. Posnetek je bil napravljen ok. leta 1900, ko je bil borov nasad star 35 do 40 let (po J. Pucichu) ·:r Uvedena je bila zopet po zlomu fevdalizma, v zvezi z zakonom o gozdovih iz leta 1852, ko so bili ukinjeni fevdalni »gozdni redi« in organizirana gozdno- nadzorna služba po deželah in okraj ih. 230 dročjih gospodarskega, političnega in kulturnega. življenja na Slovenskem, zlasti uspešno v našem Primorju. V Trstu je postal predsednik Slavjanskega društva in »njegov najtrdnejši steber«. Njegova zasluga je bila, da je društvo začelo izdajati mesečni časnik »Slavjanski rodoljub« (29. 4. 1849), ki ga je on urejal in vanj pisal. Izšlo pa je le šest številk, kajti Cerar je 14. 10. 1849 v Trstu umrl. (9). Preteklo je torej 122 let od prvega slov2nskega tržaškega časnika, kate- rega edini urednik je bil gozdar Ivan Cerar. Glavni urednik Primorskega dnevnika pa je tudi gozdar, dipl. ing. Stanko Renko; rojak iz Brkinov, ki ga je gozdarski odsek pri SNOS leta 1944 iz partizanov poslal v Slovensko pri- morje, da tam organizira gozdarsko službo. Uveljavil se je tudi na drugih področjih gospodarskega, političnega in kulturnega življenja. Težke povojne okoliščine so narekovale1 da ostane v Trstu in deluje zlasti na publicističnem področju. že nad 22 let izvršuje uredniške posle. Ravno on 1ne je opozoril na Cerarja z željo, da v Gozdarskem vestniku prikažemo in ocenimo delovanje tega zaslužnega slovenskega gozdarja. Bili so potemtakem štirje mladi strokovnjaki, ki so leta 1817 nastopili med prvimi distriktnimi gozdarji svoje službovanje v naših deželah in se iz- kazali kot vneti propagatorji modernega gozdarstva med slovenskim ljud- stvom. Da bi mogli prav presoditi, koliko so prispevali k njegovemu gospo- darskemu in kulturnemu napredku, je treba še na kratko - spričo skromno odmerjenega prostora - opisati delo in dosežke ostalih treh Cerarjevih stro- kovnih tovarišev in sodobnikov. Ressel, rojen 1793 »zadnji univerzalni genij«, kakor ga tudi imenujemo, je v širokem svetu bolj znan kot tehniški izumitelj (ladijski vijak idr.), manj pa kot poklicni gozdar, ki se je odlikoval na raznih področjih gozdarstva in sodi med najznamenitejše gozdarje v prvi polovici preteklega stoletja. V go- zdarski službi v slovenskih in hrvatskih deželah je ostal od 1817 do svoje smrti 1857. Dolgo je deloval v upravi državnih gozdov in domen. Izdelal je prvo gozdno-tehnično ureditev za gospodarjenje z gozdovi: Krakovskega gozda pri Kostanjevici na Dolenjskem, Panovca pri Gorici, Trnovskega gozda (pro- jekt za omrežje gozdnih cest), državnih gozdov v Zgornjem Posočju, Moto- vunskega gozda v Istri idr. Kot gozdarski strokovnjak v službi pri mornarici (od 1838 do sn1rti). zadolžen predvsem za preskrbo ladjedelnic z lesom. je izdelal obsežne projekte za ponovno pogozditev ogolelih zemljišč Istrskega (1842) in Tržaško-goriškega krasa (ok. 1850). Pri tem je upošteval gospo- darstvo kot celoto (tudi potrebe kmetijstva: poljedelstva, živinoreje in sad- jarstva). Tako so ti projekti presegli okvir gozdarskega parcialnega načrto­ vanja in se razrasli v regionalne pokrajinske plane, podobno kakor jih pozna- mo šele dandanes. S temi načrti - ki pa niso mogli biti izvedeni - je Ressel kot znanstvenik in operativni gozdar kazal pot svojim sodobnikmn in nasled- nikom. Imel je dobre odnose z ljudstvom; dobro vešč češčioe se je kmalu priučil slovenščine, potem tudi hrvaščine in italijanščine, pisal pa je domala Je v nemščini. Prvo temeljito oceno Ressla kot gozdarja je podal gozdar Ludvik Dimitz, ljubljanski rojak, eden najznamenitejših gozdarjev v drugi polovici preteklega stoletja, ki je ob 100-letnici njegovega rojstva (1893) v razpravi »Der Forst- techniker Joseph Ressel« izčrpno opisal njegovo gozdarsko delovanje (2). Ugo- tavlja« z zadovoljstvom in ponosom, da lahko izjavi pred vsem svetom: 231 Krakovski gozd, katerega en del je zaščiten kot naravni spomenik skromni gozdar . .. je bil svoji stroki predan z dušo in telesom ... << Po takšni oceni je Kranjsko-Primorsko gozdarsko drušl vo leta 1911 postavilo Resslu spominsko ploščo z nemškim in slovenskim besedilom na zidu samostana v Pleterjah. Po drugi svetovni vojni je začel dr. Vladimir Murko, profesor na pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, temeljito preučevati Resslovo življenje in uveljavljanje na vseh področjih njegove dejavnosti.. Rezultat njegovega dolgo- letnega raziskovanja so sestavki v raznih publikacijah (8), zlasti pa knjiga »Jo- sip Ressel, življenje in delo« , ki jo je 1957 izdal Tehniški muzej Slovenije. Le-ta je priredil 1967. v Kostanjevici in Kranju manjšo razstavo o Resslu ter dal pobudo za internacionalno potujočo razstavo v sodelovanju s Tehniškim muzejem na Dunaju in v Pragi , ki je bila odprta dne 22. l. 1971 na Dunaju, dne 2. 4. 1971 v Ljubljani (in potuje dalje). Pri tej priložnosti je neumorni raziskovalec dr. Murko našel v Resslovem službenem dnevniku (1846) iz ar- hiva Tehniškega muzeja na Dunaju tudi več zanimivih, doslej neznanih beležk o raznih naših gozdovih, zlasti o Krakovskem gozdu . Za zasluge, ki si jih je pridobil pri nas, za ljubezen in skrb, ki jo je po- svetil našim krajem in ljudem, je Ressel uvrščen tudi med naše znamenite tehnike . Primorski gozdarji pa so mu postavili v Predmeji ob novi »Ressljevi 232 cesti« v Trnovskem gozdu, zgrajeni 1957, ·spominsko ploščo z besedilom: Ress]u Jožefu, 1793-1857, gozdarju izumitelju ladijskega vijaka, graditelju prve ceste Slokarji-Strgarijski hrib«. Koller je po ukinitvi mest distriktnih gozdarjev dobil mesto pri upravi državnih gozdov. Manjkajo podatki o njegovem službovanju do 1844, ko je kot gozdni in rentni mojster načeloval gozdnemu uradu v Gorici. Tam je bila njegova največja zasluga, da je uredil in odprl za redno izkoriščanje veliki državni gozd na visoki Trnovski planoti v dolino Soče. Projektiral in zgradil je novo cesto iz Solkana na Trnovo, ki je odprla velik del Trnovskega gozda in dobro rabila okoliškemu prebivalstvu. Po smrti so mu v Solkanu, na skali ob začetku te ceste, vzidali spominsko ploščo z nemškim in slovenskim besedilom: »Mnogo zaslužnemu c. kr. gozdnemu nadzorniku Josipu Kollerju, ustanovitelju te ceste, častitelji«. Plošča je bila po drugi svetovni vojni (1957) obnovljena. še pomembnejši uspeh je dosegel Koller pri pogozdovanju krasa. Na prošnjo tržaškega občinskega sveta je leta 1859 pogozdil del kraškega ozemlja pri Bazovici nad Trstom s črnim borom. Poskusni nasad je prav dobro uspel in zbudi] v svetu veliko zanimanje. Postal je predmet znanstvenega preuče­ Yanja in dokaz, da obnova gozdov na našem krasu ni več toliko tehnični gozdnogojitveni problem, kot je socialno-ekonomski. Borov nasad pri Bazo- vici , na tržaškem ozemlju ob _jugoslovansko-italijanski meji, se v starih kartah imenuje ))Kollerjev« gozd. Ob robu nasada pa so postavili kamenit spomenik, z mestnim grbom in napisom »Koller 1859«, ki stoji še sedaj.* Koller se je uspešno uveljavljal tudi na strokovnem publicističnem po- dročju. V slovenščini so izšli v časopisu »Novice kmetijskih, rokodelskih in narodskih reči<( njegovi strokovni članki leta 1850 in leta 1851. V avstrijskih gozdarskih revijah pa je objavljal obširne članke o praktičnih navodilih za gozdno-gospodarsko načrtovanje ter o krasu in obnovi gozdov na njem ( 11) . Megušar je gozdnonaclzorno službo kot distriktni gozdo.r opravljal le elo leta J 823, ko je kot gozdni upravitelj prevzel službo v Tridentu na Tirol· skem . Od takrat naprej je služboval do svoje smrti zunaj slovenskih dežel. že na svojem prvem službenem mestu v Kamniku je začel z gozdarskim publicističnim delom, in sicer v nemščini. V slovenščini je znana le ena nje- gova razprava v Novicah 1851 >>Ali zares naši kmetovalci ne morejo brez hoje za nas ti Ijo izhajati?« (13). Drugi trije gozdarji - pionirji pa so delovali do smrti med našhn ljud- stvom. Na področju gospodarstva z gozdom in lesom je njihova največja, nevenljiva zasluga, da so ustvarili temelje za obnovo gozdov na golem krasu, dejavnost, ki sodi še dandanes med naše glavne gozdnogospodarske probleme. Pri tem so bile med njimi nekatere razlike glede načina pogozdovanja. Kakor znano, je Ressel predvideval za obnovo gozdov predvsem umetne nasade * Dr. Stanko Oblak, gozdar - primorski rojak, direktor pri podjetju Založ- ništvo tržaškega tiska, me je 11.5.1967 popeljal na ogled tega nasada. Ugotovila sva, da je to sedaj mlad mešani gozd; med vojno je bil stari nasad dokaj opustošen. 233 hrasta, 1nacesna in drugega za gradnjo ladij primernega drevja; za prednasad pa zlasti brinje. Iz Resslove korespodence izhaja, da je bil glede gozdarskih vprašanj v stikih s Kollerjem, ni pa še znano, če je bil tudi s Cerarjem. Ver- jetno so se sčasoma izoblikovala določena rcalnejša gledanja na pogozdovanja in prednasade s črnim barom, zlasti potem, ko so bili doseženi pomembni uspehi pogozdovanja s črnim barom na opustošenih predelih pokrajine Stein- feld južno od Dunaja in manjših pogozdovan_j (Biasoletti) v okolici Trsta. Iz Resslovega - žal le v odlomku ohranjenega - načrta za obnovo gozdov na Tržaško-goriškem krasu doslej ni bilo mogoče zaslediti kakšnega skupnega gledanja. Kollerjev poskusni nasad črnega bora na golem kraškem svetu pri Bazovici je bil osnovan dve leti po smrti njegovega stanovskega tovariša. Spominski kamen Kollerju ob >>Kollerjevem gozdua pri Bazo- vici z vklesan.im napisom: B(o- schi) C(omuna!i), Koller 1859. (foto: dr. Stanko Oblak, 11. ma- ja 1967) Kmetijske in rokodelske novice so leta 1845 objavile članek: >>Dober svet lastnikom borštov in lesa«, z 1notom: >>Groza nas obide, ko slab stan gojzdov zagledamo((. V naslednjem stoletju (do 1945) so vojne in družbeno-gospo- darski prevrati še bolj prizadeli naše gozdove in zavirali njih napredek, zlasti pogozdovanje krasa. Vendar se jih je posrečilo v zadnjih 25 letih toliko popra- viti, da nas ne obide več groza, če jih pogledamo. Radost in ponos nanje nas prevzemata - kot je pač ponosen vsak narod na tisto, kar izpričuje njegovo bivanje in življenje -, ko pomislimo, koliko so prispevali h gospodarskemu in socialnemu napredku ter politični samostojnosti slovenskega ljudstva, kako so mu bili najvarnejše zatočišče v najtežjih časih njegove zgodovine, zlasti v drugi svetovni vojni. Zato so bili po osvoboditvi deležni posebne skrbi naše ljudske skupnosti, zlasti na krasu Slovenskega primorja. Po temeljitem raziskovalnem delu biologov, gozdarjev in drugih gospo- darstvenikov je bil s petletnim načrtom 1961-1965 uzakonjen generalni načrt za melioracijo krasa, s katerim bo »kraški problem« na Slovenskem v do- glednem času v glavnem rešen. Po tem načrtu se uspešno obnavljajo in raz- 234 vijajo kraški gozdovi in pretežno borovi nasadi postajajo že tudi »rentabilni«. To je v gozdarskem pogledu zelo pomembno. še bolj pomembna pa po- staja varovalna funkcija gozdov - na pragu atomske dobe - za življenje in zdrav razvoj slovenskega ljudstva. Cerar, Ressel in Koller so se odlikovali tudi kot prijatelji našega ljudstva. Za svoje gozdnogospodarske načrte so ga skušali zainteresirati in s prepri- čevanjem - ne samo s prisilo - pridobiti za sodelovanje; zlasti mladino, ki je bila bolj dovzetna za novotarije kot stari kmetje, zaostali in nezaupljivi zaradi dolgotrajnega izrabljanja in zapostavljanja v težkih podložniških raz- merah. Napredna stremljenja, revolucionarna gesla: svoboda, enakost, brat- stvo, ki so razgibala tudi naše ljudstvo, je po končani francoski ukupacijl mrač­ na reakcija pod vodstvom kanclerja Metternicha hudo preganjalo.. Nasprotja so se vse bolj zaostrovala, zlasti ko sta se uporniškemu vretju kmetov in mešča­ nov po komunističnem manifestu (1847) pridružila še napredno delavstvo in narodnostno osveščena inteligenca, kar vse je vodilo do zloma fevdalizma. V teh burnih časih narodnega prebujanja, ko se je naše ljudstvo dokončno oblikovalo v narod v modernem smislu besede, ni bilo priporočljivo postati >>prijatelj ljudstva«. To sta bridko občutila pesnika Vodnik in Prešeren, pa tudi naši gozdarji-racionalisti in humanisti. Po zaupni cesarski nared bi ( 1836) so v gozdarsko službo sprejemali le najzanesljivejše, z avstrijsko miselnostjo prežete prosilce, predvsem Nemce in plemenitaše, češ, da so gozdarji v pri- meru vojne najboljši vodniki po gozdovih. Te smernice so - po šivicu - veljale vse do konca avstrijske vladavine. Cerar je dal slovo gozdarski službi, Megušar se je izselil. Ressel, poročen s Hrvatico in potem s Slovenka, je ostal reven in v službi zapostavljen. Njegovo zatrjevanje lojalnosti in patriotizma, kakor tudi njegov sloves izumitelja, so ga komaj obvarovali pred izgubo službe oziroma predčasne upokojitve. V pozni fevdalni dobi so bili na Slovenskem le zametki domačega goz- darstva. Začetek slovenskega gozdarstva pa sodi v čas po meščansko-demo­ kratični revoluciji 1848, ko je naš kmet po odvezi zemljiških bremen in z odkupom gozdnih služnosti zopet postal lastnik zemlje, ki jo je obdeloval, in nad 2/3 gozdne površine. To je bilo »razdobje rastočega in v glavnem na- prednega kapitalizma« ( 4), ko je naš narod dobil na Kranjskem, v osrednji slovenski deželi, politično prevlado; ko je kranjski deželni odbor izdal (1868) poljudno pisano knjižico »Navod, kako naj ravnajo posamezni kmetje in cele soseske z gozdom«, ki je prva slovenska samostojna strokovna gozdarska publikcaija; ko je ob istem času ustanovil prvo slovensko - dveletno - goz- darsko šolo v Snežniku, namenjeno napredku kmečkega gospodarstva; ko je bil pri Kranjski kmetijski družbi ustanovljen gozdarski odsek, zametek goz- darskega društva, ki pa je moglo zaživeti šele v Jugoslaviji. Po ukinitvi goz- darske šole v Snežniku (1876) je kranjski deželni odbor uvedel gozdarstvo kot poseben predmet na poznejši kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu. V avstrijskih časih se je moglo slovensko gozdarstvo le s težavo razvijati ob nemškem, ki je bilo deležno vse strokovne, gospodarske in politične pomoči. Vezano je bilo na našega kmeta - mogli bi ga imenovati »kmečko gozdarje- nje« - na njegov počasen gospodarski in kulturni razvoj. 235 Letos je poteklo stopetdeset let od prvega slovenskega strokovnega se~ stavka iz gozdarstva (1821 ). Po prvih pionir jih iz 1817 je v avstrijskih časih delovalo v težkih razmerah prav požrtvovalno še nekaj slovenskih gozdarjev. Takoj po prvi svetovni vojni so morali prevzeti poleg gozdnonaclzorne službe še upravo državnih ali javnopravnih gozdov in v veliki meri tudi veleposest- niških na območju tedanje Slovenije. Njihovo število se je pa znatno povečalo. Po drugi svetovni vojni je pripadla gozdarjem še organizacija in upravljanje pretežnega dela lesne industrije, ki je bila prej domala v privatnih rokah. Naši gozdarji in lesarji so dosegli v 25. povojnih letih priznanje, kakršnega si mi, pred 50 leti mladi gozdarski pripravniki, še v sanjah nismo zamišljali. Naša ljudska skupnost je na področju gozdarstva in lesarstva z ustanovitvijo strokovnih šol vseh kategorij - zlasti Inštituta za gozdno in lesno gospo- darstvo Slovenije ter gozdarskega in lesarskega oddelka Biotehniške fakul- tete - ustvarila ugodne pogoje za oblikovanje znanstvenih in pedagoških kadrov, ki so s svojim marljivim delom na vseh področjih dej8vnosti uspešno d8lje utirali poti jn dosegli, da se Slovenija uvršča v vrsto najnaprednejših dežel. V povojnem času smo zbrali in bolj ali manj obširno obdelali ter objavili že mnogo gradiva o razvoju gozdarstva in lesarstva na Slovenskem. To je težko in zamudno delo spričo pomanjkanja ustreznih virov; marsikaj bo za celovit temeljit zgodovinski prikaz treba še raziskati in obravnavati po novih spo- znanjih in novih metodah dela. Pričujoči sestavek naj bi bil tudi spodbuda mladim strokovnim tovarišem za tovrstno delo. Zapiske sem sestavil v spomin na mnoge stare tovariše, ki so že davno odšli od nas, ob letošnji 20-letnici Tehniškega muzeja Slovenije, ko obhajamo tudi 25-letnico Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo ter v njegovem okviru ustanovljenega gozdarskega, lesnega in lovskega muzeja, sedaj posebnih oddelkov BTF. Poslopje gozdarskega oddelka Biotehniške fakultete v Ljubljani pod Rožnikom 236 Marij Pregelj: Lesorez V., 1959. Z razstave Lesorez na Slovenskem ob mednarodnem posvetovanju o negi gozdov v Ljubljani oktobra 1970. V moji mladosti, na začetku 11ašega stoletja, si je naša študirajoča mladina izbrala kratko bojno geslo: ))Iz naroda za narod!(( S takšnim stremljenjem je deloval tudi pretežni del slovenskih gozdarjev, vse od prvih pionirjev leta 1817 dalje, namreč z vsemi močmi prispevati k napredku materialne in du- ševne kutlurc slovenskega naroda. Pisatelj Miško Kranjec pa našemu rodu naroča isto z bolj pesniškimi besedami: ))Kar je domača zemlja podarila tvoji duši, s čimer te je oplodila, moraš vrniti tej zemlji, olrokom te zemlje!« Uporabljeno s1ovstvo l. Brinar, M.: Gozdarski slovar, Ljubljana 1970. 2. Dimitz, L.: Der Forsttechniker Josef Ressel, Denkschrift, Wien, 1893. 3. Jurha1· F., Miklavžič l., Sevnik F., :žagar B.: Gozd na krasu Slovenskega pri- morja, Ljubljana, 1963. 4. Kardelj, E.: Razvoj slovenskega narodnega vprašanja, Ljubljana, 1957. 5. Kauders, A.: Prilog istoriji šumarstva Istre i Krka. Pola stoljeca šumarstvJ 1876-1926, Zagreb, 1926. 6. Kobe, K.: Valvasor o naših gozdovih, Gozdarski vestnik, 1960. 7. Milllner, A.: Das Waldvvessen in Krain, časnik »Argo«, Ljubljana, 1902. 8. Murko, V.: Josip Ressel kot gozdar in izumitelj, Gozdarski \'estnik, 1953. 9. Pahor, S.: Ivan Nepomuk Cerar (1789-1849), pobudnik in urednik Slavjan- skega rodoljuba, Primorski dnevnik, Trst, 22. 12. 1968, št. 296,17189. 10. Petkovšek, V.: Začetki botanične vede pri Slovencih, Separat, Ljubljana, 1960. ll. Sevnik, F.: Josip Koller. V knjigi »Naši znameniti tehniki«, Ljubljana, 1966. 237 12. Sevnik, F.: Slovenski gozdarji in lesarji v graditvi socializma, Gozdarski vestnik, 1959. 13. šivic, A.: Pomembnejši gozdarski strokovnjaki na Slovenskem v preteklosti, Gozdarski vestnik, 1959, 1960, 1961. 14. Wraber, M.: Biološki problemi slovenskega gozdarstva, Les, 1949. NOTJZEN uBER DIE ANFANGE DES FORSTWESENS IN SLOWENIEN ( Zusammenfassung) Der Beitrag Behandelt die wichtigsten Entwicklungsstufen aus der Geschichte des sJowenischen Forstwesens seit dem Feudalismus bis zur Gegenwart. Unter Beachtung der politischen, wirtschaftlichen und technischen Umstande, welche fiir die einzelnen Zeitabschnitte bezeichnend sind, erlautert der Abfasser ihren Einfluss auf die Entwicklung der forstlichen Theorie und Praxis und weist auf die bedeut- samsten Fachleute, welche mit ihrer Tatigkeit vornehmlich im Berciche der fach- lichen PublizWit zum Fortschriftt des Forstfaches in Slowenien beigetragen haben. In der Darstellung der Entwicklung der Forstpolitik fuhrt der Abfasser einige bereits teilweise bekannte geschichtliche Daten an und veroffentlicht zugleich auch etliche neuentdeckte historische Tatsachen mit dem zugehorigen Matelial nebst Angaben uber einige Forstleute, welchen die verdiente Achtsamkeil bisher nicht gewidmet worden ist. Eigens betont ist die Entwicklung der forstlichen Tatigkeit im Karstgebiete, insbesonders bezi.iglich der Beforstung kahler Flachen. SODOBNA VPRAšANJA PETNAJSTI KONGRES IUFRO Petnajsti kongres Mednarodne zveze gozdarskih raziskovalnih ustanov (IUFRO je bil od 14. do 20. marca 1971. na Floridi v mestu Gainesvillennu. Udeležilo se ga je po nepopolnih podatkih nad 850 strokovnjakov iz vseh delov sveta. Zasto- panih je bilo 57 držav, med njimi tudi Jugoslavija z dvema udeležencema. Pred kongresom in po njem so bilc prirejene strokovne ekskurzije, zlasti v jugovzhodni in vzhodni del Združenih držav. Trajale so do konca marca. Posvetovanje samo pa je bilo organizirano na sodobno urejeni univerzi v Gainesvillenu, kjer je vpisanih ok. 25.000 študentov, med njimi tudi slušatelji gozdarstva . Kongres je bil odlično pripravljen in voden z vsemi pripomočki sodobne teh- nike, ki si jih v nap rednem svetu lahko zamislimo. Za ameriške gozdar je pa je bila ta prireditev še posebej pomembna, saj je bil kongres IUFRO to pot prvič na ameriški celini. Prav zato so hoteli gozdarji iz ZDA tudi pokazati, kaj so ustvarili od leta 1895, ko jim je gozdar Schenk v tem delu ZDA v Achevilleu v gorovju Appalachi v državi Severne Karoline postavil temelje gozdarske fakultete. Delo na kongresu je bilo organizacijske in strokovne narave. Predvsem je po- membno, da so Mednarodno zvezo gozdarskih raziskovalnih organizacij temeljito reorganizirali. Preureditev so napravili na podlagi novejših spoznanj na področju politike raziskovalnega dela. Zlasti pa so bile spremembe potrebne, ker se je število članstva v IUFRO zelo povečalo in deJa ni bilo več mogoče obvladati ob prvotni organizacijski obliki. Leta 1970 je zveza štela 253 članov (zlasti ustanov) iz 70 držav. Poenostavljena shema nove organizacijske zveze je naslednja : l. Mednarodni svet in direktorij. 2. Predsednik prof. Ivar Samset (Norveška), podpredsednik dr. Douglas Redmond (Kanada). 238 1 1 ' 1' 3. Vodje oddelkov: I. gojenje gozdov: prof dr. D. Mlinšek (Jugoslavija), II. gozdarska genetika in varstvo: dr. R. Z. Callaham (ZDA), III. tehniško izkoriščanje gozdov: dr. B. Ager (švedska), IV. Gozdarska politika, ekonomika iu načrtovanje: prof. dr. g. Speidl (Z. Nemčija), V. Gozdni pridelki: dr. H. O. Fleischer (ZDA), VI. Splošno območje: prof. dr. J. Parde (Francija). Za zastopnike devetih geografskih regij so imenovani: za Severno Evropo - prof. V. Holopainen (Finska), za Zahodno Evropo - prof. W. Liese (Z. Nemčija), za Srednjo in Vzhodno Evropo - prof. I. S. Melekhov (SSSR), za Sredozemlje ~ prof. E. Giordano (Italija), za Afriko - dr. D. Iyamabo (Nigerija), za Kanado in ZDA - dr. R. K. Arnold (ZDA), za Latinsko Ameriko s Karibi - dr. W. Barrett (Argentina), za Azijo - prof. T. Satoo (Japonska) in in za Avstralijo - dr. D. A. N. Cromer (Avstralija). Vsak od šestih oddelkov je razdeljen na številne strokovne in projektne sku· pine. Vsaka država članica ima v mednarodnem svetu tudi svojega zastopnika. Jugoslavijo zastopa še naprej prof. dr. M. An dro ic iz Zagreba. Sedanje sekcije ( 12) so bile torej ukinjene, združene in osnovani oddelki (6). Pregled glavnih referatov Na kongresu so bili podani naslednji referati: Worthington, E. B., direktor mednarodnega biološkega fl)rograma, London: Cernu naj bo namenjeno gozdarstvo; Schrader, S., Reinbek b. Hamburg: Informatika v gozdarstvu in možnosti upo- rabe računalnikov; Hauser, A., Zurich: Spremembe ciljev v gozdarstvu v industrijskem veku; Baumgartner, A., Munchen: Kontrola klime, proizvodnje in hidrološkega cikla v vodozbirnih območjih s pomočjo faktorjev energije; Tamm, C. 0., Stockholm: Naravni zakoni ali čisti empirizem? Wareing, P. F., Matthews, I., Aberystwyth-Aberdeen O. K.: Fiziološki in genetski faktorji kot determinatorji rastnosti gozdnih drevesnih vrst; Giordano, E., Rim: Intenzivne gozdne kulture; Keith Shea, R., Portland, USA: Bolezni in insekti v intenzivnih gozdnih kul- turah; Hildebrandt, G., Heller, R. C., Freiburg, DRN - Berkeley, ZDA: Uporaba daljin- skih senzorjcv v gozdarski praksi in raziskovanju; Ross, T., Kopp, H., Michigan, ZDA - Gottingen, DRN: tlovek in gozdovi zahteve za rekreacijo v gozdu; Svendsrud, A., Vo11ebekk: Pogledi na donosnost v »naprednem<~ gozdarstvu in njihova aplikacija v nekaterih evropskih deželah; Silversides, C. R., Ottawa - Canada: Nujnost raziskovanj na področju inten- ziviranja pri izkoriščanju gozdov; Mitchell, H. L., Madison Wis., ZDA: Premoščevanje vrzeli med gozdarstvom in predelovalci lesa. V teku zasedanja delovnih skupin so bili prebrani številni referati. Kongres je poskušal podati celovito podobo raziskovalnega dela v gozdarstvu. še posebej pa je bilo opazno prizadevanje za prikazovanjem bodočega programa raziskovalnega dela v mednarodnem merilu. Na vseh nastopih je bilo opaziti trud, da bi se prcmostila vrzel med ozko ekonomiko sečnje in spravila lesa na eni strani ter vedno večjimi zahtevami človeštva in vlad po zdravem gozdu, ki mora služiti socialnim namenom v najširšem pomenu. Poslušajoč vse referate, pojasnila in predloge za bodoče raziskovalno delo v gozdarstvu od bioloških problemov do vprašanj čisto tehnične narave, sem ponovno prišel do spoznanja, da je v bodočem gozdarskem raziskovalnem programu veliko skupnega dela med raziskovalci z raz- ličnih področij. In še ena ugotovitev: v Jugoslaviji imamo za tovrstno raziskovalno dejavnost idealne naravne pogoje, ki omogočajo uspehe raziskovalnega dela ustrez- no pretapljati v prakso - seveda, če bomo znali! 239 Vtisi s potovanja S potovanja (ekskurzije in obiski na nekaterih fakultetah) podajam nekaj ugo· tovitev, ki bi utegnile zanimati bralce. Na poti z Gainesvillena proti New Havenu (Yale University) sem se ustavil v Raleighu (State University). Tam sem v dveh predavanjih govoril študentom in profesorjem gozdarstva o Idejnih osnovah in o praksi gojenja gozdov v slovenskem prostoru s posebnim ozirom na usklajevanje gospodarjenja z gozdovi in varstva narave. Glede na konfliktno situacijo v ZDA med gospodarstvom in varstvom narave so predavanja zbudila veliko pozornost. šolstvo na sploh, z njim pa tudi gozdarsko šolstvo, je v mnogočem drugače urejeno od celinskega šolstva v Evropi. Pouk na univerzi ima skupne poteze s poukom v srednji šoli (sprotno učenje in sprotni izpiti). Velik del srednješolske snovi na univerzi (npr. obširni tečaji iz angleščine) utemeljujejo s pomanjkljivo izobrazbo, ki jo dajejo srednje šole. Sicer pa je pouk na univerzi bolj individuali- ziran. Stik med študentom in profesorjem je tesnejši kot pri nas . Učne metode silijo slušatelje k študiju, ki more biti uspešen, ker urniki niso preobremenjeni in ker je iz učnih programov odstranjena rutinska snov. Podiplomski študij je bolj razvit kot v Evropi, in še posebej kot pri nas. Znano je, da uporabljajo v ameriškem šolstvu dve stopnji podiplomskega študija: magi- sterij in doktorat znanosti. Na drugo stopnjo se vpisuje ok. 20 do 25% diplomantm· prve stopnje. Stopnjo doktorja znanosti pa doseže le zelo malo kandidatov. Iz raz. govora z univerzitetniroi profesorji sem dobil vtis, da drugostopenjski študij, koli· kor ne gre za stopnico k doktoratu, v gozdarstvu ni najuspešnejša rešitev podiplom· skega izobraževanja. Del mladih strokovnjakov sicer res doseže viš.ii nivo znanja, v praksi pa za to ni posebne stimulacije. Ves ostali del praktikov pa ostaja brez učinkovitejše podpore in brez možnosti za spopolnjevanje. Način ki smo ga začeli uveljavljati pri nas - kratki podiplomski kurzi za širok krog zainteresiranih stro- kovnjakov - je zato popolnejši. Da je takšna rešitev dobra, sem dobil tudi objek- tivno potrditev v deželi sodobnih študijskih metod, kot so ZDA. Poleg omenjenega spopolnjevanja obstoji v ZDA nam že znan8. nasvetovalna služba, ki pomaga operativi, ter ima svojo strokovno mrežo, ki je priključena fakultetam, plačana pa je iz zveznega proračuna. Po izjavah nekaterih gozdarjev pa je ta služba v gozdarstvu včasih nekoliko problematična. Nekatere od fakultet imajo tudi svoj učni gozd. Ker pa imajo resne finančne težave glede zaposlovanja lastne delovne sile (za opravljanje del), si pomagajo z delovno silo zasebnih podjetij. Zato tovrstni objekti niso vedno za šolski pouk najprimerneje gospodarjeni. Učni programi v gozdarstvu se zadnje čase zelo spreminjajo. Vse večji poudarek dajejo področju novih funkcij gozda, zlasti pa rekreaciji. Nekatere gozdarske fa- kultete odpirajo nove oddelke za problem rekreacije ali pa vključujejo takšne, že obstoječe oddelke v svojo sestavo. Oblikujejo povsem nov tip strokovnjaka, ki naj bi z novih vidikov gospodaril po načelu trajnosti z naravnimi bogastvi, kot so gozdovi, vode, divjine itd. Za ta tip študija se v gozdarstvu uveljavljajo čisto nove znanstvene discipline, npr. sociologija, vendar pa ne zgolj kot filozofska veda, tem· več kot učinkovit pripomoček za uspešno komuniciranje gozdarskih strokovnjakov s publiko. Povsod je čuti ugotovitve: naši učni načrti morajo biti takšni, da bomo oblikovali strokovnjake - gospodarje z naravnimi bogastvi, ki bodo znali raz· sodno samostojno odločati. Raziskovalno delo v gozdarstvu je različno organizirano. Zadr~eval sem se pre· težno na tistih fakultetah, kjer sta pedagoško in raziskovalno delo združena. V vzhodnemu delu ZDA, kjer sem pretežno potoval, so glavne drevesne vrste bori. Veliko zanimanje v raziskovalnem delu vzbujajo tudi vrste Platanus occidentalis. Fraxinus pensilvanica in Liquidambar styraciflua. Zato je raziskovalno delo zlasti na genetskem področju še posebno dobro razvito. Zelo se razvijajo raziskovanja tudi na območju ekologije. Na fakultetah, kjer sem se zadrževal, imajo pogodbe za več projektov, njihov program pa uresničujejo pretežno s kandidati podiplomskega študija (magisterij, doktorat). V določenih 240 Marjan Skumauc: Krčma; 1970. Z razstave Lesorez na Slovenskem ob mednarodnem posvetovanju o negi gozdov v Ljubljani oktobra 1970 primerih se nanaša letni proračun s 60% na raziskovalno delo in s 40% na peda- goško dejavnost. Na sploh so raziskovalne ustanove nadpoprečne dobro opremljene in raziskovalno delo pomeni pravi užitek. Na univerzi v Raleighu sem videl fito- tron z nad 50 različno velikimi komorami, pri nas pa so težave z nakupom ene same. Usluge v fitotronu so brezplačne, kajti ljudje, ki so brez denarja, so pogosto boljši raziskovalci, kot tisti, ki ga imajo veliko . Z brezplačnimi uslugami omo- gočamo delo vsem! Na Yaleski univerzi v New Havenu so mi pokazali računalniški sistem (raču­ nalnik s terminali), kjer so fakultete priključene na centralni računalnik in oprav- ljajo velik del svojih računskih operacij kar iz lastnih pisarn preko računalniške mreže. Ob poplavi raziskovalnih pripomočkov postane človek malodu~f"n, ko jih pri- merja z domačo skromnostjo. Vendar pa ga nadaljnja primerjava z visoko zna- nostjo in delom v praksi ponovno ohrabri, kajti glede tega pri nas nismo naj· slabši. Ugotavljam, da je mogoče doma z razmeroma skromnimi si·tdstvi opraviti prav takšne naloge in jih ob dobri organizaciji uspešno prenašati v prakso. Na osnovi bežnega vpogleda v ameriško gozdarsko prakso navajam nekaj opažanj, ki naj dodatno seznanijo bralca z ameriškim gozdarstvom. Ves vzhodni prostor od polotoka Floride do kanadske meje je prostrana nižinr. z močvirnatim svetom, ki prehaja v notranjosti dežele v blago valovit svet, imenovan Piedmont. Piedmontsko gričevje je navezano na zahodu na gorski masiv Appalachi, ki se 241 vleče od mehiškega zaliva do Quebecka v Kanadi. Gozdnatost tega prostora je 50 do 75%, le izjemoma je manjša. Velik delež gozdov je pripisati naglemu zaraščanju agrarnih zemljišč. V opisanih predelih je sedaj na nekoč negozdnih tleh 90% gozda. Prevladujejo zasebni gozdovi z zelo razvitim ameriškim gozdnim gospodarstvom: obsežne sečnje na golo, ki jih opravjajo s hidravličnimi škarjami, požiganje, pri- prava tal s težkimi stroji in strojna pogozdovanja. V gričevnem in ravninskem pre- delu, kjer tla niso zamočvirjena, spreminjajo naravne gozdove v 11asade različnih ameriških borov, na jugu bora Pinus Elliottii, na severu bora Pinus taeda. V moč­ virnih nižinskih predelih gospodarijo tudi z mešanimi gozdovi hrastov, tulipanovca, likvidambarja, taksodija, tise in platane. Gospodarjenje v teh gozdovih je otežkočeno zaradi težavnega transporta lesa po zamočvirjenih tleh (uporaba železniških tračnic). Gospodarijo s 50- do 70-letnimi obhodnjami, v borov:ih nasadih pa s 25- do 40-let- nimi. Kratka obhodnja je razumljiva, saj gre v opisanem primeru za subtropsko klimo z obilnimi padavinami in z dovolj toplote ter ponekod z odličnimi talnimi razmerami. Vse pridelovanje lesa je orientirano za kemično predelavo. In prav smešno se čuje, če primerjamo našo majhno porabo papirja na prebivalca z veliko v ZDA. V Združenih državah odpade ogromna količina papirja in celuloze na zelo potratno embalažo, kakršne si, vsaj tako upamo, razsodna Evropa ne bo nikoli privoščila. Pri plantažni proizvodnji lesa nastajajo številni problemi, ki se jim ameriški način predelovanja lesa ne more izogniti. Med njimi je npr. nevarno komprimiranje težkih tal s stroji kolosi, še večji problem pa je množično odtekanje dušičnih snovi v vodo in njihovo toksično delovanje. Ameriški gozdarski inštituti so ugotovili, da se pri sečnjah na golo sproste velikanske količine dušičnih spojin, ki nastajajo pri razgrajevanju organske materije, ter dušičnih substanc od umetnega gnojenja, ki se vse izpirajo v vodo. Delež dušičnih spojin, ki enako toksično delujejo kot oglji- kov monoksid, naraste do nevarnih količin. Na ravnih, toda fizikalno ugodnih tleh, dosegajo z gnojili pomembne uspehe, ki zavajajo h gnojenju na veliko tudi v goz- darstvu. S tem se gozdarstvo pridružuje kmetjistvu in povzroča skupne resne zdrav- stvene pJ:obJeme Z vsemi takšnimi nasadi še nimajo dolgotrajnejših izkušenj, prvi prirastki pa so vsekakor zavidanja vredni. Prizadevajo si v gozdovih listavcev proizvajati kakovostne dimenzije za žago in za furnir. S tem imajo največ izkušenj na območju Mississipija. V vzhodnem delu ZDA sem v polpragozdnih predelih naletel na prekrasne sestoje tulipanovca, likvidambarja in taksodija, ki niso bili nikoli negovani. Naravna obnova teh gozdov je izredno zanimiva . Likvidambar se agresivno