List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.	
48. étevilka	JToliet. Illinois. S. novembra 1907	Letnik XVI
IZID RAZNIH DRŽAVNIH VOLITEV.
V New Yorku spet Tammany na konju, Hearst poražen; republikanci zmagali v Pa.
V CLEVELANDU TOM JOHNSON
Štrajk “suspendiran”.
New York, 6. nov. — V današnjem zborovanju tukajšnje podružnice od telegrafiškc zveze je bilo sklenjeno, “suspendovati” štrajk, ki je trajal izza dne 12. avgusta.
Chicago, 111., 7. nov. — Telegrafiški štrajk je končan. Po 13 tedenskem hudem boju, ki se ga je udeleževalo
15,000	trgovskih telegrafistov po vsej deželi, so štrajkarji šklenili vrniti se na delo. Štrajk je izgubljen.
V PREPREÙENJE DENARNE STISKE.
Raznoteri predlogi, kako bi se omo gočila stalnost ameriških financ.
VLADNA OSREDNJA BANKA.
V državi Illinois zelo napredovala prohibicija.
New York, 6. nov. — Včerajšnje volitve v raznih državah v deželi so se vršile povsem mirno.
Ob 11. uri sinoči je bil izid približno sledeči:
Massachusetts—Republikanec Guild, sedanji guverner, je bil zopet izvoljen s kacimi 75,000 glasovi večine. Njegova večina leta I9°4. je znašala 30,233.
New Jersey — Volivna poročila dohajajo prav počasi. Videti je, kakor bi bil demokrat Katzenbach s kacimi 10,-000 glasovi večine izvoljen guvernerjem. Leta 1904. je imel republikanski kandidat večino 31,000.
Pennsylvania — Izvoljen je bil republikanec Sheatz z ogromno večino 175,000 glasov državnim blagajnikom. Leta 1906. je znašala večina republikanskega blagajniškega kandidata 48,-235-
Država New York — Izvoljena sta Edward Bartlett in William Bartlett, sporazumljena kandidata združenih demokratov in republikancev za sedeže v prizivnem sodišču, in propadla sta kandidata neodvisne zveze (Independent League).
Mesto New York — Zmagali so Tammany-kandidatje nad republikanci in neodvisno ligo z večino od 30,000 do 40,000 glasov.
Rhode Island — Higgins, demokrat-' ski kandidat za guvernerja, je bil zopet izvoljen z večino 2307 glasov.
Maryland — Ves demokratski tiket, s sodnikom Crothersom kot kandida- . torn za guvernerja na čelu, je bil izvo- 1 ljen z večino 7,000 glasov. Postavo- ' dajstvo je. demokratično. Bivši guverner Smith (>o izvoljen zveznim senatorjem.
Kentucky — Ves republikanski tiket, z A. F. Wilsonom kot guvernerskim kandidatom na čelu, je bil izvoljen z večinami od 8,ooo do 15,000.
Mississippi — Noel je izvoljen guvernerjem, ker ni imel nasprotnika.
Illinois.
Chicago, 111., 6. nov. — Prohibicija se je hudo zagozdila v državi Illinois pri včerajšnjih volitvah. Sedemnajst i okrajev (countyjev) se je izreklo z večino glasov proti salunom, in izid je bil navdušeno pozdravljen.
To se je posebno pokazalo v Mound City/kjer je 500 žensk in otrok korakalo po cestah, prepevajoč nabožne zahvalnice in pozivajoč volivce, da naj izženejo salune. Ti prizori so se ponavljali z enako gorečnostjo v drugih mestecih, kjer je vprašanje o žga-njinah nadkrililo vsa druga.
V Jacksonvillu so ženske vozile svoje može na volišče in ko so doznale, da bo vsled izida moralo dvaintrideset salunov zapreti svoja vrata, je bila sklicana božja služba v mnogih cerkvah za nocoj.
Cleveland, O.
Cleveland, O., 6. nov. — Po sedaj popolnoma predležečih volivnih poročilih je bil sedanji župan Tom Johnson z 9313 glasovi večine včetrtič zopet izvoljen in ž njim ves demokratski tiket; Johnson je prejel 4^,339 glasov in njegov protikandidat, republikanec Burton, 39,026. Mestni zbor obstoja sedaj iz 25 demokratov in 7 republikancev.
“Tom” Johnson je torej zmagal. Vo livci so vedeli, da bode znižana voznina po cestnih karali, pa naj zmaga kdorže. A Johnson je več obljubljal, znižanje posamezne voznine na 3c. Burton pa je ponujal sedem voznin za 25c.
Volivni boj in priprave nanj so bile
velikanske.
Panamski kanal.
Washington, D. C., 5. nov. — Predsednik komisije za Panamski kanal, polkovnik Goethals, poroča, da je bilo meseca oktobra nanovo nameščenih pri kanalski gradnji 664 delavcev iz Evrope in 119 iz Zapadne Indije. Skupaj je sedaj zaposlenih pri gradnji kanala 29,845 ljudi.
Jabolka.
New York, 6. nov. — Jabolčna letina je zelo zaostala za lansko. “American Agriculturist” jo ceni na 24,-000,000 sodov. V zapadnem New Yorku, v Michiganu in v vsem jugo-zapadu bo dala komaj povprečno letino, a v državah Kansas, Missouri in Nebraska zelo neznatno. Samo novo-»ngleške države dado dobro letino.
Za premogarje.
Pittsburg, 2. nov. — “Pittsburg-Buf-falo Coal Co.”, ki je osnovana z glavnico $3,000,000, je že kupila kacih 14,-000 akrov premogove zemlje blizu Zol larsvilla v Washington county in začela vrtati dva ogromna rova, ki bosta baje največja na svetu. Družba bo nadalje takoj začela graditi rudarsko mestece, kjer bo lahko stanovalo začasno kacih 5000 delavcev. V enem letu bo mestece baje štelo 10,000 do
15,000	prebivalcev.
Taft se vrne.
Manila, Filipini, 5. nov. — Vojni tajnik Taft je opustil svoje potovanje nazaj čez Evropo in se vrne naravnost do Pacifiške brežine. Dne 9. novembra zapusti Manilo s praporno ladijo “Rainbow” od vzhodno azijskega bro-dovja. Najprej se poda v Yokohamo in odtam v San Francisco. Potni načrt je izpremenjen vsled nedavnih dogodkov v Vladivostoku, kjer so judovski agitatorji nahujskali mornarje k uporu.
Oropali vlak.
Omaha, Neb., 6. nov. — Malo pred svitom so trije nakrinkani razbojniki oropali brzovlak Rock Island-železni-ce. Roparji so šli skozi takozvano “Chair Car”, oropali v tem vagonu vsacega potnika, preteč vslužbencem na vlaku z revolverji in so utekli tako, da so poskakali z vlaka. Roparji so po skušali priti tudi v spalni vagon, a ta je bil zaprt.
Železniška nesreča.
Waterloo, la., 6. nov. — Dvanajst oseb je bilo usmrčenih in dvanajst drugih hudo ranjenih, ko je blizu Nor-risa, Iowa, severno vozeč ekspresni vlak Rock Island-železnice skočil s tira in se potem zaletel ob tovoren vlak, stoječ na stranskem tiru. Nesreča se je pripetila opoludne. Ekspresni vlak je drdral z največjo hitrostjo, ker je imel deset minut zamude, ^i ponesrečene so bili v kadilnem vozu.
Rusko prebivalstvo.
Petrograd, 4. nov. — Ljudsko štetje na Ruskem izkazuje 151 milijonoV prebivalcev. Leta 1857 je štela država le 74 in pol milijona prebivalcev, torej se je število prebivalstva v 50 letih več ko podvojilo. Petrograd šteje 1 in pol milijona prebivalcev, Moskva 1,310,-000 in Varšava 848,000 prebivalcev.
Mirovna konferenca.
Managua, Nikaragua, 5. nov. — Gg. Zelaya, Davila in Figuero, predsedniki Nikarague, Hondurasa in Salvadora, bodo imeli jutri konferenco v Amapali z namenom, da se ukrene vse potrebno za trajen mir v Osrednji Ameriki.
"Štirje kralji”.
London, 4. nov. — V tem mesecu bodo nič manj nego štirje vladarji tujih dežel gostje angleškega kralja Edvarda, namreč: cesar Viljem, španski kralj Alfonz in kraljica Viktorija, norveški kralj Haakon in njegova soproga kraljica Maud ter portugalski kralj Don Carlos, ki se udeleži ženitve Špan skega princa Don Carlosa s princezi-njo Lujizo de Orleans.
Moderno gledališče.
Berolin, 3. nov. — Pred nedavnim časom so otvorili v Charlottenburgu gledališče, posvečeno samo Schillerju in zato noseče tudi njegovo ime. To gledališče je prvo, ki nima lož in galerij. Dvorana je zgrajena popolnoma amfiteatralno ter je povsem napolnjena s sedeži tako, da morejo vsi gledalci nemoteno in udobno videti na oder, Z odstranjenjem lož in galerij so odpravljene tudi vse družabne razlike, ker stanejo vsi sedeži enako; z vso pravico bi se torej smelo nazivati gledališče tudi demokratsko kateksohen.
Posebna kuhinja za jude.
Berolin, 5. nov. — Severonemški Lloyd je sklenil, na svojih prekoat-lantskih črtah ustanoviti posebno kuhinjo za jude, tako da bodo imeli privrženci te vere svoje jedi kuhane bolj “po jeruzalemsko” — s česnom.
Po vzorcu Angleške banke. Ali je mogoča v Združ. državah?
•
Washington, D. C., 6. nov. — Potreba postavodajnih naredeb v pre-prečenje denarne stiske v kritičnih časih vzbuja mnogo pozornosti tako v upravnih krogih, kakor tudi med senatorji in kongresniki, ki so že dospeli semkaj, ozir. bivajo tu začasno. Bančni priglednik Ridgely zelo odkrito poudarja nujno potrebo večje elastičnosti ali prožnosti denarju, ki je med ljudmi. V svojem prihodnjem letnem poročilu bo zopet priporočal, da naj imajo narodne banke, obstoječe najmanj dve leti, nedotakljivega prebitka najmanj 20 odstotkov svoje glavnice ter v zlati zalogi 25 odstotkov, če so banke rezervne ali založne, sicer pa najmanj 15 odstotkov v zvezni blagaj-nici. Zlati rezervni bankovci se imajo obdačiti s postopnim davkom, začenši po 2J2 odstotka, da se potem bankovci lahko avtomatično umaknejo, bržko finančni položaj več ne opravičuje prevelikega obteka ali kroženja.
Blagajniški tajnik Cortelyou bo tudi v svojem letnem poročilu priporočal tozadevnih postavodajnih naredeb, a kakih, o tem še molči.
Banka Združ. držav?
Izkušeni finančniki priporočajo napravo banke Združ. držav, po vzorcu Angleške banke. Pravijo, da je tak zavod potreben, da se ameriške finance postavijo na enako stopnjo z evropskimi, in še posebno zato, da se Združ. državam bolje omogoči, ščititi svojo zlato zalogo. Poudarjajo, da se ob časih finančne stiske zakladnica vedno poteza v vrtinec, dočim ista ob drugih časih ne more nič vplivati. Ako bo stavljen predlog za napravo take vladne osrednje banke v kongresu, se utegne dvigniti vihar opozicije, in manjkalo ne bo namigavanja na bivšo “Bank of the United States”, proti kateri je v tridesetih letih predsednik Jackson tako ostro nastopal. Vsekako pride vprašanje o vladni osrednji banki spet na dnevni red.
Počasi bo že bolje.
Washington, 5. hov. — Blagajniški uradniki zagotavljajo, da se položaj denarnega trga po poročilih iz vseh velikih mest od dne do dne boljša. Vsepovsod v deželi skrbe narodne banke za pomnožitev svoje gotovine.
Nedelja v Kansas City.
Kansas City, Mo., 3. nov. — Še nikdar v zgodovini tega mesta se ni nedeljski mir tako strogo vzdržal, kakor danes. Svoje prodajalnice so imeli zaprte vsi trgovci, ki so doslej kljubovali sodniku Wallace-u, kateri hoče pro-izvedbo nedeljskih postav prisiliti. Današnji nedeljski mir je bil prisiljen s tem, da je bilo veliko število radi kršitve nedeljskih postav obtoženih o-seb v soboto dejanih v zapor in izpuščenih samo proti poroštvu od $600 do $1,000.
Indijanci nočejo delati.
Washington, 2. nov. — V Beli hiši so imeli sinoči predsednik, tajnik notranjih zadev Garfield, pomožni tajnik vojnega urada Oliver in komisar za indijanske zadeve Leupp posvetovanje, v katerem so se razpravljali zadnji nemiri med Ute-Indijanci v Severni Dakoti. Gospod Leupp je dokazal, da se je tem Indijancem dvakrat ponujala prilika, dobiti dobro delo pri železniški gradnji, a da so rdečekožci ponosno odklonili delati, marveč priča kujejo, da bo vlada zanje skrbela. Teh zadnjih misli pa nikakor niso v Wash-ingtonu, in konferenca je sklenila, pripraviti Indijancem še eno priliko za dober zaslužek, a če tudi to odklonijo, se prepuste rdečekožci svoji usodi in se jim dovoli, rajši trpeti glad, nego delati. Od 370 Utov v Severni Dakoti je 200 mož in starejših mladeničev, sposobnih za boj, zato bo začasno nameščen oddelek vojakov na indijanski reservaciji.
Važna konferenca.
Washington, D. C., 4. nov. — Predsednik Roosevelt se je danes dalje časa posvetoval z R. S. Garyjem, predsednikom “United States Steel”-kor-poracije in Henry Phiposom. Državni tajnik Root je prisostvoval konferenci I v kateri se je baje podrobno razpravljala f nančna stiska.
Zlato dohaja.
New York, 5. nov. — S parnikom “Kronprinzessin Cecilie” je dospelo danes $8,000,000 nemškega in angleškega zlata, in “Lusitania”, ki se pričakuje jutri, donese semkaj~"$io,ooo,-000 v angleškem zlatu.
To je prava zlata povodenj, ki utegne sedaj nekaj časa trajati, posebno ko se začne šele razpošiljati žito in bombaž v Evropo.
Velika naročba.
New York, 4. nov. — Trust za jeklo (United States Steel Corporation) je prejel od upraviteljstva japonskih državnih železnic naročilo,tako hitro kot mogoče oskrbeti 12,000 ton tračnic po $30 tono (od tovarne).Cena je za $2.00 višja nego tržna cena in je bila dovoljena, da se zagotovi hitra dobava.
Slaba za vinopivce.
New York, 4. nov. — Tukajšnji vladni zastopniki raznih vinorodnih dežel evropskih so bili obveščeni, da so vinske letine na Francoskem, Portugalskem, Španskem, Nemškem, Ogrskem Italijanskem in Švicarskem vsled povodnji zelo zaostale proti lanskemu letu.
Leopold Halmar, ameriški zastopnik združbe ogrskih vinorejcev je bil od ogrskega trgovinskega ministra v Budimpešti obveščen, da znaša vinska letina letošnja samo 50 odstotkov povprečne letine in da so cene že za 65 odstotkov poskočile.
Francoska vinska letina je vsled povodnji na južnem Francoskem za 80,-000,000 galonov manjša nego lani in je v celi deželi komaj povprečna.
Zopet zarota na Srbskem?
Belgrad, 2. nov. — Artiljerijski stotnik Stojanovič in podpolkovnik Količ v Nišu sta bila prijeta zaradi veleizdaje. Postavljena bosta pred vojno sodišče. Pri blagajniški reviziji zaprtega blagajnika so pogrešili i5,oocj frankov. Kompromitirani so tudi drugi častniki. Policija je zasledila zaroto, ki ima namen, da uvede vojaško diktatu,*.., pahne kralja s prestola in prežene prestolonaslednika.
Sv. oče zdrav.
Rim, 4. nov. — Uradno glasilo vatikansko izjavlja, da so govorice o nezadovoljivem zdravju sv. očeta, razširjene po časopisju, popolnoma neutemeljene, nasprotno se papež počuti prav dobro.
