KRALJEVINA JUGOSLAVIJA
UPRAVA ZA ZAŠTITU
Razred 40 (3)
INDUSTRISKE SVOJINE
Izdan 1.Juna 1930.
PATENTNI SPIS ŠT. 7075
Fried. Krupp Aktiengesellschaft, Essen, Nemčija.
Kemično neutralne zlitine chrom- ali chrom- nikel- jekla.
Prijava z dne 9. oktobra 1929.	Velja od 1. januarja 1930.
Zahtevana prvenstvena pravica z dne 26. junija 1929. (Nemčija)
Izkušnja je pokazala, da dosedaj kot kemično obstojne uporabljene austenitične zlitine chrom-nikel-jekla niso več obstojne n. pr. proti napadu kislinskih ali solnih raztopina, t. j. da postanejo n pr. lomljive, ako so n. pr. pri zvarjenju posameznih gradbenih delov — prestale kalilni obdelavi odgovarjajoče ogrevanje na pribl. 500 do 800'’C. Predlagalo se je že z dobrim uspehom, uporabiti v svrho izdelovanja predmetov iz austenitičnih zlitin chrom- nikel- jekla, katere so bodisi pri izdelovanju, bodisi med obratom izpostavljene ogrevanju, ki odgovarja kalilni obdelavi, austenitične chrom-nikel-jeklove zlitine, čijih vsebina ogljika je znižana pod 0.07°/o- Izum ima namen, podati tehniki drugo rešitev te naloge, pri kateri se izogne tehnični teškoči neobhodnega znižanja vsebine ogljika na zelo male vrednosti. Ta namen se glasom izuma doseže s tem, da se austeniličnim chrom-nikel-jeklo-vim zlitinam, n. pr. takim z 18—25% chro-ma in 7—12% nikla, prilegira v svrho pre-prečenja lomljivosti pod vplivom ogrevanja na približno 500 do 800°C zlitinska komponenta (n. pr. titan ali vanadij), ki se z enim delom v avstenitični osnovni masi raztoplenega ogljika kemično stabilno veže. Razmerje podane zlitinske komponente z ogljikom se pri tem prednostno odredi tako, da se ogljik praktično veže na zlitinsko komponento.
Poizkusi z dvema chronvnikel-jeklovima zlitinama, ki vsebujeta približno 180/0 chro-
ma, 9% nikla, 0.12% ogljika in 0.5 odn. 2% vanadija, so pokazali, da so jeklove zlitine take vrste proti jakim kemičnim napadom popolnoma obstojne tudi še potem, ko so bile izpostavljene ogrevanju na približno 500 do 800°Ć. V svrho raziskovanja sestave podvzeta merjenja magnetične nasičenosti so pri tem pokazala, da ne leže vrednosti magnetične nasičenosi v hitro o-hlajenem in nato kalenem stanju bistveno nad vrednostim! magnetične nasičenosti v samo hitro ozlajenem stanju. V svrho primerjanja naj bo omenjeno, da leže odgovarjajoče vrednosti vanadija-prostega ausle-nitičnega chrom-nikel-jekla v kalilnem območju od 500 do 800 C mnogo višje nego v ohlajenem slanju. Dejstvo, da so vrednosti nasičenosti v kalenem in v hitro o-hlajenem stanju — v nasprotju z vanadija-prostimi chrom- nikel-jekli — praktično enake, dokazuje, da zamore pri vanadij-vsebu-jočih chrom-nikel-jeklovih zlitinah kalenja mnogo manj spreminili karakter osnovne mase nego pri odgovarjajočih vanadija-prostih chrom-nikel-jeklovih zlitinah. Vzrok temu pojavu leži po mnenju izumitelja v naslednjem:
Prisotnost vanadija ali titana ali zmesi obeh povzroča, da se skoro ves ogljik veže na vanadij odnosno titan na tak način, ki ne dopušča dvoma o kemički trdnosti zlitine, tako da je nato v ostalem austeni-tična osnovna masa praktično prosta raztopljenega ogljika, ki se potem tudi pri o-
Din. 5.
grevanju zlitine na približno 500 do 8002C ne prevede v drugo obliko, ki bi povzročila lomljivost zlitine.
Merjenja potencijala, izvršena z obema vanadij-vsebujočima chrom-nikel-jeklovima zlitinama so pokazala, da te zlitine tudi po kalenju na oribližno 500 do 800°C poka-zujejo pri merjenju v 50/0'm raztopini žveplene kisline sobne temperature, katera kislina je potom evakuiranja praktično osvobojena od kisika, potencijal, ki leži nad potencijalom vodika, dočim kažejo odgovarjajoče chrom-nikel-jeklove zlitine brez vsebine vanadija po kalenju pod sicer enakimi okoliščinami potencijal, ki leži pod potencijalom vodika. Dodatek vsebine vanadija povzroči torej zvišanje potencijala preko onega od vodika in s tem zvišanje kemične trdnosti, ki napravi te zlitine odporne proti zelo ostrim napadom kemičnih agencij in zlasti prepreči pri kemičnih napadih sicer vršeče se nastopanje lomljivosti pod učinkovanjem kabine obdelave.
Na primeren način se je preizkušalo tudi dvoje chrom-nikel-jekl, ki vsebujeta približno 18% chroma, 9% nikla, 0.12% ogljika in 0.5 odn. 20/0 titana. Rezultati raziskovanj so v vsem bistvenem odgovarjali rezultatom, ki so v predležečem podani za chrom-nikel-vanadij-jeklove zlitine.
Patentni zahtevi:
1.	Kemično neutralne chrom-nikel-jeklove zlitine, označene s tem, da vsebujejo vsaj eno zlitinsko komponento, ki se kemično stabilno veže z ogljikom.
2.	Jeklova zlitina po zahtevu 1, označena s tem, da je razmerje zlitinske komponente (n. pr. Si ali Va) in ogljika odrejeno tako, da se ogljik praktično veže na zlitinsko komponento.
3.	Jeklova zlitina po zahtevu 1 ali 2, o-značena s tem, da vsebuje pri manj kot 1% ogljika približno 18 do 25% chroma, 7 do 127o nikla in do 6°/o zlitinske komponente, kakor vanadija ali titana.
4.	Jeklova zlitina po zahevu 1 do 3, o-značena s tem, da vsebuje 0.07% do 0.2% ogljika, približno 18% chroma, pribl. 80/0 nikla in pribl. 0,1 do l0/0 titana.
5.	Jeklova zlitina po zahtevih 1 do 3, o-značena s tem, da vsebuje 0.07% do 0.2% ogljika, pribl. 18% chroma, pribl. 8% nikla in pribl. 0.3 do 2% vanadija.
6.	Jeklova zlitina po zahtevih 1 in 2, o-značena s tem, da vsebuje 12 do 40% chroma, do 0.2% ogljika, do 1% htana odn. 2% vanadija.