pomlaja in marsikje, kot pri nas bukev, iZI·in.ia druge drevesne vrste. Pri redčenju njegovih sestojev pa se skoraj redno pojavijo na preostalih deblih zalubnice. Ta drevesna vrsta je zlasti zanimiva, ker ni ozko navezana na določena rastišča in se pojavlja od obalnih območij t.ia visoko v Apalače. Odlično se naravno trebi od vej , se ne razrašča in daje zelo dober les . Glede naravnega trebljenja je likvidambar podoben naši jelš'i, glede oblike debla in krošnje pa nekoliko velikemu jesenu. Težavni socialni problemi zaradi nastajanja nezdravega okolja in vsemogočen glas publike postavljajo pred gozdarstvo ZDA povsem nove naloge, ki že zahtevajo prve spremembe v učnih programih in v gozdarski praksi. Nas ,. Evropi gotovo zanima, kako bo Amerika tem nalogam kos. Velikanska sredstva, s katerimi raz- polagajo, le delno zagotavljajo rešitev problema. Kot primer naj navedem vzorno urejanje prostranih naravnih parkov. Tako so npr. zgradili samo za turiste več sto kilometrov dolgo in zelo široko avtomobilsko cesto vzdolž Apalačev (Blue Ridge Parkway) vzporedno z avtocesto za tovorni promet. Vendar je ameriška publika veliko huje vznemirjena kot evropsJ<:a, čeprav na vsej svoji poti v nobenem mestu nisem naletel na tako onesnaženo ozračje, kot je ljubljansko. Primerjava ameriškega gozdarstva z evropskim je izredno težavna. Ameriški gozdar gospodari na zelo razsežnih, razmeroma enoličnih prostranstvih, zlasti na vzhodu, ameriško mesto je vrinjeno v gozd , izjeme so le velemesta z utripanjem, ki nam je precej tuje. Evropski gozdar pa je vrtnar v prostoru mcd mestj, ki so rasla stoletja in se organsko zraščala z naravo in z gozdom. Prof. dr. Dušan M 1 inš ek 242 /. IZ PRAKSE IZ BUKOVE PODRTICE JE ZRASLO PET DREVES Na območju GG Novo mesto v gozdnem obratu Crmošnjice v revirju Travnik v oddelku 34 a tik nad gozcl~1o cesto Travnik-Golobinjek severovzhodno od kote 1065 Kopa na nadmorski višini 920 m je bukev z nenavadno rastjo pokazala svojo veliko vitalnost in prilagoditveno moč v nenavadnih okoliščinah. Na bukovi po- drtici, še delno zakoreninjeni v tleh, se je namreč na zgornji strani debla razvilo iz adventivnih popko-v 5,67 m od panja pet navpičnih poganjkov v lepa pokončna drevesa, debela od 12 do 24 cm, visoka pa od 12,5 do 18m. Bukova podrtica je rastla tik nad gozdno cesto, kjer je bila takrat verjetno še gozdna železnica. Veter ali sneg sta jo podrla, ker je bilo šibko zasidrana v zelo plitvih rjavih tleh, ki so se razvila na jurskih apnencih s primesjo dolomita, na blago nagnjcnem, vzhodnem pobočju. Sestoj je sedaj tanjši drogovnjak, star ok. 40 let. Podrtica je po meritvah iz novembra 1969 na razdalji 1,3 m od panja debela 29 cm, dolga pa je 15,82 m in je brez vrha. Tanjši del debla na dolžini 10,15 m nima poganjkov. Telesnina podrtice znaša po deblovnicah 0,51 m·'l debeljadi. Ce bi upoštevali še manjkajoči vrh v dol- žini vsaj 3m, potem bi bilo debeljadi 0,61 m3. V revirju Travnik na Rogu (oddelek 34 a) se je na po- drti bukvi razvilo pet se- kundarnih debel (foto: F. Sgerm, XI. 1969). Ni znano, kdaj sta veter ali sneg prevrnila to bukev. Po debelini debel moremo soditi, c,a se je to zgodilo pred približno 30 leti. Verjetno je sprva pognalo več poganjkov, od katerih se jih je le pet ohranilo in do sedaj zraslo v lepa, pokončna drevesa. Tem drevesom pripadajo po meritvah iz novembra 1969 v zaporedju od panja proti vrhu podrtice naslednje mere: 243 Drevo št.: 2 3 4 5 Poprečno Razdalja od panj a (cm) 54 118 258 414 567 113,5 Prsni prerner(cm) 17 24 20 12 17 18,4 Drevesna višina (m) 12,5 14 18 16 17 15,5 Dolžina čistega debla (m) 6 5 11 8 8 7,6 Višina krošnje (m) 6,5 9 7 8 9 7,9 Delež krošnje (%) 52 64 35 so 53 50,8 Debe[jad (m:l) 0,13 0,30 0,27 0,08 0,18 0,19 Na prvi pogled se zdi nenavadno, da more eno drevo le s pomočjo približno 30% korenin v plitvi zemlji prehranjevati kar pet debel hkrati . Bukev pa ne bi bila najvitalnejša in nasilna drevesna vrsta, če si ne bi pomagala tudi v takšnih okoliščinah, kot je opisana. Dva metra od panja, tam kjer sloni deblo podrtice najtesneje na zemlji, je deblo namreč pognalo 135 cm daleč od p::mja v tla sekun- darne korenine in na ta način ustvarilo drugi koreninski pletež. Ta pojav je Yerjetno zelo redek, ker ga doslej še nisem srečal ne v gozdu ne v literaturi . Nad temi sekundarnimi koreninami raste tretja bukev, ki je z 18m med petimi najvišja, čeprav ni najdebelejša. Takšna pa je druga, tj . tista, ki raste med obema koreninska pletežema, vendar ni najvišja, ima pa največji prsni pr~mer. To deblo dobiva najbrž vodo in hrano od obeh koreninskih pletežev. Prvo clehlo je najtanjše in najkrajše, najbrž zato, ker je prvotno koreninje najbrž zelo zmanjšalo svoje delovanje, saj ga je ostalo v tleh le ok. 30%. Srednji prsni premer debel znaša 18,4 cm, srednja višina pa 15,5 m. Vseh pet debel ima 0,965 m3 debeljadi, samo podrtica pa 0,51 m1, skupno torej 1,475 mJ. Tolika masa pripada normalni bukvi s premerom 35 cm in višino 30m. Opisani primer je vsekakor prirodna redkost, ki je vredna zaščite in varstva. Strokovnjaki g. o. trmošnjice pa naj bi skrbno spremljali nadaljnji razvoj teh bukev in zapisovali vse podatke, 'ki se na njih nanašajo. Bukovo podrtico in njene »petorčke« imam za navadno bukev - Fagus silva- tica L.''' To redkost mi je pokazal gozdar E. Haler, pomočnik vodje obrata trrnoš- njice. Dr. ing. Miran Brinar pa mi je povedaJ, da je te bukove >>petorčke<< videl že leta 1952, ko je opravljal meritve na bližnji inštitutski bukovi raziskovalni ploskvi. Takrat je dal posekati pri vrhu podrtice rastočo bukev, da bi bili »petorčki« deležni več svetlobe. Opisani pojav je redek ali celo edinstven prirodni fenomen, ki bi ga mogli poimenovati »roški bukovi petorčki«. Ing. Franjo S germ STEKLO JE DELO NA CENTRALNEM MEHANIZIRANEM OBDELOVALNEM SKLADISCU V LIMBUSU Na slovesen način in ob navzočnosti številnih gostov iz Maribora, Slovenije in Jugoslavije je dne 29. aprila začelo z delom veliko mehanizirana obdelovalno skladišče v Limbušu. Po uvodnem poročilu o namenu in graditvi do sedaj pri nas največjega gozdarskega mehaniziranega skladišča, ki ga je podal direktor gozdnega .,, To domnevo bi bilo potrebno preveriti s podrobnim morfološkim pregledom, kajti takšna vitalnost oziroma regeneracijska sposobnost je značilna zlasti za me- zijsko bukvo Fagus moesiaca (Maly) Czeczott, ki je bila najdena tudi v Sloveniji. (Opomba uredništva.) 244 C:lan izvršnega sveta inž. Milovan Zidar začenja obratovanje. gospodarstva Maribor, Leopold Kranjčič, je s pritiskom na gumb spravil naprave v obratovanje (Jan Izvršnega sveta SR Slovenije inž. Milovan Zidar. Dograditev in začetek obratovanja mehaniziranega skladišča je pomemben napredek pri ve· čanju delovne storilnosti v našem gozdnem gospodarstvu. Gozdnernu gospodarstvu Maribor gre kot prvemu, ki se je pri nas lotil tega, tehnično, organizacijsko in se- veda finančno zelo težavnega vprašanja, vse priznanje. Uvajanje mehaniziranih centralnih skladišč v našo gozdno proizvodnjo lahko primerjamo po pomembnosti z uvajanjem motornih žag ali z načrtno graditvijo gozdnega cestnega omrežja. Skladišče samo pa seveda ni samostojen in izoliran obrat gozdnega gospodarstva, ampak najpomembnejši vezni člen med mnogotero in razdrobljeno gozdno pro- izvodnjo ter sodobno lesno industrijo, kot je Marles v Limbušu. Ne v obvlado- vanju tehnološkega postopka na samem skladišču, ki se uravnava večinoma z avtomatsko elektroniko, ampak v organizaciji zelo razvejanih delovnih postopkov od drevesa v gozdu pa do porabnikov lesa je teža smotrnc in gospodarne izrabe tako velikih strojnih naprav. Organizacija dela pri sečnji, spravilu in prevozu, mehani- zirana nakladanje, gradnja gozdnih prometnic idr., vse to postaja bolj kot doslej sestavni del velikega mehanizma. Na skladišče v Limbušu se steka les šestih gozdnih obratov. Investicijski pro- gram predvideva, da bo skladišče, potem ko bodo do konca zgrajene še nekatere naprave, prevzelo 80.000 m:J iglavcev na leto. Za začetek obratovnjJ. se predvideva 50 do 60 tisoč m3 na leto. Stroški gradnje znašajo po investicijskem načrtu 5,5 mili- jonov novih dinarjev. Investicija, h kateri je prispeval 1,7 milijona tudi Marles, pa se bo predvidoma izplačala v petih letih. Glavne naprave je dobavilo švedsko podjetje Kockum-Soderhamn. Na dveh mehaniziranih trakih sta priključena lupilca lubja za debeline do 35 cm in 65 cm. Vsak krak ima čelilno žago za avtomatično krojenje. Po desnem kraku odhaja les neposredno na krlišče Marlesove žage. Kubatura lesa se meri elektron- sko, avtomatično, posebna naprava pa odkriva v lesu vse železne tujke. Tako poško- dovan les se avtomatično izloči. Drobnejši les se preko levega kraka premika in naklada na vagone ali tovornjake in odvaža k potrošnikom. Lubje uporabljajo za 245 Celilne in lupilne naprave za debelejši les Obeljena hlodovina na premičnem traku 246 gorivo pri Marlesu, tako da lahko upravtceno govorimo o popolni izrabi lesne su- rovine. Od tovornjakov vozijo traktorji čeljustni viličarji »Volvo« dolžinski les na nakladalno rampo. Na skladišču je predvidena še postavitev stroja za tesanje lesa, stroja za izde- lavo sekancev za celulozno industrijo. Sem sodijo še sodobne mehanične delavnice, kjer bodo lahko popravljali sproti vse tovornjake, nakladalne naprave, viličarje in druge traktorje. Kot rečeno, postavlja sodobno mehanizirana skladišče pose-bne zahteve po smotrno organiziranem delovnem procesu. Odgovornost in zahteva po usposoblje- nosti strokovnega osebja, od delaYca do inženirja, se je tako bistveno povečala. Zastavljajo se sama po sebi vprašanja optimizirane programirane proizvodnje, ki naj bi zajela vse ožilje gozdnega gospodarstva Maribor in njegovih porabnikov lesa. Neogibno bo še naprej, tako kot doslej, sodelovanje z raziskovalnimi insti- tucijami. - še posebno pomembno pa je za organizacijo dela sodelovanje zasebnih gozdnih posestnikov. Tudi ti so se namreč preko svojih samoupravnih organov odločili za sofinanciranje skladišča. Zelo zmanjšan obseg dela v gozdu, saj odpade že sedaj vse lupljenje in razžagovanje, kasneje pa deloma še obžagovanje vej, ob istih cenah za les, kot so veljale do sedaj, vse to bo lahko pomembno spodbujalo proizvodnjo pri zasebnih posestnikih. S skladiščem v Limbušu se družbeni in zasebni sektor v celoti dopolnjujeta. Pri vsem tem pa se seveda gojenja gozdov ne odriva v ozadje. Stabilnost gozdnih sestojev ostaja še naprej poglavitni velelnik vsega ukrepanja v gozdovih. Ob novih organizacijsko tehničnih prijemih se bodo zastavljala v tem pogledu najbrž posebno občutljiva vprašanja. Verjamemo direktorju gozdnega gospodarstva Maribor, da odpirajo nove naprave tudi večje možnosti gojiteljem gozdov in zagotavljajo po- večana vlaganja v gozdove, kakor je to napovedal na otvoritveni svečanosti. M.C. STROKOVNI IZPITI V JESENSKEM ROKU 1970 V mesecu oktobru 1970 je uspešno opraviLo strokovni izpit za gozdarsko stroko sedem kandidatov. Navajamo za vsakega organizacijo, v kateri dela, in naslov nje- govega pismenega strokovnega izdelka. Ing. Alojz Marinček, Biro za gozdarsko načrtovanje, Ljubljana: Razširjeno~t rdečega bora na gozdnogospodarskem območju Ljubljana. Ing. Andrej Klinar, Gozdno gospodarstvo Bled: Vpliv prehodnih zalog na di- namiko gozdne proizvodnje. Ing. Jože Papež, Gozdno gospodarstvo Kočevje: Analiza nižinskih smrekovih se- stojev na bivših pašnih zemljiščih. Tehn. Jadran Zadnik, Gozdno gospodarstvo Postojna: Analiza ~tanja jelovega sestaja z upadajočo vitalnostjo in ustreznimi gojitvenimi ukrepi, revir Menišija. Tehn. Franc Krnel, Gozdno gospodarstvo Postojna: Zmanjšanje vitalnosti jelke in njen prirastek na območju Javornikov. Tehn. Mirko Oražem, Gozdno gospodarstvo Kočevje: Detaljni gozdnogojitveni načrt Jelenov žleb - Grčarice. Tehn. Ivo šušteršič, Združeno železniško transportno podjetj~ Ljubljana: Iz- delava in uporaba železniških pragov. I. F. 247 KNJižEVNOST DOGAJANJA V BIOSFER! Ameriška znanstvena revija Scientic American je v 3. številki lanskega letnika z vrsto člankov prikazala dogajanja v biosferi našega planeta in opozorila na ne- varne motnje, ki jih v tem proston1 povzroča človek s svojim početjem. Hutchinso11, G. E.: Bi o sfera (The Biosphere). V uvodnem članku avtor s širšega zornega kota obravnava biosfero, ki jo najprej definira kot del Zemlje, kjer obstaja življenje. Za to življenje je neogibno potrebno dovolj vode, dovolj sončne energije in dovolj hranljivih snovi. Ker energija prihaja iz zunanjega vira, je biosfera od površja navzdol omejena zaradi pomanjkanja svetlobe na zgornjo plast tal in do sto metrov globoko v oceanih, navzgor pa je omejena zaradi po- manjkanja hrane. Energija biosfere je odvisna od fotosinteze, ta pa od sprejete sončne energije in hranljivih snovi. Zato je za razumevanje procesov v biosferi po- trebno poznati geokemijo vsakega elementa, ker je količina zgrajene žive snovi odvisna zlasti od kemičnih razmer, posamezni elementi pa predstavljajo v foto- sintezi limitne faktorje. Obstoj biosfere je tesno povezan s kroženjem snovi ob neprestani porabi sonč­ ne energije. Hitrost in način kroženja sta za posamezne elemente različna. Tem kroženjem so posvečeni ostali članki. Za avtotrofen način presnove pomemben kisik je v atmosfero prišel sekundarno, potem ko so v plitvinah pod vodno plastjo nastali avtotrofni organizmi, ki so z fotosintezo sproščali kisik. S tem se je pred 1,2 do 1,4 milijardami let biosfera spremenila iz heterotrofne v avtotrofno, izgi- nile so tiste vrste, ki niso prenesle prostega kisika. Naravno ravnotežje v presnovi s svojim delovanjem moti človek; posledice teh motenj v biosferi pa so še zelo slabo raziskane. Oo rt, A. H.: Kr oženje energije na zemlji (The Energy Cycle of the Earth). življenje je popolnoma odvisno od sončne energije. Njena porazde- litev po površju Zemlje je ustvarila klimatske cone. Vsa sončna energija, ki iz- žareva proti Zemlji, se porazdeli tako, da se 30% neposredno odbije od oblakov in površja, SO% doseže površje ali ocean in se pretvori v toploto, 20% pa se absor- bira na poti skozi atmosfero, zlasti se vpija kratkovalovna ultravioletna energija zaradi delovanja ozona in vodnih hlapov. Pritalno segrevanje povzroča prenašanje energije navzgor in ohlajevanje atmosfere. Metcoro1oga Hardley in Ferrel sta ugo- tovila, da se zrak ob ekvatorju in tečajnik-ih dviga, pada pa ob povratnikih in tečajih. Najmočnejša atmosferska gibanja so v ekvatorialni - Hardlejevi celici, kjer je tudi največ padavin, v drugih celicah - Ferrelovih in po1arnih pa so precej manjše, čeprav je drugi padavinski maksimum ob tečajnikih, toda padavine so nepravilno razporejene prek leta. Osnovna cirkulacija atmosfere se lahko poruši zaradi zmanjševanja radiacije, ki jo povzročajo oblaki ali prah, zaradi spremembe albeda Zemlje, zaradi spremembe razmerja plinov v atmosferi, ker ogljikov dioksid zelo vpija dolgovalovne žarke, ali pa zaradi naravne spremembe sončnega spektra. Posledica je lahko drugačna klima. Woodwell, G. M.: Kr oženje energije v bi o sferi (The Energy Cycle of the Biosphere). Od energije, ki pride na Zemljo, se v fotosintezi porabi le dese- tinka procenta, vendar se z njo letno ustvari 150 do 200 milijard ton suhe organske snovi, ki vsebuje hrano za heterotrofne organizme in energijo za vse življenjske sisteme v biosferi. Od porabljene energije se je več kot pol porabi za dihanje, ostala pa se veže v organske spojine. Med porabniki vezane energije se del ener- gije, ki jo veže ena populacija, prenese na dntgo, ki se z njo brani. Od 10 do 20% energije, ki jo veže rastlinstvo, se lahko prenese na rastlinojedec, 10 do 20% te energije pa se spet lahko prenese na mesojedec prve stopnje itd. Tako lahko zrela skupnost oskrbuje tri ali štiri ravni populacij. To velja za avtotrofen in hetero- trofen način veza nja energije. 248 Odnos med proizvajalci in porabniki energije v biosferi poteka po formuli: celotna produkcija- respjracija == čista produkcija; pri tem se respiraciji rastlin pridruži še respiracija heterotrofnih organizmov. V klimaksni združbi je skupna respiracija enaka celotni produkciji . Gozdovi, ki še niso dosegli klimaksa, porabijo manj in se zato njihova živa gmota povečuje. Količina žive snovi je odvisna tudi od koncentracije ogljikovega dioksida, s katero je v linearnem odnosu. Zaradi povečanja koncentracije ogljikovega dioksida v zraku se spremeni temperatura zraka, skrajša se vegetacijska doba in s tem čisti proizvod. Razvoj ekosistema gre v tem primeru proti manj uspešnemu anaerobnemu načinu življenja. Enaka spre- memba nastane tudi zaradi segrevanja vode. Kljub temu, da je vedno več vezane energije dostopne človeku, bo potrebno preudariti, kolikšen del jo lahko človek porabi brez škode za naravno ravnotežje v biosferi. Penman, H. L.: Kr oženje v ode (The Water Cycle). Med fizikalnimi in kemičnimi lastnostmi vode zaslužita pozornost kislost (pH) in ozmotski potencial (pF). Ozmotski po'tencial se meri v enotah pritiska (1 atm = 3 pF). Za posamezne primere so ti potenciali med rastline in vodo v tleh naslednji: v namočenih tleh, kjer voda odteka, je pF med O in 1, v popolnoma izsušenih tleh je 1,7, v tleh, ki so tako suha kot rastlina, je zaradi transpiracije pF 4,2 ali 16 atm. Ozmotski po- tencial morske vode je 4,5 zato za rastline ni sprejemljiva, ker je koncentracija soli v rastlini manjša. Na Zemlji je 1500 mHijonov kubičnih km vode, od tega slane 97 %, sladke v vseh oblikah ·3 %, od teh treh procentov je tri četrtine v trdni obliki v polarnih kapah in v ledenikih. Kroženje vode je zaradi izhlapevanja in padavin vertikalno in z morskimi in rečnimi tokovi horizontalno. S tokovi se prenaša toplotna ener- gija na velike razdalje. V rastlinskem svetu voda potuje v transpiracijskem obtoku in vezana v spojinah. Rastline poleg padavinske vode dobivajo vodo tudi iz glob- jih horizontov - talno vodo, ki lahko nadomesti v sušnih obdobjih do SO cm pa- davin. Talna voda se nadomešča s padavinsko, toda šele takrat, ko so tla popolnoma na močena. Cloud, P., Gibor, A.: Kr oženje ki si ka (The Oxygen Cycle) . Kisik pred- stavlja četrtino atomov v živi snovi, ki je nastala s fotosinteze. Glavni vir kisika so ogljikov dioksid, voda in molekularni kisik, poleg njih pa še nitratni in sulfatni ioni, ki jih rastline reducirajo v amonijak in v žveplovodik. Energijo dobivajo rastline z redukcijskimi reakcijami med organskimi spojinami. Biološka oksidacija organskih molekul se začne z dehidracijo, s tem da encimi odvzamejo vodik osnovni molekuli in ga vežejo na posebno molekule za prenašanje vodika. C::e teh prenašalcev ni dovolj, se oksidacija prekine. Fermentacija tako poteka ob istočasni oksidaciji enih in redukciji drugih molekul. V aerobnih pw- cesih kisik sprejema vodik, nastaja voda. Pri tem procesu součinkujejo tudi kata- liti in citohromi - z železom pigmentirane molekule, ki se razlikujejo glede afi- nitete do elektronov. Ta afinlteta je označena z redukcijsko-oksidacijskim ali ))re- dox« potencialom in je tem večja, čim laže ta molekula veže vodik. Elektroni po- tujejo v oksidacijskem procesu prek citohroma b do citohromov c in a in s po- močjo oksidaze do kisika . Sproščena energija se porablja za sintezo fosfatnih spojin (npr. adenozintrifosfat), ki imajo vezano veliko energije. Ker prosti kisik reagira spontano z organskimi snovmi, vsebujejo celice višjih organizmov za zaščito pred rnolekularnim kisikom posebna t.elesca - peroksisome. Le-ti vsebujejo encime, ki pospešujejo neposredno redukcijo kisikovih molekul v aminokisline in druge organske kisline, nastajajo peroksidi, ki jih drug encim, katalaza, oksidira v etanol ali v mlečno kislino. Pri teh reakcijah se sproščena ener- gija v celicah ne porabi za sintezo drugih organskih snovi. Oblikovali so se tudi drugi načini zaščite pred kisikom: receptorji za kisik v telesnih sokovih, kot sta hemoglobin in mioglobin ter relativno obsežna površina za hitro izmenjavo plinov. Ob pojavu prostega kisika pred 1,8 milijarde let je bilo življenje omejeno na mesta, zaščitena z morsko vodo ah sedimenti. Kasneje je zaradi delovanja ultra- violetnih žarkov na kisik nastala ozonska zaščitna plast v atmosferi, ki je omogo- čila naselitev kopnega. C::eprav je bila koncentracija kisika le blaga, je le-ta brez 249 težav prehajal v celice zaradi preproste zgradbe membran. Ni še raziskano, ah je koncentracija kisika enakomerno naraščala do moderne dobe, ali je morda zelo nihala. Zaradi močnejše vulkanske aktivnosti, ki sprošča ogljikov monoksid, ta pa se z atmosferskim kisikom veže v dioksid, se je mogla zmanjšati ali pa se je povečala v karbonski dobi zaradi kopičenja ogljika v sedimcntih. Najnovejši dejavnik, ki vpliva na kroženje kisika, je človek, ki krči zelene površine in kuri naravna goriva, uporablja pesticide in zmanjšuje albedo Zemlje, ker prekriva oceane s tankim filmom olja. Narava bo morda to zvišanje količine ogljikovega dioksida v atmosferi sama uravnotežila, ne glede na to pa je potrebno za vsako novo delovanje v biosferi oziroma v ekosistemih raziskati posledice in delovanje omejiti na najmanj škodljiv način. Bolin, B.: Kr oženje og 1 ji ka (The Carbon Cycle). Ekologija v najširšem pomenu je način, kako se vzpostavlja ravnotežje in kako teče snov v celotnem rastlinskem in živalskem svetu. Ogljik je pri tem temeljitega pomena; veže se s fotosintezo in sprošča z razkrojem in respiracijo . Respiracija je največja ponoči, takrat je koncentracija ogljikovega dioksida v zraku tudi največja, do 400 mili- jonink pri tleh, po sončnem vzhodu pa zaradi fotosinteze hitro upade in znaša čez dan 320 milijonink. Koncentracija se spreminja tudi z nadmorsko višino in z letnim časom, spomladi se pri tleh zmanjša, ker se porabljeni ogljikov dioksid le počasi nadomešča iz višjih plasti atmosfere. Količina čistega produkta je odvisna od vegetacije in znaša v gozdovih in na poljih v zmernem pasu poprečno na leto 0,2 do 0,4 kg/m2 ali na vsej Zemlji 20 do 30 milijard ton na leto. Gozdovi so glavni porabnik ogljikovega dioksida na kopnem in predstavljajo poleg naravnih goriv poglavitno zalogo biološko vezanega ogljika. V gozdovih je 400 do SOO milijard ton ogljika ali dve tretjini tistega, ki je v atmosferi. Ce ocenimo poprečno starost drevesa na trideset let, se v gozdovih letno veže in spremeni v lesno snov 15 milijard ton ogljikovega dioksida. Kroženje ogljika v morjih je drugačno, ker limitna faktorja nista voda ali fosfor, kot na kopnem, pač pa železo in druge kovine. Proizvodnja je največja tam, kjer se morska voda vertikalno dviga in prinaša sveže hranljive snovi v osvetljeni dcl morja ter doseže do 0,3 kg/m 2 na leto. Atmosfera in hidrosfera sta zaradi pre- hajanja ogljikovega dioksida v morja močno povezani. Z merjenjem radioaktivnega ogljika so dognali, da se ves atmosferski ogljikov dioksid raztopi v oceanih v de- setih letih in se v atmosferi nadomesti z oceanskim. Le majhen del vsega ogljika hitro kroži na zemeljski površini ali blizu nje v biosferi, ves preostali del so anorganske zaloge (karbonati) ali naravna goriva (premog, nafta). To razmerje med ogljikom v biosferi in tistim v sedimentih če­ dalje bolj kvari človek s kurjenjem naravnih goriv in posredno s povečevanjem koncentracije ogljikovega dioksida v atmosferi . Do leta 2000 se bo količina oglji- kovega dioksida v zraku povečala od 320 na 400 milijonink. Kakšne posledice bo to povzročilo, še ne slutimo. Delwich, C. C.: Kr oženje duši ka (The Nitrogen Cycle). Ceprav je v zraku 79% dušika, so človekove zaloge hrane omejene z dostopnostjo vezanega dušika bolj kot zaradi druge brane. V atmosferi je dušik inerten plin razen za nekatere organizme, ki ga vežejo samostojno ali pa so simbiotsko povezani z rastlinami, oksidira pa se tudi z ionizacijskimi fenomeni v atmosferi. Kroženje dušika v bio- sferi poteka od atmosferskega dušika, ki ga vežejo mikroorganizmi v tleh v amino- jev, nitritni ali nitratni ion. Tam je dostopen rastlinam, ki ga vežejo v amino- kisline in proteine, živali pa te proteine spreminjajo v drugačne proteine. Pri raz- kroju ostankov nastajajo zopet aminokisline, ki zaradi prisotnosti kisika in bak- telij oksidirajo v ogljikov dioksid. Amonijev ion je pozitiven in je zato vezan na glinaste delce v tleh, dokler ne oksidira v nitritni ali nitratni ion, ki je zaradi negativnega naboja mnogo bolj gibljiv in dostopnejši rastlinam. Iz organskih spo- jin denitr.ifikacijske bakterije sproščajo plinast dušik. Vezanje dušika je za pro- izvodnjo 0rganske snovi zelo pomembno. Pl'i tem so najuspešnejše leguminoze s svojimi s : nbionti, ki porabijo na leto do 350 kg dušika na hektar. Kultiviranje z 1eguminozami deluje vedno ugod11o tudi na ravnotežje aminokislin, vendar pa 250 povzroča veCJo porabo kalija, fosfora in mikroelementov. S proizvodnjo umetnih gnojil se veže čedalje več atmosferskega dušika, kako pa to odvzemanje vpliva na naravno ravnotežje, ne vemo, ker nam o kroženju dušika še mnogo drugega ni znano: koliki del vezanega dušika se vrne nazaj v zemljo, koliko dušika se veže z ionizacijskimi fenomeni, koliko dušika se izgubi v sedimentih. L:lovek čedalje huje vpliva; dušik, vezan v umetnih gnojilih se zaradi večje topnosti veliko laže odplavlja v vode, kjer pospešuje rast rastlinstva. Ta proces se imenuje eutrofikacija. Rastline v vodah porabljajo več kisika in povzročajo odmiranje rib in drugih višjih organizmov, ki so odvisni od raztopljenega kisika v vodi. Zato bi moral človek posvetiti več pozornosti dejstvu, da mora denitrifi- kacija iti v korak z odvzemanjem dušika iz atmosfere. Deevey, E.S.: Kroženje mineralnih snovi (Mineral Cycle). V bio· sferi je bistvenih šest elementov: vodik, ogljik, dušik, železo in kobalt, poleg njih pa še kalcij, kalij, silicij in magnezij. Biosfera je v primerjavi z litosfero bolj reducirana, vsebuje največjo koncentracijo ogljika. Elementi so za življenje najlaže dosegljivi, če so v raztopljeni ali plinski obliki, to so poleg vode še ogljik, dušik in žveplo. Ti elementi so v biosferi bolj reducirani kot izven nje, so pa enako po- membni, čeprav žveplo ni vgrajeno v osnovne organske spojine. žveplo veže med seboj segmente proteinske molekule in daje molekuli trdnost. Kroženje žvepla poteka s pomočjo anaerobnih bakterij, ki živijo v močvirskem blatu. Poleg žvepla je za tvorbo proteinov potreben fosfor, ki sicer ni sestavni del proteinov. Visok- Fi r, Forest Science, 1969/2.) Produkcija peloda, plodov in semena ima za posledico zmanjšan prirastek vegetativnih delov drevesa. V Britanski Kolumbiji so npr. v semenskih letih pri mladih duglazijah opazili redukcijo širine branik. Cim več je bilo storžev, tem ožja je bila branika. Teža novih iglic na odraslem drevesu jelke (A. balsamea) doseže v semenskem letu komaj dobro četrtino tiste kot v letih brez semena. Leta 1962 je duglazija v Kaliforniji izredno semcnila. Na vsakem ocl 14 dreves 30- do 50-Jetnih duglazij so našteli po 450 do 2500 storžev. Nekoliko manj plodno 254 je bilo leto 1965, ko je bilo na vsakem drevesu le po 50 do 460 storžev. Tudi leti 1956 in 1958, sta bili semenski, nekoliko manj pa leto 1960. Z vršnega dela krošenj omenjenih dreves so narezali mlade vejice in (po metodi Gorhakovskega) določali priraščanje vejic in iglic. Dolžine poganjkov in iglic so bile v semenskih letih 1962 in 1965 signifikantno krajše od tistih v letih 1961, 1963 in 1964. Drevesa, ki niso semenila, pa v tem obdobju petih let niso uveljavila signifikantnih razlik glede dolžine poganj kov in iglic. širina letnice v prsni višini je bila pri drevesih, ki so rodila, v s<;;rnenskih letih zreducirana in l. 1962 signifikantno ožja kot v kateremkoli letu od 1951 do 1965. V letih z manjšo semenitvijo je ostala širina letnice skoraj nespremenjena. Zdi se, da je reducirano rast pripisati zgolj produkciji storžev, ne pa drugim vzrokom (vremenu). Rast dreves s storži in dreves, ki niso semenila, se v ostalih treh neplodnih letih namreč ni signifikan tno razlikovala. Ugotovljeno je bilo, da je bila dolžina poganjkov in iglic na vejkah, ki nosijo storže, v semenskih letih zmanjšana. Ni pa znano, ali velja ta ugotovitev za celotno krošnjo. Pri jelki A. balsamea so opazili, da je v gornjem delu krošnje, kjer drevo obilno cveti, redukcija močnejša, v spodnjem delu, kjer je zelo malo cvetov, pa iglice sploh niso reducirane. SPREMEMBA CIRKULACIJE ATMOSFERE IN KLIME V XX. STOLETJU ( Savina, S. S., Hm.elevskaja, L. V.: Izmenenije cirkulaciji atmosferi i klima ta v XX. stoletii, Priroda 1969/2.) Nobena hipoteza doslej še ni zadovoljivo pojasnila sprememb klime v različ­ nih geoloških obdobjih niti sprememb podnebnih razmer, ki se pojavljajo v kraj- ših časovnih intervalih nekaj desetletij. Te krajše podnebne spremembe, imenu- jemo jih fluktuacije, so izrednega praktičnega in znanstvenega pomena in so po- stale predmet raziskav številnih znanstvenikov, zlasti po l. 1921. Tega leta je ruski oceanolog Knipovič prvi opazil povišano temperaturo voda Barentsovega morja. Za njim so tudi drugi zaznali močno otoplitev Arktike, saj so se ledeniki v Islan- diji, na Spltzbergih, na Novi Zemlji in na drugih otokih arktičnega bazena pričeli topiti. število ptic in drugih živali se je povečalo, ribe, ki so se doslej severnih predelov izogibale, so se v velikih jatah pojavile v krajih, kjer jih prej ni bilo. Otoplitev Arlctike je bila le del obče otoplitve vse severne poloble, saj so se topili tudi 1edeniki v Alpah in na Kilimandžaru. Računajo, da se je srednja letna tempe- tura v primerjavi z večletnim poprečjem povišala za 2-3 oc, kar ustreza premak- nitvi zemljepisne širine za 300 km proti jugu. Klimo nekega kraja določa medsebojno delovC\nje treh faktorjev: sončne radi- acije, značilnosti zemeljske površine in cirkulacije atmosfere. Količina sončne radiacije in zemeljsko površje se na nekem kraju zelo malo spreminjata, nasprot:10 pa je dinamika cirkulacije atmosfere zelo močna in je izredno malo odvisna od l>vodni« opozarja na dejstvo, da je vrsta razširjena na Kitajskem ob rekah (9). Zanimivo je vprašanje, zakaj se je pasekvoja, ki je bila v davnih geoloških dobah razširjena skoraj po vsej severni polobli, ohranila le na ozkem območju zahodne Kitajske. Chaney (7) pojasnjuje ta pojav z razlago, da je le v pri- zadetih dolinah ostalo podnebje približno takšno, kot je bilo tam v eocenu terciara oziroma takšno, kot je bilo v mezozoiku na Arktiki. Prav v pliocenu, ko je zaradi ohladitve in suše ta drevesna vrsta drugje izginila, so se namreč ob dolinah, kjer raste še dandanes pasekvoja, dvignila gorstva, ki pozimi varujejo prizadete doline pred vdorom hladnega zraka s severa, poleti pa pred suhimi zračnimi tokovi z zahoda. Zato je ostalo poletje tam deževno in zime niso pretirano mrzle. Takšno podnebje pa pasekvoji najbolj prija. Razvojna preteklost je torej podobna aravkarijini (Araucaria araucana K. Koch) v čilu in v Argentini (6). Chaney opozarja na nevarnost, da bodo pasekvojini gozdovi, ki so se ohranili več milijonov let, izginili, ker tam zelo manjka lesa in kmetje pase- kvojo zato zelo izkoriščajo. Menim pa, da bi omenjeni pisec in tednik »The Illustrated News« (7) takšno svojo bojazen bolj upravičeno posvetila znanim grozljivim primerom, v katerih je Britanski imperij z neusmiljeno eksplo- atacijo brezobzirno uničeval gozdove in v njih zelo dragocene in redke dre- vesne vrste, skrb za obstanek pasekvoje pa bi mogla mirno zaupati Kitajcem, ki jim njihova komunistična družbena ureditev zagotavlja ne le pravilno vrednotenje človeka, ampak tudi naravnih dobrin in redkosti. Prav pasekvojo so namreč proglasili na Kitajskem za svoje nacionalno drevo in jo sadijo ob riževih poljih ter okoli hiš (1). Morfološke in biološke značilnosti Pasekvoja, Metasequoia glyptostroboides Cheng et Hu (S) sodi v družino Taxodiaceae ( 4) in je zelo podobna tisovcu (Taxodium distichum Rich.) in je z njim tudi v bližnjem sorodstvu (5). Obe vrsti imata sočne, mehke iglice, ki pa v jeseni skupaj s kratkimi poganjki odpadejo. Toda, medtem ko tisovčevi strožki skoraj sedijo na vejicah, visijo pri pasekvoji na 3 do 5 cm dolgih pecljih. Razen tega pa so si kratki poganjki pri pasekvoji nasproti stoječi, pri tisovcu pa so premenjalno razporejeni. Latinsko ime pasekvoje pove, da gre za mamutovcu (Sequoia gigantea Desc.) podobno drevo z nagubanimi 258 T Vejica metasekvoje z iglicami na kratkih poganjkih, zmanjšana v razmerju 1 : 3 (orig.). storžki. Tudi Nemci imenujejo to drcvcso vrsto - upoštevajoč njeno latinsko ime - po mamutovcu, čeprav je veliko bolj podobna in v ožji filogenetski povezavi s tisovcem in bi bilo poimenovanje po njem bolj upravičeno. Pasekvojine ig1ice so navadno sedeče, dolge od 8 do 15 mm, l1nm široke, na osnovi razširjene, topo koničaste, zgoraj modro zelene, spodaj bledo zelene. Na ventralni strani sta na obeh straneh nekoliko izbočene žile po 2 progi rež v 4 vrstah. Iglice se v jeseni obarvajo rumeno rjavo in pozneje skupno s krat- kimi poganjki odpadejo. Vejice so nasprotno razporejene in gole. Sprva so zelene, pozneje pa rjave (5). Skorja na deblu je temno rjava, plitvo vzdolžno razpokana in se lušči v tankih vzclolžnih trakovih. Opazili smo, da se na 3- do S-letnih drevescih izpod razok na lubju vsipa rjavkast prah, podoben črvo­ jedini, ki nam je povzročal sprva skrbi v domnevi, da ga morda izloča kak škodljivec ali pa da gre