Pravda Nasi.
Rim, 5. nov. — Danes se je začela pravda proti bivšemu naučnemu ministru signor Nuncio Nasiju, ki je obtožen sleparstva v velikem. Vlada je oskrbela vse oprezne naredbe, da vzdrži mir in red, ker je pričakovati demonstracij odstrani Nasijevih pristašev, posebno njegovih ožjih rojakov.
“Španski kraljevič”.
London, 5. nov.—-Iz dobropoučene-ga diplomatskega vira je doznano, da je otrok, ki je zadnjič s špansko kraljevsko dvojico dospel semkaj in imel biti baje kraljevič, bil v resnici pod-taknenec in da je španski prestolonaslednik prišel nekaj dni preje v London, nego njegovi starši. To se je baje zgodilo, ker so se bali anarhiškega naklepa na vlak, v katerem sta se nahajala kralj Alfonz in kraljica Viktorija; in ko bi se naklep posrečil, potem bi storil smrt tudi kraljevič, ki bi imel sopotovati. Da se to prepreči, je moral drug otrok igrati vlogo kraljeviča (princa Asturskega) in ta je bil poslan nekaj dni poprej naravnost v Lon don pod velikim spremstvom. Da se pa zabrani poznejši napad na istovnost prestolonaslednika, so o tej zadevi sestavili važno državno listino, podpisano od vseh ministrov in druzih dostojanstvenikov in sedaj spravljeno v tajni državni pismohrani. Potovanje nazaj se ima istotako vršiti.
Veliki knez — duhovnik.
Dunaj, 3. nov. — V Bozen-Griesu je bila preteklo sredo odkrita spominska plošča na vili Peratroncz. V tej vili je stanoval preteklo leto rimsko-katoli-ški duhovnik Ivan Baleisiis. On je umrl v Griesu ter je ookopan na rim-sko-katoliškem pokopalflču. Na soo-minski plošči stoji napisano: “V tej hiši je stanoval od 12. marca do 14. maja 1906 rimsko-katoliški duhovnik Ivan Baleisiis, rojen veliki knez Sergej Mihajlovič iz Rusije, umrl 14. maja 1906 ter je v Griesu pokopan”. Be-leisiis je bil prognan z ruskega dvora in je nato postal katoliški duhovnik. šele po: njegovi smrti, se je izvedelo za njegov visoki rod.
AVSTRIJSKI
PRORAČUN,
Ministrski predsednik svari poslance, naj omejujejo ljudske zahteve.
CESAR SE POČUTI IZBORNO.
Socialni demokrati proti podržavlje-nju premogovnikov.
Dunaj, 6. nov. -—- Proračun državnih dohodkov in stroškov za 1908 je bil danes predložen poslancem državnega zbora. Predvidni stroški so proračun j eni na $428,772,000, dohodki na $429,154,000.
Finančni minister je izjavil, da je gospodarski in finančni položaj avstrijski dober, a je svaril pred prevelikimi zahtevami iz državne blagajnice.
Dunaj, 5. nov. — Pričakovana ministrska kriza je rešena v smislu za Čehe ugodnem. Čehi obdrže dve ministrstvi. Dosedanji predavajoči svetnik v poljedelskem ministrstvu baron Pra-žak postane poljedelski minister namesto bivšega ministra grofa Auersperg, dočim ostane dr. Pacak češki minister-rojak. Poljski minister-rojak dr. grof Dzieduscycki je vložil prošnjo za odpust radi razprtije v Poljskem kolu.
Kakor poročajo iz Prage, je tam neka ameriška čistilna družba nakupila štirideset tisoč vreč ogrskega sirovega sladkorja.
Ta “naval” ali napad ameriškega trusta za sladkor je skrajno neprijetno iznenadil politične in kupčijske kroge.
Cesar zdrav.
Dunaj, 5. nov. — Cesar Franc Jožef je danes sprejel prvikrat izza svoje zadnje, komaj prestane bolezni ministrskega predsednika barona Becka. Ta mu je poročal o rešitvi ministrske krize in o verjetnem nadaljnjem razvoju položaja.
Franc Jožef in Viljem.
Berolin, 6. nov. — Cesar Viljem in cesar Franc Jožef sta bila v jako prijateljski brzojavni zvezi. Cesar Viljem je sporočil avstrijskemu vladarju brzojavnim potom izraz svojega prisrčnega veselja nad srečnim ozdravljenjem od večtedenske bolezni. Obenem je cesar Viljem izrazil upanje, da bo v nedaljnem času spet videl prijatelja in zaveznika v polnem zdravju in čvrstosti.
Cesar Franc Jožef se je najprisrč-neje zahvalil za posebno pozornost, ki mu jo je izkazoval cesar Viljem, in je pristavil, da se nahaja na poti popolnega okrevanja.
Proti podržavljenju premogovnikov.
Dunaj, 4. nov. — Proti predlogu nemškega radikalca Krausa glede na po državljenje čeških premogokopov z o-zirom na sedanjo draginjo premoga je govoril nemški socialni demokrat Reumann, češ, da bi imeli po podržavljenju le lastniki korist. Socialna demokracija bi ne imela ničesar proti predlogu, če bi država po ekspropria-ciji podržavila premogokope. Tudi Sternberg se je oglasil proti. Država ne more obenem biti nadzorovalni organ in podjetnik. Ne bomo imeli dobička po podržavljenju, pač se pa poveča moč vlade. Nobena avstrijska vlada pa še ni nastopila za splošni blagor širših slojev, marveč le za korist dvora in pa za koristi posebnih dvornih oderuhov. Pripomogli bi vladi do velikanske politične moči. Še bolj bi se potopila v socialnodemokratično armado, ker bi socialna demokracija s stavkami vedno regulirala premogovo produkcijo. Politična vladna moč bi se obrnila v prvi vrsti proti kmetom. Država bi pa nastopila tudi kot trgovec. Gospod, ki je videl premog le, ko smrdi v peči, lahko govori o takem vprašanju. Med premogom in premogom je pa razloček. Le pomislite, avstrijska država, ki je v mojih očeh najbolj koruptna, kar jih je še bilo, kot prodajalec premoga. Politični papeži bodo dobili zastonj najboljši premog, širše množice pa ne bodo dobile premoga, marveč črno kamenje.
Nova vojska?
Frankfurt, Nemčija, 3. nov. — “Frankfurter Zeitung” poroča iz New Yorka: List “Sun” je objavil dolgo brzojavko iz Washingtona, v kateri se razpravlja, s koliko naglico se Roosevelt pripravlja na vojno z Japonsko List pravi, da odpotuje vse ameriško brodovje na Filipine, kamor pošiljajo tudi tope velikega kalibra in podmorske mine. Pomorski upravi japonska in ameriška delati z vso naglico. “Sun” pravi, da dela Roosevelt take priprave, kakor jih je pred vojno s Špansko nasvetoval McKinley.
ZAPOSLENCEM
ILLINOIS STEEL-KOMPANIJEI
Ker so tekoči denar (currency) tako naglo in nepričakovano odvzeli iz splo snega kroženja v mestih New York, Chicago in drugod, je navadno izplačevanje v gotovini na plačilne čeke za zaslužek začasno ovirano. Ta nepri-lika posebno prizadeva večja podjetja z mnogoštevilnimi delavci. In tako tudi Illinois Steel-kompanija ni vstanit dobiti zadostnega tekočega denarja, da bi v gotovini izplačala vse zaslužke svojim delavcem na prihodnji plačilni dan, dasi ima omenjena kompanija velikih bančnih hranil. Zaraditega je kompanija sklenila, da bo na prihodnji plačilni dan izdala čeke za približno dvajset odstotkov zaslužka vsakemu zaposlencu, in te čeke bo v gotovini izplačala naznačena banka kakor navadno; a preostanek zaslužka pa bo kompanija izplačala s čeki v manjših zneskih, ki jih bo zamenjala obračunska tvrdka “The Chicago Clearing House”. Te kompanijske čeke, ki zanje jamčijo kompamjska bančna hranila in “Chicago Clearing House”, bodo brez dvoma smatrali in sprejeli kot gotovino grocerji, mesarji in drugi trgovci sploh, v plačevanje nakupov; in sprejme jih tudi kot hranilo vsaka ban ka v mestu.
Mislimo, da bo ta začasna izpre-memba delala le malo preglavice našim zaposlencem, ker ni uvedena vsled pomanjkanja gmotnih sredstev, ampak edinole zato, ker banke začasno niso vstanu dajati na razpolago dovolj tekočega denarja. Ta začasna neprili-ka bode kmalu odpravljena, ker se je že vse potrebno ukrenilo, da pride zlato in drug tekoči denar iz inozemstva in od vlade; in tudi bodo narodne banke nemudoma izdale dovolj dodatnih bankovcev po tozadevni postavi.
Upamo in pričakujemo, da bodo naši zaposlenci splošno pripoznali in ve- » deli ceniti trud, ki si ga je kompanija prizadela, da je odvrnila nepričakovane ovire, ki jih je povzročilo začasno pomanjkanje tekočega denarja v deželi.
E. J. Buffington, predsednik.
Vrla rojakinja umrla.
Chicago, 111., 7. nov. — Rojakinja Katarina Gregorič jc umrla v torek, dne 5. t. m., ob Ti. uri zvečer zn srčno hibo. Pogreb bode jutri, to je v petek dopoludne ob 9. uri s črno sv. mašo v slovenski cerkvi sv. Štefana. Pokojnica je bila članica K. S. K. J. Njen soprog je g. Anton Gregorič, 'za razvoj in napredek tukajšnje slovenske naselbine velezaslužen rojak.
John Mitchell.
La Salle, 111., 6. nov. — Okrevanje predsednika premogarske zveze, John Mitchella, ki je bil zadnjič operiran na slepem črevesu, zadovoljivo napreduje, in sedaj je trdno upati, da popolnoma ozdravi, d:,.' j: I. med življenjem in smrtjo.
Žrtvi svojega poklica.
Ironton, O., 5. nov. — John Kaiser in Arthur Bailey sta bila v premogovniku Lawrence Furn.tce-kompanije, 10 milj od tukaj, usmrčena po skriljev-cu, ki se je zrušil nanju. Trupli sta bili grozno okrnjeni.
Dijaške sirovosti.
Hancock, Mich., 5. nov. — O hudem slučaju dijaške norčije (hazing) v javnih šolah hancoških so bile danes obveščene oblasti. Velikošolci so baje nekaterim sošolcem izdrli zobe in prvim zapretili, da jim iztržejo jezike, če se o tem pritožijo. Ena izmed žrtev leži težko bolna doma, ker so pretrgane čeljusti strašno otekle:
Naznanilo!	
Nižje podpisani tem potom	n a zn a-
njam občinstvu, da sem sprejel kandidaturo na republikanskem tiketu za oglednika mrličev (County Coroner)	
za okraj Will (County).	
Dr. E. J, Higgins.	
Joliet, 111.	46-10
Razprodaja mesa v soboto dne 9. novembra	1907.
Najboljše šunke, funt po		.. 12 y¿c
Izvrstna slanina, funt po		....14c
Svinjina, funt po		.... IOC
Svinjska stegna, funt po		.... 13c
Svinjska plečeta, funt po		
Svinjske lobasc, sveže, po....		9C
Govedina za pečenko, funt po		8c
Govejska reberca, funt po...	
Govedina za kuhanje, funt po.....5c
Govedina brez kosti, funt po.....8c
Sirloin Steak, funt po.......I2)4<:
Round Steak, funt po............12c
Flank Steak, funt po...........*N8c
Teletina za pečenko, funt po..  Ilc
Teletina v kosih, funt po.....1
¡Teletina za kuhanje, funt po.....00
BUEHLER BROS. CO.
104 N. Chicago St.	Joliet, 111.
Joliet, 111., 6. nov. — Hud udarec je prizadela neusmiljena usoda velespoštovani rodbini g. Antona Nemanicha, našega aldermana, in posebno še zadnjemu. Včeraj, to je v torek, dne S. t. m., je namreč nenadno zaspala v Gospodu Mrs. Anton Nemanich, rojena Mary Nemec, rodom Čehinja iz Chi-cage, in sicer ob 2. uri 15 minut popo-ludne na porodu, v starosti. 41 let; tudi dete je mrtvo. Tužna vest se je po bliskovo razširila po mestu, in vsepovsod je vzbudila res iskreno sočutje. Do nedelje se je pokojnica dobro počutila, in nihče ne bi mislil, da ji ure pozemskega življenja tako hitro potečejo. Vsa zdravniška znanost ji ni mogla pomoči, ko je zastavila nanjo svojo koso bela žena, ki žanje brez usmiljenja in brez razločka mlado in staro, danes tukaj, jutri tam, v carski palači in beraški koči. Kako hudo je bil zadet soprog Anton, korenjak od nog do glave, po prebridki izgubi, ne bomo na široko opisavali, in Uidi solz ne, ki smo jih videli v njegovih očeh; a vkljub vsej potrtosti se je pokazal moza tudi o tej priliki, judan v božjo voljo. Poleg v dno srca užaloščenega soproga zapušča rajnica sedmero o-trok, ki so po starosti: Mrs. Mary Završnik, študent Tony, Frances, Rezi-
je začela zadnji četrtek in končala šele v soboto zvečer, ko so porotniki izrekli svoj razsodek. Obe stranki sta imeli izvrstne odvetnike. Zagovori so bili časih ostri in zbadljivi, posebno odstrani Sternovega advokata; pa pustimo to. Kontraktorji in arhitekt so bili oproščeni. Tvrdki Štern pa je po razsodku porotnikov sodnik odmeril omenjeno globo.
— Ko je Jožef Tušek zadnji četrtek okoli 1. ure popoludne natikal zastavo na vrhu necega baš_ dograjenega poslopja na kamenolomu ob Railroad cesti, se je spodrsnil in je strmoglavil do 30 čevljev globoko. Onesveščenega in na glavi hudo ranjenega so prepeljali v bolnišnico sv. Jožefa, a druzega dne je že šel domov, seveda obvezan. Tušek je baje oženjen in ima dva otroka.
vestnežem, ki so delali bizncz z bolj ali manj očitimi, a jednako sleparskimi igralnicami po notranjem mestu.
Dvanajst oseb je že bilo zasačenih na samem dejanju, in g. Heise jim misli odmeriti pošteno kazen, posebno še zato, ker so se smejali vsem mnogoštevilnim dobrohotnim opominom.
— Poljak Frank Mackiewicz, tudi mnogim našim rojakom dobroznan revček, je zadnjo nedeljo nanagloma umrl v vozu na poti v bolnišnico. Zjutraj je še delal, a vsled slabosti je šel v posteljo; ker se pa do poznega ve-
čera ni prebudil, so poklicali zdravni-al i
ka, in ta ga!je ukazal odpeljati v bolnišnico. Pokojnik zapušča ženo in par otrok. N. p. v m.!
— Pojdite k zdravniku, kamor vsi zahajajo. In to je? Dr. Ivec. 711 N. Chicago st. N. W. Phone 1012, Chicago Phone 1102.	*
— Prav mnogo naših deklet je zaposlenih pri tvrdki Sweet, Orr & Co. v veliki zgradbi na N. Chicago cesti, kjer dela skupaj 600 urnih rok. In te pridne gospodične so doslej delale po 54 ur na teden. Odslej, ozir. od zadnjega ponedeljka pa bodo delale samo po 48 ur na teden po sklepu, ki sta ga nedavno na skupni konferenci v New Yorku sprejeli zvezi “Manufacturers’ Association” in “United Garment
t GOSPA ANTON NEMANICH
ka, Jožek, Marjetica in Jennie, ki je šele 3 leta stara. Razun teh žalujejo ob preranem grobu Mrs. Mary Nemec iz Chicage, priletna mati drage pokojnice, in brat, ki biva v Nebraski; potem ljubi starši g. Antona in njegov brat, g. Math Nemanich, in njegovi sestri, ga. Željko in ga. Weber, ter drugi sorodniki. Pogreb se bo vršil v petek dopoludne iz hiše žalosti na 1000 N. Chicago cesti. Sv. maša zadušnica se bo čitala v naši cerkvi sv. Jožefa.