znabiti za kakšno bolezen. Pozneje pa ~1no uvideli, da je to najbrž le normalen razvojni pojav. Veje pasekvoje so razporejene premenjalno. Njihov insercijski kot variira glede na položaj na deblu od 45° do 75°, kot je razvidno iz slik, ki jih objavljam. Veje so razmeroma tanke in se v strnjenem sklepu zelo dobro čistijo pa tudi na sproščeno raslih drevesih po 18. do 20. letu zadovoljivo. Vendar pa odmiranje vej ne poteka dosledno po deblu od spodaj navzgor~ kot je to navadno pri drugih clrevesnih vrstah, ampak pogosto prizadeva zasenčene veje, ki so razporejene različno visoko na deblu. Drevesni habitus je sprva široko stožčast, pozneje pa ožje stožčast z zaobljenim vrhom. Deblo postane sčasoma do 3m nad tlemi globoko rebrasto nažlebljeno, kot je to primer na mnogih tropskih drevesnih vrstah, zato na spodnjem delu ni uporabno za žagovce. Pasekvoja je enodomno drevo .. Moški cveti so 5 mm dolgi, v pazduhah ali na koncu vejic v grozdih ali latih, razporejeni nasprotno in vsebujejo pri- bližno po 20 prašnikov. ženski cveti so do 8 mm dolgi, na 2 do 5 mm dolgih pecljih in imajo od 22 do 26 okroglih, ščitasto izbočenih plodnih lusk, ki so križno nasprotno razporejene. Navadno so zgornje in spodnje luske sterilne~ Dozoreli storžki so jajčasto stožčasti, dolgi od 18 do 25 mm in od 16 do 23 mm široki, temno rjavi in na dolgih pecljih. Dozorijo v prvem letu. Seme je raz- porejena v skupinah po S do 9 semenk in je krog in krog obdano z ozkim krilcem. Popki so jajčasto eliptični, 4 mm dolgi, do 3 mm debeli, z 12 do 14 brstnih lusk ter rumeno rjavL Prenesena iz svojega prirodnega areala je 25~: metasekvoja že semenila. Tudi pri nas so na njej že zrasli sloržki, toda doslej brez klenega semenja. Ker je razmnoževanje s potaknjenci precej uspešno, se navadno uporablja za njeno reprodukcijo vegetativni način. Pasekvoja je vkljub pomislekom nekaterih strokovnih piscev zelo odporna za spomladanske pozebe in zimski n1raz. Brez škode je prenesla -28 °C zim- skega mraza. Ko se popki odpirajo, prenese slano -4 °C, pozneje pa se njena odpornost stopnjuje do -5 °C (3). Tudi pri nas je brez škode klju"bovala spo- mladanskim pozebam in budim zimam, tudi nizke temperature pozimi 1955/56 ji niso prizadele nobenih vidnih ozeblin ( 4). Največja vročina, ki jo še prenese, je +46 °c (3) in ji torej v našem podnebju ne more biti prevroče. Steubling (9) je s poskusi dognal, da pasekvoja precej intenzivneje transpirira od macesna, zato je razumljivo, da ga glede prirastka občutno prekaša. Ven- dar pa n1ore svojo transpiracijo ob neugodnih razmerah zelo zmanjšati in se bolj prilagaja suši od macesna. Njeni poganjkj najhitreje priraščajo v dol- žino pri 30 °C. Meritve na apikalem delu pasekvojine krošnje so pokazale tlak od 11,2 do 14,4 atmosfer, na bazalnem delu pa od 10,2 do 13,2 atmosfer, med- tem ko je uveljavljal macesen v prvem primeru za ole 4, v drugem pa za ok. 5 atmosfer večji tlak. Primerek, ki srno ga vzgojili iz potaknjenca, npr. tudi ob našem jadranu pri Luciji zelo dobro uspeva in dokazuje, da je 1netasekvoja zelo prilagodljiva. Doslej se je uspešno vživela na klimalično zelo različnih krajih Evrope od Skadninavije do Jadrana. Prednosti, da ima pasekvoja zelo široko klimatsko amplitudo, se pridružuje še ugodna okolnost, da v domovini ne trpi zaradi morebitnih škodljivcev ali bolezni. Tudi na oscbkih, prinescnjh iz njenega prirodnega areala, doslej ni bilo mogoče opaziti tovrstnih poškodb. Le v poskusnih nasadih pasekvoje na Norveškem so opazili sušenje vršičkov (2), vendar pa ta pojav še ni po- jasnjen, ker doslej v strokovnen1 tisku ni bilo mogoče zaslediti informacij, kako so se obnašale prizadele pasekvojine mladice po letu 1967. V razpoložljivih virih ni mogoče najti podatkov, kakšne zahteve za tla ima pasekvoja, vendar pa moremo iz lastnih izkušenj sklepati, da ji prijajo globoka, sveža do vlažna, zračna z mineralnimi hranivi dobro preskrbljena tla. Toda tudi na težkih, slabo prezračenih tleh z zelo malo kalcija ta drevesna vrsta še kar dobro uspeva in zadovoljivo prirašča. Prirastek V svoji domovini zraste pasek voja do 35m visoko ( 4, 6) in se z debeli dJ 2m (5). Prirastek je zelo velik, zato moremo to clrevesno vrsto prištevati k hitro rastočim. Prvi primerek, ki je bil prinesen v Zahodno Nemčijo ok. leta 1950, je v prvih 4 letih zrasel 3,2 m visoko. Tudi S-letna poskusna nasada v Hessenu (9) in na Norveškem (2) sta potrdila, ela pasekvoja izredno hitro prirašča. Za ponazoritev rastnosti te naše nove eksote navajam osnovne podatke za 3 različno stare primerke, ki rastejo pri nas prosto na zelo različ­ nih tleh. Pri tem gre za vegelativne potomce, tj. za isti klon omenjene zarod- nice obravnavane eksote v Sloveniji. Prva rast~ blizu doseljenke v arboretumu Volčji potok, druga v vrtu dr. Maksa Wrabr~ v Ljubljani, tretja pa v parku Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo pod Rožnikom Poprečni enoletni debelinski prirastek upoštevanih 3 pasekvoj se torej giblje od 7,9 do 22,3 mm, višinski pa od 50 do 96 cm. Ker gre v vseh treh 260 primerih za skoraj enake klimatične razmere in za isti klon, moremo pri- rastne razlike pripisati neenakim tlom. Razen tega je bilo drevo, navedeno pod št. 2, spomladi 1962 pri višini ok 130 cm presajena iz enega vrta v drugega in je bil zato zaradi presaditvenega šoka izgubljen približno 1-letni prirastek. Kako se bo nagla rast, ki jo je pasekvoja pri nas uveljavljala v prvem dvajsetletju, razvijala v konkretnih rastiščnih okoljih pozneje, za sedaj ni mogoče zanesljivo predvidevati, vendar pa primerjava 3 upoštevanih pri- merkov nakazuje izrazit trend, ki napoveduje še nadaljnje stopnjevanje de- belinskega in višinskega prirastka. Razen izrednega zanimanja botanikov in hortikulturnikov za pasekvojo, zasluži torej ta nova drevesna vrsta, da ji glede na njeno hitro rast tudi goz- darji posvetimo ustrezno pozornost, sprva poskusno, pozneje pa tudi z gospo- darskega stališča; tem bolj, ker je tudi les te nove eksote dober in zelo upo- raben, saj je enakovreden jelovemu ( 4). Pri tem pa bo potrebno ustrezno upoštevati dejstvo, da imamo doslej pri nas opravka le z enim klonorn, ki bi mu morali - vsaj z genetskega stališča - postopoma pridružiti še druge, za nas nove klone. To bo zlasti neogibno, če bomo hoteli to drevesno vrsto razmnoževati in širiti s semenom. Le v o: pasekvoja v Volčjem potoku, stara 17 let. V sredini: pasekvoja v vrtu dr M. Wrabra, stara 16 let. De s no : pasekvoja v inštitutskem parku, stara 15 let (ori g.) 261 Star-ost Prsni Višina Nahajališče Vrsta tal (let) premer (m) (cm) Volčji potok Kisla, zdo vlažna s hranljivi- 17 37,9 16,3 mi snovmi zelo bogata tla Vrt Rahla, prodna ta, sveža, glo- 16 15,6 14,0 dr. M. Wrabera boka, s hrani vi dobro oskrb- Jjena tla Inštitutski park Težka, slabo zračna, sveža, 15 11,8 8,3 srednje globoka tla s pre- malo kalcija Ve geta tivno razmnoževanje Kot že rečeno, je za reprodukcijo pasekvoje za sedaj najprimernejša uporaba potaknjencev. Naše in tuje izkušnje (2) so pokazale, da se dobro obnese jo zimski, tj. oleseneli za tiči kot tudi poletni ali t.i. zeleni ključci. Z enimi in drugimi smo dosegali doslej skoraj enake uspehe. Vendar pa se nam je njihovo zakoreninjenje navadno bolj posrečilo, če jih z vej matičnega drevesa nismo odrezali, ampak odčesnili, tako da se je uporabljene vejice na debelejšem koncu držal košček odčeska z veje, iz katere je rasla. Za substrat se je dobro obnesla tretjinska mešanica šote, kremenčevega peska ali mivke in njivske prsti. Zaboj s potaknjenci je potrebno - kadar gre za t. i. zelene zatiče - 60 do 80% zasenči ti, če pa so v njem zimski ključci, redukcija svetlobe ni potrebna, pač pa je treba zaboj hraniti v zelo svetlem, zakurjenem prostoru, razen tega pa je priporočljivo ogrevanje zaboja od spodaj, in sicer največ do 30 °C. V obeh primerih je potrebno vlažiti substrat, vendar pa ne z zalivanjem ali s škropljenjem od zgoraj, kot je to drugače v navadi, ampak tako, da zaboj z zatiči stoji v posodi, v kateri je vedno nekoliko vode. Tako je substrat zaradi svoje kapilarnosti vedno pri- merno vlažen, medtem ko vlaga, ki bi pri zalivanju od zgoraj prenikala skozi substrat ne bi tako zelo stimulirala tvorbo kalusa in koreninic kot pri opi- sanem postopku vlaženja od spodaj. Ko se potaknjenci dobro zakoreninijo, jih presadimo v cvetlične lončke v vrtno, dovolj humozno in zračno prst in jih hranimo v primerno toplem in zelo svetlem prostoru ter zalivamo na obi- čajni način. Iglice na mladicah, ki rasto dolgo v lončkih, so navadno sumljivo blede. Ta pojav pa nas ne sme zavajati, da bi zaradi njega predolgo odlašali s pre- saditvijo mladic na prosto, v skrbi, da zaradi bledikavosti še niso dovolj utrjene. Za pasekvoje, pridobljene iz potaknjencev, je najprimernejša pre· saditev na prosto, ko so stare 1 leto, največ pa 2 leti. Daljše vzgajanje mladic v lončkih v zaprtem prostoru pa povzroča navadno zakrne1o rast, od katere se, presajene na prosto, pogosto še dolgo ne opomorejo. Kot že omenjeno, srno v Sloveniji doslej razmnoževali le en klon, le-ta pa se je glede sposobnosti za vegetativno reprodukcijo dobro obnesel. Upo- števajoč pojav, da z vcgetativnim razmnoževanjem konservativnost rastline, ki se upira umetnemu vegetativnemu razmnoževanju, iz rodu v rod popušča in se členi v zaporedju klanskega potomstva vedno laže zakoreninijo, je pri- čakovati, da bo uporaba terciarnih in poznejših potaknjencev še uspešnejša, kot so se nam doslej obnesli sekundarni, upoštevajoč leta 1953 v Slovenijo 262 prinesen primerek pasekvoje kot izhodiščen. Kakšne uspehe so doslej dosegli v Evropi in drugje pa svetu z vegetativno reprodukcijo, iz dosegljive stro- kovne literature ni razvidno, pa tudi tehnika postopkov, ki so bili pri tem uporabljeni tam ni razložena. Pač pa je dognano, da različni pasekvojini kloni uveljavljajo zelo različno sposobnost zakoreninjen ja potaknjencev (9). Naše dosedanje izkušnje so nadalje pokazale, da je rzakoreninjenost pasekvojinih zatičev mogoče uspešno stimulirati s poprejšnjim tretiranjem z ras tniki. Za ta namen smo uporabili beta-indol-masleno kislino ( Ct2H1J02N), in sicer po metodi Averya-Johnsona (8), tj. bazalne konce ključcev smo nama- kali 5 sekund v 0,5% vodni raztopini omenjenega fitohormona. Ker pa le-ta v vodi ni topen, smo ga prej raztopili v 50% etanolu. če izvzamemo primer enega ponesrečenega tovrstnega tretiranja, smo z uporabo omenjenega avksi- na v primerjavi z neobravnavanim materialom povečali uspeh za 8 do 12%. Razen v Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo v Ljubljani je bila doslej pasekvoja razmnoževana tudi v arboretumu Volčji potok. Pridelano potomstvo je bilo v prvem primeru darovano nekaterim našim uglednim bo- tanikom in prirodoslovcem, v drugem pa je bilo prodajano raznin1 interesen- tom. Vsega skupaj je bilo v zadnjih 17 letih pridelanih in v raznih krajih Slovenije ter po drugih naših republikah posajenih več tisoč pasekvojinih mladic. Med njimi najhitreje rastejo tiste na rahlih, svežih do mokrih, plodnih tleh v zavetju ali pa v toplejšem podnebju (Goriška). Sklepne misli Pred nedavnim odkrita nova drevesna vrsta, pasekvoja, ki je bila leta 1953 prinesena v Slovenijo, je zaradi svoje razvojne preteklosti upravičeno zbudila zanimanje med našimi prirodoslovci. Tudi Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo v Ljubljani ter arboretum v Volčjem potoku ji posvečata že dalj časa ustrezno pozornost. Glede na široko ekološko amplitudo, ki jo je pasekvoja doslej uveljavila, saj jo z uspehom preizkušajo od Skandinavije do Jadrana, glede na njen izreden prirastek ter zaradi razmeroma skromnih zahtev za kakovost tal 1n zaradi tolerantnosti za temperaturne ekstreme in sušo, je pričakovati, da bo pasekvoja kmalu primerno uvedena tudi v goz- darsko prakso in da bo uspešno tekmovala z mnogimi eksotami, s katerimi se ponašajo slovenski gozdovi. Dosedanje tuje in lastne izkušnje s tem novim storžnjakom mu obetajo lepo bodočnost in uspešno razširjanje zunaj nje.govih reliktnih nahajališč na Kitajskem daleč po svetu, pri čemer· bo prav gotovo tudi slovenskemu gozdarstvu prispeval p01nemben delež. Vegetativno razmnoževanje s potaknjenci, ki prihaja v p rvi vrsti v poštev, je bilo pri nas uspešno preizkušeno in pomembno spopolnjeno, tako da zago- tavlja trdno tehnično osnovo za široko uvajanje pasekvje ne k v vrtove in parke, ampak tudi postopoma v našo gozdarsko dejavnost. Uporabljeni viri: l. Boom, B ., KleijH, I-1.: Grosses Fotobuch der Baume, Munchen, 1966. 2. Broekhutzen, M., Zwart, N.: Een bijdragc tot de kennis van Mctasequoia glyptostroboides, Nederl. Bosbouw Tijdschr., 1967. 3. BurrichLer, E., Schoenwald, W.: Forstliche Anbauversuche mit der Metasequ- oia glyptostrobodies in Raum Westfalen, Forschungsberichte d. Landes Nordrhein- Westfalen, 1968. 263 4. Jeglič, C.: Arboretum Volčji potok, Ljubljana, 1956. 5. Krii.ssman, G.: Die Nadelgecholze, Berlin, 1955. 6. Morgenthal, 1.: Die Nadelgecholze, Stuttgart, 1956. 7. Piskernik, A .: živa rasthnska okamenina - Metasequoia glyptostroboides, Pr:oteus, 1948/49. 8. Sodling, H.: Die Wuchsstofflehre, Stuttgart, 1952. 9. Steubing, L.: Beitrage zur Temperaturempfindlichkeit und zum Wasserhaus halt von Metasequoia glyptostroboides, Allg. Forst- und Jagdzeitung, 1970. DER URWELTMAMMUTBAUM METASEQUOIA GLYPTOSTROBOIDES ElNE NEUE BEMERKENSWERTE EXOTE (Zusammenfassug) In der Einleitung sind Angaben uber die Entdeckung von lebenden Baumen und von Waldem des Urweltmammutbaumes in China angefuhrt. Im weiteren ist die interessante Entwicklungsgeschichte dieser Baumart vor Augen gestellt mit der ErkHirung, weshalb sich ihre festgestellten Refugien durch die geologischen Zeit- raume hindurch bis heute erhalten konnten. Hierauf folgt die morphologische Schilderung des Urweltmammutbaumes und ein Kapitel uber seine biologischen Eigenschaften. Das erste Exemplar des Urweltmammutbaumes -vvurde nach Slowenien aus der Baumschule H . A. Hesse in Weener, Westdeutschland gebracht. Von diesem wurden bischer etliche Tausend Abkmnmlinge vegetativ vermehrt und in verschiedenen Gegenden Sloweniens - auch an der Kiiste des Adriatischen Meeres - gepflantz. Sowohl die Winter- als auch die Sommerstecklinge haben sich in der Regel erfol- greich bewurzelt. Das angewendete Matedal -vvurde dabei nicht besonders tditiert, eder aber wurde es in einer Betaindolbuttersaurelosung gequellt. Daten i.iber die Zu- sammensetzung des Substrates, welches sich sehr gut bewahrt hat, sind im Beitrag ausfi.ihrlich angegeben. Des weiteren folgen Anleitungen fur das richtige Quellen und fi.ir die Wahl der richtigen Klimaverhaltnisse, welche eine erfolgreiche vege- tative Reproduktion der genannten Baumart sicherstellen. Die bisherigen Erfahrungcn zeigen, dass der Urweltmammutbaum gegen Fri.ih- jarsfroste und strenge Winter widerstandsfahig ist und dass er bisher von keiner Krankheit und keinem Schadling betroffen wurde. Die Tabelle zeigt Daten uber Standort und Zuwachs von drei einzelstehenden, 15, 16 und 18 Jahre alten Idni- viduen der erorterten Baumart. 634.0.904( 674) VTISI IZ CENTRALNE AFRišKE REPUBLIKE Prof. ing. Zdravko Tur k (Ljubljana) 1. Nekatere značilnosti CAR in njenih življenjskih razmer Po zaslugi podjetja Slovenijales in njegove zelo razgibane ter daljno- sežno zastavljene trgovske in proizvodne dejavnosti mi je bilo omogočeno, da sem se vključil v skupino sodelavcev jn nekaterih povabljenih gozdarskih in lesarskih strokovnjakov, ki se je udeležila ekskurzije s čarterskim poletom AA v Centralno afriško republiko. Ekskurzija je bila prve dni marca in je trajala 4 dni. Preostala kapaciteta, okoli polovice aviona, je bila izkoriščena 264 za prevoz raznega pohištva. Leteli smo naravnost v glavno mesto CAR v Bangui. Tja in nazaj smo potovali ponoči, tako da smo dneve popolnoma izkoristili za program, predviden pri obisku te črnske dežele. Ko pogledaš razdaljo, za katero je potrebno kar 13 ur letenja naravnost čez Saharo, in ko pomisliš, da se moraš prej dati obvezno cepiti proti afriški malariji - rumeni mrzlici, proti koleri in kozam ter da bo potrebno preiti iz našega zimskega okolja in se naenkrat znajti v vroči in vlažni tropski deželi, se ti kljub vsej vabljivosti cilja zbudijo pomisleki, zlasti če gre za zdravstveno občutljivost, kot je bil primer z mano. Toda širokopotezna pre- pričljivost generalnega direktorja Petkovška in njegovega pomočnika dr. Rei- cherja te kaj hitro reši pomislekov in te pritegne k njihovim smelim za- snovam. Polet tja in nazaj je bil proti pričakovanju miren in izredno prijeten. Prijetna pa je bila tudi potujoča družbica, ki ji je neopazno načelovala skrbna svetovalka generalnega direktorja tov. Nuška Kerševan, ki je pri- pravila in vključila tudi sodelovanje njihove eksploatacijske ekspoziture v CAR, »Slovenija Bois<<. Le škoda, da smo ponoči skozi sicer jasno ozračje videli le razsvetljena mesta, le ob vrnitvi je bila proti jutru, blizu pod nami nenavadno plastično vidna očarljiva panorama Italije in naše obale ob zgor- njem Jadranu. V tako kratkem času je v tej oddaljeni deželi, tako svojevrstni po ljudstvu, običajih, rastlinstvu in živalstvu, mogoče le posredno, na prilagojen turistični način spoznavati in presojati splošne gospodarske razmere in tisto, kar obiskovalca posebej zanima in kar nanj najbolj deluje. Na vsakem koraku pa se vrstijo novi vtisi in vzroki za razmišljanje. Predstavniki ekspoziture Slovenijalesa v Bangui, naši strokovni kolegi, ing. Dušan Debenjak, ki ima za sabo že čez 10 let afriškega življenja, ing. Ciril Kafol, ki pripravlja eksploatacijski projekt in ing. Franc Benkovič so pri- pravili program za naše bivanje in oglede ter so nas seznanili s poglavitnimi, zelo koristnimi podatki o novem okolju. Centralna afriška republika popolnoma zasluži svoje ime, ker je res v osrčju Afrike, 300 km nad ckvatorjern, ob deželah Konga (Kinshasa in Brazzaville), ki so pred nekaj leti zaslovele po državljanskih vojnah. Zvezo z morjem ima CAR le deloma po rekah . Glede na površino je za 2,5 Jugoslavije in je nekaj večja od Francije, prebivalcev, sestavljenih iz številnih plemen, pa šteje komaj nekaj nad 2 milijona. Do pred kratkim, do leta 1960, je bila še francoska kolonija. Francoski jezik, vpliv in gospodarska povezava prevladu- jejo še sedaj. Topografsko ji pripada pretežno ravnina z majhnimi višinskimi razlikami. Vročina le malo niha, od 25 do 35 °C, in traja vse leto. Topel je le zrZtk, medtem ko sonce ne pripeka tako neposredno in ne ožge kože kot pri nas. Po vlažnosti se razlikujejo tri pasovi, najvlažnejši je južni, najmanj pa severni in severno-vzhodni ob Cadu in Sudanu. Približno pol leta traja deževje, nekako od junija do novembra, na jugu dalj časa kot na severu. Skozi glavno mesto Bangui z ok. 120.000 prebivalci teče reka Ubangui, ki se izliva v Kongo. Njena širina ob samem mestu napravlja vtis jezera. Evro- pejci se morajo vabljivi vodi, žal, v vsakem oziru izogibati, da se ne bi okužili. Zejo si morajo tem bolj gasiti s pivom, vinom in mineralno vodo. Pijače pa so trikrat dražje kot pri nas. Stanje vode v rekah zelo niha, kar je spričo deževnih in sušnih dob razumljivo. To pa vpliva tudi na plovnost rek. Za transport lesa iz oddaljenih tropskih gozdov, kjer ni železniškega ali cestnega omrežja, pa so plovne reke zelo pomembne. 265 V mestu prijetno preseneča ugotovitev, da evropska civilizacija uspešnu, čeprav le postopoma, uvaja domači črnski živelj v sodobno delo in v uve- ljavljanje na vseh delovnih tržiščih, tako v gostinstvu, v lokalni trgovini, v obrti in v industrijski predelavi, ki je sicer še zelo skromna itd. Na vseh delovnih mestih srečuješ le črnce, tako da vodilnih belcev skoraj ni opaziti Civilizirani ali v poklicno delo vključeni črnci napravljajo tudi kulturen vtis, kj pospešujejo zbližanje . Utiranje civilizacije po Evropejcih in hkratno raz- vijane gospodarstva je ne glede na pridobitno pobudo edina pot, po kateri ta narod napreduje. To dokazuje huda zaostalost prebivalcev zunaj mest, kjer žive še vedno zelo primitivno ali na pol divje. V njihovih folklornih plesih se čuti še divja tradicija, saj so, čeprav ritmični, tako bučni in divji, da si je potrebno ob njih zamašiti ušesa. V vseh šolah poučujejo francoščino. Zato vsi govorijo francosko. Sicer obstoje številna plemenska narečja, med katerimi prevladuje jezik »sango«. Za turistične potrebe imajo tudi nekaj nemško govorečih mladih ljudi. ženske nosijo v mestih zelo pisana in živobarvna oblačila, ki ustvarjajo zelo pestro podobo. Majhne otroke nosijo matere na hrbtih, zamotane v svoje oblačilo. Verjetno to vpliva na njihovo pokončno držo . Bremena prenašajo na glavi. Nekaj hotelov je zelo sodobno urejenih z vsem stanovanjskim komfortom kot v razvitih deželah. To pa, kar pomeni pri nas peč pozimi, pomeni tam hla- dilna naprava, ki je ne more pog1·ešati nobeno sodobno stanovanje. Brez nje Evropejec ne bi n1ogel spati. Komarji sežejo le do tretjega nadstropja. Pač pa manjka televizijska kulturna povezava z razvitim svetom, ki jo pogrešajo zlasti žene naših strokovnjakov. črnska mladina, ki je že na poti k civilizaciji, pri >•plesu«. 266 Razkošni hotel »safari<( bli- zu glavnega mesta CAR Bangui. Poglavitna hranljiva rastlina domačinov je gomolj »rnanioka«, drugače pa jedo sadje, ki ga nudi narava, ribe in meso neke vrste koz ter ovac. Pridelujejo tudi kavo, bombaž, arašide in sezam. Poglavitno izvozno blago si diamanti, ki jih brusijo v lastni tovarni, po pomembnosti jim sledita še bomhaž in kava. Posebnost obrti in umetnosti so slike. sestav.! jene iz metuljev, zbirke metuljev številnih vrst, rezbarije iz ebenovine, slonokoščeni izdelki in razne njihove kombinacije. Predsednik republike, ki ima vso oblast skoncentrirana v svojih rokah. odločno ukrepa za razvoj raznih gospodarskih vej, zlasti rudarstva, kmetijstva in izkoriščanja gozdov. Temu ustrezne parole s socialističnim prizvokom so na- pisane povsod. Tuji kapital se v zvezi s tem zlahka uveljavlja. Glavni investitor je Francija. Domača valuta, afriški frank. velja 1:'50 francos kega [ranka. Ista valuta velja v štirih sosednjih državah. Za 1 ameriški dolar se dob i 270 afriških frankov. Nekatera območja so bogata z afriško veledivjadjo od antilop pa do slonov zlasti na severu in severozahodu dežele. Lov je posebna vaba za t Lljcc . Turi- stično privlačne so tudi druge znamenitosti, zlasti veliki slapovi Boa li , ki jih je mogoče primerjati z Niagarskimi slapo·vi. 2. O eksploataciji tropskih gozdov Tropski gozdovi so pretežno na jugozahodu dežele v najvlažnejšem pasu ob meji s Kan1erunom jn Kongom. Ker so oddaljeni od morja, so tudi najbolj ohranjeni, za razliko od obobalnih dežel, kjer so na pristopnih luajih že pre- cej izkoriščeni. V srednjem pasu CAR so gozdnate, malo vredne savane, na severu pa še slabše savane in pustinje. Prebivalci jih pogosto požigajo, zlasti tam, kjer želijo pridobiti poljedelsko zemljišče. K sreči 1istavci ne gorijo radi, ker bi sicer požar gozdove daleč na široko uničil. Tropskih, za izkori- ščanje ustreznih gozdov, je skupaj ok. 2,7 milijona ha. Poglavitni pragozdovi 267 so džungle. Med gosto podrastja manj vrednih drevesnih vrst so pomešana debela in najvrednejša drevesa, ki so pravzaprav reprezentanti tropskih ekspertnih lesov. Imeli smo priložnost videti takšen gozd 1 v katerem gozdarski raziskovalni >>pilot center« FAO jemlje lesne vzorce, ki jih pošilja v laboratorijske pre- iskave v Brussel in hkrati pri tem uči domačine gozdnega dela. V naši prisot- nosti so posekali 2 drevesi vrsti »limba« (Terminalia superba), ki je tam zelo razširjena. Drevesi sta merili po ok. 15. do 20 m 3 bruto lesne gmote. Spodaj je deblo tega drevesa zaradi plitvega tla in takšnega koreninja globoko žle- basto in razčlenjeno v tanke in dolge lamele ali liste »kontrafore«, tako da deblo do ok. 5 m visoko ni okroglo, ampak le zvezdasto žlebasto razraslo. Ta pojav pa zelo olajšuje podiranje. Drevje podirajo le v smer, kamor je nagnjeno, ker pri sečnji nič ne upoštevajo podrasle džungle. Dva domačina-črnca sta z motorko delala prav tako strokovno in spretno kot naši delavci (motorka »s tihi contra« z le tvo 80 cm in »Stihl 050« z letvo 60 cm). Zvezdasto razraščeni del debla odžagajo in zavržejo kot odpadek. Nad njim je najvrednejši del debla, v demonstriranem primeru hlod z ok. 10m3 lesa, ki pride v poštev za izvoz. V bližini je traktor oziroma buldožer »caterpillar« D-6 brezobzirno krčil džunglo za skladiščni prostor ob cesti, od koder hlade odvažajo s kami- oni. Ceste je mogoče zgraditi razmeroma lahko; ta okolnost je pomembna. Treba je le posneti plitvo plast zemlje, globoko ok. 20 cm. Podlaga, rdeč stlačen pesek, je že uporaben za vožnjo. V džungli je treba seveda najprej odstraniti drevje. Omenjeni gozdarski »pilot center« ima tudi industrijsko žago za pouk domačinov in za delno predelavo tistih hlodov, ki se jih ne splača izvažati. Tropske drevesne vrste so poglavje zase in za naše gozdarje novost. Tropske lesove poznajo pri nas deloma le lesarji, ki jih že nekaj let vedno več kupujejo in predelujejo. Poglavitne vrste lahkih, srednje težkih in težkih lesov je 1wštel že ing. Olip v svojem članku v »Lesua št. 4-6/1970, kjer je na kratko nakazoval tudi njihovo uporabnost. Pogosto najdemo nekatere vrste v literaturi pod različnimi afriškimi ( domači1ni) in tujimi imeni. Najzaneslji- vejše podatke o tem vsebuje francoska literatura. Nekateri lesovi so po svoji uporabnosti podobni naši topolovini, drugi zopet hrastovini, orehovini, češ­ njevini itd. Potrebno bo te lesove ali drevesne vrste podrobneje opredeliti, poimenovati ali okarakterizirati. To naj bi bila naloga naših strokovnjakov, ki se že dalj časa ukvarjajo z njimi (ing. Debenjak), in bo koristila predeloval- cem, trgovcem in novim kadrom. Potrebno pa je upoštevati, da so le nekatere drevesne vrste pa tudi le deli njihovega debla sposobni za furnir, kjer prodajna cena zlahka krije pro- izvodne stroške, še zlasti pri izredno debelih in homogenih hlodih, ki omo- gočajo velik izkoristek. Pomemben delež hloclov pa je treba predelati v žagan les, od tega večji del na eksploatacijskem kraju samem oziroma v deželi, kje rasto takšni gozdovi, ker slabši blodi ne prenesejo velikih transportnih stro- škov in ker afdška dežela upravičeno zahteva, da se industrija razvija v njeni domovini. Te okolnosti mora upoštevati vsaka družba, ki se ukvarja z izko- riščanjem afriških gozdov. Nekateri lesovi so tudi zelo občutljivi in podvrženi hitremu kvarjenju. Les nekaterih podraslih drevesnih vrst pa glede uporab- nosti še ni raziskan; na tem se šele dela, da bi se omogočila racionalna upo- raba, ki bi zelo povečala razpoloži ji ve količine lesa. 268 S tem pa se naloge v zvezi s poseganjem z lastno eksploatacijo v afriške gozdove potroje, toda hkrati so na voljo boljše možnosti za racionalizacijo in stopnjevanje celotne akcije. Ing. Olip je v svojih zadevnih člankih v »Lesu« št. 2-3, 4-6 in 7-8/1970 o tem podal precej izčrpno podobo. Presenetila nas je ugotovitev, da so gozdovi CAR inventarizirani. (od goz- darsko tehničnega tropskega centra Francije) in da so podatki o količini lesa ter strukturi lesnih vrst precej zanesljivi, mnogo bolj kot prej pri izkorišča­ njih gozdov v drugih afriških deželah. Posebno pa je pri tem pomembno, da je količina lesa, s katero lahko računa Slovenijales v svojem pragozdnem eksploatacijskem območju, na ha veliko večja (ok. 3- do S-krat) kot v po- dobnih primerih v drugih deželah. V CAR j~ sedaj že 11 francoskih eksplo- atacijskih družb, toda koncesijsko območje Slovenijalesa s površino 400.000 ha je ok. 4-krat večje od tistega, ki poprečno pripada drugim družbam. S spretnimi politično-gospodarskimi pripravami je Slovenijales v CAR dosegel koncesijo izredno hitro in uspešno. Toda za dosego izbranega in smelega, toda veliko obetajočega cilja je potrebna dobro premišljena zasnova in veliko organizacijskih priprav, hkrati pa odločna zastavitev in vztrajno izvajanje nalog ob sprotnem prilagajanju odločujočim dejavnikom. Pripraviti je treba bazo za delavce, urediti njihovo celotno preskrbo, opremiti jih z delovnimi sredstvi in jih vpeljati v delo, :Zgraditi poti, rešiti vprašanje transporta po vodi do morja (reke Sangha, Kongo), upoštevajoč spreminja- joče se plovnost rek, opredeliti lesne vrste in sortimente za izvozno prodajo, za prejšnjo žagarsko predelavo pri nas kakor tudi za predelavo v afriški deželi. Za slednje pa je potrebna tudi zgraditev in ureditev žagarske ter postopno druge dopolnilne predelave v gostujoči deželi. Hkrati je treba skr- beti za dobre politično-gospodarske odnose z režimom oziroma z ob!astmi v obravnavani afriški deželi. Sodelovati je treba tudi z drugimi eksplaotacijskimi družbami zaradi medsebojne pomoči oziroma zaradi nadomestila lesa ob zastojih itd., kot je podrobneje razvidno iz omejenih člankov ing. Olipa. Zaenkrat je mogoč le nakup tropskih lesov, s čimer Slovenijales prispeva h kritju naših potreb, hkrati pa na ta način spoznava tržišče in !-)i utira pot za rastoči priliv tropskih lesov. 3. Vprašanje priprave strokovnih kadrov Za pripravo in izvajanje te ve.like in delikatne akcije pa ni potrebna le trdna poslovna hiša z dobrim krmarjem, kot je primer sedaj, ampak tudi ustrezno strokovno osebje. V poštev pridejo zlasti mladi, ambiciozni ljudje, ki se laže prilagajajo posebnim življenjskim razmeram in potrebam. Saj prav piše Petkovšek v svojem članku (Les, št. 1/1971), da se je bilo nekoe potrebno podobno lotevati eksploatacije bosanskih pragozdov v neodprtih, težko do- stopnih krajih. Treba je računati s tem, da se bodo po nekaj letih strokov- njaki izmenjavali in da bo potreben stalen priliv novih moči. Te ljudi pa je n·eba prej primerno podkovati z vsem tistim, kar se da že vnaprej pri nas doma posredovati, čeprav bo še vedno veliko odvisno od njihove iznajdljivosti. V ta namen je treba študente ali pa absolvente in diplomante obeh strok, gozdarstva in lesarstva, vpeljati v ustrezna znanja bodisi že med rednim štu- dijem ali pa s posebnimi tečaji. To bo koristilo tudi tistim, ki se bodo v lesni industriji doma srečali s predelavo in uporabo tropskih lesov. To pa je naloga naše fakultete v povezavi s Slovenijalesom. Slednji bo lahko pomagal 269 s svojimi ze izkušenimi strokovnjaki-specialisti, ki so si potrebno znanje in izkušnje pridobili pri delu v teh tropskih deželah in uporabili tudi dosežke drugih tamkajšnjih eksploatacijskih družb ter »pilotskih centrov« FAO (npr. ing. Dušan Debenjak, ki se letos namerava vrniti v domovino k Slovenijalesu). 4. Sklep Daljnosežne zastavljena naloga Slovenijalesa glede neposrednega izkori- ščanja tropskih gozdov ter pridobivanja, dobave in predelave raznovrstnih tropskih lesov pa irna še mnogo širši pomen, ki presega trgovsko in proizvodno pridobitno dejavnost - namreč uveljavljanje Jugoslavije na tovrstnem sve- tovnern tržišču, kjer se je treba kosati s številnimi tujimi, že uvedenimi in zasidranimi družbami ter z njimi tudi sodelovati . V tem je zapopaden tehten politično-gospodarski pomen te naloge, ki zasluži splošno podporo. To je tem pomembnejše, ker srno v vsakem primeru navezani na uvoz tropskih lesov in praktično že prisiljeni nanj. S tega vidika zasluži Slovenijales ne le pri- znanje za akcijo, ki omogoča pomembno uveljavljanje, ampak zlasti še širšo moralno in materialno podporo z željo, da bi v širšem družbenogospodarskem interesu v svojih daljnosežnih in zelo zahtevnih zamislih tudi uspel in uspeval! EINDRtlCKE AUS DER ZENTRALAFRIKANISCHEN REPUBLIK ( Zusammenfassug) Einleitend sind die fundamentalen geographischen, klimatischen, Vegetations, sozialpolitischen und allgerncin wirtschaftlichen Charakteristika der Zentralafri- kanischen Republik angefi.ihrt. Besondere Beachiung ist der Waldwirtschaft dieses Landes gewidmet und dies vornehmlich vorn Standpunkte der Urwaldnutzung in der feuchtesten Zone der stidwestlichen Teilc des Landes. Der Verfasser fuhrt Quellen an, mit Hilfe \Velcher das Determinieren der dortigen sehr verschiedenartigen tropischen Baumarten und das Bene:men ihrer Holzer moglich ist. Weiterhin schil- dert er den Fali einer Versuchsfallung und Aufarbeitung der Holzsortimente, und macht auf die besonderen UmsUinde aufmerksam, welchen in diesen Urwaldern Rechnung getragen werden muss. Im weiteren behandelt er die Bedingungen fur den Transport, die Verarbeitung und entsprechenden Verkauf dieser Tropenholz- sortimente, alles aber im Zusammenhang mit der Tatigkeit der Holzexportunter- nehmung »Slovenijales« aus Ljubljana, welche die Konzession ftir die Nutzung von 400.000 ha der dortigen Walder erworben hat und als »Slovenia bois« nun ihre Wirksamkeit entfaltet in einem Beriche, welches rund viermal umfangreicher ist, als im Durchschnitt einer jcden der elf dort schon von frlihrer mit einer ahn· lichen Aufgabe beschaftigten franzosischen Firmen anheimHillt. Dabei weist er insbesonders auf die Notwendigkeit, spezialisierte Fachleute fur solche Arbeiten in den Tropen zu erziehen, und bestimmt vornemlich die Rolle, welche zum Gegen- stand die forstliche Fakultat mit erganzendem zasatzlichen Unterricht und mit Spezialisierung von Forst- und Holzfachlcuten abspielen muss. Die grossziigige und weitreichende Aufgabe, \velche die Firma Slovenijales in der Zentralafrikanischen Republik ausftihrt, werden diese Fachletue fortsetzen und weiter entwickeln. 270: AFRišKI TROPSKI LESOVI Ing. Dušan D e b e n j a k (Bangui, CAR) 1. Kako naj imenujemo afriški les na domačem trgu 634.0.810(67) Podjetje Slovenijales je začelo svojo eksploatacijo v Centralni afriški republiki. Hkrati z uvozom lastnih in nakupljenih hlodov iz afriških gozdov pa nastaja problem v zvezi z imeni različnih drevesnih vrst ali lesov. Znano je, da so komercialni nazivi raznih lesov navezani na eksploatacijsko območje. Delijo se na anglofonske in frankofonske afriške dežele, na azijsko in južno- ameriško območje. Ravno tako ima vsako od teh območij svoje skupine lesnih vrst. Tako obstoje v frankofonskih deželah skupine Kameruna, Gabona, Slono- koščene obale itd. Trgovina in lesna industrija v Jugoslaviji pozna sedaj n.pr. lesove: >>sapelli«, >>čitola«, »samba«. Prva drevesna vrsta je pravilno napisana in izgo- vorjena. Gre za drevesno vrsto in frankofonske skupine kamerunskih gozdov. In1enuje se sapelli - Entandrophragma cylindricum. Druga drevesna vrsta je poslovenjen izraz in frankofonske skupine kamerunskih gozdov in se pra- vilno glasi: tchitola - Oxistigma oxyphyllum. Tretja drevesna vrsta »samba<( je iz anglofonske skupjne, ki se v frankofonski skupini imenuje: ayous, latin- sko pa Triplochiton scleroxylon. če upoštevamo, da ustanova »Centre Technique Forestier Tropicala iz Nogenta sur Marne v Franciji, ki je najbolj avloritativna na te~n področju, imenuje ter klasificira za frankofonsko skupino kamerunskih gozdov 51 dre- vesnih, komercialnih vrst, si lahko predstavljamo posledice na komercialno- industrijskem polju jugoslovanske lesne industrije, če se takoj ne odločimo za enega od ustreznih nazivov za določeno drevesno vrsto in se ga dosledno držimo. Po omenjenem centru za tropsko gozdarstvo so drevesne vrste razdeljene v naslednje skupine: l. glavne vrste, 2. postranske vrste in 3. dopolnilne vrste. Glavne vrste ~t. Komercialno Latinsko ime seznama ime Ol Ayous 02 Tiama 03 Mukulungu 04 Iroko os AiCie 06 Sipo 07 Sapelli 08 Ilomba 09 Limba 10 Asamela 11 Bete 12 Dibetou 13 Tchitola Triplocbiton scleroxylon Entrandrophragma angolense Autranella congolensis Chlorophora excelsa Canarium schweinfurthii Entrandrophragma utile En trandrophragma cylindricum Pycnanthus kornbo Terminalia superba Pericopsis elata Mansonia altissima Lavoa trichilioides Oxystigma oxyphyllum 271. 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 Postranske vrste ni zasedena Longhi Mukumari Eyong Koto Kosi po Doussie Padouk Da berna Fou Koti be Ako Gboko Wamba Gambeya albida buokokoensis afri- cana, Gambeya lacourtiana subnu- da, Gambeya perpulchra beguei Cordia platythyrsa Eribroma oblonga Pterygota bequaertii Entandrophragma candollei Afzelia africana, Atzelia bella, Af- zelia bipindensis Pterocarpus soyauxii Piptadeniastrum africanum, Manil- kara spp. (aubrevillei pelligriana, mabokeensis, faouilloyana, letou- zei ... ) Nesogordonia dewevrei, Nesogordo- nia kabingaensis Antriaris welwitschii Cola gigantea, Cola lateritia Tcssmannia (africana, lescrauwert- hii ... ) , Copaifera mildbraedii Ker ima ·Slovenijales svojo eksploatacijo na obn1očju frankofonskih go- zdov kamerunske skupine in bo poglavitna afriška lesna surovina dotekala iz teh predelov, predlagamo, naj bi se odločili za strokovna imena, predpisana po »Centre Technique Forestier Tropical(<. S tem bi dosegli tudi enotnost v komercialnih odnosih med Slovenijo in Francijo; slednja je namreč še vedno glavni dobavitelj afriške hlodovine slovenski lesni industriji. To pa ne pomeni, da bi morali uporabljati le prej navedena francoska imena, temveč bi bilo zaželeno za vsako drevesno vrsto afriškega kontinenta določiti primerno slovensko ime, ki bi izhajalo ali iz tehničnih lastnosti, barve ali iz podobnosti s katerimkoli domačim lesom, kakor npr.: bete - afriški oreh, padouk - afriška češnja itd. Lahko bi imelo tudi nekaj skupin isto trgovsko ime. Zaradi dotekanja novih drcvesnih vrst v slovensko lesno indu- strijo je nujno potrebna takšna klasifikacija. 2. Nekatere značilnosti raznih drevesnih vrst Centralne afriške republike V prvem poglavju smo odgovorili na osncvno vprašanje, kako imenovati različne drevesne vrste ali lesove, ki dotekajo na naš trg v zvezi s koncesijo Slovenijalesa v Centralni afriški republiki. Za izpopolnitev poznavanja teh drevesnih vrst, menimo, da je prav dodati tudi nekatere njihove značilnosti. Glede na to, da CAR leži na frankofonskem območju, bomo za opis zna- čilnosti glavnih drevesnih vrst, o katerih bo govora v tem poglavju, uporabili 272 podatke »Cente Forestiere Tropical« iz Francije ter se držali njihove klasi- fikacije in terminologije. Pri tem so upoštevane le poglavitne in najpomemb- nejše lesne vrste, in sicer: OJ. Ayous - Triplochiton scleroxylon To drevo je razširjeno v tropični Afriki od Liberije do Centralne afriške republike. Poglavitne izvoznice so Slonokoščena obala, Nigerija (pod imenom obeche), Gana (pod imenom wawa) ter Kamerun. Ta vrsta ima zelo zvezdasto žlebasto razraslo deblo, ki pa je ravno, dolgo od 20 do 25m, nepravilnega prereza, debelo od 70 do 120 ern. Les je belo-kremast. Beljava se ne loči od črnjave ali pa je ločnica komaj opazna. Struktura lesa je fina . 02. Tiama- Entrandrophragma angolense Ta vrsta porašča območje tropične Afrik2 vse od Gvineje pa do Ugande. Glavni izvozniki so Slonokoščena obala, Gana in Kongo. Drevo ima pogosto zelo veliko lesa. Deblo je ravno in valjasto, od 15 do 20m dolgo, debelo od 80 do 120 ern. Lubje je srednje debelo . Les tiame je krasne mahagonijeve (acajou) barve. Beljava se jasno razlikuje, ker je svetlješa. 04. Iroko - Chlorophora excelsa Iroko zavzema obširno območje tropične Afrike od Slonokoščene obale do Mozambika. Poglavitni izvozniki so Slonokoščena obala, Nigerija, Kame.run, Kongo (pod imenom kam bala). Deblo je le pri tleh zvezdasto žlebasto, je relativno ravno, od 12 do 20m dolgo in debelo od 60 do 120 cm. Lubje je precej debelo. Beljava je belkaste barve, široka od .S do 6 cm, in se pri lesu, name- njenem za izvoz, odstrani. Ostali les je krasno rjavo-rumen, bolj ali manj temen. Vlakna so zapletena. 05. Aiele - Canariwn schtveinfurthii Domovina tega drevesa je tropična Afrika od Sierra Leone do Konga in Tanzanije. Glavna izvoznika sta Ekvatorialna Gvineja in Gabon. Deblo je le neznatno žlebasto, dolgo je od 15 do 20m, debelo od 80 do 1'20 cm. Lubje je precej debelo. Beljava je težko ločljiva od črnjave . Les je bledo sivkast z močnim sij ajem. 06. Sipo - Entandrophragma utile Ta vrsta je razširjena pretežno le v zahodni Afriki, redki primerki se najdejo v gozdovih do Ugande. Glavni izvozniki so Slonokoščena obala, Gana (pod imenom utile) in Kongo. Deblo je globoko žlebasto razraslo (zlasti pri dnu, kjer pogosto pazduhe med izboklinami segajo globoko v deblo, zato tisti del debla ni za tehnično rabo). Včasih sega ta nezaželen pojav nekaj metrov visoko. Deblo je sicer ravno in valjasto, dolgo od 20 do 25m in debelo od 70 do 130 cm. Lubje je debelo. Beljava je izrazito razvidna, široka od 2 do 6 cm, sivo rdečkasta. črnjava je izrazito mahagonijeve barve, rjavo-rdeča . z vijoličastimi odsevi. Les je pri žaganju zategel. Struktura vlaken je v glav- nem nepravilna. Les - za razliko od vrste sapelli - nima specifičnega vonja. 07. Sapelli - Entrandrophragma cylindricum To drevo je obilno zastopano na nekaterih krajih t.ropične Afrike od Slonokoščene obale pa vse do Angole in Ugande. Glavni izvoznici sta Slono- koščena obala (pod imenom aboudikro) ter Gana. Deblo je le plitvo žlebasto, 273 je lepo, dolgo, valjasto/ dolgo od 15 do 20m in debelo od 70 do 120 cm. Lubje je debelo. Beljava je dobro razvidna, široka od 2 do 6 cm, sivordečkasta. Les črnjave je izrazito mahagonijeve barve, rjavo-rdeč z zlato svetlečimi odsevi. Ima svoj specifični duh. Včasih se osnovna barva zaradi valovite strukture vlaken preliva. 08. Jlomba - Pycnanthus angolensis Drevo je razširjeno v tropični Afriki, kar dokazujejo tudi številni pogla- vitni izvozniki, ki so: Ekvatorialna Gvineja, Ka1nerun, Nigerija in Gabon. Deblo je le plitvo žlebasto, je valjasto, zelo ravno in stegnejno ter dolgo nad 15m in debelo od 60 do 80 cm. Lubje je debelo in vlaknasto. Les je brez vidne beljave, rumenkasto-rdečkast. Struktura vlaken je izrazito ravna. 09. Lin-zba - Terminalia superba Ta vrsta je zelo razširjena na nekaterih območjih zahodne Afrike, začenši od Sierra Leone do Angole. Poglavitna izvoznika sta Kongo in Ekvatorialna Gvineja. 2lebatost debla je zelo razvita ter sega visoko od tal. Deblo je sicer zelo ravno in valjasto, dolgo od 20 do 25m in debelo od 60 do 90 cm. Lubje je srednje debelo. Les je enotno bledo rumenkast, črnjava in beljava se ne ločita. Včasih je v deblu neprava črnjava obarvana črno-rjavo in sega do dve tretjini premera (črna llmba, pisana limba) . 10. Assamela - Peržcopsis elata Drevo raste na pretrganem območju od Slonokoščene obale do centra Afrike . V nekaterih pokrajinah je obilno zastopana. Poglavitna izvoznika sta Slonokoščena obala in Gana (pod imenom kokrodua). Ima še drugo trgovsko ime, in sicer >>afrormosia« . Deblo je relativno valjasto, stegnejeno, dolgo od 15 do 20m in debelo od 80 do 120 cm. Lubje je tanko, delno vlaknasto ter pri- raslo. Beljava je dobro vidna, debc.la od 1 do 3 cm. Les je sicer lepo rumeno- oliven do rjavo-rumen in lepe strukture. 11 . Bete - Manson.ia altissinza Doma .ie na severne1n robu gostega afriškega gozda. Glavni izvozniki so Slonokoščena obala, Gana, Nige1·ija (pod imenom mansonia). Deblo je le plitvo žlebasto, je v glavne1n valjasto, dolgo od 15 do 20m in debelo od 40 do 70 cm. Lubje je srednje debelo. Bcljava je vidno ločena, belkasta, debeln okoli 4 cm. Les črn jave je lep, temno vijoličasto-rjav ali rjavo-siv, valovitega refleksa, ki se po dolžini postopno izgublja in postaja enoličen. Les je ravno vlaknast, lepe strukture. 12. Dibetou - Lovoa trichilioides Njena domovina je vsa zahodna Arfika od Sierra Leone pa do Angole. Glavni izvozniki so Slonokoščena obala, Nigerija in Kamerun. Deblo je le plitvo žlebasto, je ravno, valjasto, dolgo od 15 do 20m, debelo od 60 do 120 cm. Beljava je dobro vidna, belo sivkasta, široka okoli 5 cm. Les črnjave je svetlo-rjavo-siv z zlatimi odtenki, srednje fine strukture. 13. Tchitola - Oxystigma oxyphyllwn Doma je v ekvatorialni Afriki. Glavni izvoznik je Kongo. Deblo je ravno, valjasto od dnišča, dolgo od 15 do 20m in debelo od 70 do 120 cm. Lubje 274 je različno debelo in se lahko lupi. Beljava je rdečkasta, zelo smolasta, debela ok. 10 cm. Les črn jave je temno-rdeČ1 smolast. V glavnem je ravnih vlaken. 17. E:yong - Eribroma oblonga Domovina te vrste je del zahodne Afrike od Liberije do Gabona. Glavni izvoznik je Kamerun. Drevo je zelo visoko. Deblo je le plitvo žlebasto, toda ta pojav sega visoko po deblu, ki je ravno in dolgo, tudi do 25 rn in debelo od 70 do 100 cm. Lubje je precej gladko in debelo. Beljava je debela, toda težko se razlikuje od črnjave, ki je lepa, svetlo bledo-mmena, belo oškropljena. Les se zdi včasih pri dotiku masten in ima duh po žaltavih orehih. Sodi med okrasne lesove. 19. K.osipo - Entrandrophragma candollei Doma je na delu zahodne Afrike od Gvineje do Angole. Glavna izvoznica je Slonokoščena obala. Deblo je le včasih žlebasto, je zelo ravno, dolgo od 15 do 20m in debelo od 70 do 120 cm. Lubje je debelo, delno vlaknasto. Beljava je dobro vidna, sivkasta, debela od 2 do 5 cm. Les črnjave je lep, rjava-rdeč­ kasto-vijoličast, precej temen. 20. Doussie - Afzelia bipirzdensis Domovina tega drevesa je tropični del Afrike. Glavni izvozniki so Ka- merun, Nigerija (pod imenom apa), Slonokoščena obala (pod imenom lingue). Rdeči doussie zavzema le območje od Nigerije do Bagona. Zvezdasta razraslost debla je zelo razvita. Deblo je precej ravno, dolgo od 15 do 20m in debelo- od 60 do 100 cm. Lubje je zrnasto, zelo priraslo. Beljava je belkasta, les črnjave je rjava-rdeč. Vlakna so pogosto nepravilna. V razpokah, v srcu debla se pri tej drevesni vrsti nabira rumen prah, medtem ko je pri drugih afzelijah prah bel in sprejet v kepc . 21. Padouk - Pterocarpus soyauxii Ta drevesna vrsta je doma v vsej akvatorialni Afriki od Nigerije do An- gole. Glavni izvoznici sta Ekvatorialna Gvineja in Kongo. žlebavost je plitva, toda sega visoko po deblu, ki je sicer valjasto, dolgo od 15 do 20m in debelo od 70 do 100 ern. Lubje je tanko, zelo vlaknasto. Beljava je be1kasta in dobro vidna. Les črnjave je koralaste barve, s tem da se temnordeča barva s sta- rostjo spreminja. Je lepe struktur~ in ravnih vlaken. 24. Kolibe - Nosogordonia dewevrei Raste na delu zahodne Afrike. Glavna izvoznica je Slonokoščena obala. Deblo je globoko žlebasto razraslo, je v glavnem lepo ravno, dolgo od 15 do 20m in debelo od 60 do 80 cm. Lubje je tanko, vlaknasto. Bel java je dobro vidna, svetle barve, debela od 2 do 3 cm. Les črnjave je krasno rjava-rdeč in lepe strukture. 25. Alca - Antriaris 1i'ehvitschii To je zelo pogostno drevo zahodne Afrike; posamič raste tudi do Angole in Tanzanije. Poglavitni izvoznici sta Slonokoščena obala in Gana. Deblo je bolj ali manj žlebato razraslo, je lepo, valjasto, dolgo od 15 do 20m in debelo od 70 do 130 cm. Lubje je zelo gosto. Beljava in črnjava imata enako barvo, in sicer rumenkasto-belo. 275 To je bleda podoba poglavitnih značilnosti naštetih drevesnih vrst in lesov, ki pridejo v poštev za naš domači trg. Toda za boljše njihovo poznavanje uporabnosti je potrebno upoštevati še fizikalne, mehanične in tehnološke lastnosti. Tovrstni prispevek pa presega okvir tega glasila in bo zato ob- javljen v reviji Les. Sklepne misli Kot je iz tega opisa lesov razvidno, je Slovenijales s svojo akcijo v CAR odprl novo področje dela za slovensko gozdarstvo in lesno industrijo. Koncesija Slovenijalesa v CAR zajema 400.000 ha tropskih gozdov. Za to nalogo je potrebna sistematska obdelava v mnogih smereh, da bi slovenski trg in predelavo založili s predvidenim tropskim lesom. Področje dela, ki se s tem odpira, je zelo prostrano in zahtevno. Doslej na njem ni bilo narejenega skoraj ničesar, to je tudi razumljivo, saj je bil naš dosedanji stik s tropskimi lesovi le na komercialni osnovi. Sedaj pa se pred naše prizadete ustanove. postavlja zahtevno in obsežno delo, saj bo poleg nomenklature tropskih lesov glede na naše potrebe treba obravnavati še mnoga druga vprašanja, ki se tičejo njihove anatomije, načinov izkoriščanja gozdov v tropskih razmerah kakor tudi mehanske in kemijske tehnologije, industrijske predelave ter smotrne uporabe teh lesov; pri rem se prepletajo vprašanja njihove upo- rabnosti in občutljivosti. Vprašanje je, kdo bo to ustrezno opravil. Morda bi prišlo v poštev tudi kako pomožno telo, npr. nov ·center za tropske lesove in gozdove. Saj imajo take ali podobne centre mnoge države, ki se ukvarjajo s tropskim lesom, pa čeprav nikoli niso bile kolonijalne sile in tudi nimajo svojih kon- cesij v tropskih gozdovih. AFRIKANISCHE TROPENHoLZER ( Zusammenfassug) In Anbetracht der Tatsache dass die Holzexportunternehmung »Slovenijales« aus Ljubljana in der Zentralafrikanischen Repubhk 400.000 ha \Valdes in Exploita- tion ii bernom men hat und zwecks Ausnutzung dies er Konzession die Filiale »Slovenia bois« gegri.indet hat, ist der Verfasser der Meinung, dass es notwendig sie die Leser mit den Holzern der tropischen Baumarten, welche in den Waldern des genannten Landes gedeihen und fur die Ausfuhr geeignetes Hoz hervorbringen, bekannt zu machen. Zu diesem Zwecke fi.ihrt er fur 27 tropische Baumarten ihre einheimischen und ihre botanischen Benennungen an. Hierauf gibt er fi.ir jede einzelne Art Information i.iber das Areal ihrer natiirlichen Ausbreitung, uber die Uinder, welche ihr Holz ausfuhren und gibt ihre allgemeinen morphologischen Merkmale an, insfesonders riicksichtlich der Verwendbarkeit des Baumstammes, betreffs der Rindendicke und der Starke und Hobe des Baumes, welche dieser in den dortigen Verhaltnissen erreicht. Schliesslich schildert er fiir jede Art auch die Struktur und Farbe ihres Holzes, wahrend er ihre technologischen Eigen- schaften in einen eigenen, in der Revue fi.ir Holzindustrie »Les« veroffentlichten Artikel ausfi.ihrlicher behandelt. 276 INžENIR BOGDAN žAGAR - SEDEMDESETLETNIK Običaj je, da se spomnimo jubilantov, da se ozre- mo na njihovo življenjsko pot in pretehtamo delo, ki so ga opravili. še posebej velja to za strokovnega de- lavca. Tokrat gre za inženirja Bogdana žagarja, ki letos obhaja sedemdesetletnico. že vrsto let sodeluje v stro- kovnih komisijah za gozdarstvo in lesarstvo, v posled- njih letih pa še v komisiji za papirničarstvo pri Teh- niškem muzeju Slovenije. Ker je inž. žagar pričakal svoj visoki jubilej kot zavzet in predan zunanjL sode- lavec našega muzeja, je na nas, da ob tej priložnosti o njem zapisemo nekaj besed s posebno željo, da ga predstavimo predvsem mlajšemu bralcu revije. Rodil se je 31. marca 1901 v Klancu, kjer je obisko- val tudi osnovno šolo. Kot sina predanega slovenskega učitelja ga je rano prizadela psovka ))schiavi>Redčenje v goratih gozdovih in ovrednotenje drob- nega lesa.(( Simpozij prireja - podobno kot lani - avstrijski lesni velesejem ob sodelovanju avstrijskega zveznega ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo, gene- ralne direkcije avstrijskih zveznih gozdov in gozdarskega izobraževalnega centra v Osojah. Prvi dan bo skupni ogled velesejma z razlago zlasti novejših, pomembnejših razstavljenih objektov ter sprejem udeležencev simpozija od predsednika velesejma in župana mesta. Drugi dan bodo predavanja in diskusije. Tretji dan pa bo stro- kovna ekskurzija (z avtobusi) v Osojske Ture, kjer bo ogled raznih delovišč v avstrijskih zveznih gozdovih in nekaterih tovarn, ki uporabljajo droben les. Na simpoziju bodo predavali: l. Prof. dr. Ulf Sundberg z gozdarske visoke šole na švedskem: »Tehnika red- čenja in transporta drobnega lesa«. 2. Prof. dr. Alfred Kurt iz tehniške visoke šole v švici: »Potreba in preskrba z drobnim industrijskim lesom«. 3. Doc. dr. Peter Abetz 1z gozdarskega inštituta v Freiburgu v Nemčiji: ))Osno- vanje in nega mladih sestojev«. 4. Dipl. ing. dr. Jožef Pollanschutz iz avstrijskega inštituta na Dunaju: »Redčenje drogovnjaka in debeljaka«. Po vsakem predavanju bo diskusija, ki jo bodo vodili vnaprej izbrani strokov- njaki pod vodstvom ministrskega sekcijskega načelnika prof. dr. O. Eckmi.illerja. Lesni velesejem, ki bo od 7. do 15. avgusta 1971, prirejajo letos že 20. Jet0. Iz leta v leto postaja večji in dobiva pestrejšo vsebjno ter se zato vedno bolje uve- ljavlja. Ker je blizu, je za nas še zlasti pomemben. Z. Tur k IZ DEJAVNOSTI FAO Naraščanje odgovornosti nacionalnih gozdarskih služb v luči večjih družbenih in ekonomskih zahtev (The evolving responsibilities of national forest services in the light of increasing and changing social and economic demands). Začasni zapisnik seje »ad hoc odbora« o gozdarstvu pri FAO, 16. februar, 1971. Na sestanku odbora za gozdarstvo pri FAO so od l. do 6. februarja letos v Rimu razpravljali o odgovornosti gozdarstva v zvezi s spreminjajočimi se družbe- nimi in ekonomskimi zahtevami. Na podlagi dosedanjega razvoja družbe, tehno- 279 logije in samega gozdarstva so pretresli nadaljnji razVOJ m zahteve družbe do gozdarstva s treh stališč: ohranitve okolja in gozda, bodoče gozdne proizvodnje in priložnosti za zaposlovanje v razvijajočem se gozdarstvu. Potrebno je poudariti, da sestanek pomeni presenečenje. V diskusijah o ome- jenih problemih so namreč sodelovali tudi predstavniki tistih držav, ki so doslej priznavale samo proizvodno funkcijo gozda ne pa tudi varovalne in rekreacijske. Zdi se, da je bil odbor soglasen o tem, da ohranitev okolja in vključevanje gozdar- stva v gospodarjenje z okoljem postaja pomembno za vse družbe ne glede na zem- ljepisno lego ali notranjo ureditev. Sklepi tega sestanka so v kratkem tile: Z naraščanjem urbanizacije se bo v naseljenih predelih stopnjevale uničevanje gozdov. Ohranjevanje gozdov bo zato postalo pomembno za ohranitev okolja. V nO\ri družbi se bo uveljavilo novo poj- movanje gozda - postal bo prostor, ki je lahko dsegljiv velikim urbanim centrom. Z gozdom bo treba gospodariti bol.i premišljeno, ker moramo upoštevati, da je gozd glavna komponenta narave in zdravega okolja ter zaščitnik razvodij in nad- zornik erozije. Gozdarska služba bo m.orala znati rešiti mnoge probleme, ki jih bo postavila naraščajoča rekreacija na prostem . Načrtovanje razvoja gozda bo treba vključiti v okvir načrtovanja celotnega okolja, hkrati pa bo potrebno tudi rešiti vprašanja, ki nastajajo v zvezi s postavljanjem družbene in varovalne vloge gozda pred proizvodno v1ogo. Najti bo namreč treba nove metode za ocenjevanje ekonomskih, ekoloških in socialnih vrednosti gozdarstva, vključenega v gospo- darjenje z okoljem. Poleg; tega bo treba gozdarstvu na nek način vračati investicije za stroške pri razvijanju rekreacije na prostem. Gozdarji se bodo morali naučiti planiranja lovnega gospodarstva in razvoja okolja. Zelo resno se bo treba lotiti stabilizacije mejnih zemljišč, kjer so nekatere spremembe, ki jih povzroči č1ovek, nepovratne. Tam bodo igrali gozdarji s po- gozdovanjem pomembno vlogo, čeprav bodo morali šele naj Li učinkovite postopke za stabilizacijo in primerno tehniko načrtovanja . Interes družbe za ohranitev okolja bo spremenil način gospodarjenja z gozdovi, hkrati pa se bo razširila uporaba nadomestnih snovi za les. Gozdarstvo mora ostati konkurenčno drugim proizvodnim panogam, zato bo treba najti novo organizacijo gozdarske službe in dela. Po podatkih Mednarodne organizacije za delo bo do leta 2000 v državah v raz- voju treba odpreti 800 milijonov delovnih mest. Delna rešitev angažiranja delovne sile je zaposlovanje v poljedelstvu in gozdarstvu oziroma v razširjenih kmečkih opravilih v gozdu, kjer se ne da preiti na industrijski način dela. Ker sta obe pa- nogi sezonski, naj bi se delovna sila prelivala iz ene v drugo. Igor Smolej KNJižEVNOST O GOZDARSKI ZNANOSTI Prodan, M.: K no vi usmeritvi gozdarskih znan o st i (Zu einer Neuorientierung der Forstwissenschaften), Allg. Forst- u. Jagdztg.- 1971;4. Ta članek prof. Prodana iz Freiburga je, kot tudi vsa številka revije, posvečena 60-letnici prof. G. Mitscherlicha. V uvodu avtor obravnava odnose med raznimi go- zdarskimi disciplinami, ki jih je težko ločiti, ker se zelo prepletajo med seboj. Tako se npr. ne da ostro razmejiti nauka o prirastku in donosu od gojenja gozdov. Gojenje gozdov obsega zelo široko področje. Urejanje gozdov zahteva sintezo vseh gozdarskih disciplin . Nekatere discipline dobivajo drugačen pomen, kot so ga imele nekdaj. Tako je bil nauk o prirastku in donosu nekoč del matematičnih pomožnih disciplin, danes pa postaja bolj uporabna veja ekologije in botanike. 280 Prepletanje gozdarskih disciplin avtor pojasnjuje s tem, da je gozd življenjska skupnost, ki je zelo zapletena in ima za človeka velik socialno-ekonomski pomen. Dalje avtor obravnava splošne delovne metode znanosti. Sem sodijo najprej ana_ liza in sinteza skupaj z logiko. Z njimi je mogoče doseči le omejena spoznanja. Tudi statistična obdelava znanstvenega problema ne more zajeti njegove celote, ampak se le grobo približa enemu aspektu problema. Eno najpreprostejših mate- matično-statističnih načel uči, da je obširnejša matematična obravnava problema mogoča Je v okviru verjetnostno-teoretičnih načel. Dogajanja v življenjski združbi je mogoče zajeti le preko ekoloških osnov in s pomočjo matematične informacijske teorije ter kibernetike. Motnje v življenjski družbi se izravnavajo z mehanizmi avtomatičnega reguliranja. Ko priznamo te mehanizme samodejnega uravnavanja, pridemo šele od osnov, ki omogočajo znan- stveno zajeti celoto. Pri postavljanju raznih prognoz si pomagamo s konstrukcijami raznih mate- matičnih modelov, ki naj bi kar se da zajeli resničnost. Tak zelo preprost mate- matični model so prirastno donosne tablice, ki so osnovane na statistično ugo- tovljenih razmerjih. Sem sodijo različni modeli t. i. operacijskega raziskovanja (angl. operations research, nem. Unternehmensforschung). Ti modeli so osnovani tudi na analitičnih sklepih, zato je njihova uporabnost omejene .. še najpopolneje zajamemo ekološki sistem z zapletenimi postopki matematične sistemske teorije. Uporaba takih matematičnih osnov, s katerimi se skušamo približati resničnosti, je v praksi zelo težavna in nam pri tem ne morejo pomagati tudi najbolj zmogljivi elektronski računski stroji. Nazadnje avtor obravnava klasifikacijo gozdarskih znanosti. Uveljavitev novih gledišč, kot je statistično in ekološko, uveljavitev novih metod, kot so t.1. opera- cijsko raziskovanje, kibernetika, matematična sistemska teorija, nam pomaga razu- meti odnose med gozdarskimi znanstvenimi disciplinami. Avtor tudi shematično prikaže odnose in povezanost med temi disciplinami, Za primer ekološkega miš- ljenja in zajemanja celote avtor navaja gozdnogojitvena in prirastoslovna razisko- vanja prof. Mitscherlicha. Marjan zu pa 11 čič VELIKI JESEN IN NJEGA GOJENJE Thill Andre: F rene et s a cu 1 ture; založba J. Duculot S. A., Gembloux, 1970; 86 strani, 21 tabel in 22 fotografij; cena 225 belg. frankov. Knjiga je pomemben prispevek za poznavanje tega žlahtnega listavca, za čigar lesom je zaradi njegovega estetskega videza in dobrih tehnoloških lastnosti vedno večje popraševanje, hkrati pa vrednost jesenovine na tržišču spodbuja, da se tej drevesni vrsti posveča čim večja pozornost in da se snujejo njeni nasadi, kjerkoli ji ekološke razmere ustrezajo. Delo je razdeljeno v pet poglavij; prvo je posvečeno geografski razprostranje- nosti velikega jesena (Fraxinus excelsior L.) na splošno, zlasti v Belgiji, njegovim klimatičnim in talnim zahtevam ter gozdnim združbam v Belgiji, kjer ga nahajamo. V drugem poglavju sta obravnavana rast in razvoj te drevesne vrste, njegovo zako- reninjenje, zahteve za svetlobo in toploto, prirastek, življenjska doba, ozelenitev, cvetenje, semenitev, kalitev semena in škodljivci vznika . Tretje poglavje vsebuje podatke o tehnoloških lastnostih jesenovinc, zlasti glede širine branik, gostote lesa, odpornosti proti različnih vplivom itd. Cetrto poglavje je posvečeno gojenju velikega jesena, zlasti gospodarjenju z njegovimi sestoji in njegovi negi, setvi se- mena v drevesnicah in pogozdovanju. V petem poglavju so tabele za veliki jesen, zlasti za celotno gmoto (vključno drobno vejevino), posebej pa za debeljavo. Sle- dijo podatki o obličnern koeficientu, upadanju debelnega premera in o debelini lubja. Na koncu je pisec dodal še nekaj priporočil glede gojenja velikega jesena, zlasti če nam gre za čim večje gospodarske učinke. Ta zanimiva monografija o velikem jesenu more zelo koristiti praktikom kot tudi študentom in znanstvenim delavcem in jo zalo priporočamo. K. Pintar ic 281 DOMACE STROKOVNE REVIJE ~UMARSKI LIST - Z a gre b št.: 1/2 - 1970: Ing. Jo sip ~ a E ar : Brucijski bor- - Dr. ing. Ur oš Go- 1 ubo vic : Prispevek k ugotavljanju vrednosti sestojev ob spremenjenih gospo- darskih razmerah na mediteranskem območju - Prof. dr. Iv o Dekanic: So- delovanje operativnih strokovnjakov pri pouku - Prof. dr. Vladimir Murk o : Zasluge Josipa Res sla za hrvaške gozdove. št.: 3/4 - 1970: Ing. Katic a Opal ič ki : »Minerji« in ddoliatorji jelke ter njihova udeležba pri procesu sušenja jelovih gozdov- Ing. Sime u n Toman ic: Vpliv utrujenosti delavcev na dnevno in tedensko dinamiko proizvodnosti dela pri sečnji in izdelavi lesa - Prof. dr. Z l at k o V aj da : Problem :z:a~čite gozdov pred požari v SR Hrvaški - Dr. Branimir Pr pic : Uporaba radioLlktivnih izotopov pri gojenju gozdov - Ing. Stjepan Mesi c: Nekateri problemi pri oblikovanju dohodka in pri uveljavljanju samoupravnih odnosov v zvezi z rento v gozdarstvu. št. 5/6 - 1970: Dr. S te van Bojanin: čas, potreben za strganje skorje pri smolarjenju črnega bora, in dejavniki, ki nanj vplivajo -Dr. Jovan Spi ro v ski in ing. S e k u 1 a M i r č e v s k i : Značilnosti tal v nekaterih gradnovih gozdovih na planini Karadžici - Prof. dr. ing. B ran k o K ra 1 j i c : Priprava dela in pro- izvodnje, optimalna velikost gozdnega obrata in najboljši način njegovega vodenja ter zaposlovanje diplomiranih gozdarskih inženirjev - Prof. dr. ing. Bran k o Kr a 1 j ic : Cenitev vrednosti gozdov in bilanciranja uspeha pri biološki gozdni proizvodnji Jugoslavije - Prof. dr. Dušan Klep a c: O Josipu Koza1 cu ob pri- liki proslave 100-letnice gozdnega obrata v Lipovljanih. št.: 7/8 - 1970: Ing. Ana Pranji c: Gradnove sestojne višinske krivulje - Ing. Nin o s 1 av Lo vri c: Dimenzioniranje voziščnih konstrukcij pri gozdnih cestah - Prof. dr. Dušan K 1 epa c: Kako določiti odstotek zmanjšane asimi- lacijske površine v okuženih jelovih gozdovih? - Ing. Zvonimir Tomac : Vloga mešanostnega razmerja pri določanju smernic za gospodarjenje (oziroma določanju etata) s tabelami normalnih mas v prebiralnih gozdovih - Ing. Sim o Mil k o vic : Odpornost zelenega bora proti zmanjšan im padavinam - Prof. dr. Dušan Klep a c: Izobraževalne potrebe v gozdarstvu in v lesni industriji v zvezi s tehnično-tehnološkimi in družbenimi spremembami v luči srednjeročnega razvojnega načrta - Dr. Pande Pop o v ski : Problemi visokošolskega pouka na jugoslovanskih gozdarskih fakultetah - Prof. dr. Drag o 1 jub Mir k o vic: ~tudijski režim kot pripomoček za izboljšanje kakovosti pouka - Dr. Al ck san- d ar Tu co vic : Diplomsko delo kot pripomoček za izboljšanje kakovosti štu- dija. št.: 9/10 - 1970: Mr. ing. D j ur o Rau š : Prispevek k spoznavanju flore Fruškc gore v okolici Iloka - Jo z o Mi ki c: Ob SO-letnici osnovanja in razvoja ))Slavo- nije«, lesne industrije v Slavonskem Brodu - Ing. M. B ut k o vic : Družbeni plan in razvoj gozdarstva ter lesne industrije na hrvaškem za obdobje 1971-1975 - Ing. Mir k o Va s u n g in ing. V 1 a di m i r š p o 1 j ari c : O gozdovih slavonske regije. št.: 11/12 - 1970: Ing. And rij a Vran k o vic: Pedagoško predočenje tal nekaterih gozdnogospodarskih enot na območju planinskega masiva Mala Kapela - Dr. ing. Mirjana Kalin ic : Talne značilnosti bukov ih in hrastovih sestojev na Psunju - Mr. ing. Ja k ob Martin o vic: Nekatere značilnosti organske snovi v tleh smrekovih gozdov na Hrvaškem. št.: 1/2 - 1971: Ing. Jo sip ~ a far: Topole na Primorskem, nahajališča in gospodarski pomen - Ing. Mir k o ~piran ec: O prirastku poljskega bresta v mešanih gozdovih - S te v o O r 1 ic : Obžagovanje vej kot negovalni ukrep v intenzivnih nasadih rdečega bora - V 1 adi mira Horvat : Raziskovanje o za- ščiti korenin pred osušitvijo pri transportu sadik. 