Vzgled pridne žene in gospodinje, vzor skrbne matere je bila blaga rajnica — to pravi in trdi vsakdo, ki je poznal to izvenredno ženo, pravo podobo idealnega ženstva. Kako bi se bila marsikatera postavljala in šopirila, da je zavzemala njeno mesto! A ona je ostala vedno uljudna in skrajno prijazna do vsacega. kot prava plemenita gospa. Pomagala je vsakemu, komur je mogla. Obrekovala ni nikogar nikdar. In po starokrajskem pregovo-.-ru, je res podpirala tri vogle domače hiše. Kako je srčno ljubila svojega mo ža, s katerim je prenašala žalost in veselje skoro 21 let; kako je neprestano skrbela za svojo deco, to vedo najbolje povedati oni sami. In sedaj je ni več med nami in je več ne bo; šla je pred nami — blagor ji! — kamor poj-demo vsi, drug za drugim. “Odprta noč in dan so groba vrata, al dneva ne pove nobena prat’ka,” poje nesrečni a največji naš pesnik.
Pokojnica je pripadala dvema društvoma, in sicer slovenskemu dvoru sv. Ane Kat. Borštnaric in društvu sv. Jurija št. 3. K. S. K. T.
Velečislani rodbini izražamo najiskrenejše sožalje, a blagi rajnici smetila večna luč!
— Že zdaj so se začele marljive sestre društva sv. Genovefe št. 108. K. S. K. J. pripravljati na veliko veselico, ki jo prirede na letošnji Silvestrov večer. Potemtakem je pričakovati nekaj izrednega.
— $1,500 mora plačati tvrdka L. Štern & Co. našemu rojaku Jos. Ko-šičku kot odškodnino po rajnem sinčku zadnjega. Svojčas namreč, ko so začeli graditi nepotrebno židovsko pro dajalnico na vogalu N. Chicago in Indiana cest, je 4yi leta stari Jožek Koši-ček padel v neograjeno izkopano stav-bišče in utonil v vodi, ki se je nabrala v istem. Takrat je ta dogodek vzbudil splošno ogorčenje proti malomarne-žem, ki so takorekoč zakrivili smrt nedolžnega otroka. G. Jos. Stukel, kot administrator ali oskrbnik zapuščine po rajnem Jožku Košiček, je kmalu nato vložil odškodninsko tožbo za $To, 000. In sicer so bili toženi: Omenjena tvrdka L. Štern & Co., potem stavbar in razni kontraktorji. Obravnava se
Workers of America”. Delavnik je sedaj od 730 ure zjutraj pa do 5:15 ure zvečer, z enournim prestankom opoludne; ob sobotah pa se delo konča 'opoludne. Da se ob krajšem delavniku izvrši istoliko dela kakor preje, bo treba seveda malo hitreje sukati ročke, ampak tega se prav nič ne ustra šijo naše dične delavke, ki so z veseljem pozdravile novo uvedbo.
— V najodličnejšo mednarodno katoliško jednoto v Ameriki so bili v ponedeljkovi seji jolietskega dvora sprejeti spet trije rojaki, in sicer gg.: Math Hribljan, Josip Klepec in John Miklič. Sedaj šteje tukajšnji dvor med svoje ude že 18 Slovencev. Pač lepo številce, ki dela našemu narodu čast.
— Gospodinje godrnjajo, . mlekarji se pa smejejo. Zadnji so podražili mleko, ki stane sedaj kvort 7c. Ta cena ostane baje do aprila meseca. Ampak mlekarji niso krivi podražitve, nego farmarji, ki opuščajo mlekarstvo, ker jim manj nosi, kakor žito, če ga prodajo.
— John Sadlek je zadnji petek zvečer štel zvezde, ko je bil na poti vzhodno od kanala ob Ruby mostu. Pa nenadno mu je zmanjkalo tal in izginil je do podbradka v neko votlino. Slučajno je bil v bližini neki policaj, ki je priskočil in Sadleka rešil iz neprijetnega položaja; na policijski postaji pa mu je potem zdravnik zašil ranjeni podbradek.
— “Heggie & Woodruff Pressed Steel Company” je bila te dni inkor-porirana z glavnico $50,000.
—“United States Steel Corporation” je izdala dne 30. oktobra svoje četrtletno poročilo, iz katerega je razvidno, da je omenjeni trust za jeklo imel v zadnjem četrtletju čistega dobička $43,804,285. Ha, to je nekaj! Tolicega četrtletnega dobička še ni bilo v zgodovini te korporacije.
—“Great Western Cereal Company” hitro popravlja svoj mlin, navadno zvan “Oatmeal Mill”. Nove dodatne zgradbe bodo stale do $10,000.
— Nova elektrarna pri Channahonu bo baje gotova do dne I. julija prihodnjega leta.
— Hickory Creek bodo poglobili za 100 čevljev pod Second Ave. mostom Z delom se baje prične nemudoma.
— “Fair” nemške katoliške cerkve sv. Janeza, ki se je dovršil predzadnji ponedeljek, je donesel čistega dobička nad $5,000.
— Državni pravdnik Heise krepko nadaljuje križarsko vojsko proti brez-
Chicago, 5. nov. 1907. — Naše žensko društvo Marija Pomagaj št. 78. K. S. K. J. je napravilo zadnjo nedeljo zopet velik korak k napredku.-Na-ša veselica se je obnesla bolj sijajno in bolj povoljno kakor smo mogle pričakovati. V dvorani se je nabralo našega naroda toliko, da je bila dvorana v resnici prenapolnjena. Vse se je izvršilo v lepem redu in miru. Ljudstvo se je pošteno zabavalo in razvedrilo, naše društvo pa si je dosti opomoglo, ker si bo vsled te veselice društvo že svojo itak lepo blagajno po večalo za celih $140.00. Pač lepa svo ta in velika pomoč za društvo! Da se je pa vse tako lepo in uspešno izvršilo, se moramo lepo zahvaliti vsem sose-stram, ki so na ta ali drug način sodelovale, bodisi s točno postrežbo, bodisi s prodajanjem tiketov ali kako druga če. Vsa čast in hvala pa tudi našim vrlim možem, ki so nam kakor pri dru gih veselicah tako tudi pri tej priskočili na pomoč ter nam tako radi po magali pri raznih opravkih, kjer se zahteva moška roka. Pozabiti pa ne smemo tudi slovenske godbe iz So. Chicage, ki je na naši veselici pod spretnim vodstvom g. Chas. Medosha igrala tako izborno, da je bilo z njo zadovoljno najbolj razvajeno uho. Ker je nam vsem godba bila tako po volji zato upamo, da bodo naši rojaki pri takih prilikah naročali našo slovensko godbo raje nego se pa zatekali k tujcem. K sklepu torej še enkrat vsem prijateljem in soudeležnikom naše lepe veselice kakor vsem, ki so na katerikoli način sodelovali kličemo: hvala lepa!	Odbor.
Eveleth, Minn., 5. nov. — Že dolgo ni bilo nič slišati iz naše naselbineeno-benega dopisa.
V nedeljo, dne 3. nov. je imelo ob pol 9. uri tukajšnje podporno društvo Ime Jezus. št. 25 J. S. K. J. blagoslov-Ijenje novega bandera v slovenski cerkvi sv. Družine. In te slovesnosti se je tudi udeležilo podporno društvo sv. Cirila in Metoda št. 59 K. S. K. J.
Pri sv. maši je pel moški zbor jako ganljive slovenske pesmi pod vodjem P. Srnovršnik-om. Častitam našemu g. pevovodju, da je v tako malem času tako izuril svoj zbor; takega petja še ni bilo na Evelethu nikoli poprej, le tako naprej, slovenski fantje in možje! Po sv. maši je imelo društvo veselico, katera se je prav dobro obnesla.
Spomladi misli naš č. g. župnik pričeti staviti novo cerkev.
Tukaj sedaj že vse dela, kakor poprej.
K sklepu pozdravljam vse Slovence v Ameriki, a tebi, A. S., pa obilo naročnikov.	Ud K. S. K. J.
Ely, Minn., 4. nov. — Društvo sv. Frančiška št. 1027 Catholic Order of Foresters, se je v nedeljo 3. novembra skupaj zbralo, in so se v vrsti pomikali v slovensko cerkev, kjer jim je naš Very Rev. J. F. Buh blagoslovil novo društveno zastavo ali bandero. V staro domovino se je povrnil Frank Tomčič, na Radoviče pri Metliki, Belokranjsko.
Pozdrav čitateljem “A. Slovenca”.
John Težak.
Calumet, Mich., 1. nov. — Vodstvo Calumet & Hecla družbe je sklenilo znižati svojim delavcem plačo za 12 odst. To stopi v veljavo s 1. decembrom. Ta sprememba bo hudo zadela ves calumetski okraj.
—	Copper Range zedinjena rudarska družba, ki ima svoje rudnike na Baltiku in Trimountainu, Mich., je nabila okoli svojih jam lepake, ki naznanjajo delavcem, da se bo njihova plača s 1. novembrom znižala za 5 odst. Sedanja slaba trgovina z bakrom je prisilila družbo, da stori ta korak. Dne 1. januarja t. 1. je družba prostovoljno povišala plačo za 5 odst. Sedaj bo plača zopet ista kot lani.
—	V sredo sta si prisegla zakonsko zvestobo pred oltarjem v slovenski cer kvi: Ivan Ambrožič iz Grma, fara Podgrad, in Anica Ilenič rojena na Calu-metu.
—	Vodstvo Calumet & Hecla javne knjižnice je naznanilo našemu uredniku, da so dospele iz starega kraja vsakovrstne slovenske knjige, ki bodo kmalu razvrščene na policah in se bodo izposojevale rojakom. Izročena so bila zadnjo spomlad imena kakih 150 najnovejših slovenskih kniig, ki so se izdale zadnjih pet let in nekaj starejših del, katere smo pogrešali v knjižnici. Tako bo ta calumetska knjižnica ena najbolj popolnih slovenskih knjižnic, kakršnih ne dobite čez pet niti v starem kraju. Obsegala bo kakih šeststo najboljših slovenskih knjig. GL
Severova zdravila so v več mestih že ponaredi», Ne jemljite takih, ker nikakor niso tako dobra, kot naš domači izdelek.
Pljučne bolezni.
Pljuča morda preč v prvem slučaju niso napadena, vendar pa neredi in bolezni okoli pljuč imajo slabe nasledke, ki povzročajo razne bolezni pljuč.
Kronične bolezni in vnetje pljučnih prostorov povzročajo vnetje mrene, ki pokriva pljuča. V takšnih slučajih je najbolj pametno, da se preč v prvem pojavu bolezni začne rabiti
SEVEROV
_ :Vtl _
feSios
balzam za pljuča
ki odstrani vnetje; zdravi kašelj in bolečine grla ter odstrani nevarnost. Med zdravljenjem pljučnih bolezni se mora dobro paziti, da se ne diha hudo mrzel zrak, prah ali dim. Dobro je tudi, da se prša ribljejo vsak dan z Severovem Oljem sv. Gotharda in krepča cel sestav z izvrstno toniko Se-verovega Balzama za življenje. Severov Balzam za pljuča. Cena 25C in 50C.

C«»** ««»»"•'•M IiUn M
HmVUziuiM, Zb«•••*<•."&•* 1 5 mu0huu«it «im-
4	1
f ¿miichih oiiKit*-'
«//IKÍ mirUMMUg
Jrpun
fiit/iim Hlinili •iuunju»<
‘•rf /m
pnea SO Opt»* 3 ,
^VirJILVERACa
j^CEDARRAPiCtt IOWÍA {
Dobi se v vseh lekarnah.
Zdravniški svet damo zastonj.
Zolčnica.
Ali ste že kdaj slabo počutili? To pomeni, da imate nasledke žolčnice. Hrana vam ne diši, ker vaši prebavni organi so zabasani. Popravite nered z rabljenjem
SEVEROVEGA ZDRAVILA ZOPER OBISTI IN JETRA.
in prepričali se boste, ko se boste počutili, kot krepak človek. Človek 75C in $1.25.

Kri je slaba in nežna.
Ko se kri spremeni v vodo in obraz postane bled, takrat je nevarnost groba na delu, in ako se preč ne zapreči s čistenjem krvi je to lahko slad nasledek bolezni.
SEVEROV KRIČISTILEC pretvarja kri in okrepča krvno barvo ter prinese zopet v lica pravo živo barvo in oživi oči. Cena $1.00.
ŽRTEV GLAVOBOLA.
Gospa Josefina Oliverius iz Lodge Pole, Nebr., nekadanja bolnica, ki je veliko trpela na glavobolu, piše sledeče: “Nobeno zdravilo se ni tako uspešno izkazalo v mojej bolezni, kot Vaši Praški zoper glavobol in nevralgijo. Priletna sem že in se prav hitro prehladim. Prehlad mi pa povzroči velike preglavice, ker sem pa vedno oskrbljena z Vašimi Praški, za to odstranim prehlad in njega nasledke v najkrajšem času in glavobol in nevral-gija nima več moči.” Severovi Praški zoper glavobol in nevralgijo. Cena 25C.
Stari ali mladi, bogatini ali reveži.
Delavec v delavnici, bogatini v palači, mladenič v dvajsetem letu ali star veteran visoke starosti, vsi gotovo rabijo pomoči, katere daje SEVEROV ŽIVLJENSKI BALZAM Ohrani mladeniče krepke ter povrne starim ljudem mladeniško krepost. To je varno, zanesljivo in okrepčevalno zdravilo. Cena 75C.
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA
Novo blago prihaja vsak dan
7?
v novo prodajalno na 920 N. Chicago Street f**
Vsi oddelki napoljeni v novim jesenskim in zimskim blagom.
Oglejte si našo veliko zalogo: Oblek čevljev, blaga za obleke plaščev, klobukov in spodnjih oblek, ki je obenem vse ^garantirano. Pri nas lahko kupite vse, kar rabite in si
prihranite denar, ker imamo v zalogi vsaki čas novo blago.
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni.
Zelika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah
Alexander fiara st?
M a. Chicago telet. 2794 mj telet.N #2 7..
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše
jo po najnižji ceni? Gotovol V mesnici
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni Pridite toraj in ooskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej novi mesnici na vogala Braodway in Granite ceste. Chic. Phone 453t. N. W. Phone 11*3
Simonich & Strutzel
920 North Chicago 3treet.
Blizu Ohio ceste.	Joliet, 111.
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
<<
Hill Girt Vineyard
99
^	Debro vino od
35o do 45o gal., staro vino po 50o galon, riee-l*nB vino P° 5!Ve galon. Tudi rav J&MŠg|2j|gga|[d‘ pošiljam pristen d rožni k in fino Oflp	slivo\ko. Fino
■W	muškatel vino
po 50o galon. Na zahtevanje pošjen. uzorce. Vsa naročila pošljite na
Stephen Jakše,
—Bo* 11-
Croekett, Contra Costa Co.,Cal.

—	Vprašanje belokranjske železnice je konečno rešeno. Meseca oktobra 1910 bo že tekla železnica iz Novega mesta čez Gorjance v Metliko in od tod v Karlovec. Decembra 1911 pa bode tekla še dalje železnica iz Ogulina čez Otočac na Gospič na Knin. To se pravi: Velika železniška črta, ki bode direktno vezala Dalmacijo z Dunajem bode šla čez našo Belo Krajino in naprej čez Rudolfovo in Ljubljano. Bela Krajina ne dobi le lokalne železnice, temveč dobi svetovno črto, ki bode velikanske važnosti, ker bode vezala Dal macijo z Dunajem — morje z glavnim mestom države. Tako sta se pogodili dne 8. oktobra t. 1. avstrijska in ogrska vlada.