282 SUMARSTVO- Beograd St.: 1/2 - 1970: Prof. dr. Iv o Dekanic : Gozdnogojitvene lastnosti poljskega jescna - Gilbert Au s sena c: Vpliv gozdne odeje na padavine - Dr. Ale- k sand ar Tu co vic in dr. Slobodan S tili no vic: Tri nove vrste ame- riških hrastov za alobtono dendrofloro Srbije - Ing. Mir k o Potic: Problemi varstva gozdov pred človekom na območju bivšega niškega okraja - Ing. Mir o- ljub Djordje vic: Medsebojni odnosi evotranspiracijskih zahtev raznih rast- linskih formacij in njihovi faktorji - Ing. Srb o 1 jub Dobri v oj cvi c: Poskus določanja najmanjše velikosti gozdnega gospodarstva - pogoj za gospodarjenje v sedanjem obdobju - Ing. Mir o sla v Pec o vic: Nekatere izkušnje glede zbi- ranja in spravila lesnih sortimentov s traktorjem - Ing. Vu le o s av a P j ev ic : Proučevanje kemične sestave reakcijskega lesa bukve Fagus moesiaca - Ing. žar- k o Dimitrije vic: Gozdnogojitvena dela v letu 1968. št.: 3/4 - 1970: Prof. J. Vene t : Poprejšnje označevanje izbranih dreves pri negi gozdov - Dr. ing. Mi 1 ka Pen o : Pojav apopleksije na borih - Dr. Nada Lu ki c- Sim on o vic: Analiza nabrekanja in krčenja brestovine in bukovine - Ing. S t ra hinj a Lu b ard ič : in ing. M o m i r Ni k o 1 ic : Vpliv širine branik in odstotka poznega lesa na nekatere fizikalne in mehanske lastnosti gočke varietete črnega bora - Ing. Mil orad La za re vic: Proizvodnja iverolita - novost v jugoslovanski lesni industriji - Ing. š piro K opit o vi 6 : Plošče »oplata«, od- polne proti vodi - Ing. Momir Ni k o 1 ič: O režimu škropljenja bukovine - Mr. ing. Dušan Boj o vič: Zaščita gozdnih nasadov pred divjadjo - Ing. Asi m Mira 1 em: Sprejemanje pripravnikov v podjetja gozdarstva in lesne industrije kot indikator njihove kadrovske politike. št.: 5/6 - 1970: Dr. K on rad Pintarič: Konserviranje semena Pančiceve omorike v hermetsko zaprtih posodah in vpliv starosti na kaljivost - Prof. dr. Mir k o Vida k o vic: Nekaj sugestij za žlahtnjenje gozdnega drevja pri nas - Dr. V oj is la v Sta men k o vic in dr. V 1 adi mir Miš če vic: Razvoj in p1irastek topolovega nasada v dolini Crne reke na vzornem posestvu Debeli lug - Dr. Mi 1 o van Gaj ic: Asociacija Querceto-carpinetum scrbicum Rudski v luči novih raziskovanj v Srbiji - Dr. A 1 e k s and e r Tu co vic in dr. S 1 o bo dan Stili no vic : Primerjalna analiza generativnega potomstva materinjih dreves breze Betula papyriEera Marsh. z Oplenca - Ing. Branimir To si c: Nekatere tehnične rešitve mehanizacije in racionalizacije dela v gozdarstvu - Ing. St oj an Ku kin : Organizacija dela pri brušenju iverk na trovaljčnih brusilni kih. St.: 1/8 - 1970: Dr. Sreten Ni k o 1 ic: Prispevek k ugotavljanju splošnih norm za sečnjo in izdelavo in za diferenciranje delovnih razmer - Dr. Nada Lu ki c : Prispevek k proučevanju lesa poljskega bresta - Dr. ing. :L iv orad Ra- dova no vi 6 : Analiza razvoja gozdne vegetacije v oddelku 77 in 80 B;"Bl A gospo- darske enote »Nemila-Bistriča« v razdobju 60 let - Ing. Olga Pur ic: Lagerstroe- mia indica L. v Beogradu in njen hortikulturni pomen - Ing. S. Ta na s k o vic in ing. B. Vu lo vic: Nekateri problemi v zvezi z modernizacijo eksploatacije gozdov - Ing. Asi m Mira 1 em: Strokovni kadri v gozdarstvu in lesni indu- striji - Ing. Ivl om ir Ni k oli c : Začasna zaščita bukovega lesa s škropljenjem. št.: 9/10 - 1970: Ing. Ni k o 1 a ~imun o vic: Raziskovanje ekonomičnosti pridelovanja vrbovine - Ing. Ni k o 1 a Pop ni le ola in Nada Mi 1 oš eva: Kvantitativne in kvalitativne značilnosti kostanjevih plodov kot izhodiščna osnova za njegovo selekcijo - Dr. ing. Mira Pen o, ing. Je 1 ica Pop o vic in ing. Vera P 1 av š ic: Patogene vrste iz rodu Fusarium, pomembne pri reprodukciji borov - Ing. B o g d a n Vu 1 o vi c : jn ing. B ra nk o M 1 a dc no vi c : Ekono- mičnost kalanja lesa s hidravličnim mehanizmom HSE-S Belišče - Dr. Mil o van Gaj ic: Odvisnost zdravilnih in aromatičnih rastlin od fitocenoze na planini Rud- nik v Srbiji. št.: 11/12 - 1970: Dr. S 1 ob oda n S ti lin o vic in dr. Ale k sand ar Tu- c o vič : Nasad tisovca pri Bački Palanki in njegov pomen za snovanje iglastih 183 gozdov v naših poplavnih območjih - Dr. ing. Mil ka Pen o, ing. Vera P 1 av- š ic in ing. Jelica Pop o vic: Morfološke kulturalne značilnosti patogenih vrst iz rodu Fusarium na črnem in rdečem boru - Mr. ing. ž a r k o D j u r a n o v i c : Plasman prostorninskega in drobnega tehničnega lesa - Mr. Drag o sla v Gr u- j ic : Zatiranje rožinega zavijača - Ing. Mil oš Je v ti c: Prispevek k oprede- litvi nekaterih pojmov s področja redčenja - Ing. žar k o Kija met o vic: Taložnica na ekshavstorskih napravah. št.: 1/2 - 1971: Petdeset let Gozdarske fakultete Univerze v Beogradu - Dr. Ljub om ir Petro vic: Prispevek gozdarske fakultete v Beogradu k razvoju pouka, znanosti in k napredku gospodarstva - Dr. K o n ra d P int ari c : Fene- loška opažanja na duglaziji raznih provenienc - Ing. Ni k o 1 a šim uno vic: Raziskovanje ekonomičnosti pridelovanja topolovine glede na tipe nasadov in go- stoto saditve - Prof. dr. Jo sip K o vače vic: Fitocenološka značilnost gorsko planinskih travnikov v Jugoslaviji glede na območje Like in Gorskega katarja - Dr. R y o o ki 1 i Toda : Kratka zgodovina japonskega gozdarstva glede selekcije saditvenega blaga. št.: 3'4 - 1971: Dr. Jovan Pa vic in ing. Pa v 1 e Marin k o vic: Toplot- na obdelava bukcvega žaganega gradbenega lesa v zidanih parilnicah klasičnega tipa ob uvajanju vodne pare na enem koncu celice - Dr. M. Anti c, mr. D. Mar k o vic in ing. M. Topa lo vic: Geneza in lastnosti tal ob sotočju potoka Voljevice - Z. Boranja - Prof. dr. Vladi s 1 av Pop o vic : O potrebi razde- litve pn:e faze transporta lesa pri eksploataciji gozdov na dve podfaze - Dr. Jo- van Zu bo vic: Lastnjna v gozdarstvu in lesarstvu - Dr. Vera Pop o vic in dr. Lj u bi š a Je v ti c : V zvezi s problemom kadrov pri reševanju vodno- gospodarskih ukrepov pri nas - Ing. M il o š G a le č i c, ing. S te v a n P avl i s in S 1 ob o cl an Ješ ic : Sodobni mehanizirani proces pri izkoriščanju nižinskih gozdov - Ing. Ra tomi r St oj an o vic: Prispevek k uspešnemu zatiranju ple- vela pri negi nasadov - Dr. ing. M u h aro e d Cem a 1 o vi c : Raziskovalno raz- vojni center za hortikulturo in HEPOK v Mostarju se je že afirmiral zunaj naše dežele - Ing. R o d o lj u b Po p čet o vi c : Pridelovanje in promet s cvetjem v Plevljah. NARODNI šUMAR - Sarajevo št.: 1/3-1970: Ing. Djordje B1agojevic: Odločili smo se za novi stil elela - Ing. B r a ni s 1 av B e go vic : Pomen in vloga ciprese in cipresovih go- zdov v našem turističnem gospodarstvu - Dr. I v a n S o 1 j a ni k : Pomen agri- kulturnih ukrepov v borbi proti plevelu pri drevesničarski proizvodnji - Dr. Bo- ri s 1 av K o 1 ic: Vpliv kresanja vej na intenzivnost osvetlitve in na asimilacije v nasadu črnega bora - Dr. K on rad Pintar ic: švicarski ))Feme1schlag« in možnosti za njegovo izvajanje v gozdarstvu Bosne in Hercegovine - Dr. Mi d hat Us ču p lic: Fomes pini Lloyd kot povzročitelj sušenja alepskega bora v Herce- govini - Ing. La di s l av Le si c : Gradnja s sodobno lepljenimi lesnimi kon- strukcijami Ing. Ivan Reba c : Uvajanje zgibnih traktorjev v gozdno pro- izvodnjo. št.: 4/5 1970: Dr. Iv o Dekanic: Intenzivno negovanje gozdov kot de- javnik za povečanje vrednosti gozdov in financijskega gospodarskega učinka - Ing. Ale k s c j Postni k o v : Stabilnost žagnega traka in napetost pomika - Ing. Ha j rudi n Buj uka 1 ic : Raziskovanje možnosti za impregnacije neka- terih vrst jamskega lesa s solmi K-33 - Dr. ing. Bogdan Skopal : Usklaje- vanje dimenzij na detajlih standardiziranih oken s tehnološkimi zahtevami - Ing. Vil k o Raj man: Dejavniki, ki vplivajo na kapaciteto tovarn za proizvodnjo ivenih plošč - Ing. Om er Ali c: Uvajanje sistema toleranc in nasedov pri pro- izvodnji gradbenega mizarstva - Ing. Petar Mi sil o : O proračunu trajanja sušenja - Ing. St j epa n Lu ki c: Največji pomik pri najtočnejšem žaganju s tračnimi žagami pri primarni predelavi lesa. 284 St.: 6!7 - 1970: Ing. O t o n š u š ter š i c : Elementi za bilanciranje prostor- ninskega lesa listavcev v Bosni in Hercegovini v zvezi s problemom porabe drv na vasi - Ing. Hajrudin Buj ukali c: Proučevanje možnosti za zaščito bu- kovih hlodov pred zadušenostjo in piravostjo - Dr. A 1 ij a Kara hasan o vic: Nadaljnje težnje pri proizvodnji ivernih plošč - Dr. Mir k o Ili c : Primerjalno preizkušanje različnih režimov pri sušenju bukovega žaganega gradbenega lesa - Dr. Sreten Vu č j ak: Organizacijsko-ekonomska gibanja v gozdarstvu Bosne in Hercegovine - Ing. Rami z Zu b če vic: Prispevek k reševanju problema »letne kapacitete« žage za iglavce - Ing. Mura t Back o vic: Nekaj možnosti za povečanje izkoriščanja lesa pri finalni mehanski obdelavi - Dragutin Mu r- k o : Domači preparati za zaščito jamskega lesa - njihove lastnosti in načini uporabe. št.: 8/10 - 1970: Dr. K o n ra d P in ta r i c in dr. S ret e n Vu č j ak : Po- trebe in možnosti za reprodukcijo gozdov v BiH - Ing. Ha ju rdi n Buj ukali c in ing. Nenad Vid o vic: Raziskovanje trajnosti bukovih železniških pragov, impregiranih s solmi boliden K-33, pet let po vgraditvi v progo - Ing. Brani s 1 av Jo v k o vic: Vegetativno vezanje strmin ob poteh in progah - Ing. Rad o s 1 av ču ri c: Delo in prve izkušnje pri opravljanju konverzije v degradiran ih gozdovih pri Gozdnem gospodarstvu Kočevje v Sloveniji - Ing. Petar šoli c: Prispevek k poznavanju lovora v parkih in vrtovih Mostarja - Ing. P c tar N u ic: Mar- keting v lesni industriji - organiziranje biroja za razvoj in raziskovanje v tovarnah pohištva - Ing. V 1 adi mir Be us: Prispevek k poznavanju nahajališča med- vedje leske v Bosni in Hercegovini. št.: 11/12 - 1970: Ing. Branisla v Beg o vic: Gozdovi in gozdarstvo v mislih in delih V. I. Lenjina - Ing. A 1 ek sej Postni k o v: Mesto industrije za predelavo lesa v tehniški revoluciji - Ing. Ha j rudi n Buj uka 1 ic: Pro- učevanje možnosti za zaščito bukove surovine - Ing. Miha j 1 o B a ki c : Ne- ogibna reorganizacija, potrebna za nadaljnji razvoj podjetja - Ing. V 1 adi sla v Be 1 tram: Lesno oglje v rastlinski proizvodnji - Ing. Petar či vic : Upra- vičenost in neogibnost uvajanja tehnične priprave dela in njen vpliv na stroškovno ceno pri eksploataciji gozdov - Ing. Bori v oj Sendi c : Uporaba nove gojit- vene tehnike v bukovih semenovcih z dobrimi rastiščnimi razmerami na območju šPP »Donje Vrbasko« - Ing. Hajrudin Buj uka 1 ic: Raziskovanje trajnosti bukovega jamskega lesa, impregniranega s solmi boliden K-33 dve in pol leti po vgraditvi - Dragutin Murk o in Hu se in D žan ic: Raziskovanje tanin- skih snovi v domačem kostanju. št.: 1/2 - 1971: Ing. Brani s 1 av Beg o vic : Planina Kozara in »Afera Kalina« v luči arhivskega gradiva iz prvih let avstroogrske uprave v Bosni in Her- cegovini - Ing. Ha j rudi n Buj uka Ii c : Vloga in pomen znanstvenih infor- macij pri znanstveno raziskovalni in razvojni dejavnosti -- Dr. K on rad Pi n- tari c: Hitra metoda za pripravo komposta - Dr. 2 iv orad Rad o van o- v 1 c: Vpliv dejavnikov okolja pri različnih rastiščnih razmerah ne. sedanje stanje sestojev in perspektive njihovega bodočega razvoja - Ing. Rad o van V oj in o vic: Maksimalni upogib pri obremenitvi enega polja žičnice z več pre- mičnimi bremeni. šUMARKI PREGLED - Skop j c št.: 5/6 - 1969: Prof. ing. Han s Em : Nahajališče molike na planini Galičica - Dr. ing. Mit k o Zor bo ski: Mehanizacija dela kot pomemben dejavnik za povečanje storilnosti dela pri pogozdovanju - Ing. B oži dar Nič ota: Nova raziskovanja glede števila smolnih kanalov v iglicah bora Pinus peuce - Prof. dr. V. Gr oh o v ski: Nekatere novosti glede tehnike smolarjenja - V. Ste f a- novski, G. Furnadjinski inž. Georgievski: Nekateri tehnološki pro- blemi pri proizvodnji lesene embalaže - B. Pe j o ski : Vloga Grisebacha v SR Makedoniji. 285 TOPOLA - B e o g ra d St.: 73}74 - 1969: -: Posvetovanje o sodobni kemični in mehanski predelavi topolov iz plantaž :in intenzivnih nasadov -- Ing. Milutin Draži c: Stanje in perspektive surovinske baze topolov in vrb za mehansko in kemično predelavo v Jugoslaviji - Dr. ing. Jovan Muti bari c: Stanje in perspektive mehanske in kemične predelave topolovega in vrbovega lesa v Jugoslaviji - Prof. dr. ing. G u g l :i em o Giordano : Izkoriščanje topolovine v Italiji- Ing. B 1 a ise Q u i- q ua n don: Sedanje stanje industrijskega izkoriščanja topolovega lesa v Franciji. št.: 75}76 - 1969: -: Sklepi in priporočila konsultativnega sestanka o proble- mih pokanja topolovih debel in o ukrepih za njihovo preprečevanje- Dr. ing. Ivan H r p ka, ing. Ni k o 1 a živa no v in ing. Jovan Mar k o vic: Pojav pokanja topolovih debel in izsledki raziskovanja za preprečevanje tega pojava - Ing. Jo- van M a rk o v i c : študij poteka delovnega procesa za izdelavo topolovega in vrbovega celuloznega lesa v razmerah sečnje na golo - Dr. ing. Jovan Mu- ti bari c: Morfološke značilnosti lesnih vlaken in prostorninske teže juvenilnega lesa evroame:ciških topolov - Ing. N i k o 1 a š im u n o vi c : Drugo mednarodno znanstveno posvetova.nje o snovanju poljskih nasadov v šopronju (LR Madžarska) leta 1969. št.: 77/78 - 1970: Dr. Ale k sand ar Tu co vic: Redek pojav zgodnje An- tokladije pri topolu Pa pulu s candicans Ait. - Ing. Jovan Mar k o vic Ude- ležba lubja v celotni masi »komercialno« drzanega celuloznega lesa topolov in vrb - Dr. č. S i d o r in ing. L J o d a l : Poliederna virusna bolezen topolovega kras- nika - Ing. Nadežda Go j k o vic: Trinajsto zasedanje delovne skupine za bolezni tipolov MKT Fao v Avstriji - Dr. ing. S 1 av om ir Hej man o v ski: Sajenje topolov in debelnih vrb na Poljskem - Dr. Jovan Muti bari c: Pro- blem topolarstva v deželah, članicah SEV - Dr. A 1 ek sand ar Tu co vic: in dr. S lob o d a n S ti 1 in o v ic : Semenske baze tisovca v Srbiji. št.: 79,180- 1970: Dr. G. P. Ce 11 erin o in dr. Ivan He r p ka: Raziskovanje razširjenosti bolezni Marssonina brunnea in obnašanje različnih klanov glede tega parasita v Jugoslaviji - Dr. Ivan He rp ka: Selekcija topolov sekcije Aigeiros in hibridov, odpornih proti rjavi pegavosti listja - Ing. Nadežda Go j k o vic: Problem rjave pegavosti listja topole - Ing. Georgi je Go .i k o vic : Kemična zaščita topolov pred glivo Massonina brunnea v Jugoslaviji - G. P. Ce 11 erin o : Kemična zaščita topolov pred boleznijo Marssonina brunnea v Italiji - Ing. žar k o Dimitrije vic : Stanje del na snovanju plantaž in drugih topolovih in vrbovih nasadov leta 1969. St.: 81/82 - 1970: Inž. žar k o Dimi trije vic: Razvoj topolarstva v Jugo- slaviji v obdobju 1970-1975-1985 - Ing. žar k o Dimitrije vic: Posvetovanje o problemih v zvezi z boleznijo Marssonino in ukrepih za njeno zatiranje - Ing. Dimitrije Bur a: Vpliv topolov in vrb, zasajenih blizu obrambnih nasipov, na zanesljivost nasipov pred poplavami - Ing. Vlad o Jen k o : Prva sečnja topola- vine v slovenskih plantažah - Ing. lVIi li v oj e Mil o van o vic: Prispevek k proučevanju rastnosti nekaterih topolovih klanov v Spodnjem Podonavju - Mr. ing. Jovan Mar k o vic : Prispevek za proučevanje norm pri ročnem drzanju topolovega in vrbovega celuloznega lesa. LES - L j u b 1 j a n a St.: 1 - 1970: Prof ing. Ni k o Kralj : Oblikovanje v lesni stroki - Ing. Ad o 1 f S vet liči č: O aktivnosti Poslovnega združ.enja »Les« - Ing. O ska r Jug: Lesni oddelek Tehničnega muzeja Slovenije - Ing. Jože Borštnar: Notranja napetost žagnih listov - Ing. O ska r Jug : Aktualnosti iz proizvodnje ivernih plošč. St.: 2/3 - 1970: Ing. Polde Pri sta vec : Globinsko barvanje bukovega lesa - Ing. Jože Borštnar: Vzroki pokanja in trganja mizarskih tračnih žag - Ing. K a rl F r o n i u s : Prirezovalnica v tovarnah lesnih vlaken v ZDA - 28e Ing. Franc Može k: Prispevek k reševanju problematike grafične opreme na- črtov v lesni industriji - Al oj z Le b : Vodenje podjetja in organizacija. št.: 4/6 - 1970: Jane z Ste r: Ob devetem lesnem sejmu v Ljubljani Ing. Lojze žumer: Prizadevanje za integracijo gozdnega in lesnega gospo- darstva - Prof. ing. Zdra v k o Tur k: Mehanizirana lupljenje lubja jelke - smreke - Ing. K ar 1 F roni u s : Dvojna robilna krožna žaga z daljinskim uprav- ljanjem - Prof. ing. Ni k o Kralj : Pohištvo včeraj - danes - jutri. št.: 7/8 - 1970: Dr. Tone Prijatelj : Ropot - zlo modernega časa - Ing. Jože Kušar: Vpliv ojačilnega robu na poves polic - Ing. Tomaž Be 1- t ram: Rolete iz plastičnih mas - Ing. Kar 1 F roni us: Obisk največjega žagarskega obrata za predelavo lisiancev na Japonskem - Al oj z Le b: Opera- tivno planiranje proizvodnje - Ing. Erih Kat ni k : Analiza vrednosti - Ing. Ferdo Ra ku š a: Deveti mednarodni lesni sejem v Ljubljani - Roman De k 1 eva: S posveta o površinski obdelavi lesa. št.: 9 - 1970: Ing. Adi S vet liči c: Surovinska baza lesne industrije 1975 - Ing. Lojze 2 ume r: Različna pota k integraciji gozdno-lesnih podjetij - Jože Mal i: Izbor metode vrednotenja zalog in pomen te odločitve. št.: 10 - 1970: Mag. ing. Jože Lenič : Vlaknena plošča kot proizvod sodobne tehnologije - Ing. Sta !1 is la v Pr o keš : Konstruiranje nekaterih tipov lesnih spo jev- Ing. S l av k o M ih ev c in R o m an D ek 1 eva : Problemi površinske obdelave tropskih lesov- Ing. Gi uli o Rapa z zini: Sodobne naprave za odse- savanje prahu, skoblancev in žagovinc v lesni industriji. !St.: 1/2 - 1971: Ing. Brane Zaupane k: Sušilnice za umetno sušenje laki- ranih površin - Roman Dc kle va: O poenotenju dimenzij sodobnega kuhinj- skega pohištva - Ing. K a rl F ron i u s : žagarski kongres v Jihlavi na češko­ slovaškem - Ing. S t a n is 1 a v P ro k e š : Konstruiranje spoj cv parketnih deščic - Prof. dr. Bogdan Di tri c h: O procesih gorenja in zaščite lesa - Jože Ma 1 i : Izbor metode vrednotenja zalog in pomen te odločitve - Ing. Erih Kat ni k : Analiza vrednosti. št.: 3:'4 - 1971: Dr. ing. Jane z Bož i č : Plantažno pridelovanje topolovine pri nas - Jože Rutar: Rekonstruiranje furnirskega obrata >>Javor«, Prestranek - Ing. Stanc Grčar: Hidravlika in pnevmatika v lesni industriji - Ing. Karl F roni us : O proizvodnji oken v Severni Ameriki - Ing. O ska r Jug: Kam z odpadnim Jub jem - Ing. Da vid B re zi ga r : Ugotavljanje dodatnih časov pri študiju deJa. št.: 5;'6 - 1971: Ing. Loj z c žumer: Ali res postaja naša zunanja trgovina z ]esom pasivna? - Ing. Jože K 1· ek: Tehnološke novosti v proizvodnji mizar- skih plošč v podjetju »Javora, Pivka - Ing. V 1 ad o Jen le o: Plantažno pridelo- vanje topolovine pri nas - lng. Karl F roni us : Najnovejše poročilo o švedski žagarski industriji - Prof. dr. Bog d ~ n Di tri c h : Sredstva za preventivno zašcito lesa pred ognjem - Ing. Stane Grčar: Lastnosti hidravličnih in pnev- malskih naprav - Ing. Ferdo Ra ku š a : K predlogu za nov jugoslovanski standard za kuhinjsko pohištvo - Ing. Da vid Brezigar: Ugotavljanje dodat- nih časov pri študiju dela. DRVNA INDUSTRIJA- Zagreb št.: 1/2 - 1970: Dr. M. Brež nj ak in ing. V. He ra k: Kakovost žaganja na sodobnih primarnih žagarskih strojih - Mr. ing. Vladimir: Bru či: Tehno- loški pogoji za deJo pri postopku spajanja furnirja z lepilom pri proizvodnji ve- zanih plošč. St.: 3/4 - 1970: Ing Ante Ro si c: Dosedanji in perspektivni razvoj lesne industrije v Jugoslaviji za obdobje 1948/50 do 1968 in od 1966 do 1985 - Mr. Bori s Lj u 1 j ka : Intenziviranje procesa strjevanja poliestrskih lakov z uporabo ultra- vi o letnega obsevanja. 287 št. S - 1970: Ing. B ori s Lj u 1 j ka : Strjevanje lakov z elektronskim obse- vanj em - Dr. Božidar Petri c: Elektronsko mikroskopiranje lesa - ultra- mikroskopija - Petar Madžar a c : Praktična uporaba mrežnega programi- ranja. št.: 6 - 1970: Ing. Zvonimir Hren: Bilanca izkoriščanja surovine pri proizvodnji vezanih plošč- Ing. Jan št of k o: !verne plošče z usmerjenim iver- jem - Dr. Stan k o Bad ž u n: Prispevek k poznavanju fizikalnih in mehanskih lastnosti lipovine. št.: 1/8 - 1970: Mr. ing. Bori s Lj u 1 j ka: Brezzračno brizganje lakov - Ing. Djuro Hamm: Približno poenostavljeno določanje porabljene električne energije in oddane mehanične energije pri trofaznih asinhronih indukcijskih elektro- motorjih- Dr. L. Han sli an in dr. K. Kad le c: Les kot povzročitelj fizioloških poškodb. št.: 9/10 - 1970: Mr. ing. V l a di m i r B ru č i : Načini in postopki za spa- janje furnirja - Ing. Franj o št ajd uha r: Uporaba bukovega nepravega srca - Dr. Marijan Brež nja k: O pripravah za projektiranje žag - S vet o- zar Gr gur ic: Problemi organizacije in vodenja podjetja v različnih razvojnih razdobjih. št.: 11/12 - 1970: Prof. dr. Ro k o Ben ic : Neki elementi, ki vplivajo na možnost izkoriščanja jelovih vej - Ec ke hard W. Rabe h l : Industrijsko lakiranje lesa - Ing. Zdra v k o F u č kar: Prevzemanje izdelkov po prevze- malnih načrtih. št.: 1/2 - 1971: Ing. Mar k o Greg ic: Izboljšanje predelave hrastavega okroglega lesa - Ing. Ni k ola Mr moš : Industrijsko lepljenje larninata na lesene plošče PVAC z lepili - Ing. F r a nj o š ta j duh ar : Bukov gradbeni les iz zadušenih hlodov. št.: 3/4 - 1971: Ing. Mir k o Bi 1 j an : Sušenje lesa z zrakom v sušilnici - Dr. ing. Zvonko Katovic, ing. Dj:urdjica čič in ing. Stjepan Pe- tr o vic: Nekatera opažanja o sintetičnih lepilih na osnovi fenolnih smol pri pro- izvodnji vezanih plošč, ki so odporne proti vodi. - Ing. B. Flore ani in dr . mr. ing. N. B an : Racionalizacija manipulacije na sldadiščih prostorninskega lesa. M.B. 288 634.0.453 (047.12) Choristoneura murinana čRNOGLAV! JELOV BRSTNI ZAVIJAč (CHORISTONEURA MURINANA H. B. SIN. CACOECIA MURINANA H. B.) ZOPET V SLOVENIJI Ing. Saša B 1 e i wei s (Ljubljana) Po desetletnem relativnem zatišju se je letos v jelovih sestojih Javornika (GG Postojna) zopet pojavil v kalamitetni množini črnoglavi jelov brstni zavijač (Choristoneura murinana H. B.), čigar gosenice so povzročile veliko, težko precenljivo škodo. če zasledujemo večje pojave tega škodljivca v Slo- veniji, ugotovimo, da sta nam doslej v povojnem razdobju znana le dva pri- mera, in sicer leta 1961 na območju GG Kočevje (šahen) ter leta 1965 v mlajšem jelovem sestoju v bližini Juršč pri Pivki. Letošnji pojav rčnoglavega jelovega brstnega zavijača .PO obsegu in intenzivnosti močno presega prejšnje primere, saj je po približni oceni zajel okoli 3.000 ha jelovih sestojev na jugozahodnih in deloma tudi na severo- vzhodnih pobočjih Javornika. Ta množični napad jelovega zavijača na javor- niškem območju pa je tem zanimivejši, ker se je ta, sicer tipičen jelkov, monofagen škodljivec lotil tudi posatneznih smrek in jim obrstil letošnje poganjke. Ne bo odveč, če na kratko opišemo tega slabo znanega jelovega škodljivca s posebnim poudarkom na najznačilnejše razpoznavne znake. Sjstematično sodi v podred malih metuljev (Microlepidoptera) in v družino zavijačev (Tortricidae). Med številnimi zavijači, ki so znani škodljivci gozdnega drevja, sta na Iistavcih pri nas zelo pogost11a: zeleni in rjavi hrastov zavijač (Tortrix viridana in xylosteana), drugi pa so tipični škodljivci iglavcev, mcd njimi so pravi specialisti za določene vrste in jih po tem njihovem posebkovanju razporejamo med škodljivec smreke, bora in jelke. Razen črnoglavega jelovega brstnega zavijača so na jelki še pomembni: Semasia rufimetrana, Semasia su bsequana, Epiblema proximana, Epiblema nigricana jn Acalla abietana. Vsak od teh zavijačev ima v morfolo'škem in ekološkem oziru svoje posebnosti, tako da jih ob osnovnem entomološkem znanju in s pomočjo ustrezne strokovne literature ni težko razpoznati in razlikovati. črnoglavega jelovega brstnega zavijača najdemo kot metuljčka od konca junija skozi ves julij. Leta le v somraku in ponoči, čez dan pa počiva v jelovih krošnjah. V razponu meri okoli 25 mm. Osnovna barva prednjih kril je rjavkasto siva s številnimi, nekoliko temnejšimi, rjavimi prečnimi progami ter z značilnim tcmnejšim osrednjim prečnim pasom. Zadnji par kril pa je enotno rjavkasto siv. Prednja in zadnja krHa so ob robovih gosto odlakana. Glede njihove barve je potrebno pripomniti, da je ta zelo variabilna ter da so n1ožne in tudi znane razne enačice. V teku svojega dvotedenskega življenja metuljčki kopulirajo in samice odlože po 100 jajčec v manjših skupinah po 10 do 30 na zgornjo stran jelovih iglic. Ta jajčni nasad je zelo značilen za tega škodljivca, saj so okrogla, ploščata in zelenkasta obarvana jajčeca razvrščena v dvovrstnem nizu in se 289 med seboj delno prekrivajo. Po navedbah raznih starejših avtorjev (Esche- rich, Nusslin, Hess-Beck) v poletju odložena jajčeca prezimijo; po novejših podatkih pa, ki jih navaja ta Brauns (1964) in Schwerdtfeger (1970), se pa že po 8 do 14 dneh iz jajčec izvale t. i. jajčne ali mlade gosenice, ki si, ne da bi se hranile, poiščejo v krošnji varna skrivališča in tam tudi prezimijo. Na slednjo pomlad, ob začetku vegetacije, pa zapuste mlade gosenice svoja skrivališča in se ob obilnem izločanju preje preselijo na iglice mladih po- ganjkov ter jih objedajo pri njihovih osnovah; zato iglice ovenejo, se suše in delno odpadajo. Ker gosenica ves poganjek, na katerem živi, ovije s prejo, ostanki nepožrtih iglic obvise v rahlen1 zapredku. Opaženo je tudi, da gosenica, ki živi stalno v zapredku, začasno zapusti zapredek, odgrizne novo iglico, jo zvleče v zapredek in se z njo hrani. Po Schwercltfegerju uniči ena gosenica v času svojega, okoli dva meseca trajajočega hranjenja, povprečno 120 iglic ali 1 do 2 normalna jelova poganjka. Ce ji zmanjka v bližini ustrezne hrane, kar se dogaja ob močnih populacijah, se gosenica po preji spusti na nižje veje, kjer nadaljuje s hranjenjem. To preseljevanje se nadaljuje vse dotlej, dokler go senica po petih levi tv ah končno ne doraste ter se v krošnji med zapredenimi iglicami, na deblu ali pa v zemlji zabubi. Ob gradacijah črnoglavega jelovega brstnega zavijača, kakršna je letos na Javorniku, so že od daleč dobro vidni s srebrnkasto-belo prejo prepreženi vrhovi jelk, ki se zdijo, kot bi bili pobeljeni z apnom. čmoglavi jelov brstni zavijač. Levo zgoraj : metuljček; levo spodaj: jajčni nasad na jelovi iglici ; desno zgoraj: goscnica; desno spodaj: buba. Odrasla gosenica je do 22 mm dolga, motno olivno zelena s sJaJno črno glavo in s črni1n vratnim ščitom. črna je tudi hrbtna stran prvega zadkovega segmenta. Po telesu sicer gole gosenice so pravilno razporejene številne črne bradav:ice, iz katerih izraščajo kratke sive dlačice. Zadnji zadkov <)li ti. analni segment pa je oranžen in nosi dve dobro vidni, močno odlakani potiska1ni nožici. Buba črnoglavega jelovega zavijača je ten1no rjava, do 13 nun dolga s podaljšanim kremastr01n, ki ima na vsaki strani po štiri kratke, kljukasto zavite dlačice. Stadij bube traja 10 do 16 dni; nato izleti iz nje mlad zavi.iač. Iz tega opisa je razvidno, da je črnoglavi jelov brstni zavijač škodljiv le v stadiju gosenice, ki potratno brsti n1lade iglice. Je sicer tipičen škodljivec 290 :· i starejših jelk, ob gradacijah se pa razširi tuqi na mlajša drevesa. Posebna značilnost tega sicer izrazito monofagcga škodljivca je tudi v tem, da ga ob gradacijah najdemo tudi na smreki (Javornik, 1971). Znano je, da se obra·.-- navani škodljivec v določenih predelih izredno hitro razmnoži, ter da morej~1 v izjemnih primerih gradacije trajati tudi do 10 let (v Jurščah je trajala 5 let). črno glavi jelov brstni zavijač povzroča škodo zlasti z uničevanjem iglic na mladih poganjkih, ki se zato tudi deformirajo in propadejo. Ker so uničene iglice del bodočega asimilacijskega aparata, se njegovo zmanjšanje prav gotovo posredno kaže z zmanjšanjem višinskega in debelinskega prirastka. Brst iglic in deformiranje poganjkov v jelovih krošnjah nedvomno škoduje tudi semenitvi. Po daljšem, tj. večletnem zaporednem brstenju pa začno po- samezne jelke hirati, s fiziološko oslabelostjo pa se poveča nevanwst pred napadom in namnožitvijo drugih sekundarnih jclovih škodljivcev. Po na- vedbah tujih avtorjev more večletno zaporedno brstenje povzročiti sušenje posameznih dreves. Po dosedanjih pojavih sklepamo, da je jelov zavijač stalno prisoten v gozdovih Javornika, da pa se v močnejših gradacijah pojavi le v daljših razdobjih, ko nastanejo optimalni klimatski pogoji za njegovo razmnoževanje. Zatiranje opisanega jelovega škodljivca teoretično ni problem. Gosenice se relativno dolgo (ok. 2 meseca) zadržujejo na poganjkih, zato jih je tedaj mogoče uničiti z uporabo kakšnega od učinkovitih in preizkušenih insekti- cidov. Praktično pa je zatiranje mnogo težavnejše, ker višina dreves in raz- prostranjenost škodljivca otcžkočata uspešnost zatiranja. Zato pride v poštev za zatiranje edino aviometoda z uporabo subletalne doze koncentriranega insekticida kot najsodobnejši način. VelJka prednost uporabe subletalnih doz 'insekticida (250 gr;ba) pred klasičnim zatiranjem z uporabo velikih količin (3 do 6 kgiha) je tudi v tem, da so pri uporabi subletalne doze mnogo manj ogroženi drugi življenjski dejavniki gozdne biocenoze. Namen tega sestavka ni propagirati uporabo insekticidov, temveč pred- vsem seznaniti bralec z obravnavanim, pri nas slabo znanim jelovim škod- ljivcem. Ker za sedaj ne razpolagamo z lastnimi ekološkimi podatki, so na- vedeni povzeti iz tuje literature. Glede prezimovalnega stadija, mesta za- bubljenja ter načina odlaganja jajčec pa navedbe tam niso skladne, zato bo potrebno še lastno raziskovalno delo, ki bi bolje pojasnilo potek razvoj'l črnoglavega jelovega brstnega zavijača pri nas. Slovstvo Hess-Beck, N.: I'orstschutz, 1927. Niisslin, 0.: Forstinsketenkunde, 1927. Escherich, K .: Forstinsckten Mitteleuropas, 1931 . Brauns, A.: Taschenbuch der WaldinselV načelu je podlaga za razdelitev obresti višina sredstev, ki jih imajo posamezna stroškovna mesta; od njih obračunavamo obresti. Res pa je mnogokrat težko razlikovati sredstva, ki so v okviru stroškovnih mest krita s kreditom, od sredstev, ki so tamkaj krita s poslovnim skladom ali kako drugače. Zato obresti od kreditov navadno razdelimo kar skupno z ob- restmi od poslovnega sklada.« Iz navedenih citatov znanih ekonmnistov, ki nam ne dajejo popolnega odgovora ali pojasnila na naše obravnavano, sedaj aktualno vprašanje, pa sledi, da moramo obresti od kredita v vsakem primeru šteti med stroške. (čeprav so te obresti vključene v anuitete, s katerimi odplačuj emo kredit in vsebujejo odplačilo glavnice in obresti, pa odplačila glavnice ne štejemo med 294 stroške, pač pa le obresti, kot tudi v naši metodiki vedno navajamo, vendar pa je to bilo svoj čas spon1o.) Odprto pa bi ostalo vprašanje obračunavanja obresti od vrednosti strojev, ki so bili kupljeni iz poslovnega sklada, kadar obresti od tega sklada po druž- benih predpisih ni treba odvajati. V razmerah tržnega gospodarstva bi bilo pač zelo nejasno in neenotno, če bi za neki stroj 1 kupljen s pomočjo kredita, računali obresti, za enak stroj, nabavljen iz poslovnega sklada, pa ne. Pri tem se poraja pomislek, da je zlasti in v pn:i vrsti odprto vprašanje obresti od tistih deležev dobička podjetja, ki jih delavci dodelijo v poslovni sklad, na- mesto da bi jih dobivali kot osebni dohodek iz dobička. Za ta svoj delež bi v banki na vsak način dobili obresti. Saj o tem in podobnem, celo o deležu pri »minulem delu<< potekajo razprave v raznih družbenogospodarskih organih (glej npr. »Delo<< z elne 20. 2.1971, »Kon1t.mista« z dne 4. 6. 1971. in 7. 5. 1971! ). O tem ·vprašanju piše npr. prof. černe z ljubljanske ekonomske fakultete v »Komunistu« z dne 7. S 1971 med drugim: » ... ela bi morali za uspešno finančno - varovalno funkcijo omogočiti posameznim delavcem, da elel v podjetju pridobljenega dohodka varčujejo v gospodarski organizaciji, kjer so zaposleni, kot poimenski delež v poslovnem skladu, z obrestovana na- ložbo ... «. Takšne razprave in razne občutljive težave v našem gospodarstvu pričajo, da obstoje v našem posebnem, samoupravnem politično-gospodarskem si- stemu - ki pa vključuje tržno gospodarstvo - še številne nejasnosti in ne- doslednosti, ki jih bo treba šele razčistiti in s1notrno uskladiti. če se pri tem ozrenw na raz,vitejše evropske dežele s tržnim gospodar- stvom, nzoramo nedvomno ugotoviti, da imajo dogna12ejši in stabilnejši go- spodarski sistem od našega. Za vse te dežele pa ustreza z.adevno kalkuliranje po sporazumno določeni in sptejeti okvirni metodiki m.ednarodne organizacije FAO, 7<.i dosledno zajema tudi obresti na kapital, vsebovan v proizvodnih sred- stvih. Ali naj bomo torej mi v tržnem gospodarstvu nerazumljiva in čudna izjema? Sploh bi bilo v tržnem gospodarstvu nerazumljivo, če bi bil kakšni go- spodarski organizaciji prepuščen v uporabo tak kapital, ki pri delu omogoča določen višji dohodek, za katerega ne bi bila dolžna plačati nobenega pri- spevka ali obresti. To bi bilo tem bolj nerazumljivo, ker se vkl.jučujemo v mednarodno tržno gospodarstvo, kjer so v ceni proizvoda vštete tudi obresti kapitala. Za čisto drugo pa gre, če kaka gospodarska organizacija zaradi svoje proizvodne in tehnološke zaostalosti ne dosega takšnih gospodarskih uspehov, kot jih dosegajo v tujini, in če zato potrebuje pa tudi dobi družbeno pod- poro, kadar je družbi do tega, ker bi morali biti drugače osebni dohodki delavcev ustrezno manjši. To pa nič ne spremeni kalku1iranja ekonomičnosti primerjanih načinov dela z različnimi proizvodnimi sredstvi. Res je, da bi se obresti, če jih v stroških ne bi posebej izkazali, izražale v dobičku oziroma, ker bi bil le-ta za toliko večji. Pri kalkulaci_ji se torej vsota postavk ne bi spremenila. Tem primerneje .ie torej, ela obresti med stroški posebej izkažemo in za toliko zmanjšamo dobiček ali po naši 1netodiki vkalkuliran finančni uspeh gospodarjenja. To je pri naših kalkulacijah za ugotavljanje ekonomičnosti strojnega dela v gozdarstvu te1n primernejše in koristnejše, ker imamo večinoma - podobno kot v deželah s tržnjm gospo- darstvom - opraviti s primerjalnimi kalkulacijami na podlagi primerjalne cene ali primerjalnih stroškov strojnega dela. Upoštevamo namreč, da na določenem območju s. podobnimi gospodarskimi razmerami splošni posredni 295 stroški skupaj z vkalkuliranim finančnim rezultatom sorazmerno enako pri- zadevajo razne kalkulirane primerjave in jih zato zaradi poenostavitve iz- puščama iz kalkulacije. Z njihovim upoštevanjem bi nam kalkulacija dala prodajno ceno ali celotne stroške strojnega dela, ki pa jih izračunavamo le takrat, kadar so nam potrebni, še zlasti, ker je ključ za njihovo odmerjanje pogosto oprt na precej zapletene sestavine. Pri strojnem delu, s katerim skušamo nadomestiti živo delovno silo in tako zmanjšati ali racionalizirati proizvodne stroške, pa igra pomembno vlogo prav cena stroja skupaj z obrestmi, ker v primerjavi s stroški delovne sile slednja vsebuje v glavnem le kosmate osebne dohodke. Krajša ali daljša doba izkoriščanja stroja, ki je sicer smotrno izražena z njegovo zm.ogljivostjo v obratovalnih urah, se kaže prav v obrestih in edino v njih, če se med tem ne izteče doba zastaranja, ki pa vloge obresti ne spremeni; to pa je pri strojih tudi ne glede na vse drugo izredno pomembno. Obresti od obratnih sredstev pa v nobenem primeru ne vključujemo v kalkulacijo, ker so le-te v kalkuliranih primerjavah enake ne glede na vrsto proizvodnih sredstev. Navedene ugotovitve nas dovolj prepričljivo navajajo k temu, da v kal- kulacijah upoštevamo obresti od vrednosti proizvodnih sredstev tako, kot jih na splošno upoštevajo v deželah s tržnim gospodarstvom, ki je tudi pri nas, torej kot posebno postavko med stroški. 