' Vlada je obljubila, da izvede obenem tudi zvezo proge Novo mesto-Metlika s Črnomljem. Še več. Baron Beck je obljubil, zastaviti svoj vpliv, da se pro ga podaljša do Vinice. S tem bode za enkrat v skoraj popolni meri zadoščeno potrebam Bele Krajine. Bela Krajina bo vzbujena k novemu življenju. V kratkem se mora z delom pričeti — saj mora železnica, po dogovoru z ogrsko vlado, biti popolnoma zgotovljena v treh letih, do oktobra 1910. Le kratka triletna doba torej loči še Belo Kra jino od izpolnitve njenih upov in nad. Gez tri leta se bode Beli Kranjec vozil po železni cesti proti severu in proti jugu: proti Dunaju in proti Reki. čez štiri leta pa—do decembra 1911— bodo tekli direktni vlaki od Dunaja, čez Ljubljano, Novo mesto in Belo Krajino doli do Zadra. Kakšna izpre-memba!
Privsemtem je pa še posebej vpo-števati, da nova proga ne bode ne dežele in ne prizadetih občin stala niti enega vinarja. Celo progo bode zgradila država na svoje stroške!
—	Mesto v Ameriko v zapor. Andrej Golob, 18 let stari delavec iz Račiče, je bil, kakor sam priznava, namenjen v Ameriko. Ker se je pa bal, da ne bi bil na kolodvoru zasačen, dal je svoj denar Jožefu Krapecu, posestniku v Rečici v shrambo, ta mu je tudi kupil voz ni list. A bila sta oba zasačena in primorana iti v zapor. Pri razpravi je bil obsojen Golob na osem dni, njegov pomagač pa na pet dni ostrega zapora in vsaki še na deset kron denarne globe.
—	2851 kron denarja so imeli pri sebi dne 9. okt. na Južnem kolodvoru trije izseljenci, ki so se hoteli odtegniti vojaški suknji in jo popihati v Ameriko. Aretovani, 23 letni Ivan Orlič iz Lipserja pri Ložu, 22 letni Ivan Debevc od ravnotam in 20 letni Ivan Žnidaršič, tudi iz Lipserja, so svoj čin priznali in so se izročili sodišču.
posestnik Josip Košak 14 doma zrejenih prašičev za 1500 kron.
—	Upokojenemu ravn. g. Senekoviču so napravili v nedeljo 6. okt. učenci 1. državne gimnazije lepo odhodnico.
—	Za “Družbo sv. Cirila in Metoda” hočejo Ljubljančani organizirati poseben naroden davek z doneskom ene krone na mesec. Doslej se je oglksilo na 20 gospa in gospodov.
—	Velika nesreča radi narasle vode. 8 ljudi utonilo. O tem se še poroča: Dne T9. okt. se je odpravljalo kakih 15 kočevskih kostanjarjev na Dunaj kostanj peč. Pri Lienfeldu okraj Kočevje, je pa voda radi nalivov tako narasla, da je tekla čez most. Ljudje ne vedoč, če bi se vrnili, ali pa se kljub veliki nevarnosti podali čez most, so se naposled odločili za slednje. Kakih šest drugih oseb, ki tudi niso mogli preko vode in pred mostom čakali, se jim je pridružilo na voz, češ, da bo ta potem težji. — Ko so prišli že skoraj na drugo stran, je pa deroča voda iz-podnesla konje ter potegnila vse skupaj za seboj. Utonila sta dva konja— — kolikor dozdaj znano — osem oseb. Med temi je tudi voznik, Kajfežov hlapec iz Mravnega. Rešena je tudi neka ženska. Dosedaj so spravili na suho dva mrtva moška in konje. — Ponesrečenci so drago plačali svojo lahko-mišljenost. Žalostno je, da jih je na poti za zaslužkom dohitela smrt. Utonili so: Jožef Žagar, Uršula Briški, Anton Ožanič, vsi iz Ajbelja pri Ba-njaloki, Franc Vončina in neka ženska iz Novih Laz (Hinterberg) in hlapec g. Kajfeža iz Mrave. Rešil je pa Mihael Curl iz Ajbelja, ki je, predno je voz šel pod vodo, skočil iz voza, tri potnike. Rešeni so torej: Mihael Curl, Jožef Dravič, Matija Curl, Jožef Briški in še dva druga.
—	Povodnji. V četrtek 17. okt. je silno deževalo no celem Kranjskem. Barje pri Ljubljani je bilo v petek tako preplavljeno, da so poslali iz Lju-ljane tri rešilne čolne. — Kamniška Bistrica je nastopila pri Mengšu čez železniški tir, vsled česar se je moral ustaviti železniški promet. — V neki vasi ob Sori je drla voda skozi okna v hiše in so prebili ljudje noč v groznem strahu. Nekateri so ponoči tirali živino iz hlevov in bežali z njo na hribe.
—	Velik požar v Ljubljani. V soboto 12. okt. ponoči je začelo v gospodarskih poslopjih veletržca z živino g. Predoviča v Ljubljani na več mestih naenkrat goreti. Pogorel je konjski hlev, ameriška ledenica, lopa za slamo in več mostnih tehtnic. Tudi slame je pogorelo za 10,000 kron. Skupne škode je do 100,000 kron. Na pogorišče so prihiteli tudi vojaki in pomagali mestni požarni brambi gasiti. Pravijo, da je zažgal nek hlapec iz maščevanja.
—	Vojaški suknji se bi bil rad odtegnil i81etni delavec Jožef Golobič iz Semiča s tem, da je hotel pobegniti v Ameriko. Na Južnem kolodvoru ga je pa službujoči policijski stražnik izsledil in aretoval. Izročili so ga sodišču.
—	Izvrstno metliško vino! Iz metliške okolice se piše: Ta teden, do 12. •okt» dovršila se je trgatev. Grozdje je torej zdaj v kadeh in deloma že v sodih/ Ker smo imeli zmeraj lepo in toplo vreme, je bilo grozdje sladko kakor “cvebe”. S trgatvijo je, hvala Bogu, vse zadovoljno, in sicer bodisi glede količine, bodisi glede kakovosti. Glede kakovosti ne bode vino zaostajalo za onim iz še stare trte leta 1878., katero ni bilo mnogo slabše od onega iz leta 1834., kakor naši starčki pripovedujejo. Moramo se torej pohvaliti, da tako dobre vinske kapljice nismo še dobili iz nove trte.
—	Sv. Križ pri Litiji. Vinska letina se je letos pri nas tako dobro obnesla, da ljudje glede kakovosti ne poinnijo take. Ker je vreme trti ves čas ugajalo, zato je grozdje ostalo do slednje jagode zdravo. Mošt je tako sladak, da mislimo, da ga pijemo v Padovi, ne pa na Dolenjskem.
—	Iz Št. Jurija pri Kranju: Dne 14. okt. so pogorele trem gospodarjem: Kolarju, Veharju in Kramarju hiše z gospodarskimi poslopji vred. Slednjemu tudi štiri mesece star otrok. Sodi se, da je vzrok požaru nepazljivost pri peki kruha.
—	Mlin je pogorel v Zagorju pri Postojni. Lastnik g. Ivan Marinšič ima škode 25,000 K.
-—• Zgradba “Katoliške Tiskarne” v Ljubljani je dovršena do strehe. Tem povodom plapolajo zastave z veličastne zgradbe.
—	Kolonija vil bo nastala v kratkem v Ljubljani na posestvu poleg Čonž-kove graščine. Ondi nameravajo zgraditi okolu 70 vil. Zidal jih bo stavbenik Koenig iz Gradca in bo baje veljala ena taka vila samo 11,000 do 17,000
K.
—	Kavarna “Merkur” na sv. Jakobu trgu št. 2 v Virantovi hiši v Ljubljani je od dosedanjega lastnika g. Mihaela Marzolinija kupil za 6000 K gospod Viktor Izlakar. Novi kavarnar namerava prostore prenoviti in kavarno sploh modernejše opremiti.
ki jo je potegnil za roko k sebi, a je pri tem padla in se ubila.
—	Pokopali so na Krškem mizarskega mojstra g. Štefana Počivavšeka.
—	Ženska se obesila. V Juršicah na Pivki knežke fare se je obesila nad pet deset let stara Zadel. Vzrok: preveč rada je pila žganje.
—	Iz Št. Jurja pri Kranju, 4. okt. je umrl pri nas g. Jožef Glastovec, v najlepši moški dobi; bil je star komaj 30 let. Bolehal je skozi štiri leta na bolezni, ki jo je dobil pri vojakih vsled neke naporne vaje. Umrli je bil vnet član našega izobraževalnega društva.
—	Novice iz Vipave. Utonil je 72 letni čevljar Marka Meden, ko se je vinjen vračal z Goč. — Na tifusu je obolel organist gosp. Ivan Cvek.
—	Pokopali so v Škocijanu bivšega župana g. Ivana Rabzelja.
—	Z gugalnice je padel v Ljubljani 25 letni pekovski pomočnik Ivan Lunko. Dobil je tako težke notranje poškodbe, da je umrl.
—	Iz Predoselj. Umrl je pretekli petek, 8. okt., 81 let stari Anton Skodlar, ki je bil skozi dolgo vrsto let Cerkvenik pri podružnici v Britofu. Rajni je bil vojak še pod poveljstvom sl. Ra-deckega in v vojski 1. 1848. Kaj rad je pripovedoval dogodke iz svojega vojaškega življenja v Milanu. Kot mizar je hodil delat v Cojzovo grajščino celih 55 let.
—	Dobri striček. Ob trnovskem pristanu v Ljubljani dobroznani delavec V. Zima je našel nedavno nedeljo ponoči na Dolenjski cesti nekega starega kmeta, katerega je znal tako spretno pregovoriti, da je kmetič končno res mislil, da je Zima njegov nečak. Zima je s kmetičem popival in mu končno izmaknil 2okronski bankovec. Le s težavo so v neki gostilni pregovorili kmetiča, da je Zimo ovadil policiji. Ves čas je kmetič zdihoval: “Saj sem jaz vendar njegov stric.” Pri aretiranem nečaku so dobili le še 2 kroni, ostali denar je zapil. Zima še ni presedel zadnjo kazen treh mesecev, katero je dobil radi tatvine, pa je že napravil novo “junaštvo”.
—	Prodaja vile. Dne 15. okt. se je vršila protovoljna dražba Minissinije-ve vile v Novem mestu. Minissini zahteva za vilo 50,000 K, edini reflektant g. Jakob Pavčič je pa obljubil 32,000
K.	Kup se tedaj ni sklenil.
—	Nove zvone na Viču je v nedeljo
6.	okt. popoldne ob 3. uri prišedši iz Brezovice, blagoslovil prevzv. knez in škof.
—	Iz Čateža ob Savi. Slavlje v Čerini. Na šmihelsko nedeljo je gosp. župnik Alojzij Rudolf blagoslovil razširjeno in popravljeno kapelico sv. Mihaela v Čerini.
—	Ustanovni shod “Kmečke zveze za kamniško dekanijo” se je vršil 13. okt. ob obilni udeležbi v “Kamniškem Domu”. Ob velikem navdušenju govorili so gg.: dekan Lavrenčič, Benkovič, dež. in drž. poslanec dr. Janez Ev. Krek in več kmetov.
—	Za ravnatelja kmetijske šole na Grmu je imenoval deželni odbor g. Viljema Rohrmana.
—	Novo podjetje. “Laibacher Zei-tung” poroča, da se namerava na stav-bišču stavbinske družbe “Union” poleg hotela zgraditi tovarna ledu, s katero bi bila v zvezi centralna kopelj. Ob cesti bi bila lepa stanovanja za stranke. To zgradbo prevzela bode družba z omejeno zavezo.
—	Iz Lesec. Devetindvajset Lešča-nov z županom na čelu je izročilo že-lezničnemu načelniku protest proti napisu “Lees—Lesce”, ker žali Slovence nemški napis na prvem mestu.
—	Nova slovenska umetnica. V Cu-rihu nastopa na tamkajšnjem mestnem gledališču gospodična Vera Ep-pich, ki je bila nekdaj učiteljica v Štanjelu na Krasfu; pride baje na dvorno gledališče na Dunaju.
—	Vinski sejem v Krškem. V četr- . tek, dne 23. okt. je bila v Krškem vinska razstava in ponujanje vin. Kakor se poroča od Save, se je letos v vinogradih na obeh bregovih dolenjske Save pridelalo obilo in izvrstne vinske kapljice, kakoršne ondotni vinorejci že 30 let niso imeli. Ugodno vreme skozi celo leto je obvarovalo trto vsakršne bolezni. Raditega je bilo grozdje popolnoma zdravo in je popolnoma dozorelo.
—	Vipavsko vino na Dunaju. Neki vinski trgovec z Dunaja je pokupil nad 2500 hi vipavskih vin. Izborna vipavska kapljica je pač vsega priporočila vredna in pridobiva vedno več pripoz-nanja.
—	Strokovno potovanje na Tirolsko priredi Kranjska kmetijska družba. Nakupovalo se bode lepe in dobre krave ter bike simepdolske pasme. Potovanje bo vodil mlekarski nadzornik g. Legvart.
—	Sadnji semenj, združen s premo-vanjem sadja in pravilnega vkladanja sadja, priredi c. kr. kmetijska družba kranjska od sobote 30. novembra do ponedeljka 2. decembra v Ljubljani.
—	Koliko nese umna svinjereja? V Mirni peči na Dolenjskem je prodal
—	50-letnica smrti Jožefa Resslja, izumitelja vijaka za ladje, se je obhajala dne 10. okt. Ressel je pokopan na ljubljanskem pokopališču pri sv. Krištofu.
—	Umrl je po kratki bolezni polkovnik 17. pešpolka Anton Brixy, star 53 let.
—Iz jablaniške okolice. Umrla je na Gradiških lazih Marija Omahen, žena lesnega trgovca Fr. Omahna, v 73. letu starosti.
—- Strupena muha povzročila smrt. V Budanjah pri Vipavi je pičila strupena muha pet let starega Cirila Štefančiča, ki je Vsled tega v 24 urah umrl.
—	Umrl je v Leskovi dolini oskrbnik g. Ivan Bydlo.
—	Utopil se je v Idriji vpokojeni paznik Leopold Logar. Menda se mu je zmešalo.
—	Pokopali so v Senožečah načelnika gasilnega društva, posestnika gosp. Ivana Čehovina.
—	Ubila se je v veži neke gostilne 'pri Domžalah Marija Stupica. Govorila je s fantom Janezom Stanonikom,
—• Slovenska šola v Trstu. V držav-pem proračunu za 1. 1908 je tudi postavka za podržavljenje slovenske šole v Trstu.
—	Radi slovenske pesmi umorjen. V Lovranu pri Opatiji so Nemci umorili 32 let ^tarega Slovenca'Jurija Benedikta raditega, ker je prepeval slovenske pesmi. Razklali so mu glavo in truplo vrgli v morje.
—	V Buzetu je bil otvorjen z velikimi slavnostmi novi hrvatski “Narodni dom".
—- Socialni demokrat Ropaš obsojen. Filip Ropaš, znani vodja socialnih demokratov na Goriškem, o katerem so poročali, da je z dinamitom uničeval ribe, je pri razpravi pred gori-škim okrožnim sodiščem dobil sedem mesecev ječe.
—	Premeteni ciganki. V Gorici ste izvabili od soproge nekega državnega uradnika in dekle čez 2000 kron grozeč jima, da drugače umrjeti. Soprog je prepozno zvedel za sleparijo. Premeteni ciganki ste bili že čez laško mejo.
—	“Kmet” častni naslov. Deželni svetnik Bodieni Filenc na Primorskem
P".
FRANK
ÏLEPHONE: 1279 RECTOR,
109 Greenwich St.,	NEW YORK, N. Y.
PODRUŽNICA:
6104 St. Clair Ave., N. E.„ CLEVELAND, O.
Pošilja najhitreje in najceneje
MT denarje v staro domovino,
Denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštna hranilnica na Dunaju.
Kupuje in prodaje avstrijske denarje pod najusodnejšimi pogoji.
Nalaga denarje proti obrestim po 4 in 4J odstotke v varne hranilnice. Obresti tečejo od dnevš. vloge. Vsak vložnik dobi hranilno knjigo.
Edini zaupnik v Zjed. državah Mestne hranilnice Ljubljanske.
Prevzema realizacije bančnih ali hranilnih knjižic, daje nanje predplačo ali tudi takoj jih izplačuje.
Prodaja parobrodne listke
za vse prekomorske družbe; vsak potnik dob’ originalen listek, ne pa ničvredni papir.
Vse navedeno izposluje točno in ceno. Pri raznih družbah ima visoko varščino in so denarji vedno varni.
Za obila naročila in zaupanje se rojakom priporoča
FRANK SAKSER CO.
109 GREENWICH STREET,
NEW YORK, N. Y.
je izdal nastopni razglas: “Opaža se, da se vedno bolj opušča naslov “kmet” zlasti od strani oblasti. Jaz bom odslej častni naslov “kmet” v uradnih spisih vedno rabil in odstranil malopomemben naslov “posestnik”, saj vem, da naši častiti kmetovalci niso samo posestniki svoje zemlje, ampak jo tudi pridno obdelujejo.
povedal slov. napise v Celju, so tedaj popolnoma zmagali.
— Rudnik v Radani vasi blizu Zreč hoče lastnica, Južna žel., znatno povečati. V ta namen je dovoljenih 3 milijone kron. Radanski premog je izvrsten, samo, da se ga je doslej malo izkopalo.
— Socialni demokrat Mlakar pobegnil. Iz Poljčan poročajo: Janez Mlakar, bivši trboveljski socialni demo-
—- Na sv. Višarjih se je končalo na roženvenško nedeljo romanje za letos. Kljub skrajno neugodnemu vre-
krat in sedanji zalagatelj delniške pivovarne, ki je v družbi pekelskih nem-čurjev vedno zabavljal čez Slovence in duhovnike, jo je začetkoma vinotoka pobrisal ne ve se kam; odnesel je s seboj več tisočakov delniškega denarja.
—	V slovensko posest je prišel “Hotel Alwies” v bližini Maribora. Kupil ga je finančni komisar g. dr. Povalej za 50.000 kron.
—	V slovensko posest sta prišla dva VVieserjeva vinograda v mariborski o-kolici. Kupil ju je dr. Kukovec za 18.110 kron.
—	Občinske volitve v Razvini. Dne
10.	okt so se vršile občinske volitve v Razvini pod Mariborom. Slovenci so si po hudem boju prvič priborili dva občinska zastopnika. Nemškutarji so delali “ljudsko voljo” z vso divjo predrznostjo in nasilnostjo, ki je lastna vsem spodnještajerskim nemškutarjem.
*— Obesila se je v Gradcu 20 letna sobarica Lota Poznik. Pravijo, da radi nesrečne ljubezni. Dekletovi starši so tudi končali vsled samomora.
—	Slovenski napisi v Celju ne bodo prepovedani! Mestni občinski svet je s svojim sklepom zopet pogorel! Državno sodišče je dne 18. okt. naznanilo svojo razsodbo. Sodišče je mnenja, da se je s sklepom mestnega občinskega sveta celjskega kršil parag. 19 temelj, državnega zakona o jezikovni ravnopravnosti vseh državljanov. Zadeva slov. napisov v Celju se mora smatrati za zadevo javnega življenja; z ozirom na to, da je slovenščina deželni jezik na Štajerskem, se ne more celjskim slovenskim meščanom prepovedati, da bi se ne smeli posluževati v javnosti svoje materinščine. Slovenski hišni posestniki, trgovci in obrtniki, ki so nastopili po gospodu dr. Krašovcu pot pritožbe proti sklepu celjskega občinskega sveta, ki bi rad pre-
menu — lilo je kakor iz škafa — se je nabralo romarjev skoro za polovico cerkve. V letošnjem letu se je bralo vseh sv. maš 697, in sicer petih 54, z blagoslovom 194, in tihih 449. Tujih duhovnikov je bilo tu 131, pridig nemških 28 in slovenskih 42, obhajancev je bilo 20.600.
— Samoumor deklice. V Trbižu je skočila 56 metrov globoko iz nesrečne ljubezni gostilničarjeva hči Katarina Pišanec. Našli so jo mrtvo z razbito glavo, zlomljenima rokama in nogama.
—	Reka, 17. oktobra. Včeraj je bilo napadenih na Reki zopet več hrvatskih novincev, ki so se pripeljali na vozeh, okrašenih s hrvaškimi trobojnicami. Novinci so imeli tudi boj s policijo, ki je hotela vse hrvaške zastave konfisci-rati.
—	Nečloveška mati. Dekla Marija Grdenič v Zagrebu je te dni povila dete,. Grdenič je dete s sekiro razsekala na kose in posamezne koščke sežgala.
—- Hrvaški književniki, zbrani okoli starčevičanske “Hrvatske Smotre”, so poslali Bjoernsonu zahvalno pismo, ker se je potegnil za Slovake proti Madjarom.
17 Jewel|Railroad
WATCH
25 let jamčen pobrov. Najlepša in trpežeua ura za to iko fino jamčeno ko-
ZA 20 LET.
Ure za moŠKe in ženske, po-sebno za ŽELEZNIČARJE IN’ DELAVCE. PoSljorao uro na v a S o prošnjo C. O D. *5,75, kateri znesek plačate ekspres agentu. Pozlačeno verižico z vsako uro. ENO URO ZASTONS. ako jih prodate šest. FRETERaCO. , 52 Dearborii Street, Chicago, Illinois.
ANA VOGRIN,
603 Bluff St., Joliet, N. W. tel 1727.
IZKUŠENA BABICA.
(Midwife.)
Se priporočam Slovenkam, Hrvaticam.
POZOR, ROJAKI!
Naznanjam, da sem otvoril novo-urejeno
Moderno gostilno
National Buffet
v katerej bodem točil najboljše por-terjevo pivo, izvrstno žganje, domače vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
Naprodaj imam tudi 4 hiše in 10 lot poceni.
Rojaki Dobrodošli!
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St.
N. W. Phone 825.	Joliet, 111.
Pozor, Rojaki
Ko pridete v Rockdale je najbolje da se oglasite pri meni, ker na razpolago imam vedno sveže in mrzlo pivo, kakor tudi druge pijače in dišeče smodke. Moja gostilna je v sredini mesta, zato se imenuje
TIcie Central
Rojakom se priporočam v obilen poset
Ignac Verbicli
120 Moen Ave.	Rockdale, III,
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi conami. .. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa-
Za stavbo hiš in poslopij mehki in in trdi les, late, cederne stebre, deske in štnghie vsake vrste.
Nas prostor je na Despiames ulici blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi m pri nas «a ogle} si našo zalogo I Mi t«
bomo zadovoljSH in ti pr&iriniti denar.
W. J. LYONS,
Nuš Office bi Lumber ¥tvrd an vsgfn DESPLAINES IN CLINTON „
AMERIK ANSKI SLOVENEC
Ustanovljen 1. 1691.
Prvi, največji in najceuejši slovensko-Icatoliški list v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
lUMSKO-AM, TISKOTNA DRUŽBA.
Baročnina za Združene države le proti peedplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
Popisi in denarne poiiljatve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL.
Tiskarna telefon Chicago in N. W. 509 Uredništva telefona Chi. I541-
Pri spremembi bivališča prosimo garočnike, da nan^natančno naznanijo $o!eg novega tudi stari nailov.
Rokopisi sc ne vračajo, popisi brez podpisa se ne priobčijo.
AMERIKANSKI SLOVENEC Established 189-1.
ijhe first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic newspaper in America and official organ of G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Friday,' by the tLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
CERKVENI KOLEDAR.
to.
ji.
12.
id
H.
IS
li.
Nedelja Andrej. Pondeljek Martin škof. Torek Varstvo D. M. Sreda	Stanislav Kostka.
Četrtek	Serapion, muč.
Petek	Leopold, vojvod.
Sobota	Edmund, škof.
PO VSEH SVETIH.
Zložil Ant. Medved.
Strupenomrzla sapa zavila se je v dol, z neba na zemljo kapa snega in dežja pol.
Po grobih zadnji venci raz križe se majo, v jesenski mrtvi senci majo se in sehno.
Na travnate zdaj ruše ne joka več zemljan, saj dan za verne duše, minil je solzni dan.
Srca so zopet tiha kot venci od rastlin, hladi se in usiha na rajnike spomin.
Oblaki le, kot sami imeli bi srce, nad njimi in nad nami pretakajo solze.
KRŠČANSKA DRUŽINA IN KRŠČANSKA ŠOLA.
cerkev ovira napredek in omiko. “Za ljudsko odgojo je vedno predvsem skrbela cerkev” — tako je po pravici rečeno v pastirskem listu zadnjega cerkvenega zbora baltimorskega—“da lahko pravimo, da je zgodovina prosvete in odgoje zgodovina njenega delovanja.” Ni res, da naše župnijske
šel leta 1812 v gozdarsko službo na Kranjsko. Svoje poizkuse z vijakom je delal v Trstu in v Parizu. Posmehovali so se mu in ga imeli za prenape-teža; nihče ni veroval izpočetka, da more vijak gnati veliko ladjo. Ressel je vsled tega živel v veliki revščini. Leta 1825. je v Trstu prvič sestavil mo del za parnik z vijakom, leta 1829.
šole, ki jih vzdržujemo iz dolžnosti P° Jjele je mogel izpustiti v Trstu svoj
(Konec.)
2. Drugi činitelj, ki od njega zavisi sreča posameznika, kakor sreča skup fl.osti, je šola. Šola je vezilo med do lnačij.o in življenjem, most med druži no in. družbo. Šola je dopolnitev dru-žjne, pripomoček domače odgoje. Iz tega je že razvidno, da mora biti kakor družina krščanska, da mora odgovarjati vesti staršev. Brezverska šola si nasprotuje šarila v sebi. Takošno državnim potom vsiliti staršem, bi bila vnebovpijoča krivica. Kot naturni od-gojitelji imajo starši poleg cerkve prvotno, božjo pravico do šole. Občina in država pač utegneta tudi imeti ne-'fcaj zanimanja za šolo; ampak to sebično zanimanje jima še ne daje ni-ktike pravice, najmanj pa pravico, splošno uvesti šolsko samovlado v deželi in prisilno šolo. Žalibog j,e prišlo v skoro vseli deželali tako daleč,, da se šola še bolj nego družina «aztaistjanjuje. Tudi naša hvalisana »a v im šola ne, pozna uradno niti Boga mti krščanstva. Kako pogubno to de-ijjjjj), so,, razsodni možje že davno uvideli'. “Pamet in izkušnja,” pravi baltimorski cerkveni zbor, “nas silita, pri-poznati resnico, da je možno ustvariti krščansko ljudstvo samo po krščanski odgoji mladine.” Zato se tudi vse verske združbe oglašajo za versko odgo-jo, ker sapi o Otta ustvarja dobre ljudi, dobre kristjane in dobre državljayte. — Nravstveno odgojo pa omejiti na domačijo ali nedeljsko šolo, bi bilo isto-tako nespametno kakor krivično proti mladini. Nravnost in dobrosrčnost morata temeljiti na trdni vernosti. To se pa zgodi le tedaj, ako vso šolsko odgojo prešinja in prekvaša vera. Naši sv. cerkvi je Izveličar pred svojim vnebohodom naročil, učiti vse narode, torej tudi mladino. Pd> tem zadnjem naročilu svojega ustanovitelja je povsod, kjer se je pojavila, gradila krščanske šole in jih moško branila proti vsem napadom staro- in novopogan-skega sveta. Obrekovanje ali prazno govorjenje je, če se trdi, da katoliška
vesti poleg brezbožne državne šole z ogromnimi žrtvami, za to zaostajajo glede uspešnosti v posvetnih strokah. Ali se cerkev ne trudi, šole povsod spopolnjevati, pouk in odgojo vedno temeljiteje izobražati?
Zatorej je pač nedountno, kako more biti pri nas še katoliških staršev, ki javno šolo bolj cenijo od župnijske šole. Seveda župnijska šola stane denarja, in če se cerkev obrača s tem do mlačnih katoličanov, potem ni kajpak nič. In vendar ne morejo krvavo zasluženega denarja koristneje naložiti, nego v trdni verski odgoji. To donaša po navadi že ob času življenja staršev stotere obresti. Drugi starši se opravičujejo s tem, da je pot predaljna. Ampak za božjo voljo, ali ne morajo otroci na deželi dostikrat mnogo dalje hoditi do javne šole? Ali niso mnogi slovenski starši v stari domovini hodili uro in čez do šole, vsak dan, ob dežju in solricu? Ali jim je škodilo, ali jih nasprotno očvrstilo? Ali veliko meh-kuženje naše mladeži ne donaša onega oslabelega, bolnega zaroda, ki ne more ničesar več prenašati? Ampak, pravi skrbna mati, pocestne kare in druge nevarnosti! — Aj, ali nima tvoj otrok angela variha in ga H ne more ljubi Bog pustiti, da se na bližnji poti do javne šole prej oškodi, nego na daljni poti k župnijski šoli, kjer hoče Gospod imeti otroka?
Naši otroci, ljubi rojaki, spadajo v župnijsko šolo, kjer je katera, to zahteva sv. vera, to zahteva naša vest, to zahteva celo človeška razumnost in ljubezen do lastne, kakor otroške in obče sreče. Za nas ameriške Slovence pa je še en vzrok: priučitev mile materinščine. Jezik naših pradedov je v tej deželi za naše otroke potreben v njihovo zveličanje. Otrok, ki zavrže svoj materni jezik, zavrže kmalu tudi vero svojih dedov. Gotovo nočemo plavati proti toku, marveč hočemo, da se deželnemu jeziku pripusti upravičeno mu mesto, ampak obenem hočemo zapustiti otrokom in vnukom tudi brezpri-merni zaklad materinskega jezika.
Konečno se nam je dotekniti še ene važne točke šolskega vprašanja. Mislimo namreč vzajemno delovanje domačije in šole. Če tega ni, potem ne more najboljša krščanska šola ničesar storiti. Starši morajo začeti odgojo zarana v domačiji, pa tudi pozneje še jo morajo nadzirati in podpirati. Dajo naj otroka o pravem času in potem redno pošiljajo v šolo ter ga nikdar prezgodaj vzamejo iz šole. Ravno čas po prvem sv. obhajilu je najvažnejši in najplodovitejši; kajti tedaj se duševne zmožnosti pod vplivom pogostnih sv. obhajil najbolj razvijajo. Baš tej okol-nosti, da se ptroci prezgodaj jemljejo iz naših šol, je pripisati, da nekatere šole ne morejo toliko doseči, kakor ostale. Pouk in odgoja se prenaglo prekineta, in to dostikrat škodi otro ku za celo življenje. Krščanski starši, oznanjajte tudi dostikrat pred svojimi otroci, da se z ljubeznijo zanimate za šolo. Pogledavajte, če sin ali hči tudi šolsko nalogo vestno delata in pomagajte jima pri tem ljubeznivo in potrpežljivo. Vprašajte deco, ali napreduje A čuvajte se vsega, kar bi delalo nasprotno šoli. Ne zabavljajte pred otroci čez šolo in učitelje in učiteljice. To navadno donaša slab sad. Duhovniki in učiteljice ne sodijo o vaših otrocih v slepi ljubezni, kakor je to dostikrat slučaj pri starših. Le predobro mislijo ž njimi, samo za njih časni in večni namen, v blagor družbi jih dobro izobraziti in vzgojiti. Od vas, krščanski starši, je zelo odvisno, da li šola dose že svoj vzvišeni cilj, da li donese svoj del k ljudski sreči ali ne
K sklepu še eno primero. Sv. cerkev je veliki sadovnjak božji fia zemlji. Vsaka katoliška občina tvori v njem krasno sadno drevo, od katerega predstavlja družina koreniko in župnijska šola vrh. Če so drevesne korenine zdrave in trdne, tudi drže drevo trdno ter dovajajo deblu in vrhu potrebnega soka v razvoj. Tako je tudi procvit in blagor kake občine odvisen od dru žin. Če imamo dobre, krščanske družine, potem občina naj lepše procvita in donaša obilnega sadu za čas in več nost. — Ampak tudi drevesni vrh ima svoj namen. Vrh ni le kras drevesa temveč tudi z listjem, kakor z lovkam lovi zračno vlažnost, srka vase oživljajočo luč in krepilno roso ter takisto pospešuje uspevanje drevesa. Slično prejema naša mladež nebeško luč in roso milosti po verski odgoji v župnij ski šoli ter ju prenaša na občino. — Kaj postane iz drevesa, če korenino prerežemo? Takoj usahne. In kaj se zgodi, če se vrh odtrže? Pri divjakih spet zraste, a namlemenitejša sadono sna drevesa bolehajo in usahnejo. Ta ko je tudi z občino. Vzemite ji šolo, in kmalu bode po nji. Čuvajmo torej in ščitimo družino in šolo, nositeljici vse prosvete in opori človeške družbe!