4. Višina obrestne mere Višina obrestne 1nere predstavlja posebno vprašanje. Presojati jo je treba po obrestnih merah, uporabljanih pri hranilnih vlogah, pri najetih bančnih kreditih, po vplivu inflacijske stopnje, po tujih obrestnih merah pa tudi po našem postopnem prilagajanju sodobnim gospodarskim inštrumentom. že pri prvem snovanju naše metodike za gospodarske, povprečne kalku- lacije ekonomičnosti, ko so sodelovali tudi razni ekonomisti in računovodje naše stroke, je bilo težavno določiti tisto obrestno mero, ki bi zadovoljevala razna stališča ali merila. Tedaj je bila pri nas predpisana 6% obrestna mera na osnovna sredstva. Tedaj se je neznatno razlikovala od tiste za najete kre- dite, ali pa se je vsaj nekoliko ravnala po obrestnih merah v ruj ini ( 6 do 12%). Zato je bilo dogovorjeno, da se v naših kalkulacijah računa enotno s 6%, razlika do višje obrestne mere pri kreditih ali dodatni bančni stroški pa se upoštevajo v režijskih stroških. Pozneje se je v zvezi z našo družbeno finančno politiko stopnja obrestne mere na osnovna sredstva zmanjševala na 4%, 3,5% in sedaj pri nekaterih gospodarskih panogah, med njimi tudi v gozdarstvu, na Oo/o. Zato smo v naših kalkulacijah - najprej preprosto zaradi inercije -..,... uporabljali te znižane obrestne mere, dokler nismo zašli premočno v nasprotje s stvarnostjo oziroma z načeli tovrstnih gospodarsko povprečnih primerjalnih kalkulacij. Ob primerjavi s tujimi obrestnimi merami v okviru tržnega gospodarstva, kjer pri takšnih kalkulacijah najpogosteje računajo z obrestmi 8 do 10%, je treba upoštevati, da je v razvitejših in gospodarsko stabilnejših deželah v rabi nižja obrestna mera kot v manj razvitih, še zlasti, če se pri slednjih oziramo na znatno višjo inflacijsko stopnjo. Sedanje naše gospodarske raz- mere to še posebno očitno kažejo. To deloma potrjujejo tudi obrestne mere na hranilne vloge, ki sedaj pri nas segajo do 7,5%. 296 čeprav torej upoštevamo tudi postopno prilagajanje sodobnim gospo- darskim inštrumentom, moramo v obravnavanih kalkulacijah - dokler ne najdemo dognanejše - uporabljati obrestno mero, ki je po navedenih naka- zovalcih približno ob spodnji meji, tj. 8%. Dodatne bančne stroške od kre- ditov in morebitno razliko do višjih kreditnih obresti pa bi šteli n1ed splošne posredne stroške, tako kot doslej. Ker pri izračunavanju količnika za splošne stroške proizvodnje, uprave in prodaje (za obratovno in upravnoprodajno režijo) ter dobička navedene obresti predvidevamo v ustrezni postavki strukture kalkulacije oziroma, ker protivrednost ni vsebovana v dobičku, se rezultat kalkulacije, ki je za naše potrebe odločilen, načelno nič ne spremeni. Po naši metodiki kalkuliranja izračunavamo namreč zaradi poenostavitve navedene splošne stroške in vkal- kulirani finančni rezultat s posebej ugotovljenimi količniki v razmerju z osebnimi dohodki strežnega osebja ali delavcev. Pri tem pa moremo vse te stroške ali kalkulacijske postavke (po naši metodiki kalkulacijske postavke 8 do 10) izraziti skupaj, s skupnim količnikom, ker je oprt na isto osnovo, to je na čiste osebne dohodke delavcev, kot so v kalkulaciji upoštevani v postavki osebnih stroškov. Tukaj se ne spuščamo v obravnavo vprašanja, ali Je takšen ključ za izračunavanje navedenih splošnih stroškov in dobička najprimernejši ali najtočnejši. To bi bilo potrebno posebno preudariti, pri tem pa ne bi smeli prezreti že obrazložene potrebe, da je kalkulacija praktična. Sicer pa moramo pri nekaterih kalkulacijskih elementih itak računati z določenim intervalom nihanja, kot je bilo že omenjeno, tako da neznatne netočnosti posameznih elementov ne kvarijo celotne kalkulacije, vendar pa to še ne pomeni, da si ne moramo prizadevati ugotavljati vse elemente čim zanesljiveje, da bi bili rezultati tem uporabnejši. če pri raznih načinih dela, ki jih obravnavamo s kalkulacijami, upošte- vamo v zvezi s splošnimi stroški vlogo strokovnega osebja, je p1av gotovo, da je potrebno za delo s stroji več pripravljalne in vodstvene deja\rnosti kot pri delu brez strojev. Toda pri tem ni treba spreminjati števila osebja, pač pa je potrebno vrsto njihovega dela preusmeriti k poglavitni nalogi. Zato v zvezi s stroji ni treba spreminjati omenjenih splošnih, posrednih stroškov. Spremljanje in upoštevanje tujih, inozemskih kalkulacij nam tJride pogosto prav, zlasti, ker moramo često razne kalkulacijske elemente, ki pri nas še niso dovolj dognani (n.ajvečkrat uporabno trajanje stroja, obseg po- pravil in pod.), ugotavljati in spopolnjevati po tujih, bogatejših izkušnjah. Uporabljena literatura l. Babic, š.: Uvod u ekonomiku poduzeca, Zagreb, 1967 2. Turk, 1.: Ekonomika podjetja, Ljubljana, .1969 3. Turk, Z.: Metodika kalkulacije cene strojnega dela v gozdarstvu, Ljubljana, 4. Turk, Z. in sode!.: Metodika kalkulacije ekonomičnosti strojnog rada u šu- marstvu, Ljubljana, 1965 DIE FRAGE DER ZINSEN IN DEN WIRTSCHAFTLICHKEITS-KALKULATIONEN DER FORSTMASCHINENARBEIT (Zusammenfassung) In deo W1rtschaftlicheits-Kalkulationen der Maschinenarbeit in der Forst- wirtschaft hat man bis jetzt nach unserer Methodik die Zinsen vom Maschinenwerte gesondert nach dem staatlich bestimmten Zinsfus gerechnet. Jetzt ist unter einigen anderen auch die Forstwirtschaft von der Abfiihrung dieser Zinsen befreit. Bei den 297 Anschaffungcn auf Kredit mi.issen sie aber doch gerechnet und gezahlt werden, da man mit der Marktwirtschaft zu tun hat. Demzufolge ist die Prage entstanden, wie in den betreffenden Kalkulationen die Zinsen weiter zu behandeln, um so mehr, da diese Kalkulationen, auf durchschnittliche Werte gelehnt, praktisch einfach und einheitlich sein sollten. vVenn die Zinsen nicht gesondert gerechnet werden , kommen sic vutomatisch im Gewinne zum Ausdruck, womit die betreffende Summe nicht geandert '>-vird. Bei den Vergleichskalkulationen, die am mestein gebraucht werden, geni..igt es jedoch nur die Vergleichskosten der Maschinenarbeit olme die Verwaltungs- und ahnliche Kosten zu bereclmen. Deswegen ist es bei der Marktwirtschaft besser die Zinsen in der Kalkulation in jedem Falle gesondert und damit auch einheitlich einzutragen, um so mehr, da die Zinsen bei der Nutzungsdauer einer Maschine eine entscheidende Rolle spielen. Der Zinsfuss sollte mit ca 8% als angemessen betrachtet werden. 351.712.5 : 625.711.3 (047.12) ODšKODNINE ZA RAZLAščENE GOZDOVE NA TRASAH HITRIH CEST V SLOVENIJI Mgr. ing. Iztok Win k 1 er (Ljubljana) Z gradnjo novih hitrih avtomobilskih cest in drugih inft-astrukturnih objektov bodo v Sloveniji občutno prizadeti gozdovi in gozdarstvo kot gospo- darska dejavnost. Za vsak kilometer ceste skozi gozdove bo izkrčeno S-6 ha gozda. Odveč je poudarjati , kakšne bodo pri tem posledice za gozdno gospo- darstvo. Tudi splošne zahteve gozdarjev do graditeljev cest so znane (10). Manj jasno in enotno pa je naše stališče glede odškodnin, ki naj bi jih dobili za razlaščene oziroma odvzete gozdove gozdni posestniki oziron1a gozdno- gospodarske organizacije. Naša naloga je opredeliti se za enotno metodo- logijo ugotavljanja odškodnin. Pri tem ne gre le za to, da bi si od investitorjev zagotovili denarno nadomestilo za nastalo škodo, temveč hkrati za nalogo naši dejavnosti ustrezno valorizirati vrednost gozdov. Z ustreznimi računi je treba prikazati, kateri elementi sestavljajo vrednost gozdov. Samo tako si bomo pridobili razumevanje javnosti, na drugi strani pa bodo jasni ekonomski pokazovalci o vrednosti gozdov spodbudili investitorje k skrbnejši izbiri variant za cestne trase, tako da bi ostali dragoceni gozdovi čim manj poško- dovani. šele ugotavljanje ustrezne vrednosti gozdov na potencialnih trasah hitrih cest bo omogočilo, da bodo tudi gozdarji pritegnjeni k aktivnemu delu pri programiranju njihove gradnje. L Najvažnejše vrste škod, ki nastanejo za gozdove in gozdarstvo 1Z zgraditvijo hitrih cest skozi go;zdove. Vrsta škode l. Trajna izguba donosa lesa in stran- skih gozdnih pridelkov 2. Prezgodnja sečnja nedozorelih se- stojev 298 Upravičenec za odškodnino gozdni pose s tnik ( gozdnogospodar- ska organizacija gozdni posestnik (gozdnogospodar- ska organizacija) Vrsta škode 3. Poseben rez1m gospodarjenja v od- delkih ob cestnem robu (vključno ureditev novih gozdnih robov in iz- delava prehoda med novo nastalim gozdnim robom in zunanjim robom ceste) 4. Skoda na divjadi zaradi spremembe bio topa 5. Daljši transport lesa 6. Rekonstrukcija mreže gozdnih cest in novi priključki na javne ceste 7. Preureditev načrta gozdnogospodarskega Upravičenec za odškodnino organizacija, ki gospodari z gozdom organizacija, ki gospodari z divjadjo gozdni posestnik (gozdnogospodar- ska organizacija) organizacija, ki gospodari z gozdom organizacija, ki gospodari z gozdom 2. Zakonske osnove za razlastitev gozdov in določanje odškodnine Nepremičnine (med njimi tudi gozdove) je po določilih zveznega zakona o razlastitvi (29) mogoče razlastiti, če je to potrebno za zgraditev objektov, ki so v splošnem interesu. Zlasti velja to za zgraditev železniških prog, cest, objektov za narodno obrambo itd. Predmet razlastitve so lahko nepremič­ nine, ki so last občanov, civilnih pravnih oseb, družbeno-političnih organizacij ali društev. Razlastitveni upravičenci pa so lahko družbeno-politične skup- nosti, delovne in druge samoupravne organizacije, družbeno-politične organi- zacije ali društva. Lastnik mora dobiti za razlaščeno nepremičnino pravično odškodnino. Pri določanju odškodnine za razlaščeno nepremičnino je treba oceniti: - korist, ki jo lahko da nepremičnina, če je normalno izkoriščana, - korist, ki jo je imel od nje prejšnji lastnik, - vlaganje prejšnjega lastnika v nepremičnino, - tržno ceno, če je izraz teh okoliščin, - okolnost, ali je bila nepremičnina prejšnjemu lastniku n1aterialna osnova za eksistenco in koliko, - okolnost, ali je prejšnji lastnik nepremičnino izkoriščal le s svojim osebnim delom in z delom svojih gospodinjskih članov. Osebne in družinske razmere prejšnjega lastnika so upoštevane k tedaj, če so bistvenega pomena za njegovo gmotno eksistenco. Med navedenimi merili za določanje odškodnine so nekatera taka, da se navezujejo na sub- jektivne okoliščine razlaščenca in jih ni mogoče podrobneje predpisati ter bodo zato predmet vsakokratne individualne presoje, druga pa so taka, da so potrebna natančnejša merila, ki naj bi zagotovila enotne kriterije pri dolo- čanju odškodnine. Zvezni zakon o razlastitvi zato določa, da morejo biti z republiškim zako- nom predpisana še natančnejša merila pri določanju odškodnine za raz- laščene nepremičnine. SR Slovenija je to pooblastilo izkoristila ir .. je maja 299 1971 sprejela zakon, ki podrobneje ureja to vprašanje (30). Republiški zakon natančneje opredeljuje tri, v zveznem zakonu postavljena okvirna merila: - korist, ki jo lahko da zemljišče, če je normalno izkoriščeno, - vlaganja prejšnjega lastnika v kmetijsko zemljišče, - tržno ceno kmetijskega zemljišča. Za podlago pri ocenjevanju koristi, ki jo more dati kmetijsko zemljišče, če je normalno izkoriščeno, upošteva zakon katastrski dohodek, in sicer se jemlje za gozdove 75-kratni znesek enoletnega katastrskega dohodka (za njive 25-kratni). Tako dobljeni znesek velja za prvi katastrski razred. za ostale razrede pa se znesek zmanjšuje od razreda do razreda za 12,5%. Korist, ki jo izračunamo po navedenem kriteriju za gozdove, pa ne sme presegati 35% koristi, izračunane za njivo ustreznega razreda. Kot vlaganja ;prejšnjega lastnika v kmetijsko zemljišče se upošteva . vrednost neamortiziranih investicij, pomembnih za trajnejšo ohranitev in izboljšavo kmetijskega zemljišča. Za tržno ceno kmetijskega zemljišča pa velja cena, ki se oblikuje na območju kraja oziroma naselja, v katerem je razlaščeno kmetijsko zemljišče. če se na tem območju tržna cena ne oblikuje, se upošteva tržna cena na sosednjem območju. 3. Analiza in kritična ocena obstoječih zakonskih rešitev za določanje odškodnine Zvezni zakon o razlastitvi je postavil dobra okvirna načela za določanje odškodnine. K navedenim načelom pa b.i_ morali dodati še načelo, da mora odškodnina zajemati tudi nadomestilo za škodo, ki nastane na sosednjih, nerazlaščenih objektih zaradi prehoda na nov način gospodarjenja oziroma zaradi prilagajanja nanj (točke 3 do 7 našega pregleda vrst škod). Republiški zakon, ki je podrobneje določil nekatera merila, pa izhaja pri določanju glavne komponente odškodnine- ocene koristi, ki jo lahko da nepremičnina, če je normalno izkoriščena - iz zelo nezanesljive osnove, tj. iz katastrskega dohodka zemljišča . Katastrski dohodek .ie, kot .ie znano, denarna vrednost povprečnega donosa, ki se doseže na enem ha zemljišča pri običajni strukturi proizvodnje in običajnem načinu obdelave po odbitku povprečnih materialnih stroškov in amortizacije. Med stroške pa se ne šteje vrednosti vloženega .ž.1vega dela. Katastrski dohodek se ugotavlja na podlagi povprečnih donosov in povpreč­ nih proizvodnih stroškov individualnih gospodarstev za vsak katastrski okraj. Za vsak katastrski okraj se določi lestvica katastrskega dohodka, razčlenjena še po razredih za vsako kulturo. Katastrski dohodek je zlasti podlaga za obračunavanje prispevka (davka) iz osebnega dohodka od kmetijske dejav- nosti, zato je pravilno, da zajema vrednost rente in vloženega dela. Vpraš- ljivo pa je, če je to dobra osnova za določanje odškodnine. Menimo, da je treba pri oceni »koristi, ki jo lahko da nepremičnina, če je normalno« izko- riščena<< upoštevati le čisti donos, t. j. ren to brez vrednosti vloženega živega dela. Okoliščino, da je izkoriščanje nepremičnine omogočalo prejšnjemu lastniku dohodek od dela, to je, da jo je izkoriščal le s svojim delom in z delom svojih gospodinjskih članov, presojamo posebej. Osnovna katastrska klasifikacija (razdelitev na katastrske okraje in raz- rede) za naše kraje izhaja že iz leta 1869 in se je pozneje le deloma spremenila. 300 J. Tudi če bi dmnnevah, da je bila takrat osnovna klasifikacija zanesljivfl , vendar pa ni bila (17L je treba upoštevati, da so se v zadnjih sto letih gospodarske razmere bistveno spremenile. Les ima sedaj relativno veliko večjo \:rednost, izboljšale so se tudi možnosti za izkoriščanje gozdov, zlasti bolj oddaljenih, napredovala je tehnologija gozdne proizvodnje, povečala se je odprtost gozdov. Sedanja lestvica katastrskega dohodka, ki bo osnova za določitev odškod- nine, pa je bila ugotovljena na podlagi podatkov o donosih in stroških v letih 1959-1962 (velja pa od L 1. 1965). Nedvomno so se mcd tem bistveno spre- menili elementi, ki so bili osnova za ugotavljanje katastrskega dohodka. Tako so sedaj vrednostni in količinski donosi na enoto gozdne površine večji, cene gozdnih proizvodov rastejo, in to hitreje kot cene drugih, zlasti kmetijskih pridelkov. Zato sedaj ne držijo več niti absolutni zneski niti relativna raz- merja med kulturami, katastrskimi okraji in razredi. Sedanja lestvica kata- strskega dohodka ter razdelitev na katastrske okraje in razrede ni več usklajena z dejanskimi gospodarskimi in tržnimi razmerami. V omenjenem republiškem zakonu so sicer te pomanjkljivosti nekoliko ublažene in so zneski deloma valorizirani s količniki, s katerimi je treba množiti enoletni katastrski dohodek. Vendar je treba poudariti, da so sedanji količniki zmes valorizacijskih in obrestnih količnikov, pri čemer valorizacijski zaradi hitrih sprememb cen veljajo le trenutno in zato ne morejo biti traj- nejši element v zakonskih določilih, ki vendarle morajo temeljiti na trdnejših osnovah in veljati daljše obdobje. Končno je treba opozoriti še na enG, v določenih primerih v gozdarstvu zelo pomembno pomanjkljivost pri uporabi katastrskega dohodka kot merila za oceno koristi, ki jo more dati nepremičnina, če je normalno izkoriščena. Katastrski dohodek namreč predpostavlja povprečni mogoči donos. V neka- terih primerih pa bo šlo za razlastitev gozdov, ki so iz različnih razlogov zelo degradiran! ali izsekani, skratka gozdov z nenormalnim stanjem in takšnih, ki ne dajejo stalnega donosa. Katastrski dohodek teh gozdov pa je prav to- likšen kot tisti z normalnim stanjem. Nedvomno pa je, da lastnik nima iz takega gozda enakih koristi, saj v njem ni mogoče kmalu vzpostaviti nor- malnega stanja, za katerega je računan katastrski dohodek. Lastnik devasti- ranega gozda bi torej neupravičeno dobil enako odškodnino kot lastnik dobrega gozda, ki bi v bodoče resnično dajal ustrezne koristi. Zagovorniki uporabe katastrskega dohodka kot objektiviziranega ele- menta pravične odškodnine poudarjajo, da je treba upoštevati dejstvo, da je katastrski dohodek v sedanjih razmerah kljub vsem pomanjkljivostim ven- darle eno izmed najobjektivncjših meril, ker so njegovi podatki zbrani, ure- jeni in obdelani po enotni metodologiji. Lestvico katastrskega dohodka pa je težavno sproti prilagajati novim razmeram, ker je to obsežno in zapleteno delo. Zato je treba izhajati iz zadnjih razpoložljivih objektiviziranih podatkov, pa čeprav niso povsem zanesljivi. Taka ocena pa velja le za kmetijstvo. Stanje v gozdarstvu je glede tega veliko ugodnejše. Skupno gospodarjenje z vsemi gozdovi ne glede na last- ništvo v okviru 14 gozdnogospodarskih območij in gozdnogospodarskih orga- nizadj ter ustrezni instrumenti gozdarske politike (npr. obvezni gozdno- gospodarski načrti tudi za zasebne gozdove) omogočajo, da razpolagamo z zelo zanesljivimi in novimi podatki o gozdnih donosih. Sproti so na razpolago tudi podatki o povprečnih stroških za različne razmere. Zato bi bilo prav, da to možnost izkoristimo in se ne naslanjamo na manj zanesljive podatke iz drugih virov. 301 Koliko pa bi znašala odškodnina za razlaščene gozdove, ugotovljena na podlagi ocene koristi, ki jo lahko da nepremičnina (gozd), če je normalno izkoriščena? V tabeli so izračunane odškodnine za razlaščene gozdove v neka- terih katastrskih okrajih, in sicer za prvi katastrski razred. Odškodnina za razlaščene nepremičnine, ugotovljena na podlagi ocene njene koristi, ki jo lahko da, če je normalno izkoriščena (din/ha) Nji ve Gozdovi Katastrski okraj Katastrski 1 Odškodnina Katastrsl~stna poslovno tveganje je majhno; gozdno gosp" preprosto in je zanj potrebno relativno malo o~ . cene gozdnih sortimentov rasle hitreje kot cene dn...~ Starejši gozdarski ekonomisti, kot npr. Hufnagl, ElL~ kegel, ki so proučevali problematiko obrestovanja v gozdarst. noma za nižjo obrestno mero, t. j. med 1 in 3,5 %. Tudi v nov~...J . gozdarski ekonomisti (Man tel, Speidel, Kroth in dr.) priznavajo, da _ darstvu ne more veljati splošna obrestna mera, an1pak nižja. Mantel (8). hl--- na splošno ugotavlja, da znaša obrestna mera v gozdarstvu približno 2/3 tiste, ki velja splošno za dolgoročne nalož.be. Večina avtorjev tudi opozarja, da mora biti obrestna mera različna glede na namen računanja (pri obdavčenju gozdov računajo npr. večinoma s 5% obrestno mero). Razne uradne smernice za cenitev gozdov in za ugotavljanje odškodnine večinoma predvidevajo manjšo obrestno mero od splošne. Tako npr. smernice za cenitev gozdov dežele Rheinland ( 8) predpostavljajo obrestno n·1ero 2,5 do 3%, spodnjesaška navodila za cenitev gozdov (8) računajo z ok. 3% obrestno mero, cenilni urad švicarske kmečke zveze (8) s 4%, nemške zvezne smernice za ugotavljanje vrednosti gozdov (34) s 3%, švicarske smernice za cenitev gozdov in gozdnih škod (35) z 2 do 4%, štajerska navodila za ugotavljanje in računanje škod, ki jih v gozdovih povzroči divjad (36) pa z 2,5% obrestno mero. Tudi jugoslovanski pravilnik o ugotavljanju vrednosti (družbenih) gozdov (31) posredno obravnava obrestno mero. Po določilih tega pravilnika se vred- nost mladega gozda ugotovi tako, da se ustanovne stroške poveča s faktorjem naraščanja vrednosti tako, da doseže ob času približne sečne zrelosti vrednost stoječega lesa. Ta faktor naraščanja vrednosti ni nič drugega kot obrestna mera. Odškodnine za škode v gozdovih, za razlastitve in podobno se le redko določajo sporazumno, večinoma je potrebna sodna odločitev. Zato ni nepomembno, kakšna je ,sodna praksa glede višine obrestne mere. Naši sodni cenilci in izvedenci računajo večinoma z nižjo obrestno mero od splošne, navadno s 3%. Ta prikaz moremo strniti v naslednjo ugotovitev glede obrestne mere pri računanju odškodnin za razlaščene gozdove, gozdne škode in podobno: uporabljali bomo nižjo obrestno mero od splošne, gibala pa se bo okoli odstotka vrednostnega donosa lesne zaloge, praktično med 2,5 in 4%. Primer Izračunati je treba vrednost trajnega čistega letnega donosa za 1 ha gozda, ki daje letni donos 6,15 1nJ. Za ta namen bomo najprej ugotovili elemente za kalkulacijo, nato vrednost čistega letnega donosa in končno še njegovo kapita- lizirano vrednost . 305 I. Elementi za kalkulacijo l. Povprečne prodajne cene gozdnih sortimentov (za lO-letni donos) Sortiment % m3 1 Cena dinfm'l Znesek din Iglavci: hlodi F 1 0,52 450 234,00 hlodi I 6 3,12 300 936,00 hlodi II 49 25,48 260 6.624,80 blodi III 16 8,32 210 1.747,00 jamski les ! 6 3,12 180 56[,60 drogovi za hmelj in vode 8 4,16 300 1.248,00 cclulozni les 14 7,28 198 1.441,44 Skupaj iglavci 100 52,00 246 12.793,04 Listavci: tehnični les 49 4,65 275 1.278,75 prostorninski les 51 4,85 134 649,90 Skupaj listavci 100 9,50 203 1,928,65 Skupaj iglavci in listavci 61,50 204 14,721,69 2. Kalkulacija proizvodnih in drugih stroškov a) Sečnja in izdelava. Ig1avci - normativ: 1 Nh, bruto ura JL\,70 din; materialni stroški motorke 8 din na obratovalno uro, učinek motorke 3 m3f obratovalno uro. Izračun stroškov: 14,70 + 2,67 = 17,37 din/m3. Listavci - normativ: oblovina 1 Nh, izdelava prostorninskega lesa 2 Nh, materialni stroški motorke 8 din/obratovalno uro, učinek motorke 5 m3/obra- tovalno uro. Izračun stroškov: tehnični les 1 Nh x 14,70 + 1,60 = 16,30 din, prostorninski ]es 14,70 + 1,60 + 29,40 = 45,70 din; povprečno 1 rn:3 listavcev: 16,30 X 49% + 45,70 X 51% = 31,29 din. b) Spravilo s konji. Razdalja 100m, bruto clnina 250 din, nonna 17 ton oziroma 14,70 din/tona ali 10,30 din[l m1 iglavcev ali 14,70 din/m3 listavcev. c) Kamionski prevoz. Razdalja 8 km, cena 1 dinfm3 km iglavcev oziroma 1,30 din/m1 km listavcev. Izračun stroškov: prevoz na razdaljo 8 km - iglavci 8 din/n1:1, listavci 10,40 din/m:'. č) Manipulacija 6 din/m:l iglavcev, 7,50 din/m3 listavcev. d) Vkalkulirani dobiček 10% prodajne cene, t.j. 24,60 din/m1 iglavcev in 20,30 din/m:1 lista v cev. e) Biološka amortizacija znaša 15% prodajne cene iglavcev, 10% pro- dajne cene tehničnega lesa listavcev in 5% prodajne cene drv listavcev. V našem primeru: za iglavce 36,90 din/m3 tržne proizvodnje, za tehnični les li- stavcev 27,50 din/m3 tržne proizvodnje, za drva listavcev 6,70 din/m3 tržne projzvodnje. 306 r Ker delamo kalkulacije za celotno proizvodnjo, je treba navedene zneske znižati glede na delež netržne proizvodnje. Na obravnavanem območju so bila razmerja med tržno in netržno proizvodnjo takšna, kot so prikazana v raz- predelnici (m3). Postavka Iglavci Listavci Skupaj Skupaj 21.756 3.830 25.586 Tržna proizvodnja 18.881 2.595 21.476 od tega: tehnični les 2.055 drva 540 Netržna proizvodnja 2.875 1.235 4.110 Delež netrž. proizv. 13,2% 32,3% 69,5% Glede na delež netržne proizvodnje je treba računati za biološko amo rti- zacijo naslednje zneske: za iglavce za tehnični les listavcev za drva listavcev povprečno za listavce 36,90 din x 86,8% = 32,03 din/m:-1 27,50 din x 100% = 27,50 din/m3 6,70 din x 30,5% = 2,04 din/m3 27,50 x 49% + 2,04 x 51% = 14,52 din/m:~ f) Splošni stroški gospodarjenja. Samoupravna skupnost gozdnih posest- nikov je določila, da se na obravnavanem območju obračunava na račun splošnih stroškov gospodarjenja (19% prodajne cene gozdnih sortimentov in tržne proizvodnje. Pri iglavcih bi znašali splošni stroški 19% od 246 = 46,74 din/m3, računano na celotno proizvodnjo pa 46,74% x 86,8% = !r0,57 din,in13. Pri listavcih bi znašali splošni stroški 19% od 203 = 38,57 din_,...m::, računano na celotno proizvodnjo pa 38,57 x 67,7% = 26)1 dinlm:J. II. Račun vrednosti čistega letnega donosa (din. 1n3) Kalkulativna postavka Iglavci Listavci Sečnja in izdelava 17,37 31,29 Spravilo s konji 10,30 14,70 Kamionski prevoz 8,00 10,40 Manipulacija 6,00 7,50 Vkalkulirani dobiček 24,60 20,30 Biološka amortizacija 32,03 14,52 Splošni stroški gospodarjenja 40,57 26,11 Skupaj stroški 138,87 124,82 Prodajna cena 246,00 203,00 Vrednost čistega dohodka 107,13 78)8 Povprečna vrednost letnega čistega donosa na 1 ha gozda: 5,20 m3 X 107,13 557,08 dinjha + 0,95 m 3 x 78,18 74,27 dinjha 631 ,35 dinjha 307 III. Kapitalizirana vrednost čistega letnega donosa r 631 ,35 0 ~ OO d. h Vr=--=--=21. 4:>, mia o,op 0,03 · 5. Druge okoliščine, ki jih je treba upoštevati pri določanju odškodnine Druge okoliščine, ki jih je treba po določilih zveznega zakcna o raz- lastitvi upoštevati pri določanju odškodnine, moremo združiti v naslednje skupine: a) Nepremičnine kot delovni objekt prejšnjega lastnika. Oceniti moramo korist, ki jo je imel prejšnji lastnik nepremičnine, in presoditi, ali je bila nepremičnina prejšnjemu lastniku osnova za eksistenco, ali jo je izkoriščal s svojim delom ali z delom svojih družinskih članov. To okoliščino je sicer mogoče natančno opredeliti, povsem subjektivna ocena pa je, koliko naj ona vpliva na višino odškodnine. V gozdarstvu bo redko vplivala na višino od- škodnine. Analize pomena, ki ga ima gozdarstvo v kmečkih gospodarstvih, in stopnja angažiranosti posestnikov z gozdnim delom kažeta, da so redki pri- meri, ko bi pri presoji višine odškodnine morali upoštevati tudi to okoliščino (26). Zlasti velja to za gozdove v nižinskih predelih, kjer so razlastitve najbolj pogostne. Tako se npr. razlaščene gozdne površine na trasi nove hitre ceste na ljubljanskem gozdnogospodarskem območju gibljejo od 0,2 do 2,9 ha na posestnika ( 4). Na tolikšnih površinah pa delo v gozdu ne daje tolikšnega zaslužka, da bi njegovo zmanjšanje oziroma ukinitev ogrozilo eksistenco po- sestnikov. Razen tega je treba upoštevati, da so mnogi posestniki nekmetje, ki dobivajo večino dohodkov zunaj kmetijstva in gozdarstva ter se tudi sami relativno manj vključujejo v gozdno delo. b) Tržna cena nepremičnine. Zakon ne določa podrobno, kako tržna cena vpliva na presojo višine odškodnine, ki je ugotovljena na podlagi kata- strskega dohodka. Pač pa je bilo v prvih razpravah o republiškem zakonu poudarjeno, naj bi seštevku odškodnine (ugotovljene iz katastrskega dohodka in lastnih vlaganj) dodali polovico razlike do tržne cene, ob predpostavki, da je tržna cena večja od tiste, ki bi jo ugotovili po merilih zakona. Ce bi npr. po zakonskih merilih ugotovili odškodnino 3 din/m~ in bi bila tržna cena 4 din/m2, potem bi odškodnina znašala 3,5 din/1n2. Gozdovi niso pogosto predmet kupoprodaje in se zato v prometu z njimi ne oblikuje povprečna tržna cena. Razen tega poredkc kupoprodaje sedaj niso posledica tržnih odnosov, ampak bolj negotovih i.n neurejenih razmer pri gospodarjenju z zasebnimi gozdovi ter na njih vpliva dejstvo, da je znaten del prizadetih gozdov že v rokah nekmetov, ki niso dolgotrajno za- interesirani za gospodarjenje z gozdovi. Zato tudi določanje odškodnine z upoštevanjem povprečne tržne cene gozdov skoraj ne pride v poštev. c) Vlaganje prejšnjega lastnika v nepremičnino. Zakon izrecno določa, da ima lastnik pravico do odškodnine za neamortizirani del investicij, ki so pomembne za trajnejšo obranitev ali izboljšavo kmetijskega zemljišča. V goz- darstvu bi. kot primer takih vlaganj, za katera naj pripada odškodnina, navedli npr. .prezgodnjo sečnjo nedozorelih sestojev, mladih nasadov, plantaž in intenzivnih nasadov, ncamortizirano gozdno komunikacijo itd. Nedvomno bo gozdarstvo najpogosteje zahtevalo odškodnino za prezgodnjo sečnjo nedozo- relih sestojev. Ona mora biti enaka razliki med čistin1 donosom sestoja v dobi 308 zrelosti, diskontiranirn na sedanjo starost sestoja, in med čistim donosom, ki ga dobi posestnik s sečnjo nedozorelega sestoja: ru Odšk =----rli'' 1,opu-m . rm =čisti donos nedozorelega sestaja; ru= čisti donos zrelega sestaja; p = obrestna mera; u = starost zrelega sestaja; m = starost sestaja ob razlastitvi. Primer: Izračunati je treba odškodnino za razlaščeni smrekov sestoj, star 35 let, ki ga je treba prezgodaj posekati. Predvidena je bila obhodnja 80 let. Sestoj ima zarast 0,8, bonitetni razred je II. Lesna zaloga sestoja v dobi zrelosti je 587m3 (glavni donos+ zadnje redčenje) X 0,8 (zarast) x 0,85 (izko- ristek) = 399 neto m3. Predpostavimo, da sta sortimentna struktura in pov- prečni čisti donos enaka kot pri primeru v 4. poglavju. čisti donos je torej 107,13 din/m3, pri lesni zalogi 399 m3(ha torej 42.745 din/ha. Lesna zaloga sestoja v dobi razlastitve znaša 122m3 x 0,8 X 0,85 = 82 neto m 3. Sortimentna struk- tura in vrednost sestoja ob razlastivi sta predočeni v razpredelnici. Sortiment % m:3 Cena dirrjm3 Znesek din Cel ul ozni les 50 41 198,00 8,118 Jamski les 30 25 180,00 4.500 Drogovi za hmelj 20 16 300,00 4.800 Skupaj 100 82 212,41 17.418 Račun čistega donosa sestoja v dobi razlastive je naslednji, s te1n da so proizvodni stroški izračunani kot pri primeru v 4. poglavju: Postavka Skupaj prodajna cena Proizvodni stroški Cisti donos Račun odškodnine: 42.745 212,41 125,43 86,98 1 Skupaj din 1 17.418 10.285 7.113 ro Odšk = --·--- -r 1,opu-m m -- ._ 7.133 = 42.745 x 0.2644- 7.133 = 11.302- 1,0345 -7.133 = 4.169 din. Gozdarstvo mora po naši sodbi zahtevati nadomestilo za škodo, ki nastane z razlastitvijo na sosednjih, nerazlaščenih objektih, in sicer: - Nadomestilo za stroške, ki nastanejo zaradi spren1en1be gospodar- jenja oziroma zaradi prilagajanja gospodarjenja novim razmeram. Sem je 309 treba šteti zlasti odškodnino za večje stroške zaradi posebnega režima gospo- darjenja v oddelkih ob cestnem robu, vključno stroške za utrditev novih gozdnih robov in za izdelavo prehoda med novo nastalim gozdnim robom in zunanjim robom ceste. - Odškodnino za morebitno povečane transportne stroške. Ker ima hitra cesta omejeno število cestnih podvozov, se morejo zato povečati stroški za prevoz lesa. - Odškodnino v zvezi s stroški za rekonstrukcijo n1reže gozdnih cest in za zgradnjo novih priključkov na javne ceste. - Nadomestilo za stroške v zvezi s preureditvjjo gozdnogospodarskega načrta. 6. Odškodnine. gozdnogospodarskim organizacijam, kadar se pravica do upo- rabe družbenih gozdov prenaša na drugega upravičenca Zvezni zakon o razlastitvi določa tudi okvirna načela o odškodnini, če se pravica do uporabe zemljišča, ki je družbena last, prenese od enega na drugega upravičenca, če je to potrebno za zgraditev objekta ali za izvedbo drugih del, ki so v splošnem družbenem interesu. Ta pravica do uporabe se prenaša proti odškodnini, ki mora biti tolikšna, da si prejšnji lastnik pravice do uporabe lahko zagotovi enake ali podobne možnosti za dejavnost, za katero je bila namenjena prenesena nepremičnina. Iz omenjenih določil izhaja, ela bi gozdnogospodarske organizacije morale dobiti odškodnino v višini stroškov za osnovanje novega sestoja, upoštevajoč dejstvo, da tak sestoj še vrsto let ne bo dajal rednih donosov. Stroške osno- vanja bi morali prolongirati na dobo zrelosti in od tega zneska odšteti čisti donos redčenj, diskontiran na sedanjo vrednost, ter skupni čisti donos pose- kanega razlaščenega gozda. ze pri sprejemanju republiškega zakona, ki podrobneje določa nekatera merila o odškodnini, pa so nekateri menili, naj bi odredbe tega zakona upo- rabili tudi pri določanju odškodnine, kadar se pravica do uporabe nepremič­ nine prenaša od enega upravičenca na drugega, torej, da bi odškodnine tudi v tem primeru določali po načelih, ki veljajo pri razlastivah zasebne posesti. Ker pa je zvezni zakon pooblastil republike, da določijo natančnejša merila le za primere pri razlastitvah zasebnih nepremičnin, tega stališča ni bilo mogoče upoštevati. Menimo, da je bilo omenjeno stališče zelo smotrno in še posebej sprejemljivo za gozdarstvo, ker gospodarimo pri nas skupno z vsemi gozdovi ne glede na lastništvo. Gozdnogospodarske organizacije imajo pri gospodarjenju enake obveznosti do dn1žbenih kot do zasebnih gozdov, zato je prav, da tudi v primeru odškodnine za prenos pravice do uporabe dn1žbenih gozdov od gozdnogospodarskih na druge delovne organizacije upoštevamo ista načela kot pri določanju odškodnin za razlaščene zasebne gozdove. To po- meni, naj gozdnogospodarskim organizacijam pripada tolikšna odškodnina za trajno izgubo čistega letnega donosa kot zasebnikom v primeru raz- lastitve zasebnih gozdov, in sicer pod pogojem, da dobljena sredstva vložijo za pogozditev novih zemljišč ali pa za povečanje donosa v obstoječih gozdovih. Pri tem ni bistveno, ali je to vlaganje biološke ali tehnične narave, saj vemo, da k povečanju vrednostnega donosa lahko pdspevata obe. Razumljivo pa je, da morajo tudi gozdnogospodarske organizacije dobiti odškodnino za drugo škodo, kot je to obravnavano v prejšnjem poglavju. 