parnik v vodo, a zadela ga je nesreča in po četrturni mirni vožnji se je parnik ustavil. Parni stroj je bil slab in par je uhajal na zrak. Vsled tega neuspeha so Resslu celo prepovedali nadaljnje poizkuse. Razočaran je živel znajditelj v bedi, a njegov izum ni zamrl. Leta 1840. je prišel prvi parnik na vijak iz Angleške v Trst. Angleži so se polastili Resslove iznajdbe, ker njegova domovina ni znala ceniti duhovitega izuma, in leta 1846. so proglasili Angleža Friderika Souvage, da je on prvi izumil parnik na vijak. Ressla je to seveda silno bolelo, da se tujci izkoriščajo z njegovo iznajdbo in si celo prilaščajo čast iznajdbe! Potegoval se e za svojo iznajditeljsko pravico, in leta 1852. je poveljstvo angleškega bro dovja razpisalo nagrado 20,000 funtov šterlingov onemu, ki nepobitno dokaže, da je pravi iznajditelj parniške-ga vijaka. Tedaj je Ressel zbral vse svoje listine in uradne dokumente ter ih je poslal v London. Angleži pa so hoteli iznajdbo proglasiti za svojo in so zavlačevali odločitev več let. Ressel je tedaj živel v revščini, a pričakovane nagrade ni doživel. Umrl je dne 10. oktobra 1857. v Ljubljani v starosti 64 let. Leta 1862. šele pa je dunajska akademija po natančni preiskavi spoznala Ressla za pravega izumitelja parnika na vijak, in tudi Angleži so ga priznali. Pred dunajsko politehniko stoji danes Ressljev spomenik, ki so mu ga postavili leta 1863. Spomenik kaže duhovite poteze moža, ki je, boreč se za svojo veliko iznajdbo celo življenje prenašal bedo in preziranje z neobičajno potrpežljivostjo in vztrajnostjo. Češki akademiki so opravičeno ponosni na svojega rojaka, Ljubljana pa hrani njegove zemske ostanke.
ZNAMENITA POLSTOLETNICA
Dne 10. oktobra je minulo polsto letja, kar je izdihnil v Ljubljani eden največjih tehnikov — Jožef Ressel, ki počiva na starem ljubljanskem poko lišču v preprostem grobu, in edino le Resljeva cesta spominja nanj. O11 je izumil vijak, ki žene parnike, in je tem provzročil velikanski napredek paroplovbi. Ressel je bil rojen leta 1793 v Chrudimu na Češkem in je pri
slej Črna gora ni več ruska predstra-ža niti italijanska zaveznica, marveč je podložnica avstrijske krone v jugovzhodni Evropi, kjer se avstrijski, ruski in italijanski interesi tako zelo križajo, da tvorijo neprestano nevarnost za evropski mir.
Doslej so bili dijftomatični in konzularni interesi črnogorski v Združenih državah zaupani Rusiji ter oskrb-ljani po njenih zastopnikih tukaj. Odslej pa bodo v oskrbi avstro-ogrskega poslaništva in konzulatov.
» * *
Tako markiza de Fonterroy. Celjska “Domovina” pa je te dni povedala še sledeče:
Črnogorski izseljenci v Severni A-meriki so silno nezadovoljni z okrutno vlado kneza Nikole v stari domovini. Tiranstvo tega moža postaje če dalje bolj neznosno in nesrečno ljudstvo beži na Turško, v Albanijo, v Italijo, v Ameriko, kamor koli more, da se reši Nikole in njegovih kreatur. Žalostno in karakteristično za tega “slovanskega kneza" je to, da beže Črnogorci na Turško, kjer jim je boljše nego pod vlado “gospodara Niki-ce”.—V New Yorku je bil shod črnogorskih izseljencev, na katerem je bila sprejeta resolucija, ki obsoja kruto vlado Tomanoviča. Resolucijo je podpisalo do sedaj 11 tisoč Črnogorcev in 194 Črnogork. Vseh Črnogorcev je v Severni Ameriki 21 tisoč in nadjati se je, da bodo vsi do zadnjega podpisali ta protest ter ga potem objavili v vseh velikih svetovnih listih.
KAJ PA JE Z NIKICO?
m

ZEMANOVO “GRENKO VINO”,
je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti boleznim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. N EP RES EG-LJIV LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč.
ZEMANOVA “TATRA”,
želodečni grenčec. Tatra je izdelana iz zdravilnih zelišč tatrsoškega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma.
Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalen teh najboljših zdravih
B. ZEMAN,
777 .Alport St. CHICAGO, ILL.
Na Saksonskem mora vsak konjski kovač napraviti sposobnostim skušnjo.
44 mož in 35 dni je bilo trebâ;' da so prešteli $267,836,166.25 v newyorski podzakladnici (subtreasury). Gotovina se je ujemala do centa.
Združene države imajo 260,000 šolskih poslopij, v katerih poučuje 460,-000 učiteljev in učiteljic skoro 18,000,-000 otrok.
Na Ruskem je pošta pod vojaškim nadzorstvom in poštar je potemtakem pod najstrožjim redom.
Markiza de Fontenoy je objavila te dni v listu “The Chicago Daily Tribune” sledeče zanimive vrstice:
Ko je črnogorski vladar izčrpal rado darnost in dobro voljo najprej petro-grajskega dvora in potem svojega zeta, italijanskega kralja, je sežgal svoje mostove in se vrgel v naročje Avstriji. Njegovi starejši otroci so bili vsi odgojeni v ruskem glavnem mestu pod osebnim vodstvom pokojnega carja in njegove sedaj vdovljene soproge, do-čim je šel sedanji car, sledeč vzgledu svojega očeta, celo tako daleč, da je bogato opremil z dotami sinove in hčere črnogorskega kneza ob njihovih porokah.
Spomina je vredno, da je Aleksander III. ob neki znameniti priliki misleč, da se lahko zanaša na hvaležnost kneza Nikice, razglasil istega kot edinega prijatelja, ki se nanj lahko popolnoma in docela zanese. Zadnja leta so postajale prošnje za denar iz Cetinja tako nadležne in pretirane in sedanji car se je zagotovil, da se je tako grdo zlorabilo svote, ki jih je zalagal za opremo črnogorske armade jn za olajšbo zimske bede v Črnogori, da je svojo mošnjo docela zadrgnil.
Črnogorski knez, ki je zagrizen igra lec in brez vsacega nravnega čuta, kjer se gre za denar in denarne zaveze, se je potem obrnil do svojega zeta, kralja Viktorja Emanuela. Zadnji je varčen in nestrpen glede take potratnosti, kot so je krivi črnogorski knez Nikica in njegovi sinovi, in pred nekakim letom je prišlo do senzačne razprtije, vsled katere je vsa črnogorska rodbina zapustila Rim namah in še ne teden dni po svojem dohodu v Večno mesto, kamor je bila prišla za daljše bivanje. Tako mudilo se jim je, da so rajši ostali v neki borni gostilni pristanišča Bari, nego v Rimu, dokler se ni zadostno polegel vihar, da so mogli čez Adrijansko morje v Bar ali Antivari.
* * *
Od takrat so knez črnogorski in nje govi sinovi koketirali ali milkovali z Avstrijo in knez se je postavil pod iste zaveze do cesarja Franc Jožefa in nadvojvode Franc Ferdinanda, kakor so bile one, katerim je bil podvržen v prošlosti v slučaju carja in italijanskega kralja. To se pravi, sedaj dobiva znatno podporo od avstrijske vlade, dočim je njegov najmlajši sin Peter po dobroti cesarja Franca Jožefa vstopil v vojaško akademijo Tere-zijanišča na Dunaju, kjer se odgajajo samo princi in sinovi plemenitašev v svrho, da se potem primerno namestijo v avstrijski armadi.
Pokojni kralj španski, sedanji egiptovski khediv in njegov brat, princ Mehemet Ali, kraljevski francoski vojvoda Vendomski in sinovi bivše kron-princezinje Brazilske, vsi ti so bili odgojeni v vojaškem oddelku tega slavnega učilišča, katero je ustanovila velika cesarica Marija Terezija. In tu se bo sedaj mladi Črnogorec Peter odgojeval na stroške cesarja Franca Jožefa.	1»
* * *
Dejstvo, da je bil deček poslan na Dunaj za svojo vzgojo med avstrijske vplive rajši nego v Petrograd ali v Rim, kaže dovolj jasno, kako velik je razpor med črnogorskim vladarjem ter njegovimi ruskimi in italijanskimi sorodniki. In če polegtega pomislimo, da je bilo vprvič v zgodovini črnogorski ustanovljeno na Dunaju črnogorsko poslaništvo, lahko vidimo, da od-
Fiziki (prirodoslovci), kemiki (loč-barji) in fizijologi (životoslovci) soglašajo v tem, da kajenje pred godno starostjo vselej škodi živčevju in možganom ter tako krajša življenje, ker slabi središče moči.
Rhode Island, ki ima 460 oseb na štirjaški milji, je najgosteje naseljena država v Uniji. Samo sedem drugih držav je z več nego 100 na štirjaško miljo. Rhode Island prvači nele glede gostosti prebivalstva, ampak tudi glede zgoščevanja.
Grof Vetter v. d. Lilie, bivši predsednik avstr, poslanske zbornice, bo v kratkem napravil še tretji medicinski rigoroz in postal doktor medicine.
Plaz. Blizu mesta Aubenas na Francoskem se vleče cela stran nekega hriba v dolino. Skoraj milijon kubičnih metrov zemlje se giblje. Razrušena je neka cesta v daljavi 200 metrov in dva mosta.
Srečna najdba. Neki črkostavec je našel blizu Michelangelovega trga v Florenci stare hlače, v katerih je bilo v žepih za blizo 100 tisoč lir (kron) vrednostnih papirjev. Prijavil je to policiji, ki upa priti tej zagonetki do konca.
Velika draginja živil, posebno'kruha, vlada v Carigradu. Časniki poročajo, da hočejo sedaj peki mešati otrobe najslabšo moko in nekaj boljše koruzne ter pšenične moke za cen kruh, ki bi pa bil komaj užiten. Bati se je velikih nemirov.
Najzanimivejša ženska lastnost. Neki angleški časopis “Tit Bit” je vprašal svoje bralce, neoženjene seveda katero lastnost najbolj cene pri ženski? Dobil je 17,300 odgovorov. 16,000 bralcev je odgovorilo, da cene ženske, ki znajo dobro kuhati.
POZOR! POZOR!
Bliža se sezona balov in domačih veselic. Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača vedno pri roki. In to je gotovo
slovenski pop
ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka
Joliet Slovénie Bottling Co.
913 N. Scott Street, Joliet, 111.
Chicago tel. 2272, N.W.480. Ob nedeljah N. W.344.
Kranjski pop je najizvratnejša pijača proti žeji, bolj okusna in hladilna nego katerakoli druga. Pokusite ga rojaki in rojakinje m prepričani boste, da trdimo zgolj resnico. Nadalje izdeluje ista družba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega priporoči a. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite »e gesla:
SVOJI K SVOJIM! -
Kje ie najbolj varno naložen denar?
Hranilnih ulog 22 milijonov
Rezervnega ukini« ja :
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejii denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pot jilnica, pupilamo varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovih ulicah.
Naš zaupnik v Združenih državah	ED A NI/ C Al/ C C D
je že več let naš rojak	rlVAlMV O AIV O CIT
109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE., N. E. CLEVELAND, O.
Kako Dunaj narašča. Mesto Dunaj je štelo 1. 1780 komaj 200,000 prebivalcev; 1. 1880 že 704,760, 1. 1900 1,648,335, a I. 1907 že nad 2 milijona prebivalcev. Mesto pokriva 273 kvadratnih kilometrov in je v tem oziru v Evropi največje za Londonom, ki pokriva 340 kvadratnih kilometrov. Prvo cestno že leznico so zgradili na Dunaju 1. 1868.
Izobraževanje srbskih vojakov. Na poljedelskej šoli v Kraljevu na Srbskem se vrše čebelarski tečaji, ki se jih udeležujejo tudi vojaki; v teh tečajih se nauče najpotrebnejših in najvažnejših stvari iz umnega čebelarstva ter na ta način to panogo gospodarstva razširjajo po celej kraljevini. V Avstriji in drugih modernih državah tega še niso vpeljali.
Razkrinkana vedeževalka. Policija v Budimpešti je zvedela iz podatkov v časopisih,da je v mestu zelo razširjeno vedeževanje in da se mnogo vedeže-valk zabava s to umetnostjo. Odkrili so, da dotične ženske sprejemajo na tisoče ljudi v svojih stanovanjih, in jim iz kart ali iz dlani prorokujejo bodočnost. Lahkoverni ljudje so plačevali za ta prerokovanja 1 do 2 kroni, tako, da je več žensk dobilo na ta način na dan 60 do 80 kron. Detektivom se je pred kratkim posrečilo, da so pet vedeževalk zasačili ravno pri delu. Vse so prišle v sodnijsko preiskavo.
Joliet. ill.
HITO PIVO V STEKLENICAH.
BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS.
OBA TRI» afl.
— Kadar potrebujete zdravnika, oglasite se pri možu, ki ž njim lahko govorite v slovenskem jeziku. In to je? Dr. Struzinskjr. N. Chicago St.
— Roiaki! Naročajte se na Ameri-kanskega Slovenca.
PosojMeBariapM
German Loan and Savings Bank. MARTIN WESTPHAL,
M« N. Bluff St JOLIRT, XLU
K. S. K.
JEDNOTA
Orjmaizovana t Joliet-u, -111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana ▼ državi Illinois 12. januarja 1898.
Predsednik:...........John R. Sterbenc, 2008 Calumet ave., Calumet, Mich.
í*rri podpredsednik.......Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St., Joliet, 111.
M. Podpredsednik:................Frank Bojc, 222 Messa ave., Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:.................Josip Dunda, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
KL Tajnik:..................Josip Jarc, 1677 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Blagajnik:.................John Grahek, 1012 North Broadway, Joliet, 111.
Buhovni vodja:.......Rev. John Kranjec, 9536 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Pooblaščenec:............Frank Medosh, 9478 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, Cor. Chicago & Jackson St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich.
Anton Goiobitsli, 807 N. Chicago st., Joliet, 111.
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, I1L PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Marko Ostronič, 92 Villa St., Allegheny, Pa.
Josip Zalar, ml., Box 547, Forest City, Pa.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA.
PRISTOPILI ČLANI.
K društvu sv. Štefana 1, Chicago, 111., 12434 Venceslav Gregorič, roj 1888, spr. 6. nov. 1907.	Dr- št. 156 članov.
K društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich., 12435 Jožef Weiss, roj 1887, 12436 Franc Jauhfroj 1887, 12437 Matija Bohte, roj 1884, 12438 Jožef Velkavrh, roj 1877, 12439 Janez Kastelic, roj 1875, spr. 6. nov. 1907. Dr. št. 366 članov. K društvu sv. Frančiška Seraf. 46, New York, N. Y., 12440 Jožef Pirc, roj 1881, spr. 6. nov. 1907.	Dr. št. 40 članov.
K društvu Jezus Dob. Past. 49, Sharpsburg, Pa., 12441 Jurij Pavlakovič, roj 1884, spr. 6, nov. 1907.	Dr. št. 55 članov.