310 7. Sklepna ugotovitev Pospešena gradnja infrastrukturnih .obje:ktov, med njimi zlasti avto- mobilskih cest, bo v najbližji prihodnosti občutno ogrozila tudi gozdove. Gozdnogospodarske organizacije in gozdni poscstniki morajo dobiti za od- vzete gozdove pravično odškodnino. Obstoječe zakonske rešitve pa glede metode določanja kot tudi glede absolutnih zneskov odškodnin ne ustrezajo. Zato si moramo prizadevati, da z enotno metodologijo do1očanja odškodnin in z enotnim javnim nastopom dosežemo takšne odškodnine, ki bodo po eni strani ustrezno nadomestilo za nastalo gospodarsko škodo, po drugi strani pa bodo prisilile investitorje k skrbnejši izbiri tras in pripomogle, da bodo tudi gozdarji pritegnjeni k aktivnemu sodelovanju pri projektiranju takih gradenj. Končno je treba poudariti, da s krčenjem gozdov zaradi novogradenj kmimo tudi t.i. negospodarske naloge gozdov. Nastalo škodo je sicer težavno neposredno izmeriti, prav gotovo pa ni majhna. Gozdarstvo najbrž ni upra- vičeno zahtevati zanjo nadomestila, nedvomno pa je naloga gozdarjev, da skušajo to škodo čimbolj zmanjšati. Slovstvo 1. Ahonen, L.: Diskontierungswert als Information fi.ir die Preisschatzung des Waldes, Acta Forestalia Fennica, 105 (1970) 2. Golja, R.: Donosnost zemjišč kot podlaga za obdavčitev, Sodobno kmetijstvo 1970!2; 3. Golja, R.: O ugotavljanju rodovitnosti zemljišč, Sodobno kmetijstvo, 1970/8; 4. Habjan, I. in sod.: Cenilni elaborat o odškodnini za gozdove na trasi hitre ceste v IV. ljubljanskem gozdnogospodarskem območju, Gozdno gospodarstvo, Ljubljana, 1969; 5. Hufnagl, L.: Praktische Anleitung zur Waldwertercbnung, Wien, 1934; 6. Kroth, W.: Der forstliche Produktionszeitraum, Moglichkeiten optimaler Betriebsgestaltung in der Forstwirtschaft, Munchen, 1968; 7. Lajovic, 1: Poročilo o pregledu elaborata o odškodnini za traso hitre ceste na območju GG Postojna, Ljubljana, 1970, rokopis; 8. Mantel, W.: Waldbewertung, Milnchen, 1968; 9. Melzer, E .: Zur einigen Fragen der Waldwertschatzung in der Forstwirtschaft der DDR, Archiv fiir Forstwesen 1958/4-5; 10 . Mlinšek, D.: Gozdarstvo in avtomobilske ceste v Sloveniji, Gozdarski vest- nik, 1969/5-6; 11. Nenadic, D.: Računanje vrijednosti šuma i šumska statika, Zagreb, 1922; 12. Plavšič, M.: Rentabilnost u šumskom gospodarstvu, šumarski list, 1950; 13. Plavšič, M., Kraljič, B., Potočič, Z.: Uputstvo za primjenu pravilnika o utvr- djivanju vrijednosti šuma, Republišld sekretariat za privredu SRH, Zagreb, 1966; 14. Potočic, Z.: Zakon vrijednosti u šumarstvu, Zbornik radova IV, Ekonomski fakultet, Zagreb, 1958; 15. Riebel, F.: Waldwertschatzung und Schatzung von Liegenschaften, Wien, 1912; 16. Rothkegel, W.: Grundriss der forstlichen Schatzungslehre, Berlin, 1949; 17. Rovan, 1.: Obdavčitev 1>kubiciranjem«, zato neogibno trpijo opravila v vseh drugih fazah izkoriščanja gozdov. Pri sodobnih načinih dela, ko spravljamo iz gozda cela debla, ali pa vsaj »dolgi les«, tj. dolžinske mnogokratnike sortimentov, včasih pa tudi cela drevesa, se prav tako zastavlja vprašanje primernega in dovolj natančnega načina za ugotavljanje lesne gmote. · V se te težave ali izguba časa in denarja nas silijo k iskanju boljših rešitev. Dosedanje raziskave in meritve so pripeljale že elo prvih vzpodbudnih 314 ugotovitev. Rešitev leži v plačevanju secnJe in izdelave po posameznem dre- vesu in ne več po enoti izdelanih sortimentov kot doslej. Količina sortimentov pa se ugotavlja le pri oddaji za obračunavanje prodaje lesa in za kontrolo meritve pri panju. Naše dosedanje meritve so pokazale, kot je že znano, da je čas, potreben za sečnjo in izdelavo sortimentov iz enega drevesa iglavcev kakor analogno tudi čas podiranja, kleščenja in prežagovanja drevesa listavcev zelo tesno koreliran z drevesno debelina. Ta čas je namreč premo sorazmeren s prsnin1 premerom drevesa. Korelacijski koeficienii dosegajo velikost od 0.85 do 0,9-L Pomen1bna je tudi ugotovitev, da višina drevesa (tarifa) v okviru razponov tarifnih razredov na našetn območju skoraj ne vpliva na čas izdelave. Moremo se torej opirati le na prsni premer drevesa in tako ugotavljati porabljeni čas in plačilo za izdelavo. Sečnjo in izdelavo obračunamo tako, da dc!avec dobi plačilo na pcdlagi odkazanih dreves. Ob prevzemu opravljenega dela je pc- trebno ugotoviti le, ali so sortimenti pravilno izdelani in kontrolirati, ali so vsa odkazana drevesa posekana. Pri takem postopku je vsako merjenje pri panju odvečno. Pri plačevanju dela po odkazanem drevesu dobi delavec plačilo le za odkazana drevesa, zato mu ni do tega, da bi sekal drevesa, ki niso odkazana, pač pa bi ga moglo mikati puščati neposekana odkazana drevesa. To pa je mogoče preprečiti s kontrolo, če so morebiti še kje .odkazovalna znamenja v prsni višini. Zato bi mogli znamenja na panju opustiti. 2. Nov način izdelave drobnega lesa listavcev za industrijsko predelavo V gozdovih na kraškem svetu je delež listavcev v etatih sorazmerno velik. Listavce tam praviloma izdelujemo v dokončne sortimente ob panju. Velik del odpade na drobni les kot prostorninski les, kjer pa je največ cepanic. Ta prostorninski les je deloma primeren za celulozo, še v večji meri pa za vlaknene plošče, za katere so uporabna tudi dosedanja drva. Spravilo pro- storninskega lesa listavcev so do sedaj navadno opravljali tovorni konjiči. To pa je bilo zelo drago, zato cena, zlasti drv, navadno ni pokrila stroškov, čeprav je bil tak način spravila pogosto še najcenejši. Pri izdelavi prostorninskega lesa pa je potrebno zelo veliko živega dela, saj vse delo razen prežagovanja še sedaj opravlja sila mišic . Tak način se v bistvu ni spremenil že stoletja, le orodje se je izboljševalo. Toda sedanja opremljenost gozdnih gospodarstev in jndustrije za predelavo lesa omogočata sodobnejše postopke. Vsi novejši načini dela pri izkoriščanju gozdov so usmerjeni k mehanizaciji ali celo k »industriaUzaciji«. Poskušamo se izogniti dosedanji specifičnosti proizvodnje v gozdarstvu, ko se zaradi velike teže obdelovalnega predmeta, drevesa, premika delovno orodje od drevesa elo dre- vesa. Nova prizadevanja pa skušajo čim več opravil prenesti iz gozda na skla- dišče in jih opraviti na stabilnih, močnih in učinkovitih delovnih orodjih, h katerim prjmikamo obdelovalni predmet . Podobno pot smo ubrali tudi mi. Na našem območju sta dva velika po- rabnika industrijskega lesa listavcev, in sicer »Brestova« tovarna ivernih plošč v Cerknici in tovarna »Lesonit« v Ilirski Bistrici. Vsa naša proizvodnja prostorninskega lesa listavcev ne pokriva niti 1/3 nujnih potreb. Naše raziskave so potekale v dveh smereh: l. izogniti se kalanju, na ka- terega odpade 1/3 dela pri izdelavi obravnavanega sortimenta, in 2-. dobavljati porabniku čim daljši sortiment, ki je primeren pri spravilu s traktorji in pri 315 mehaniziranem nakladanju. Hkrati pa smo reševali probleme merjenja lesa v gozdu, kot je že opisano, in pri oddaji porabniku. Ob sodelovanju s tovarno »Lesonit<<, ki razpolaga s primernim, dovolj velikim sekalnin1 strojem z mehaničnim podajanjem lesa, se nam je posrečilo vpeljati naslednjo novo tehnologijo: V gozdu drevo podremo in oklestimo. Debla in debelejše veje spravimo v čim daljših kosih s traktorji od panja na ka1nionsko cesto. Tam drevesa razkrojimo in odžagamo hlode. Tiste dele debla, ki smo jih doslej izdelovali v prostorninski les, razžagamo na 2m dolge kose in nekoliko poravnamo ob cesti. Ta les nakladamo z dvigali na avtomobilski vlak in ga takega oddajamo porabniku. Učinek takega dela je mnogo večji od dosedanjega, zato so proizvodni stroški znatno ni7..ji. Težave so še pri merjenju lesa. Ker nimamo kamionske (mostne) tehtnice in dovolj izkušenL oddajmno ta les še na prostorne metre, ki jih izmerimo na kamionu. Ta problem merjenja lesa pa je ponekod v tujini že rešen z ugo- tavljanjem količine lesa po teži z ustreznim upoštevanjem lesne vlage. Menim, da ne bo veliko težav, če bomo tudi pri nas sčasoma uporabljali ta način ugotavljanja količine lesa s pomočjo teže. V primerjavi z okroglicami določene enake dolžine ima ta način to prednost, da ni treba upoštevati dolžine okroglic ali deblovine. Tako smo uvedli nov sortiment, za katerega še nimamo imena oziroma ga lahko štejemo med okroglice. (1\!Iorda bi bilo primerno, če bi za ta novi gozdni lesni sortiment uporabili star, že precej pozabljen izraz »paklica« ali za množico »pakličje«, ki pomensko ustreza nerazklanemu, okroglemu polenu oziroma pol enju iz de bla ali vej. Opomba uredništva.) Ta sortimen t se ne razlikuje od prostorninskega lesa le po imenu. Pomembneje zanj je to, da je v njega vloženo veliko manj živega elela. Zato so proizvodni stroški zanj občutno manjši. Tak način izdelave lesa za industrijsko predelavo obeta, da bo odpravil denarno izgubo pri dosedanjem prostorninskem lesu, ali pa jo bo vsaj občutno ublažil. Uporabljena literatura Grmnmel, F.: Technische und okonomische Aspekte der Ernte von Buchen - Inclu~ t rieholz, knjiga referatov mednarodnega simpozija o izkoriščanju gozdov, Ljubljana, 1969 lvfarscl!, A. Watherspoon A., Bottchcr H.: Transportversuche mit Buchen Indu- strieholz lang, Holz - Zentralblatt, 1969, Stuttgart Rusten und liefern von Laub--Industricholz in l2..nger Form, Hespa, 2/1969. BESSERUNG DER T ECHNOLOGIE BEl DER HOLZFALLUNG UND SORTIMENTE NAUFARBEITUNG ( Znsammenfassung) Die Forstdirektion Postojna hat mjt Einfi.ihrung von Mechanisierung und mit besserer Organisation cine bedeutende Verbilligung der Arbeit bei der Holzf8.llung und Aufarbcitung der Waldprodukte erzielt. Sie hat eine neue Art der Entlohnung eingefi.ihrt, bei der als Abrechnungseinheit der Baum anstatt der bisher ange- wandtcn Einheit des Sortimcnts genommen wird. Untersuchungen haben namlich gezeigt, dass der Korrclationskoeffizient zwischen der fur Fallung und Aufarbeitung erforderlichen Zeit und der Baumstarkc von 0,85 bis 0,94 scln.vankt. Diese Art Ent- lohnung eri.ibrigt das Bedi.irfnis, die Sortimente bei ihrer Dbcmahme im \Valde zu messen, was jeclenfalls grossc Zeiteinsparung bedeutct. vVeiterhin wurde mit Beiwirkung der Faserplattenfabrik Lesonit in Ilirska Bistrica eine neue Art der Ausformung des Industrie- Nadelsch.wachholzes einge- fi..ihrt. Als Rohstoff wird der Fabrik nun 2m langes Rundholz geliefert. 316 634.0.377.1 - 094.8 I ZI(UšNJE S PRVIH TEčAJEV ZA VODENJE HIDRA VLičNIH NAKLADALNIH PRIPRAV PR I GšC V POSTOJNI Ing. Viljem Ga r muš (Postojna) 1. Opredelitev problema Nakladanje lesa. je element njegovega prevoza in zajema čas, ki je po- vezan s trajanjem vožnje. Ta odnos je odvisen od raznih činiteljev, med drugim tudi od sposobnosti delavca, šoferja, ki upravlja nakladalno pripravo. Zato voznik, ki vodi stroj , vedno občutneje vpliva na celoten čas p::.·evoza. Učinkovitost in zmogljivost prvih hidravličnih nakladalnih priprav s kleščan1i (hiab 193, tico K 100 E ,) je v primerjavi z nakladalnin1 strojem, ki ima čeljusti (hiab elephant, jonsereds), veliko manj ša. Toda upra"Vljanje teh preprostejših nakladalnih priprav je manj zamotano, saj šofer med nakla- danjem usmerja le dvižni valj in valj za obračanje. Malo je delovnih kombi- nacij z dvema komandnima ročicama, zato je tudi priučitev k delu s takšnimi stroji preprosta in hitra . Z nakladalnimi pripravami, ki imajo hidravlične čeljusti, pa je nakladanje lesa popolnoma mehanizirana. Ti stroji popolnoma nadomeščajo človeške roke. Pri nakladanju z njimi je delež delavčeve energije majhen, kajti celotno delo je praktično prevzel kamionski motor preko hi- dravlične črpalke in preko olja kot prenosnika energije do hidt-avličnih valjev. Naloga osebe, ki vodi stroj, je le v tem, da s komandnimi ročicami krmili nakladalno pripravo, in sicer tako, da v pravem času in dovolj hitro preusmerja ustrezni pretok olja do prizadetih delovnih valjev. Pri tem vsakemu valju pripada njegova komandna ročica; vsaka od njih pa ima tri možne lege; vse to pa omogoča v zvezi z veliko delovnih valjev precej kombi- nacij. Zato je vodenje priprave zamotanejše in priučitev težja . Pri tem le redki samouki brez tuje pomoči dosežejo tisto delovno spretnost in tehniko, ki je hkrati učinkovita in vama. V zadnjih dveh letih je število nakladalnih priprav v Sloveniji zelo na- raslo. že izrabljene žerjave »hiab 193« nadomeščajo z novimi stroji. Zato se v naši gozdarski operativi vedno bolj uveljavlja zahteva po načrtnen1 usposab- ljanju šoferjev-nakladalcev. Vzrokov za to je več, prav zagotovo pa Je vpra- šanje varnosti dela eden glavnih. Gozdarski šolski center v Postojni je po dogovoru s Poslovnim združenjem gozdnogospodarskih organizacij nabavil nakladalno pripravo ter je priredil dva tečaja za njeno vodenje. Analiza teh tečajev je precej zanimiva in nas - tako šolo kot tudi gozdna gospodarstva - opozarja na marsikaj. Rezultati analize naj bi bili hkrati tudi eno od vodil pri nadaljnjem izobraževanju ustreznega kadra. 2. Cilj tečaja Odločilen je namen ali cilj pouka, zato mu je poučevanje na tečaju pri- lagojeno. Pri tem gre za cilj, ki ga želimo doseči ob koncu tečaja, in je opredeljen z namenom in defjnicijo tečajnikovega poklica, hkrati pa gre tudi za etapne cilje, ki jih želimo doseči s posameznimi nalogami ali stopnjami 317 pouka. S temi cilji mora biti seznanjen tud tečajnik, ki naj bi ob koncu pouka pridobil določene spretnosti za varno delo s strojem za nakladanje, da zna racionalno izkoriščati zmogljivost stroja, ga vzdrževati in popravljati ne- katere okvare. 3. Načrt in potek pouka Poučevanje bo učinkovito, če je smotrno in sistematično. Pouk mora predstavljati organizirano obliko izobraževanja, ki tečajniku omogoča pri- dobiti določeno sposobnost. Boljše znanje delavcev stopnjuje njihovo delovno sposobnost in učinkovitost ter tako bogati družbo. Jasno je, da so naloge pouka raznovrstne, odvisne od njegove vsebine in stopnje. V našem primeru je prav gotovo osnovna naloga poučevanja prido- bivanje določene izobrazbe. Učenci si morajo nabrati določeno znanje, spret- nost in navade. Pri tem se poraja vprašanje, kakšno snov in koliko nje je potrebno vključiti v pouk. Vse to je odvisno od dela, ki naj ga učenec pozneje obvlada. Zato izhaja ves pouk jz opisa delovnega mesta, delovnih strojev, pripomočkov in drugih dejavnikov, s katerimi bo imel delavec pri delu ne- posredno opravka. V vse to n1ora vključiti tudi razvoj dela, delovnih strojev, delovne tehnike in organizacije dela. Učni načrt, ki je osnova dobrega poučevanja, je rezultat presoje delovnih potreb. čim bolj je ta obdelan, čim natančneje določa vsebino s pripomočki in nalogami, tem lažje delo ima učitelj, tein boljši je pouk. V ta namen pri- pravlja Poslovno združenje s pomočjo svojih kon1isij učne načrte za razne profile poklicev v gozdarski dejavnosti. V učnih načrtih je predviden tudi čas, potreben za izvedbo posameznih nalog in s tem celotnega učnega pro- grama. Okvirni učni načrt za nakladalec sloni na poprejšnjem znanju poklicnega kamionskega voznika. Zato je teoretični dcl tečaja krajši in obravnava le tisto snov, ki omogoča lažje razumevanje delovanja in vzdrževanje nakladalne pri- prave ter delovne tehnike pri nakladanju lesa. Tega dela tečaja se more udeležiti hkrati do dvajset kandidatov. Teoretično uvajanje v delo s komand- nimi ročicami je nekako drugi del tečaja. Pri tem se učenci vadijo prvih nalog po praktikurnu, ki ga je izdalo Poslovno združenje. Optimalni časi, določeni za posamezne naloge, povzročajo mnogin1 tečajnikom težave, zlasti starejši1n. Naloge s tega področja pa marsikoga zelo zbistrijo, hkrati pa morejo biti dober nakazovalec individualnih sposobnosti. Praktični elel tečaja traja šest dni. Tečajniki se urijo v praktičnih vajah, predvidenih s praktikumom. Naloge so dopolnjene s stališča varnosti pri delu in vzdrževanja nakladalne priprave. Za dopolnilo se urijo tečajniki ob koncu tečaja tudi v nakladanju dolgega lesa s pregibno tehniko in z opi- ranjem konca debla na oporo. Pri praktičnem delu tečaja sodeluje inštruktor, ki beleži čase, dosežene pri raznih vajah. Tako je vedno mogoča dejanska in realna ocena vsakega tečajnika glede njegovega napredovanja, glede nalog, ki mu povzročajo težave; vidi se tudi, kje mu je potrebno pomagati z nasveti. 4. Stroj in urjenje na njem Za praktično urjenje uporabljamo nakladalno pripravo »jonsereds su- per Z« ( 6 t nosilnosti, z dosegom ročice 6,8 m). Postavljena je na železobeton- skem podstavku. Hidravlično črpalko poganja elektromotor z 21 k\·V. črpalka 318 ima veliko kapaciteto, zato mora delavec ravnati hkrati z več ročicami. Stroj obratuje med praktičnim tečajem tudi 7 ur na dan. Okvar in lamov na njemu še ni bilo kljub dosedanjim 800 obratovalnim uram, torej v dobi, ki prav gotovo ustreza 1,5- do 2-letni uporabi nakladalne priprave v redni proizvodnji. Ventilni sistem in vsi spoji na tej nakladalni pripravi dobro tesnijo. Razporeditev komandnih vzvodov, hod različnih komand in njihova med- sebojna razdalja omogočajo istočasno krmarjenje več ventilov. Zato se vsak gib izvaja mehko, manj sunkovito in zato tudi hitreje. Sistem vzvodov za krmarjenje je pri pripravi »jonsereds« drugačen kot pri drugih, ki se uporabljajo v proizvodnji. Zato je ta razlika pri prehodu na dru- gačen stroj občutna. Menimo pa, da ta okolnost ni bistvena, kajti pri nakla- danju so pri vseh strojih z enako konstrukcijo možne enake kombinacije. Za dobrega delavca je zato prehod na dvigalo »hiab« lahek. Pričakujemo pa, da bomo z novim šolskim letom mogli uriti tečajnike po potrebi tudi na nakladalni pripravi > hiab 550.« Za pripravo >> jonseredS<< smo se najprej od- ločili zato, ker smo od izdelovalca dobili ugodno ponudbo, hkrati pa smo rnenili, da ta nakladalna priprava kakovostno ustreza potrebam naše prakse (glede na velike obremenitve in obrabo), zlastj, ker jo tovarna proizvaja pretežno za gozdarske potrebe 5. Udeležba na tečajih Dosedanjih tečajev se je udeležilo 36 kandidatov, od tega 20 iz GG Slo- venj Gradec, drugi pa so prišli iz drugih gozdnogospodarskih organizacij. Starostna struktura tečajnikov je bila zelo različna, od 21 do 50 let. Neka- teri so že pred tečajem delali z nakladalnirni pripravami, večina z nakladalorn ))hiab 193<~. 6. Testiranje Testiranje je metoda za ugotavljanje določenih osebnih sposobnosti. Re- zultati testiranja so pomembni in uporabni za nadaljnje delo z učenci, če so merila in pogoji testiranja za vse testiranec enaki. Jasno je, da rezultati testov po svo.ii vrednosti niso vedno absolutno veljavni, vendar pG je majhna odstotna razlika od realne podobe, ki jo želimo. Ne bom se spuščal v podrobnejšo analizo testiranja nasploh , čeprav ta postaja v vsakdanjem življenju vedno pomembnejša, tako pri spremljanju učnih procesov, kot tudi pri zaposlovanju delavcev. Z začetnim testiranjem smo želeli ugotoviti sposobnosti delavcev za delo z nakladalnimi pripravami. Hoteli smo ugotoviti, s kakšnimi udeleženci bomo med tečajem delali, katerim med njimi bo za končni uspeh potrebno posvetiti več, katerim manj časa. Zato je bilo naše testiranje tudi praktično pomembno za organizacijo samega pouka. Hkrati smo želeli ugotoviti tudi odnos med začetnim in končnim testiranjem, torej dognati, koliko je uspeh poučevanja ob koncu šolanja odvisen od začetnih osnov in sposobnosti tečajnika. Pokazalo se je, da je ta odvisnost skoraj absolutna in so razlike le majhne. Izidi začetnega testiranja so nam pokazali, da more biti ta preizkus dobro merilo za izbiro in raz- vrščanje delavcev v ta poklic. Naš namen ni bil izločiti tiste kandidate, ki so se slabo odrezali pri testu, ker smo pač morali delati z vsemi tistimi, ki so nam jih poslala gozdna gospodarstva. Menimo, da bi morali začetno testiranje opraviti že pri gospodarskih organizacijah ter 'na podlagi teh podatkov 319 izbrati kandidate za delo z nakladalnimi pripravami, torej voznike, ki se bodo udeležili prirejenih tečajev. Le v tem primeru bo denar, namenjen za vzgojo tega kadra, pravilno in rentabilno vložen. Tudi šolanje bo krajše in cenejše, oziroma v enakem času boljše. šola ne more biti kriva, če je kandidat, ki zapusti tečaj po enotedenskem urjenju, slab. Kritike v tem primeru niso utemeljene. Dober učenec opravi vajo hitreje in jo more zato tudi večkrat ponoviti, za slabega pa velja obratno. Razumljivo je, da tudi zaradi tega dobro izbran kandidat dvojno pridobi. 7. Vpliv urjenja - izidi testiranja V našem prin1eru je za dosego postavljenega cilja potrebno urjenje, tj. ponavljanje določene dejavnosti, gibov, operacije, ali njihovega sklopa. Ope- racijsko urjenje se nanaša na eno samo operacijo, v kompleksno urjenje pa je zajeta vaja več operacij. Pri tem moramo ločiti urjenje od ponavljanja. Pri prvem je pozornost osredotočena na tehniko obvladovanja operacije, pri drugem pa na obnavljanje vsebine. Namen urjenja je dosežen, če kandidat opravlja delo spretno, brez zastojev, hitro, natančno in čim bolj avtomatično. Osnova vsaki spretnosti je znanje. Vsako znanje se da izuriti v spretnost. Pri tem ločimo uvodno ali začetno urjenje, temeljno, dopolnilno in korektivno. Poglejmo, kako moremo navedeno utemeljiti s podatki z našega tečaja. Vsi tečajniki so delali pri enakih razmerah. Za vsako vajo je bil sneman čas. Za primerjavo moremo upoštevati katerokoli vajo, ker je odnos pri vseh enak. Vendar bo za ponazoritev najprimernejša analiza zaključne vaje, tj. nakla- danja. Pri tem so morali tečajniki preložiti 5,8 m:3 zloženega svežega lesa listavcev iz pravokotnega položaja v boks. Vsak tečajnik je ponovil vajo vsaj desetkrat. Povprečni časi za vsako od ponovitev za vse tečajnike nam kažejo podobo, kot jo predočuje diagram na 1. sliki. 1 6 s s 6 8 9 10 pon ovite v Poprečni čas, dosežen pri večkratnih ponovitvah vaje Krivulja je zelo izrazita in jo lahko primerjamo z idealnimi te vrste v lite- raturi. Njen levi strmejši del moremo opredeliti kot začetno urjenje. V tem delu se zmanjša čas nakladanja po štirikratni ponovitvi od osmih na pet 320 minut. Drugi del krivulje ustreza temeljnemu urjenju . Tedaj tečajnik že izpušča odvečne gibe ter samostojno popravlja tehniko izvajanja. Po šest- kratni ponovitvi pridobi na času komaj eno minuto. Na enkratno ponovitev odpade torej le pridobitev 10 sekund, medtem ko v prvem delu krivulje znaša 45 sekund. Po desetkratni ponovitvi vaje iz nak1adanja je bil dosežen poprečno polovični čas v primerjavi z začetkom. Takšen napredek je bil možen le zato, ker so učenci prej obdelali vse elementarne gibe, l>Redčenje v gorskih gozdovih in ovrednotenje drobnega lesa«. Prireditelji so želeli tako dati velesejmu višjo duhovno vsebino. Zato drugim strokovnim prireditvam že drugo leto pridružujejo tudi mednarodni strokovni simpozij, za katerega želijo, da bi postal tradicionalen in pri izbiri obravnavanih tem vedno aktualen. Ne pričaku­ jejo, da bi tak simpozij dal dokončne rešitve ali recepte za rešitev akutnih problemov, pač pa naj bi s posredovanjem in izmenjavo izkušenj prispeval k nji- hovi vsestranski osvetlitvi. Pomagal naj bi prizadetim, da bi laže poiskali rešitev pri svojem konkretnem delu. Prvi dan je bil za udeležence simpozija na sporedu skupni ogled velesejma, tj. najpomembnejših razstavnih paviljonov. Nekateri razstavljalci so tudi demon- strirali delovanje strojev za izkoriščanje gozdov in za predelavo le::;a. Avstrijski lesni velesejem je glede razstavljalcev zelo pester. Najobsežnejši del velesejma so zavzemali stroji za sečnjo, transport in obdelavo gozdnih lesnih sortimentov, tem so sledili izdelki pohištvene industrije in stroji za raznovrstno lesnoindustrij- sko predelavo. Poleg lesnega je imel velesejem tudi manjši splošni elel, kjer je bila razen kmetijske mehanizacije in gradbenih materialov razstavljena še vrsta industrijskih in obrtniških izdelkov. Naslednji dan je bil osrednji del simpozija s predavanji in razpravami o napo- vedani osnovni tematiki. Za uvod je prof. Pestal z Dunaja prikazal zelo poučen film o racionalizaciji izkoriščanja drobnega lesa. Primerjal je stari in novi racio- nalizirani način opravljanja različnih delovnih postopkov pri sečnji in transportu drobnega lesa iz redčenj. Sledili so referati prof. Sundberga iz Stockholma z naslo- vom >>Tehnika redčenja in transporta drobnega lesaa, prof. Kurta iz Zi.iricha z naslovom »Potrebe in preskrba z drobnim industrijskim lesom«, doc. Abetza iz Freiburga >>Osnovanje sestojev in vzega mladjaa ter dr. Pollanschiitza z. Dunaja z naslovom »Redčenje debeljaka in drogovnjakaa. Prof. Sundberg je prikazal različne metode redčenja, ki jih na švedskem uporabljajo ali pa jih še proučujejo. Pri primerjavi ekonomičnosti posameznih metod ni upošteval le čistega donosa iz 325 -- ------- ---~ --- --- ---- . - redčen.L pač pa tudi vrednost, ki jo pričakujem-o, da jo bo ustvaril preostali pre- redčeni sestoj. Tako na primer metoda koridorjev daje največji čisti donos, vendar pa je pri končni gospodarnostni primerjavi med najslabšimi. Ugotavljal je, da je ekonomičnost redčenja zelo odvisna od premera debel, nagnjenosti 1.erena -in od gostote sestaja. Stroji, ki ne omogočajo selektivnosti redčenja (koridorji), tudi za švedsko niso primerni. Prof. Kurt je v svojem referatu ugotavljal, da potrebe drobnega industrijskega lesa v srednji Evropi zelo hitro rastejo . S številnimi grafikoni je pokazal razkorak med potrebami in ponudbo za to vrsto lesa. Redčenj, ki bi mogla dati to surovino, pa je zaradi visokih stroškov izkoriščanja drobnega lesa vedno manj, čeprav bi bili predvsem v goratih predelih nujno potrebni negovalni ukrepi. Zato je neogibno . potrebno zmanjšati stroške izkoriščanja drobnega lesa z uvedbo novih, cenejših delovnih metod. Njihovo uvajanje (dobava dolgega lesa, odprava dosedanjega zamudnega merjenja ipd.) pa je možno le ob sodelovanju gozdarstva, žagarske jndustrije in industrije, ki predeluje drobni les. Ostala dva referata sta obravnavala gozdnogojitveno problematiko nege se- stojev. Tako je doc. Abetz poudaril, ela moramo snovanje in nego poceniti z zmanj- ševanjem števila sadik, le-te pa morajo biti boljše in vse dovolj vHa1ne. S tem časovno toliko skrajšamo čas do prvega redčenja, da nam bo kmalu dalo sorti- mente, ki bodo pokrili proizvodne stroške. Obravnaval je tudi različne načine nege oziroma zmanjševanja števila drevja v sestoju. Dr. Pollanschiitz pa je v svojem referatu govoril o času, pogostnosti in jakosti redčenj v drogovnjaku in debeljaku. Zopet je poudaril, da moramo težiti k načinom, ki bodo poleg negovalnega imeli tudi takojšen ekonomski učinek. V zelo živahni razpravi, ki jo je vodil ministrski načelnik za gozdarstvo prof. Eckmi.illner, so poleg referatov sodelovali številni avstrijski gozdarski strokovnjaki. Ugotavljali so. da ni mogoče prenašati švedske metode v gorate predele Srednje Evrope ter dalje, da za gorate predele pravzaprav še nimamo ustrezne mehanizacije, ki bi delo pri izkoriščanju drobnega lesa zadosti pocenila. Vsi si obetajo lepo bodočnost v sodelovanju med gozdarstvom in lesno industrijo, in sicer ne le glede tehničnih, ampak tudi tržnih problemov. Tako sodelovanje se je deloma že začelo v švici kakor tudi v Avstriji, vendar v avstrijskem gozdarstvu dva problema ovirata ta napredek. Na eni strani je to nepovezanost in neenotnost gozdarskih obratov, na drugi pa velika razdrobljenost kmečke gozdne posesti, ki še ni našla uspešne oblike za povezovanje. Diskutanti so tudi opozorili industrijo, naj se tehnološko pripravi na predelavo še drobnejšega lesa, kajti le od povečanja obsega izkoriščanja lesa pri redčenjih je mogoče pričakovatj zadovoljitev hitro rastočih potreb po industrijskem lesu. V razpravi je bilo poudarjeno, da moramo pri presoji eko- nomičnosti redčenja upoštevati tudi povečano vrednost sestoja, ki smo jo dosegli z redčenjem. Nekateri diskutanti so se zavzemali za zakonski predpis o obveznem redčenju oziroma negi sestojev. Naglašeno je bilo, da je za izvajanje redčenj potreben dobro izšolan kader, tako vodstveni kot tudi delavski. Nega sestojev ne sme več pomeniti manj vrednega in slabše plačanega dela. Tretji dan je bila organizirana zanimiva strokovna ekskurzija . Dopoldne smo si v avstrijskih državnih gozdovih ob Osojskem jezeru ogledali odkazilo in izvedbo redčenja v različno starih smrekovih sestojih. Izvajalci so tu doživeli precej kritike glede smotrnosti prikazanega odkazila drevja, predvsem glede premajhne intezitete redčcnja, ki tako gospodarsko kot tudi negovalno ni smotrna. Poleg tega so prireditelji demonstrirali delo zelo številnih strojev za spravil0 in prevoz drobnega lesa. Pri tem naj vsak sam presodi, kaj je ustrezno in kaj ne. O pripravi ali organizaciji dela, ki je ravno pri drobnem lesu tako pomembna, pa se ni govorilo. Prikazano oziroma nakopičeno je bilo preveč strojev, tudi takih, ki ne ustrezajo za spravilo drobnega lesa. Pozornost sta vzbudila dva mala motorna vitla. Prvega so šele kot prototip konstruirali v gozdarski izobraževalni postaji v Osojah. Poganja ga motorna žaga in je montiran na manjšo sankalno ploščo. Drugi vitel je švedske izdelave in ga je mogoče radijsko upravljati. Tako more en sam človek upravljati vitel in hkrati sproščati tovor pri zatikanju ob ovire. 326 Popoldne se je ekskurzija nadaljevala po industrijskih obratih, ki predelujejo drobni les. Del udeležencev je obiskal tovarno heraklitnih plošč v Ferndorfu, drugi del pa žago v Sachsenburgu in tovarno lepenke v špitalu. Pri obeh ekskur- zijah so si udeleženci ogledovali predvsem manipulacijo z drobnim lesom na tovar- niških skladiščih. Simpozij ))Redčenje v gorskih gozdovih in ovrednotenje drobnega ]esa« je osvetlil pomemben problem gozdarstva Srednje Evrope. Ceprav ni dal in ni mogel dati neke določene rešitve, je bil prav gotovo koristen in poučen za vse udeležence. Slišali smo mnenja uglednih gozdarskih strokovnjakov iz raznih dežel in spoznali razmere v sosednji Avstriji. Moremo ugotoviti, da pri nas v Sloveniji, čeprav imamo morda manj opravka z drobnimi redčenji, ker je manj enodobnih scstojev, za- enlcrat pri reševanju problemov v zvezi z redčenji v gorah ne zaostajamo za drugimi deželami Srednje Evrope. M. L i p o g l a v š e k IZ PRAKSE EKSKURZIJA ABSOLVENTOV GOZDARSTVA V SVICARSKE GOZDOVE Letošnjo strokovno ekskurzijo smo absolventi gozdarskega oddelka Biotehniške fakultete v Ljubljani namenili spoznavanju švicarskega gozdarstva. Pot nas je vodila prek Avstrije. Tam smo nekoliko postali v Insbrucku, kjer smo si ogledali znameniti zimsko športni center. Dalje smo potovali prek prelaza Sv. Antona do Lichtensteina in od tam v Zurich. Ob prihodu o glavno mesto švice smo se zglasili na inštitutu za gojenje gozdov pri ETH, kjer smo dobili seznam strokovnih ob- jektov, ki smo si jih v naslednjem tednu ogledali. Prvi dan smo se podali z našim strokovnim vodstvom in s profesorjem H. Lei- bundgutom v znameniti Sihlwald ter v znani Lehrwald. Tam smo se seznanili s prvimi podatki o gozdarskih razmerah v Svici. V Sihlwaldu, tj. na območju gozdov, ki pripadajo mestu Zurichu, smo si ogledali kot pl\li objekt mešani sestoj bukve, javora in jesena. V njem proučuje prof. Leibundgut učinek redčenja na kakovostni in količinski donos sestaja. Le-ta sta največja na ploskvah z najmočnejšim red- čenjem, na tistih z blažjim redčenjem nekoliko zaostajata, medtem ko neredčeni sestoji na ploskvah količinsko in kakovostno najmanj priraščajo, razen fega po so najmanj odporni parti vetru in snegu . V učnem gozdu ETH, Lehrwaldu smo si najprej ogledali bivši panjevski gozd breze, bresta, hrasta in bora, preoblikovan s posredno premene. Nato smo obiskali čisti smrekov sestoj, ki je bil zelo prizadet od vetra, nastale pleše pa so spopol- nili z balzamskim topotom, ki je v 8. letih zrasel že 8 m visoko, pod njim pa se dobro pomlajajo jelka, smreka in javor. Nato smo si ogledali dva umetno nastala smrckova sestaja, ki pa so ju zelo različno izoblikovali: na enem so z redčenjem ustvarili mešani sestoj hrasta, bukve in smreke, drugi pa je bil le blago redčen in je sedaj nestabilen, ker je pregost. Na naslednjih dveh objektih so nam pokazali skupinsko postopno gospodarjenje, v enem primeru pomlajujejo sestoj z jesenom, v drugem pa s smreko, jelko in bukvijo. Vsako pomladitvcno jedro morajo zava- rovati z ograjo, ker bi jim drugače srnjad požrla vse mladje. Srnjadi je namreč zelo veliko - do 30 glav na 100 ha. Tudi na naslednjem objektu smo videli primer skupinsko postopnega gospodarjenja ,ki je pripeljalo elo novega lepega sestaja bo1·a, lipe, macesna, vzgojenega na mlajši moreni. Pokazali so nam tudi zelo dober drogov- njak sudetskega macesna, gradna in lipe, ki so ga pred kratkim preredčili. Ob tej priložnosti srno obravnavali tudi vprašanje spravila. Pri koncu pa je v?budil naše posebno občudovanje zelo vreden prebiralni gozd, ki pa je celo nekoliko preredek vkljub izrednim dimenzijam smrek. Ob izhodu iz učnega gozda smo se ustavili ob 327 spominski plošči dr. Walterja Schadelina, ki je prvi primerno poudaril pomen nege pri gospodarjenju z gozdom. Drugi del naših strokovnih ogledov smo posvetili obisku Jure (Balstal) v kantonu Solo turnu. Jursko območje se razteza od vzhoda proti zahodu v petih verigah. Razlikujejo belo jn rjavo Juro. Za gospodarjenje z gozdovi je posebno pomembno območje rjave Jure, kjer se zlasti uspešno uveljavljajo bukev, bor in javor. Prva je tam zelo vitalna in glede proizvodnje lesne gmote prekaša smreko. Lega skladov na Juri je odločilna za kakovost tal. Dviga se do 1400 rn visoko in ima ok. 1300 mm padavin na leto. Pokazali so nam primer posredne in neposredne premene na južnem, suhem pobočju, kjer je bila prej zelo razširjena paša koz, sedaj pa namesto njih dela škodo srnjad ,ki je je veliko preveč. Tam sta bukev in bor sicer doma, vendar pa tako slabe kakovosti, da so se odločili za premeno, pri kateri upoštevajo vse tiste drevesne vrste, ki se naravno uveljavljajo, seveda pa dajejo prednost gospodarsko pomembnejšim vrstam. Navdušeni smo bili nad goščo bora in macesna, ki sta umetno nasajena, medtem ko so se primešani listavci naravno pomladiti . Tudi v tem primeru je v obrambo proti divjadi potrebna ograja. Na naslednjem objektu smo se seznanili s primerom skupinsko postopnega gospodarjenja, in sicer s posebnim poudarkom na kakovost pričakovanega lesa. Pri tem so upoštevali sodobna načela, kot so: nega sestaja, prostorni red in optimalna lesna zaloga. Tako je nastal poseben sistem gospodarjenja z gozdom, t.i. >>Femelschlag«, tj. skupinsko postopno gospodarjenje, za katerega je potrebno skrbno načrtovanje, osnovano na trdnih ciljih, ki jih moramo nenehno upoštevati. Presenetilo nas je ravnanje tamkajšnjih strokovnjakov, da v čisti bukovi gošči ne opravljajo nobenih negovalnih del ter z njimi začnejo šele v letvenjaku, medtem ko se v mešanih goščah smreke in bukve lotevajo negovalnih ukrepov v najmlajših razvojnih stopnjah (v mladju) in jih nadaljujejo v stopnji letvenjaka. Razumljivo je, da je za intenzivno gospodarjenje z gozdom potrebna dovolj gostzt mreža pro- metnic. Računajo s tem, da bi bila v tem območju optimalna 46 km na 1000 ha. Naslednji objekt Matzenclorf je nazorno potrdil načelo, da je redčenje v gojenju gozdov nepogrešljiv ukrep. Zadnja leta ~e dal sestoj na tem objektu nad 50% etata, v prihodnjih 30 letih pa pri čakujejo, da se bo ta delež povečal celo na 70%, tako da bo ostalo za končno sečnjo le 30%. Seveda pa je za to potrebna dovolj gosta mreža prometnic. Nato nas je vodila pot v kanton Bern, v Langental, kjer smo pod vodstvom okrožnega gozdarja Meyerja obiskali jelove gozdove na starih, zelo vlažnih tleh, lei so deloma zakisana. Gre za ozek pas, ki ga je wurmska poledenite\' le delno zajela. že od nekdaj rastejo tam zelo dobri jelovi gozdovi, z debli, dolgimi do 50 m. Ker je zračna vlaga zelo velika, jelka zelo dobro uspeva in ni op~ziti hiranja kot na južnih pobočjih Jure . Obilno pomlajevanje smreke in jelke omogoča normalno prebiralno gospodarjenje kljub velikemu staležu divjadi (25 glav na 100 ha) . Na smreko odpade 20% lesne zaloge, na jelko pa 80%. Na boljših tleh pa se uveljavlja bukev. Naslednje vprašanje, ki smo ga obravnavali, je bilo namenjeno gospodarjenju v zasebnih gozdovih. Za švicarske kmečke gozdove je značilna velilca razdrobljenost, saj na enega kmetovalca odpade poprečno le po 0,50 ha. Ta okolnost in pa zelo uveljavljena pravica samoodločanja, ki je značilna za vso švicarsko ureditev, onemogočata smotrno urejeno gospodarjenje s kmečkimi gozdovi. Gozdar nima tam nikakršne pravice izvajati kakršnihkoli ukrepov v kmečkem gozdu brez pristanka gozdnega posestnika. Preostane mu torej Je pot prepričevanja. V kmečkih prebiralnih gozdovih je vedno bolj opazno naraščanje deleža debelejših stopenj in upadanje števila dreves v tanjših stopnjah. Zato je ena poglavit·nih nalog švi- carskih gozdarjev prepričati kmečkega posestnika o tem, da je treba več sekati, hkrati pa morajo to sečnjo tudi usmerjati. Sestoje, ki so zaradi neprimernega gospodarjenja prešli v enodobnc gozdove, skuša ing. Meyer spet prevesti v prebiralne. V smrekovih čistih nasadih, ki so posledica stare nemške šole, ne bo tako težavno doseči stopničaste zgradbe, ker se pod smreko že bujno naseljuje jelka in se že uveljavljajo posamezni jelovi »Šprin terji«. 