K društvu vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, O., 12442 Martin Žlogar, roj 1888, 12443 Mile Mraovič, roj 1885, spr. 6. nov. 1907.	Dr. št. 66 članov.
K. društvu sv. Frančiška 66, Cleveland, Ohio, 12444 Janez Garat, roj 1884, 12445 Matija Jerman, roj 1882, 12446 Janez Lah, roj 1882, 12447 Franc Lozej, roj roj 1877, spr. 6. nov. 1907.	Dr. št. 43 članov.
K društvu sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn., 12448 Janez Ščurk, roj 1889, 12449 Janez Otrin, roj 1881, 12450 Mihael Bugolin, roj 1866, spr. 6. nov. 1907.
Dr. št. 121 članov.
K društvu Marije Sed. Žal. 84, Trimountain, Mich., 12451 Jožef Pleše, roj 1863, spr. 6. nov. 1907.	Dr. št. no članov.
K društvu Friderik Bar. 93, Chisholm, Minn., 12452 Jožef Namor, roj 1887, 12453 Anton Pakiš, roj 1883, 12454 Blaž Doles, roj 1883, 12455 Mihael Roškovič, roj 1876, spr. 6. nov. 1907.	Dr. št. 65 članov.
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., k društvu sv. Štefana 1, Chicago, 111., 8158 Franc Seiko, 4. nov. 1907.	I. d r. št. 129 članov.
II. dr. št. 155 članov.
Od društva Marije Pom. 79, Waukegan, 111., k društvu sv. Štefana 1, Chicago, lil., 7424 Matevž Suhadolnik, 4. nov. 1907.	F dr. št. 99 članov.
II. dr. št. 155 članov.
Od ruštva sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., k društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich., 9839 Jožef Grabrijan, 28. okt. 1907.	I. dr. št. 61 članov.
II. dr. št. 361 članov.
Od društva Novi Dom 102, Newark, N. J., k društvu sv. Frančiška Seraf. 46, New York, N. Y., 11180 Franc Pirnat, 1. okt. 1907. I. dr. št. 9 članov.
II. dr. št. 39 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Družine 5, La Salle, 111., 516 Simon Jesenšek, 30. okt. 1907.
Dr. št. 126 članov.
K društvu Jezus Dob. Pastir 49, Sharpsburg, Pa., 6634 Anton Muc, 27. okt.
okt. 1907.	Dr. št. 54 članov.
K društvu sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 9330 Anton Razinger, 4. nov. 1907.
Dr. št. 105 članov.
PO PREDSEDNIKOVEM PREKLICU IN DOVOLJENJU ZOPET SPREJET IZLOČENI ČLAN.
K društvu sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 12105 Karol Grenc, 28. okt. 1907.	Dr. št. 78 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 8865 Janez Mukavec, 8287 Jožef Simonič, 26. okt. 1907.	Dr. št. 128 članov.
Od društva sv. Jožefa 21, Federal, P., 9357 Florijan Goste, 28. okt. 1907.
Dr. št. 107 članov.
Od društva sv. Frančiška Sal. 29. Joliet, UL, 1505 Jakob Šprajcar, 6886 Jožef Briški,, 28. okt. 1907.	Dr. št. 213 članov.
Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., 9062 Jožef Kure, 5943 Peter D. Špehar, 28. okt. 1907.	Dr. št. 36t članov.
Od društva sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 8430 Jurij Majarle, 10048 Marko Majarle, 26. okt. 1907.	Dr. št. 128 članov.
Od društva sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 1993 Martin Petritz, 11856 Jurij Vlastelič, 26. okt. 1907.	Dr. št. 52 članov.
Od društva sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 10749 Anton Hribar, 11072 Janez Tisev, 28. okt. 1907.	Dr. št. 90 članov.
Od društva vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, O., 10396 Matija Černetič, 28.
okt. 1907.	Dr. št. 64 članov.
Od društva sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn., 7764 Franc Krničar, 13. okt. 1907.
Dr. št. 118 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 101, So. Lorain, Ohio, 10678 Janez Perko, 29.
okt. 1907.	Dr. št. 26 članov.
Od društva Novi Dom 102, Newark, N. J., 11488 Wladimir Hutnikiewicz, 28. okt 1907.	Dr. št. 9 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva Marije Pomoč. 17, Jenny Lind, Ark., 1199 Izidor Kral, 7648 Janez Podbregar, 28. okt. 1907.	Dr. št. 33 članov.
IZLOČENI ČLANI:
Od društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 7131 Jožef Eržen, 28. okt. 1907.
Dr. št. 107 članov.
Od društva sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn., 6917 Jožef Jamnik, 13. okt. 1907.
Dr. št. 118 članov.
Od društva sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111., 4546 Anton Mandel, 9798 Jožef Medle, 28. okt. 1907.	Dr. št. 54 članov.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich., 3435 Agnes Kondeš, roj 1871, spr.-6.
nov. 1907.	Dr. št. 106 članic.
K društvu vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 3436 Ana Jerman, roj 1886, spr. 6. nov. 1907.	Dr. št. 16 članic.
K društvu Marije Sed. Žal. 81, Pittsburg, Pa., 3437 Barbara Jurkovič, roj 1877, 3438 Barbara Šubašič, roj 1868, spr. 6. nov. 1907,. Dr. št. 70 članic. K društvu sv. Barbare 97, Mt. Olive, 111., 3439 Kristina Dier, roj 1873, spr. 6.
nov. 1907.	Dr. št. 5 članic.
K društvu sv. Genovefe 108, Joliet, 111., 3440 Marija Papež, roj 1889, 3441 Lottie Pavlin, roj 1888, spr. 6. nov. 1907.	Dr. št. 23 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 3118 Marija Briški, 1117 Margareta Šprajcar, 28. okt. 1907.	Dr. št. 71 članic.
Od društva sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 1735 Frančiška Faletič, 3234 Neža Jurman, 28. okt. 1907.	Dr. št. 28 članic.
Od društva Novi Dom 102, Newark, N. J., 3325 Sofija Hutnikiewicz; 3382 Marija Borič, 2899 Antonija Vene, 3147 Štefanija Hutnikiewicz, 28. okt. 1907.
Dr. št. 7 članic.
ODSTOPILE ČLANICE.
Od društva Marije Pomoč. 17, Jenny Lind, Ark., 838 Neža Kral, 28. okt. 1907.
Dr. št. IX članic.
Od društva sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 1954 Marija Turk, 28. okt. 1907.
Dr. št. 28 članic.
IZLOČENE ČLANICE.
Od društva sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn., 2340 Apolonija Jamnik, 13. okt. 1907	Dr. št. 14 članic.
NAZNANILO.
Ker sem dobil vest, da se je društvo sv. Janeza Krst. 116, Iselin, Pa., razšlo, ker so se člani oddaljili od društvenega sedeža in ker sem dobil pismo, naslovljeno na tajnika, povrnjeno od pošte, prosim uradnike tega društva in posamezne člane istega, da mi o tem kaj podrobnejšega sporoče kar bi bilo v njih lastno korist.
Z bratskim pozdravom
.	JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S. K. Jednote.

Brooklyn, N. Y., 29. okt. — Cenjeni g. urednik: Dovolite mi po tolikem presledku zopet malo prostora y Vašem c. listu. Poročati Vam imam o na-šej minolej jesenski veselici, katero je naše društvo sv. Jožefa priredilo dne 26. okt. t. 1. v dvorani “Liederkranz-hall”.
Radovedno občinstvo je prihitelo ta večer v obilnem številu iz Brooklyna, New Yorka, Newarka in Hobokena, ker to je bil ja prvi “Ribniški semenj’’ v Brooklynu, raditega je prihitelo toliko domačih kupcev, mešetarjev in gostov pogledat, kaka bo kaj kupčija.
Pripravljalni veselični odbor se je na vso moč potrudil, ker je opremil prostorno veselično dvorano v staro-krajskem slogu. Tu sta stala 2 prodajalna šotora (štanta), potem okinčani "Županski urad”, izvirni “Vaški muzej” ali “Panorama” in šotor za vede-ževalko iz Jutrovega. Za prodajalne šotore naročili smo iz Ljubljane raznovrstno ribniško robo, kakor cekarje, ribežne, žlice, kuhalnice, muhalnike, orgljice, pipe, urice itd. Pri “štantih” se je vse trlo ljudstva, kajti vsakdo si je hotel omisliti kaj malega za spomin.
Okolu 10. ure je župan (g. Zupan) v jako originalni kmetski opravi naročil občinskemu “Šlibarju” (g. Riedlu), naj prebere uradne razglase in oklice.
Splošen smeh in odobravanje od strani poslušalcev.
Nato prikoraka trški učitelj (g. Podgornik) z kopico otrok po dvorani, ker je bil naznanjen tudi “Začetek šole v Ribnici.”
Ta točka je povzročila pri poduku in raznih vprašanjih mnogo nedolžnega smeha, ker je učitelj vsaki odgovor, dober ali slab, odobril, da je celo tudi 5 in 6 12 mogoče i. dr.
Oče župan in njegov zvesti pribočnik občinski “Šlibar” sta pričela potem v svojem žup. uradu poročati za špas ali 3 groše one, kateri so se za to zglasili. Nič manj kot 66 parov je smehljaje odkorakalo z občinskim muzikantom na čelu iz poročnega urada.Izvirni muzikant (g. Bauer) je imel pri tem mnogo posla s svojo harmoniko. Župan je vsak parček sledeče nagovoril: Ljueb moj ženin in nevajsta, bod’ta vedno druegm zvajsta; pamet šnofaj-ta po svajt; dokler ne bo trajba umrejt!
Dobro ubrana naročena godba je marljivo igrala. Svatje, mešetarji, kupci, fantje in dekleta, vse se je vrtelo in radovalo kakor doma v starem kraju. Šaljiva pošta pod vodstvom Ribniškega nadpoštarja (g. Pogačnika) in zvestega pismonoše (g. Jos. Staudoharja) je pa kratkočasila raznovrstne parčke.
O poltinoči je bil sprevod vseh ko-stumiranih gostov vsled tekmovanja. Razsodni odbor je določil gdč. Rihtarjevi prvo nagrado 1 cekin, drugo je dobil g. Štirn, oba v pristnih narodnih nošah. Tretje darilo je pa prejela rod bina Pogačnik.
Med mešetarji je vzbujala mnogo pozornosti gdč. Rozi Hribarjeva iz N. Y. s košaro na rami in lesenimi cok-ljami na nogah, dalje invalid z lajno in nočni čuvaj.
Proti jutru šele smo se razšli in poslovili v zavesti, da nam ostane ta izvirna in nova društvena veselična priredba v vednem spominu.
Konečno izrekam še vsem c. gostom in udeležnikom iskreno zahvalo, da so nas ta večer počastili v tolikem številu !
Srčna hvala tudi č. gg. Biedelnovi in Zupanovi ter gospicam Merhar in Robičevi, ker so se toliko trudile pri razprodaji ribniške robe.
Pozdrav c. udom naše dične Jednote, a mnogoletnemu glasilu pa obilno u-speha!	Društvenik.
Krstolič iz Burge. Vse delo s želez jem itd. vred stane do blizo 50 K.
V začetku t. m. je bila Kulpa nenavadno velika, ker je v nekaterih krajih ob Kulpi, kakor v Starem Trgu in po Kočevskem prav obilno deževalo, ko se je oblak vtrgal. 7. je bila Kulpa tako velika, da je pokrila hrvatsko “luko” poči Mrzljaki blizo dve tretjini, na Kranjski strani pa skoraj polovico. V noči od 29—30. sept. je tako naglo narastla, da je odnesla 2 broda in sicer v Žuničih na Kranjskem in na Sračku na Hrv. Tako velika ni bila Kulpa že od 28. okt. 1895. Takrat je bila pa še nekaj večja, ker se je bila razlila popolnoma čez obe “luki”.
Ivan Šašelj.
Velezanimiv je dopis, ki ga je priobčil ljubljanski “Slovenec” in ki iz njega posnemamo sledeče vrstice, ki kažejo, da so Nemci povsod enaki zatiralci:
Aleksandrija, Egipet, 2. okt. — Danes 2. oktobra se je prvič slišal nežne dece mili slovenski jezik v slovenski šoli v Aleksandriji. Danes namreč smo otvorili svojo šolo v Afriki vkljub vsemu nasprotovanju in zaprekam. Vse je bilo že določeno, da prično slovensko šolo v Aleksandriji slovenske šolske sestre, a nenadne težkoče ser preprečile za nekaj časa njih naselitev v Egiptu. Dobili smo dve učiteljici, pa le za toliko časa, dokler ne pridejo sem določene slovenske šolske sestre.
V	nedeljo, dne 29 septembra je “Krščanska zveza Slovenk” priredila igro
Sv. Cita”, in pri njej je bila nabrana častna svota za našo šolo. Šolo torej imamo, zmagali smo v enem oziru. Pa naši neprijatelji silijo povsod svoje grabežljive roke, vzeti nam hočejo naše naprave, potujčiti našo mladež!—
V	Fr. Jos. azilu za služkinje, v hiši, ki jo je sezidala naša avstrijska naselbina, v hiši, kjer so le razven malo izjem vedno same Slovenke in Hrvatice, nastanili so to poletje nemške sestre iz “rajha”, da one vodijo in oskrbujejo avstrijski azil! Nad 50 otrok samo za prvi razred bi morali slovenski in hr-vatski stariši vpisati v našo šolo, pa kako to branijo naši neprijatelji in jim celo prete z raznimi grožnjami ter se vedejo, kakor bi se jim Bog ve kakšna krivica godila zato, ker naši vrli Slovenci nočejo svoje dece pošiljati v njihove šole! Žal, da šo nekateri naši tako boječi, tako malo zavedni, da so se jim vdali; vidi se, da so samo še po imenu Slovenci in Hrvatje, v resnici so že v nasprotnem taboru. Koliko je še dela, da se vzdramijo! To probujenje se bo najprej doseglo z našo šolo pod vodstvom priznanih izvrstnih učiteljic, čč. slovenskih šolskih sester.
P. Benigen Snoj.
San Francisco, Cal., 3. nov. — V tukajšnji slovenski cerkvi se je dne 21. oktobra poročil g. Nikolaj Jurjevič iz Dragatuša z gospodično Veroniko Kraševec, iz Brihova na Hrvatskem. Pred nekoliko meseci je g. Jurjevič odpotoval od tukaj v Joliet. Tam se je seznanil s svojo Veroniko ter jo kot nevesto pripeljal seboj nazaj v San Francisco. Novoporočencema želimo obilo sreče.	Znanci.
Iz Adlešič, 17. okt. — Danes sem prejel iz Butte, Mont., 102 K 50 h, ka tere je nabral med našimi rojaki in mi poslal Marko Črnič za našo farno cerkev. Za ta lepi dar se mu prav srčno zahvaljujem, kakor tudi vsem tistim, ki so darovali. Naj jim povrne Bog obilo! Denar mi je prav prišel, ker sem dal letos osnažiti in na novo vglasiti naše orgije, ki so bile jako razglašene in zaprašene. Za vse popravilo sem plačal 64 kron.
Rojakom v Johnstownu naznanjam, da sem kupil za znesek 110 K, ki so preostale, kakor sem pisal v “Am. SL’ št. 31., za farno cerkev prav lepo in ve liko svetilnico za pred veliki altar, ki stane 120 K in je res krasna. Staro svetilnico pa smo obesili v kapelici sv. Florijana.
Pittsburžanom pa sporočam, da sem kupil tudi za Vrhovsko kapelo lepo svetilnico za 20 K, 4 K pa, ki so še ostale, sem naložil v Črnomaljsko mestno hranilnico za slučaj kake potrebe
Ker je začela Dolenjska kapela nekoliko pokati in sicer nad obema oknoma na doljnjo stran proti Dolenj cem, zato smo jo dali zvezati tudi po-dolgern, a prej pa je bila zvezana po čez. Delo je izvršil prav dobro Jože
m božic
in
NOVO LETO
pošiljajo Slovenci kaj radi darila svojcem v staro domovino in iz Zjedinjenih držav zgolj gotovi denar; to pa najbolje, naj= ceneje in najhitreje preskrbi
FRANK SAKSERo,
109 GREENWICH ST.,
NEW YORK, N. Y.