328 Ekskurzisti si na južnem pobočju Jure ogledujejo relief tega razgib::mega gor- stva, poraščenega z buko- vimi gozdovi (foto: J. Poz- nič) Počitek ob strokovnem po- govoru v dolini Emmental (foto: J. Poznič) 329 Profesor Kurt razlaga ude- ležencem zgradbo jelovo- -smrekovega prebiralnega gozda na pobočjih nad do- lino Emmental (foto: (J . Poznič) Tretji dan srno si pod vodstvom profesorja Kurta ogledali gozdove v Ernmen- talu, tj. na območju zelo razgibanega alpskega gričevja z več globoko za::ezanimi dolinami. Povsod so raztreseni ostanki ledeniških grobelj. Padavin je 1500 do 1800 milimetrov in so torej razmere za uspevanje gozda zelo dobre, zato tam dosegajo največji švicarski lesni prirastek, tj. 8 do 16m3/ha. Prevladuje smreka, jelke je nekoliko manj, od listavcev pa se uveljavljajo nekoliko: bukev, javor in jesen, vendar pa postopno izginjajo, ker gre največ za kmečke gozdove. Gozdnatost je sicer 50%, vendar pa gozdovi niso strnjeni. V Emmentalu je 50.000 ha prebiralnih gozdov. Ker zadnje čase kmečke potrebe upadajo, posestniki tudi manj sekajo. Tega pojava pa ni mogoče uskladiti s prebiralnim gospodarjenjem in preti nevarnost, da bodo gozdovi postali postopno enodobni. Poprečna zaloga v teh prcbiranih sestoj ih znaša 530 ro3jha. V bodoče bi jo bilo potrebno zmanjšati na 420 do 440 ro3jha. Sedaj sekajo le 90% prirastka. Razmerje med jelko in smreko je 65 : 35. Prva je zdrava, druga pa je precej okužena z rdečo gnilobo. Jelka je najbolj rastna, vendar pa je v sušnih letih opazno zlasti pri njej občutno upadanje pri- rastka. Lesna zaloga je takole razporejena: 52% lesne grnote odpada na drevje, ki je debelejše od 54 cm, 24% na tisto med 42 in 50 cm, 14% na drevje med 30 in 38 cm ter 10% na tisto, ki je debelo od 18 do 26 cm. Pri taksaciji uporabljajo spopolnjeno kontrolno metodo, s katero s pomočjo vzorčenja določajo lesno zalogo in hkrati ocenjujejo prirastek. Podatke obdelujejo z elektronskimi računalniki. Naslednji dan našega bivanja v švici smo se povzpeli na Brienzer Rothorn, od koder sega pogled daleč tja na Francoske Alpe, v prikupnih dolinah med švicar- skimi velikani pa se lesketajo modro zelena spokojna jezera. Pod vodstvom profesorja Fischerja smo zadnji dan ekskurzije obiskali rezervat Aletschwald, kjer srno se seznanili s problemom zgornje gozdne meje v Alpah ter z regeneracijo gozdov, degradiranih zaradi paše in človeškega vpliva. Rezervat leži na pobočju alpske doline na levem bregu ledenika Aletschgletscher in obsega ole. 250 ha gozda in nizkega rastja. Deloma gre za starejšo wiirmsko ledeniško grobljo, nižje ob ledeniku pa za mlajšo. Na starejši groblji so nastala opodzoljena rjava tla, na mlajši pa so tla surova in še nerazvita. Pomembno za to območje je, da je padavin razmeroma malo, 1200 do 1300 mm. Prevladuje rastlinska združba Rhodo- reto-Vaccinieturn. V rezervatu se gozd šele zadnjih 40 let razvija mirno, brez človeškega vpliva. Prej je bil svet last kmetov, ki so tam pasli živino in z grabljicami nabirali borov- nice. S prenehanjem paše pa se je število gozdnega drevja v kratkem popeterilo. Sredi pobočja se vleče gozd cemprina, macesna, smreke in raznih listavcev, kot npr. jelše, trepetlike in raznih vrst vrb. V tem pasu je cemprin klimaksna vrsta, zato ga je največ. Smreka, ki mu je primešana, ni vitalna in je slabe kakovosti, macesen pa je v tem gozdu prisoten le kot pionir, drugje, kjer so tla že pripravljena za razvoj cemprina, pa predstavlja macesen le ostanek prvotnega pionirskega gozda. Nižje prehaja cemprinov gozd v letvenjak, ker je tam več macesna. Tam se močneje uveljavlja grmovje jelše, trepetlike in raznih vrb. Tla so slab~e razvita, iz razpok v kamenju in med njim pa poganja nizko rastje. Tam najdemo rjasti sleč, razne vrste borovnic in pritlikave vrbe. Na še nižjih legah se gozd razredči in le tu in tam najdemo kak košat macesen, cemprin, listavci izginejo, nizko rastje pa nadomestijo različni mahovi. Tam je območje nove ledeniške groblje s skrajno ncrazvitimi tlemi, rastline so tam izpostavljene sončni pripeki in trpijo pomanjkanje vlage. Nekaj metrov niže naletimo že na ledenik. Tam, kjer so opustili pašo, poteka razvoj gozda nekoliko lažje, saj gre pri tem za lege, kjer so bila tla že prej dobro razvita. Tam se najprej pojavi bujna nizka vegetacija, iz katere se kmalu dvignejo mladi cemprinčki, nadaljni razvoj pa poteka podobno, kot je bil že opisan. Opisanega obiska švicarskim gozdovom in doživetij v njih se bomo vsi udele- leženci nedvomno še dolgo prijetno spominjali, strokovni \'tisi in pomembna spoznanja, ki smo jih pri tem nabrali, pa nam bodo v našem bodočem poklicu 330 Na vrhu Rothorna v Cen- tralnih švicarskih Alpah (Foto: I. Poznič) prav gotovo pogosto služili za koristno vzorčno ali pa vsaj primerjalno oporo pri naših ukrepanjih za napredek slovenskih gozdov. Za to strokovno in tudi turistično nad vse zanimivo ekskurzijo so nam pri- skočile na pomoč naslednje gospodarske organizacije: Poslovno združenje gozdno- gospodarskih organizacij, GG Bled, GG Celje, Inštitut za gozdno in lesno gospo- darstvo, GG Kočevje, GG Kranj, GG Ljubljana, GG Maribor, GG Novo mesto, GG Postojna, podjetje })Slovenijales« in GG Tolmin. Za razumevanje, s katerim so nam navedeni omogočili to zanimivo in strokovno pomembno potovanje, se vsem najlepše zahvaljujemo. Prvenstvena zasluga za skrbno pripravljeno organi- zacijo in strokovno poglobljeno razlago pa gre predvsem predstojniku katedre za gojenje gozdov naše biotehnične fakultete, prof. dr. ing. Dušanu Mlinšku. Absolventi gozdarstva v študijskem letu 1971/72 STROKOVNI IZPITI SPOMLADI 1971 V aprilu 1971 je uspešno opravilo strokovni izpit za gozdarsko stroko 13 kandidatov. Navajam za vsakega od njih organizacijo, v kateri dela, in naslov njegovega pismenega strokovnega izdelka. Ing. Janez Sedej, Gozdno gospodarstvo Postojna; Ureditev in oprema gozdov na Postojnskem v propagandne in turistično-rekreativne namene. Ing. Edo čermelj, Gozdno gospodarstvo Kočevje; Kategorizacija gozdnih po- vršin na območju gozdnega obrata Stara cerkev in njen pomen za premeno. Tehn. Edo Rebec, Gozdno gospodarstvo Postojna; Primerjalna analiza prirastka smreke in jelke v mešanih gozdovih na visokem krasu. Tehn. Marjan Istenič, Gozdno gospodarstvo Postojna; Detaljni načrt spravila v oddelku 9 revirja Leskova dolina. Tehn.-Darko Jankovič, Gozdno gospodarstvo Postojna; Kako se je vodila evidenca gospodarjenja z gozdovi na postojnskem gozdnogospodarskem območju. Tehn. Janko škrlj, Gozdno gospodarstvo Postojna; Detaljni načrt spravila in poseka za oddelek 8 revirja Jurjeva dolina. Tehn. Jože Inocente, Gozdno gospodarstvo Postojna; Detaljni načrt spravila lesa na sečišču »Križna gora«. Tehn. Franc Kr'nel, Gozdno gospodarstvo Postojna; Spravilo lesa s traktorjem, opremljenim z »2.BV iglands kompakt<<. Tehn. Alojz Kalič, Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec; Glavni projekt gozdne ceste Anderc - Veselk. 331 Tehn. Vladimir Sirca, Gozdno gospodarstvo Postojna; Uporaba vrednostnega prirastka pri odločitvi za pomladitev v starem sestoju bukve-jelke. Tehn. Dušan Sajovic, Gozdno gospodarstvo Postojna; Kalkulacija spravila in transporta. Tehn. Lojze Dolinšek, Biotehnična fakulteta, gozdarski oddelek, Ljubljana; Ob- lika cestnega telesa z ozirom na različne kategorije terena. Tehn. Marko Vadnjal, Gozdno gospodarstvo Postojna; Analiza izvajanja gojit- venih del v revirjn Dletvo. Pismeni strokovni izdelki vseh kandidatov, ki so opravili strokovni izpit, so vloženi v strokovno knjižnico Inštitutia za gozdno in lesno gospodarstvo v Ljubljani . Letošnji jesenski izpitni rok je predviden v oktobru 1971. J. F. KNJižEVNOST BODOčNOST GOZDA IN LESA Eckmiillner, 0.: W oh in gehen For st und Holz? Ein Ausblick bis zum Jahre 2000, Holzkurier, 1971/9. V zadnjih 25 letih se je prebivalstvo sveta pornnožilo za SO%. Več kot milijarda novih ljudi potrebuje les. V nadaljnjih 15 letih se bo človeštvo zopet povečalo za eno milijardo ljudi. Ta prirastek pa je največji v siromašnih, nerazvilih deželah. Zc.1to tam krčijo gozdove, da bi pridobili kmetijska obdelovalna zemljišča. V takih deželah je namreč pereče vprašanje zaposlitve velikega prirastka prebivalstva. Zato tam moderna industrija s sodobno tehnologijo, ki skuša zmanjšati porabo delovne sile, ni smiselna, pač pa je utemeljno obdelovanje zemljišč za zaposlovanje in prehrano veliko ljudi. V razvitih deželah pa poleka razvoj k povečevanju mestnega in industrijskega življa; s tem se prazni podeželski rezervoar delovne sile, ki je zato primanjkuje in postaja dražja . Nadomestilo skušajo naj ti z uvajanjem strojev. Hkrati pa raste z industrializacija in vsemi njenimi za človeško zdravje škodljivimi posledicami varovalna in rekreacijska vloga gozdov, saj je gozdarstvo edina gospodarska pa- noga, ki varuje in zboljšuje okolje: zrak, vodo, tla in pokrajino. Izkoriščanje gozdov mora to upoštevati tudi, če je treba, na račun zmanjšanja sečenj. Kljub konkurenčnim nadomestilom se je poraba lesa izredno povečala in ne- nehno raste, zlasti za papir, lesne plošče in druge tehnične lesne izdelke. Delež tehničnega lesa se je na splošno v zadnjih letih zelo povečal na račun zmanjšane porabe dn'. Sedanja poraba ok. ene milijarde m:3 tehničnega lesa se bo v 15 letih povečala na ok. dve milijardi m:'l, tj. podvojila. H kritju povečane porabe precej prispevajo plantaže in tropski lesovi, vendar vse to ne zadošča . Zato se marsikje čuti močno pomanjkanje lesa, še zlasti tam, kjer je največja poraba, tj. v krajih z zelo gosto naseljenostjo in zato z majhno gozdovitostjo . Po drugi strani pa razna nadomestila za les in cenejša proizvodnja s sečnjami na golo in z razvito mehanizacijo v nekaterih deželah tako pritiskajo na ceno lesa, da gozdarstvo le s težavo krije svoje stroške, še zlasti ob rastočih cenah delovne sile. Zato si mora gozdarstvo z uvedbo moderne tehnologije in s strojnim nado- mestilom delovne sile prizadevati, da bi zmanjšalo svoje proizvodne stroške in da bi bilo z boljšimi izdelki kos konkurenci. Odprto ostaja vprašanje ovrednotenja posrednih splošno družbenih koristi od gozdov, ki vedno bolj pridobivajo na po- menu, gozdarstvu pa še ne omogočajo nobene odškodnine. Zaradi vseh teh obsežnih razvojnih nalog gozdnega in lesnega gospodarstva se je prizadeti oddelek mednarodne organizacije FAO razširil in razdelil na dvoje: na 332 gozdno in lesno gospodarstvo skupaj z lesno trgovino ter deluje s vojim direk- torijem, s 55 eksperti in z budžetom ok. 140 milijonov dolarjev. Posebni gozdarski odbor iz zastopnikov članic FAO pa se bo sestajal vsaki 2 leti, da bi obravnaval vprašanja svetovnega položaja gozdnega in lesnega gospodarstva. šVEDSKI TELESKOPSKI OBVEJEVALNIK >>LOGMA T-300« Oswald, D.: Der s c h we di s c he Te 1 es k op-En tast er Log ma T-300, Allg. Forstzeitschrift 1971!14. Prizadevanje, da bi na avtomatski način mehanizirali tudi kleščenje vej iglavcev je pripeljalo k različnim strojem. Za sedaj pa so uporabni le pri sečnjah na golo in na terenu, kjer se taki stroji morajo premikati do drevja, kleščenje pa opravljajo pri panju ali pa neokleščeno drevje spravijo do skladišča in ga tam oklestijo. Verjetno bodo ta prizadevanja in poizkusi pripeljali sčasoma do uporabnejših in lažjih ali cenejših strojev, ki bi ustrezali tudi srednjeevropskim razmerJ.m. Razni principi delovanja in uporabe teh strojev so torej za nas zanimivi le s tega vidika, čeprav se pri nas še dolgo ne bo splačalo uvajati jih in bomo raje ostali le pri kleščenju vej z motorko. Teleskopski obvejevalnik »logma T-300« tehta 18 ton in more oklestiti k drevje do debeline 38 cm. Ta podatek pa je za naše razmere še dovolj pomemben. Vendar pa je uporabljeni princip kleščenja zanimiv. Na vozilu s ploščadjo je na vrtljivem podstavlke in državne gozdove in ugotovil primerna debla za sečnjo. Tako je obiskal državne gozdove v Benečiji - Conseg{io, MontellO,- Carpanedo nad Padovo. Po ogledu Conseglia ugotavlja, ela je cena za sortimente in transport tako visoka, da bi lahko dobila vojna mornarica isti ))ma- terial« ceneje in boljše kakovosti ter v zadostnih količinah iz državnega Trnovskega gozda, in sicer trajno, dala pa bi se doseči nižja pr·evoznina. Dodaja, da niti letni 335 čas za sečnjo ne bi prihajal več v poštev, če bi se uporabila njegova »Anringlungs- methode<<, katero priporoča v nekem svojem drugem predlogu po perzijskem na- činu, ko se izreže kolobar lubja nad koreninami nekaj časa pred sečnjo in je potem les mnogo trpnežnejši. Poročila o beneških gozdovih nas sicer navidez zani- majo manj, toda v njih najdemo na mnogih mestih primerjavo s slovenskimi in motovunskim lesom. Tako zatrjuje, da bi lahko Panovec popolnil ( »Complettare<<) potrebni les ob trajnem pomanjkanju lesa iz Montella za 5 let. 4. Tudi med obiskom beneških gozdov mu povzroča mnogo skrbi transport po cestah, rekah (tudi s splavi) in po morju v Padovo in Benetke. Sicer najdemo tudi v poročilih o Trnovskem gozdu, Panovcu, Motovunu in o dolgotrajnem - ves mesec trajajočem obisku gozdov na otoku Krku številna prizadevanja za ureditev odvoza na podlagi poprejšnje licitacije, poročila o licitacijah ter pogodbe z raznimi pre- vozniki. Z njimi večinoma ni imel sreče, ker so pogosto zelo neredno izpolnjevali svoje obveznosti, in je imel znatne težave z likvidacijo takih poslov, kar mu je očitno v službi škodovalo (npr. s prevoznikom na Krku). Na potovanjih je seveda tudi odbiral debla za sečnjo, pri čemer so mu državni gozdarji pogosto nasproto- vali in mu niso hoteli prodati za vojno mornarico ustreznega lesa z izgovorom, da ta les zanjo ni uporabljiv, nakar so ga lahko prodali zasebnikom. V dopisu št. 113 gozdnemu in rentnemu uradu v Gorici se pritožuje, da so mu v Panovcu izločili 100 krivenčastih debel kot neuporabnH1, čeprav so bila za mornarico uporabna, in je zahteval naknadno izročitev. V spisu št. 101 se je celo pritožil kameralnemu svetniku in okrajnemu predstojniku v Gorici, da se ondotni gozdarski in rentni mojster Koller vrnešuje v odbiro in daje prednost zasebnikom pred vojno morna- rico, ko je vendar potrebna službena harmonija (»nothige Dienstharmonie«). Tudi stanju izvoznih cest za les iz raznih gozdov posveča znatno pozornost, npr. v zvezi s predlogom, da bi se kupil les od ljubljanskega knezoškofa iz gozdov na meji med Stajersko in Kranjsko, za kar bi bilo treba zgraditi 600 sežnjev ceste. Les z otoka Krka, vsebovan v izkazu raznih gozdov v občinah Krk in Dobrinj z razpoložljivimi količinami, naj bi se vozil po cesti v luko pri Sv. Donatu (tj. na koncu Puntarske drage), dmgje omenja cesto proti pristanišču v Devinu. V spisu št. 109 omenja, da je že l. 1828 poudaril vrednost gozdov na Bovškem, zlasti Velikega Proseka v Trenti, češ da je spomladi transport po Soči navzdol mnogo cenejši. Tudi za Trnovski gozd navaja, da bo lahko dajal bukova in javorova debla s premerom od 16 do 25 palcev za male ladje in fregate, seveda ko bodo dograjene že zakoličene ceste za izvoz. Sicer vemo, da se je desetletja potegoval za zgraditev cest v Trnovskem gozdu, za katero je izdelal nekoč zemljevid z načrtom cestnega omrežja in je za gradnjo t. i. Resslove ceste dobil 1957 tudi spomenik od sloven- skih gozdarjev na Predmeji. Največ skrbi mu je povzročal izvoz iesa iz Motovunskega gozda, kjer bi Mirna zagotavljala prevoz po vodi naravnost iz gozda do Novigrada in potem po morju do beneškega arzenala, tako da se je lahko po Resslovi izjavi na nekem drugem mestu štelo, da je motovunski les že v arzenalu. Vendar se pojavljajo nenehno ovire za vodni transport po Mirni. Zato se zavzema v spisu št. 21, naslovljenem na gozdni in rentni urad v Motovunu, za gradnjo 4 mostov čez odvodne kanale, v spisu št. 14 pa ugotavlja, da onemogočajo transport lesa cestne razmere, sicer pa tudi meteorološke, če ne pada dež, kar je v nekem letu onemogočala vodni transport kar osem mesecev. Ker cesta od Livad do mostu na Mirni, kjer jo prekorači cesta z Buj proti Puli po spustu v dolino Mirne (po Resslu se to mesto imenuje Portone, kakor sem to razvozlal brez jamstva za točnost), še vedno ni zgrajena, kljub temu, da se je zanjo zavzemal okrajni komisariat v Motovunu in celo Dvorska komora, bi bilo nujno to cesto dokončati. Ta cesta, za katero se je zavzemal Ressel sicer v prid eksploataciji Motovunskega gozda, niti l. 1970 za avtomobile ni bila prevozna, četudi bi bila velikega pomena za tujski promet, namreč za obisk Motovuna in Motovunskih toplic (Sv. Stjepan, imenovan sedaj Istarske toplice). Zopet dokaz, da proučevanje zgodovine tehnike odkriva še dandanašnji nerešene, čeprav že zdav- naj predlagane potrebne rešitve, s katerimi je Ressel, tako kot z drugimi predlogi, navidezno prehiteval svoj čas. če pač ne dežuje in zato Mirna ni plovna, je torej smotrn odvoz nemogoč. 336 S pospešitvijo transporta po Mirni od gozda do Fontane se ukvarja tudi spis št. 178 z dne 22. maja 1847, kjer pa ugotavlja, da je cesta od Livad do Novrgrada že zgrajena, medtem ko v spisu št. 188 z dne 6. jun:ija 1847, torej le 15 dni pozneje, ugotavlja, da cesta Livade-Portone še ni zgrajena. V prejšnjem spisu št. 185 z istega dne je sporočil Vrhovnemu rnornariškemu povelj s tvu nevarno stanje za polovico Matavunskega gozda zaradi poprečnega nasipa, zgrajenega skozi gozd, da bi se dvignil teren. Sicer je pozneje v Zgodovini mornariških gozdov ( 1855) podrob- neje obrazložil škodljivost dviganja terena v nižje ležečih sestojjh, ker že tako spomladanske poplavne vode Mirne nanašajo skoraj vsako leto % cm zemlje, ki pokriva vse večji del najboljše lesne gmote hrastovih debel, tako da so zgubljene že skoraj 3/,j m te najdragocenejše lesne gmote, drevesa pa odmirajo. Nasip bo torej povzročil še večje zanašanje debel, razen tega pa predstavlja tudi zapreke za transport iz Motovuna. Plovbo bodo v prihodnjih letih ovirala hidravlična dela . Razen tega se tu zavzema za izkop rečnega kori ta ( ))escavo(() od Bas ti je do Tarske vale (Val di Torre). Sicer vemo iz drugih njegovih del, da se je zavzemal tudi za boljše čiščenje odvodnih kanalov v Motovunskem gozdu in za njihovo poglobitev, in da mu je vendarle uspelo preprečiti dovršitev poprečnega nasipa. Drugje ugo- tavlja (spis 25), da so motovunska debla prekratka in naj se zato poiščejo ustrezna debla v Panovcu. V zvezi s Panovcem omenja, da je upravljal ta gozd kot »con- servatore« (tj. dei boschi) od l. 1821 do 1835. 5. Kakšna birokracija je vladala v tedanji gozdni mornariški upravi, je raz- vidno iz več spisov o izločitvi enega samega, seveda mogočnega hrastavega hlada iz mornarici pridržanega kontingenta za »hidravlični stroj« v Rudniku sv. Petra (Miniere di St. Pietro), tj. po razlagi arh. Ferdinanda Ressla iz Trsta v Sečoveljskem premogovniku. 6. Stanje gozdov je razvidno iz več poročil za Vrhovno mornariško poveljstvo. Tako so po spisu št. 45/46 našteli v Panovcu 25.368 dreves s premerom od 10 do 17 palcev (poprečno 13,5) in z dolžino od 10 do 40 čevljev (poprečje 25), kar bi lahko dalo 2500 dreves s kubaturo 62.500 kub. čevljev. Iz državnih gozdov v Istri (spis št. 42) bi se dalo pridobiti 23.463 kubičnih čevljev lesa, namreč iz gozda Sv. Sil- vestra 6562, Vidorna 12.680, Kornera 1648 in na Krku 2572 čevljev. Trnovski gozd naj bi dal za poskušnjo v beneškem arzenalu les za 20 jadrnih prečnikov (antenelle). Za Resslove narodnogospodarske nazore o plačilni bilanci je značilno njegovo nasprotovanje (spis od 12. jan. 1847) nameravancmu nakupu krivenčastega lesa iz Modene. Namesto tega priporoča nakup 46.000 kub. čevljev tega lesa v okolici Gorice, kajti bolje je kupiti les tu, saj denar. ostane v deželi (das Geld bleibt im Uinde). Zanimiva bi bila še podrobnejša poročila o stanju gozdov Panovca, Trnovskega gozda, Matavunskega gozda, gozdov na Krku. Tako opozarja v poročilu št. 134 na poškodbe semenskih dreves v istrskih in krških gozdovih zaradi načina upravljanja teh gozdov. Podal je tudi podroben obračun o go·spodarjenju z mornariškimi go- zdovi na Krkur ld izkazuje vendarle prebitek. Splošnega pomena je poročilo št. 65 z dne 22. 4. 1846 za Vrhnovno mornariška poveljstvo, vsebujoče njegova opažanja o upravljanju gozdov, pridržanih vojni mornarici, ki jih je pozneje (1855) strnil in dopolnil' še z dn1gimi podatki v Zgodovini mornariških gozdov, katero sem prevedel v slovenščino (za ljubljanske gozdarske institucije). 7. Na Primorskem se je pogajal tudi z nekaterimi pomembnejšimi zaseb11imi gozdnimi lastniki za prodajo lesa. Med njimi je imel Daniele Gentilli iz Gorice baje 700 debel dobre kakovosti v gozdu »Branica<<, na drugem mestu pa je naveden njegov gozd ))Cosbana<< (Kožbana); vendar je pozneje dobave omejil, kakor je raz- vidno iz poznejšega poročila, in Ressla »neskončno kompromitiral« (unendlich compromitiert), kakor piše Ressel v dopisu št. 172 posestniku Antonu Godini v Ajdovščini, s katerim se je pogajal za prodajo lesa. Tam še omenja, da bi ves Jes, ki ne bi bil ustrezen za vojno mornarico, odkupil Johann Car iz Crikvenice. Tudi z gostilničarjem Hermanom Murino, stanujočim v hiši Catarini v Gorici, se j"e pogajal z neznanim uspehom o prodaji 530 kosov hrastavega krivenčastega lesa iz njegovega gozda v Kožbani, ki naj bi ga dostavil v Devin. Opozoril je tudi rra les, 337 ki bo preostal po odpravi začasnega plovečega državnega mostu na Soči v Gradi- ščanski, ki bo nadomeščen s trajnim mostom. V spisu št. 101 omenja, da ponuja tudi nadgozdar Vesseli jambore iz gozdov idrijskega rudnika živega srebra. 8. Posebno pozornost zasluži tudi iskanje stavbnega lesa v slovenskih in drugih gozdovih zunaj Primorske, zlasti v Krakovskem gozdu. V prvem dopisu c. k. uprav- nemu uradu državne gosposke Kostanjevica (kk. Verwaltungsamt der Staatsherr- schaft Landstrass) št. 52 z dne 27. 6. 1846 omenja najprej, da je bil distriktni gozdar v Pleterjah v l. 1817-1821 (torej ne le do 1820, ko je prejel oktobra dekret o na- mestitvi pri upravi drž. posestev v Ljubljani), in da so mu tedaj poverili nadzorstvo nad dolenjskimi državnimi gozdovi. Zaradi ureditve meja je tedaj kartiral l. 1818 Krakovski gozd in tudi pripravil občine, upravičene do prejemanja lesa iz gozda, da so za potok Senuša (nemški izraz ni dobro čitljiv, ne prihaja pa v poštev Sušca kot desni pritok Krke), ki je zamočvirajl vzhodni del gozda, izkopali trajno korito. Ressel je torej pojmoval svoje gozdarsko funkcijo zelo široko. Najzanimivejša je navedba, da je hotel reški veletrgovec Adamich l. 1819 kupiti ladijski stavbni les za a11gleško in francosko vojno mornarico (katerima ·sicer pripisuje Ressel na drugem mestu glavno krivdo za zakrasitev Istre) v Krakovskem gozdu. Vendar je Ressel prepričal tedanjo upravo državnih posestev, da bi bilo tako podjetje (Unter- nehmung) primerno zasebniku, nikakor pa ne gospodarskemu ob1astvu ( »einer okonomischen Bchorde«), namreč »izročitev tujini materiala, ki je namenjen za vojaške namene«. Razen tega je tedaj prodaja lesa na Kranjskem in v Istri »pono- rela« (ali pobesnela« - >>bis zur Wuth gestiegen<<), kar je povzročilo pričakovanje, da bo zaklad v Krakovem dosegel v prihodnje (»in der Folge<<) večjo vrednost, če nikakršni konkurenti ne morejo pritiskati na ceno. Potem se bo videlo, ela bo tudi potreba po lesu porasla s porastom trgovine. Jaz sem to domnevo z uspehom ure- sničeval v ck. vojni mornarici. Sicer dodaja, da je bilo v njegovih časih v gozdu mnogo dreves s spodnjim premerom treh čevljev in 30-40 čevljev dolžine, tako da bi ta 6000 m·alov obsegajoči gozd pri količkaj dobrem gozdnem gospodarstvu (>>bey etwas guter Waldwirt- schaft«) mogel nuditi vsaj 50 debel letno vojni mornarici. Nato izprašuje po cenah lesa na panju in prevoza do Krškega, po najprimernejšem času za izvoz, po stroških ležarine in prekladanja v Krškem, zlasti pa prevoza od Krškega do Vrhnike; c. k. navigacijski komisariat v Radečah bo lahko dal pojasnilo o stanju rečnega trans- porta, zlasti o najboljšem letnem času za navigacijo. Kot vemo, je bil Resslov pleterski prijatelj Fr. Skola pozneje navigacijski asistent v Krškem in Litiji, torej lahko spoznamo organizacijo uprave rečne plovbe na Savi. Vrhniška pošta naj bi poslala podatke o prevozu do Trsta. Ressel še dodaja: če bi bil Adamič s trans- portom čez Gorjance do Karlovca in potem po Lujzinski cesti, dragi zaradi mitnin, prišel na račun, četudi je prodajal kubični čevelj Angležem in Francozom po 1 gld., bi bilo podjetje skozi Vrhniko še ugodnejše. Obenem prosi za odgovor na ta vpra- šanja v službenem interesu ( »dienstfreundliche Frage«). Ker odgovora dolgo ni dobil, se je obrnil ponovno (pod št. 160 z dne 30. 4. 1847) tokrat na okrajni komisariat v Kostanjevici, kjer omenja, da je v I. 1817-1821 premeril in taksiral Krakovski gozd in povzročil izsušitev že znanega potoka. Tedaj so bila še velikanska debla (»RiesensUimme). V tem drugem opisu se sicer ponav- ljajo nam že znana dejstva in vprašanj:~., na koncu pa Ressel dodaja, da bi si rad ogledal gozd, ker ga bo verjetno komisija zaradi nabave jamborov pripeljala na Bled. 9. Pod št. 159 se je namreč dne 30. 4. 1847 obrnil na okrajni komisariat v Radovljici (»Rattmansdorf<<) s prošnjo, da mu sporoči podatke o stavbenem lesu okrog Bleda, namreč zlasti na Pokljuki in Jelovici (»Pokluka und Jellauza)je šlo za to (»es han- delte sich«), da bi se ta gozd prodal Angležem, kar pa iz meni neznanih razlogov 338 ni bilo realizirano«. O vzrokih za neuspeh teh pogajanj bi bilo treba šele poiskati ustrezne sp~se v nadškofijskem arhivu. 10. Iskanje hrastovine mu je narekovale tudi več dopisov za pristojne organe na sevemodalmatinskih otokih Rabu in Pagu. Tako se je obrnil z dopisom št. 162 iz L 1847 na sodišče na Rabu ( »pretura<<) s prošnjo za podatke o nekem gozdu na Rabu s krivenčasto hrastovino, za katero bi sklenil trajno nakupna pogodbo zato, da bi bil edini nabavljalec, poveljnika pomorskega oddelka ( »Appartamento ma- rittimo«) na Rabu pa je naprosil s spisom št. 177 dne 22. 5. 1847, naj bi obiskal gozd >>Levni« na otoku Pagu in mu poslal o njegovem stanju ustrezno poročilo. Neki domačin je meni pripovedoval, da se je bojda na začetku prejšnjega stoletja dalo preiti po hrastovem gozdu od enega do drugega konca tega danes tako golega otoka. 11. Od drugih zanimivosti še omenjamo spis št. 16 iz l. 1846, v katerem poroča Ressel o pravdi občine Motowm proti državnemu erarju zaradi lastnine nekega gozda. Ressel priporoča poravnavo; podobno mnenje zastopa tudi o podobnem primeru pravde za istrski gozd Vidorno. S finančno upravo je imel Ressel opravka, ko je kljub redni spremnici zahtevala (spis 119 z dne 24. 2. 1847) plačilo daca (»dazio« - mitnine) za prevoz stavbnega lesa iz gozda Panovec. Ressel pravi odločno: Ta les ne bo plačal daca ( >>Questo legname non paghera dazio«). Več spisov se tudi nanaša na nekaj takšnih papirjev ( »Stempelbogen«), ki so se po nesreči zlepi li in postali neuporabni. 12. Povsem nepričakovano smo naleteli v dnevniku na dve Resslol'i iznajdbi. V spisu št. 112 brez naslovnika in datuma (vsekakor izvira iz l. 1847) je izdelan načrt za parnik z visokotlačnim (pamim) strojem za tlak 30 funtov, pri čemer zaenkrat ni razvidno, ali na crn2 ali morda tedaj veljavni col (palec) (»Projekt fi..ir Dampfschiff mit Hochdruckmaschine von 30 Pfundkraft«). Ta parnik, ki naj bi zmogel hitrost treh nemških milj (22.261,32 m) v primerjavi s hitrostjo 6 itali- janskih milj (nekaj nad 11 km), doseženo pri uradni poskusni vožnji Resslove Civettc l. 1829 v Trstu, naj bi veljal 30.000 goldinarjcv, če bi bil izveden brez Juksusa ( ))ohne Luxus ausgefiibrt«), letni stroški obratovanja pa naj bi znašali 10.332 gold. žal v kratkem presledku med likvidacijo ljubljanske razstave in odpravo razstav- nega gradiva v Piran nisem utegnil izpisati več podatkov iz tega zanimivega pred- loga. Vendar ima dunajski Tehniški muzej posneto vso vsebino dnevnika na mikro- film, ki bi omogočil ugotovitev celotnega besedila. Z drugo vlogo št. 192 z dne 13. 6. 1847 pošilja Ressel Vrhovnemu mornariškcmu poveljstvu sicer znani dendrometer za merjenje dreves v Trnovskem gozdu in v Istri ( »denrometro per la misurazione degli alberi a Ternova ed in Is tria«), in sicer tako orodje kot opis ( »Sirumento e opuscolo«). Dnevnik vsebuje še več izkazov o posekanem in odpeljanem lesu ter več potnih računov, pred katerimi (časovno) se pogosto pojavljajo Resslove prošnje za izpla- čilo predujmov za potne stroške, ki so dosegali pogosto precejšnje vsote. 13. Spisi so večinoma pisani v italijanskem jeziku, zlasti najštevilnejši med njimi, namenjeni Vrhovnemu mornariškemu poveljstvu v Benetkah ter divizij- skemu poveljstvu drugega pomorskega okrožja v Trstu. Več spisov je tudi name- njenih arzenalu v Benetkah in njegovim oddelkom. Nemško so pisani spisi za organe zunaj Primorske, potem spisi, namenjeni očitno Slovencem na Goriškem, včasih pa se pojavlja za isti organ raba nemščine in italijanščine. Stevilni spisi so naslovljeni na gozdne in rentne urade v Gorici in v Motovunu. Ker gre le za koncepte, seveda niso napisani tako vzorno, kot bi jih bil napisal Ressel kot nekdanji profesor kaligrafije na gimnaziji v Novem mestu, ki je tedaj po informaciji Iva Pirkoviča napisal latinsko besedilo na spomenik, ki naj bi se postavil ob pripravljeni obnovitvi kolegialnega kapitlja v Novem mestu (1818) s podpisom »Auct. M. C. Script. Josef Ressel« (Zbornik SM 1912, str. 23), marveč vsebujejo številne popravke in dodatke. Zato je ugotovitev dokončno odposlanega in brez dvoma odlično napisanega besedila zvezana s precejšnjimi napori. Upošte- vati je treba tudi številne kratice v italijanskem in nemškem besedilu. 339 Vsekakor bi kazalo razrešiti v miru in vsaj deloma ponatisniti besedilo Res- slovih, v dnevniku vsebovanih spisov. Pri tem bi se našli najbrž nekateri, tukaj neomenjeni, vendarle pa še dandanes pomembni podatki, ki bi nam dali še popol- nejšo podobo njegovega vsestranskega delovanja ter prikazali stanje in probleme predvsem primorskih gozdov. Prof. dr. Vladimir Murk o Obrtno kovinsko proizvodno in remontna podjetje >> HOVINARSHA'< VRHNIKA izdeluje: Specialne karoserije za potrebe gozdarstva z vso opremo za prevoz hlodov. Karoserije opremljamo z ročicami na zračni sistem odpiranja. Montiramo in vzdržujemo dvigala heab za nakladanje hlodov. Izdelujemo specialne klešče za nalaganje hlodov. Popravljamo vozila vseh vrst za potrebe gozdarstva. Telefon: Vrhnika 70-043 Telegram: »Kovinarska« Vrhnika