1778 ST. CLAIRj, ST.,
CLEVELAND, C.
JOLIET CITIZENS BREWING CO.
Collins Street, Joliet, 111.
zdelovalci najboljšega piva sodčkih insteklcnicah.
COIPAGNIJE GENERALE TRANSALANTIPE
FRANCOSKA PROGA.
Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe.
Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State Street,
NewYork
Maurice Kozminski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearbora St, Chicaga
Frank Medosh, agent, 9478 Ewing Ave. So. Chicago, 111.
A. C. Jankovich, agent, 2127 Archer Ave., Chicago, 111.
Paul Starič, agent, 110 South i7th St., St. Louis, Mo.
S. E. FREUND, pravdnik.
Gosp. S. E. Freund je bil rojen v Avstriji, kjer je pet let pohajal ljudske šole; kasneje je študiral še osem let pri otcih piaristih. Izstopivši iz te šole, je šel na Dunaj, kjer je študiral filozofijo iti postal doktor iste. Kasne je je šel med vojake ter služil materi domovini v Bosni in Hercogovini, kjer je postal nadporočnik (Oberliente-nant). On je potomec jako dobro-znane rodovine v Avstriji. Neka cesta na Dunaju je bila imenovana po njegovej rodovini, “Freund Strasse”, kar priča, da je njega rodovina visokega pokolenja. Njegov bratranec je bil tajnik sv. Očeta Leona XIII. ter je sedaj apostolski delegat za Kitajsko. Neki drugi bratranec njegov: Josip Freund, baron Arelhausen, je Field Marshal Lieutenant”, vojskovodja na Dunaju. Njegov oče je star trgovec v pokoju.
Gosp. S. E. Freund je študiral pra-voslovje v Chicagi, kjer je isto tudi z odliko dovršil. Sedaj je v zvezi z ne kini najboljšim pravnikom v Chicagi, kjer imata skupaj urad. Njegov zavez nik delal je v Chicagi, a g. Freund je pa sedaj otvoril podružnico v Jolietu v Golobičevem poslopju, katero oskrbuje sam.
Ker je Avstrijec in pozna čute na roda bolje neko kak tujec, zato je upa ti, da bode njegovo delo v korist rojakom. Ako ga bodete poklicali o pri liki potrebe in vprašali pomoči, bode vsem pomagal v smislu poštenosti in pravice.
Čvrstost.
Onemogla telesna moč, oslabelo in neredno prebavljanje se tupatam pojavlja pri starih in mladih ljudeh. Če se le nekaj časa uživa Severov Živ-ljenski balzam, se dostikrat pokažejo sijajni uspehi. To zdravilo vlije nove moči, umnoži kri, pripravi organe k naravnemu delovanju in tako pomore k čvrstosti. To zdravilo stoji na svojih zaslugah in ozdravlja bolne ljudi že leta in leta. Potrebno vsaki družini. Cena 75C. V vseh lekarnah ali W. F. Severa Co., Cedar Rapids, la.
VSAKDO VE?
DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO. NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZL ATNINO POCENI JE SEDAJ PRI
910 N. Chicago Stre« JOLIET, ILL.
B. BERKOWITZ,
Ako kupujete pri nas si prihranite denar.
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdelujemo vsa v to stroko spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo.
Popravnica. Govorimo tudi raznovrstne jezike.
POZOR, SLOVENCI!
Ko se mudite v našem mestu se nadejam našega poseta v
mojej moderni gostilni.
Točim dobro Schoenhoffen-ovo pivo in druge pijače, tudi prodajem dišeče ‘Union-Made’ smodke.
Rojakom se priporočam.
RUDOLF IVE-A-IRjjAŽI,
Washington St., blizo lotil Ato.,	GABY, IND.
Prodajem parobrodne listke; pošiijam denar v staro domovino in posreknjem pri kupovanju zemljišč in lot.
SVOJI K SVOJIM!
Prva in edina slovenska tvrdka v Ameriki.
Vsih cerkvenih in društvenih potrebščin.
Č
John N. Gosar Co.
719 High St., WestHoboken, N. J.
Se priporoča Preč. duhovščim in cerkvenih predstojnistvom za izdelovanje vsakovrstnih cerkvenih Para-mentov, Zastev (Banderjev) Križev, Podob, Slik, slikanje in dekoriranje cerkva i.t.d.
Slavnim Slovenskim Društvom
v napravo Zastav, društvenih znakov, Regalij gumbov (buttons) vsako vrstne društvene UNIFORME, i. t. d.
Z bratskim pozdravom
JOHN N. GOSAR CO.
Član K. S. K. J. in J. S. K. J.
Z
«
<
X
p«
o
a
Q
O
n
¡3
O
£
2
»,
■<
eo
0
1
z
H
Z
NIKJER BOLJŠE IN CENEJŠE.
Vezanje knijg.
V tiskarni “-4. S." se vežejo knjig* stare in nov«. Prav po ceni. Prinesite ali pošljite jih.	Oba telefona 509
v:.,
JßSSfp. •'■■J.	. ,•- r l	’: ?■■ w¡ '	<r
AMERIKANSKI SLOVENEC, 8. NOVEMBRA 1907
Maščevanje mrliča.
Novela. Spisal Vladislav Orkan. -Iz poljskega prevel Fr. Virant.
Stopimo v zakajeno gorsko izbico. Stene in leseni strop se svetijo, kakor bi bile lakirane; dim jih je s sajami tako pobarval... Sirovi, neotesani klini drže dolge droge iz smrekovega lesa. Široka peč z ognjiščem, umazane klopi okoli sten, žličnik, skled-nik, ponvice z dnom navzgor, mlinček pri vratih in nekaj nizkih stolov— to je cela oprava, ki se nahaja v pekarni.
Na glinasti, opolzki zemlji so otroci obrezovali klinčke; malček je oblizal ponev, se jim tiho približal in se igra z obnošenimi suknjicami.
Skozi dim, napolnjujoč zgornjo polovico pekarne, se vidi žena, ki polaga na ognjišču drva na ogenj, sedaj zopet pristavi, lonec z zeljem in zajema z zajemalko vodo iz železnega lonca, napolnjenega z drobnim krompirjem
Ženska mora biti okoli tridesetih let..< Suh, pravilen : braz in dve črni, dolgi: kiti, ki gledata izpod franža-ste rute, naredijo prijeten vtis, če se ozreš na njo. V “katanki”*) in črnem krilu z belimi pikami se urno suče okoli ognjišča; vitka in tanka je kakor šiba, ko se sklanja k loncem.
Skozi zakajena okna padajo solnčni žarki naravnost na otroke, igrajoče se sredi izbe, in zlate svetle kodre dveh malčkov.
“Lenka,” se je oglasila žena od ognjišča, “ne reži klinčkov, ker se vrežeš ali si zasadiš trščico v prst. Pojdi raje, pokliči ata k obedu, ker je že poldne. No, Lenka, ali slišiš, kaj sem ti rekla?”
Svetlolasa Lenka je skočila živo sko z,i na stežaj odprta vrata in stekla skozi vežo na polje. Mlajši bratec se je začel trgati z mačkom, mati je pa pokleknila pri ognjišči in molila “An-gelj Gospodov” in gledala pri tem pa lonce, če kateri ne vzkipi.. .
Ko je odmolila, je vstala in postavila klop na sredo izbe. Potem je vzela skledo iz sklednika in odcedivši krompir ga je vsula vanjo; nato zabelila zelje z ocvirki, zvrnila na krompir, začela mešati z žlico in odpihovala pekočo paro, ki se je valila iz sklede.
Ko je to končala, postavila je skledo na sredi klopi, vzela žlice in jih po-kladala okoli sklede. Istočasno je pritekla vsa zasopla Lenka.
“Čemu takodetaš!” jo je grajala mati, “ali ne moreš počasi iti? Saj si še kje oči izbiješ. Prinesi stole! — Ali a.ta ne gre?”
“Gre”, se je odzvalo dekletce.
V tem so se zaslišali v veži težki koraki in v izbo je stopil krepak kmet, malo starši od žene, in zrasel kakor smreka. Zagnal je .dobuk v kot na klop in se vsedel na stol. Mati je sedla na konec klopi in dala otrokoma male, lesene žlice.
“Lenka, moli očenaš pred jedjo,” je rekla dekletcu, potegnivši ga k sebi in gladeč mu svetle kodre.
“Jee!” se je branil otrok spakovaje se.
Kmet pa ni gledal, ampak je vzel Žlico in začel jesti.
“Vidiš,” mu je rekla žena očitaje, “ti nikoli ne moliš, torej se tudi otroci t-ako nauče. Lenko moram sedaj priganjati k molitvi, ko je bila pa mlajša, je pa kar sama skušala moliti. Kakršen očen, taki so vsi.”
“Jej,” se je zadrl kmet, “in ne govori. Dosti mi je tega ropotanja. Otroku daj mir; ko odraste, se že nauči.”
"Ha! Usmiljeni Bog! Nauči se potem, ko se za mladega ne navadi!” je govorila kakor sama pri sebi. “No, Lenka, prekrižaj se vsaj in vzemi žlico!”
Lenka je leno vzdignila roko k čelu:
“Men Očeta... in setega Duha...”
“Kalto pa ¿ovoriš!" jo je pretrgala mati in začela z njo govoriti:
“V imenu Očeta — razločno! — in Sina — na prsi rokce! — in svetega Duha —"
Trmoglava Lenka, ki se je closedaj komaj zdržala solz, je zavekala pri besedi “Duha” na ves glas.
“Lenka, ne dobiš kosila!” je rekla mati sirovo in jo odrinila od sebe. Ta je začela še glasneje, plakati. Mati je vzela žlic-o in ne zmenivši se za njo, obedot ala z možem in malim Stefkom.
1 Ko se je Lenka naplakala in videla, itt to nič ne pomaga, se je prikradla til klopi, potem se razločno prekrižala ¿n se oe&melo na mater ozrla.
■’Vidiš/ da znaš, samo izgovarjati se moraš vedno.”
'Potegnila je dekletce k sebi, poljubita ga na čelo in mu podala žlico.
Vsi so nekaj časa uživali kosilo molče.
“Je š'e kaj?” je vprašal mož, odlo-živši žlico,
“Žganjci z mlekom so, toda treba je kaj očetu pustiti, ko pride. On drugega ne more jesti, in kdo ve, če je kaj dobil."
“Ti samo očeta paseš!” se je odzval kmet jezno. “Oče nič ne dela; pojedel bi pa, kari bi dobil. Jaz pa delam in trpim, kakor živina, a tu ni nikjer niči Vrag vzemi tako življenje!”
“Ej, Ignac,' ne' žali Boga!” mu je prigovarjala prijazno žena. “Imamo hvala Bogu kaj jesti, ničesar nam ne manjka. Da jc pa kaj dela, za to tudi Boga zahvali, kajti kako bi živel člo-
*) Katanka—kratka suknjiča.
vek brez dela. Na očeta se pa nikar ne obregaj, ker se nimaš za kaj.”
“Oj, Ignac, Ignac!” je rekla čez nekaj časa z rahlim očitanjem, “prosi Boga, da bi nam dal srečo in nas ne kaznoval za to, da pustiš očeta bera čiti. Saj imamo posestvo in nakaj denarja, nas je pa še malo; pri nas bi se lahko preživih Četudi ni moj rodni oče, toda tvoj je, da mu ne bi privoščila žlice hrane!... On se na stara leta komaj vleče, ti ga pa izganjaš -iz bajte.. . O boljšega očeta je težko dobiti, ti ga pa nič ne spoštuješ! Če kaj nabere, ti takoj da.. .”
“Ker je dolžan.. .” je zagodel kmet. “Dolžan, praviš?... Tako si tudi ti dolžan, da ga preživiš na starost, ko te je zredil in ti oddal posestvo. Zapomni si, da kedaj ne bo tvoj lasten otrok s teboj tako ravnal.... Bog je usmiljen, toda tudi pravičen...”
“Dosti tega!..]” je zakričal mož grozeče, “pridig mi nikar ne pravi! Misliš, da stari nima denarja?... Toda skopuh je, stiska in raje hodi bera čit, kakor da bi gosposko živel od prihranjenega denarja. Meni bi bilo sedaj treba vole kupiti, pa mi ne da...” “Ker nima!” je odgovorila žena od ločno.
“Mora imeti!... Kam bi pa dejal? ... Ti, Nasta, mi nikar ne govori! Jaz vem, kaj delam...”
“Delaj, samo da te ne bi Bog kaznoval. . .”
Treba je opomniti, da je segel Ignac med tem razgovorom na ognjišče po lonec z žganci, in vlivši mleko nanje, končal kosilo. Žena mu ni smela na sprotovati.
Sedaj je vstal, se pretegnil, da so mu zahreščale kosti v členih in ozrši se ironično na ženo, odšel iz izbe.
“Pred večerom se vrnem iz gozda .. . Samo mesto pridige mi pripravi boljšo večerjo!...” je še rekel od-hajaje.
Žena je pogledala za njim in težko vzdihnila pri neki misli; potem je po brala žlice, vlila vode v sklede, umila in pokladala za sklednik.
“Aha! Še teličku moram dati vode ...” je zašepetala pri sebi.
"Lenka! prinesi mi čebriček!...” Dekletce je skočilo po posodo, ma ti je pa zlila vodo od krompirja, pri mešala moke in malo soli in nesla v hlev.. 's
Mali deček se je igral z domačimi zajčki, gladeč jih po svetli dlaki.
“Štefko! Počakaj... jaz prinesem zajčkom detelje!... je zašepetala deklica in stekla hitro na polje!...
Mali Štefko ni dolgo premišljal, se je prekobacal čez visoki prag in naprej za sestrico v polje!...
V	bajti ni nikogar, oboja vrata so na stežaj cdnrta. Samo zajčki skačejo in se pode po vlažnih tleh. Solnce se je že nagnilo od poldne in pada z zadnjimi daljšimi žarki na šipe, rde-čeumazane od gostih saj dima. Roji muh letajo od lonca do lonca, se zaletavajo v okna in brenče kakor cel panj čmrljev. Maček se je mirno vlegel na oknu na solnce in sklopil oči, kakor bi spal, a pazi na vsak najmanjši šum .. . Zašelestelo je okoli okna in zlomljena senca se je pokazala za šipo... Maček se je ozrl z enim očesom in iz-nova zadremal: nič opasnega ni videti ... V veži se je zaslišala težka drsajoča hoja in na pragu se je pokazal od starosti sključen starec... Obraz je imel naguban, upal, z ostrimi črtami; brado belo, ščetinasto; pod velikimi sivimi obrvmi male in sive* že Jtgasle, toda čudno milo zroče oči. . . Beli kosmiči las so padali na vrat izpod obnošenega klobuka. Kratka siva suknja umazana srajca, palica in povešena platnena torba so dopolnjevale sliko.
Ko se je pokazal v vratih, se je ozrl po izbi, stresel začudeno glavo, da ni nikogar dobil notri in sedel na prag, iz prsi se mu je pa izvil tih, pridušen vzdih, kakor brnenje strun razglašenih citer, če jih položiš na mizo...
Nato je vzel klobuk z glave, ga položil na tla in prekrižavši se počasi, začel moliti očenaš; roke so mu omahnile, brez moči, kakor lesene.. . On pa je zrl v okno, na solnce in premikal ustnice.. .
Temnordeča svetloba je padala od šip na plešasto glavo deda. potem je padla v polsenci po kosmičih belih las in še bolj zbližala nagubeno, suho o-bličje žolti mrtvaški maski. Samo v dveh sinjih točkah še tli življenje, toda medlo, kakor svetloba dozorevajoče leščerbe in tudi ono ugasne...
Teh dvoje sivih oči je poletelo nekam daleč skozi rdečo svetlobo šip: morebiti s spomini na davna leta, morebiti pa z molitvijo po žarkih, ki vežejo oči s solncem, še dalje... k Bogu. Kdo ve... Nagubano obličje ne izda, in ustnice, mehanično pregibajoče se, drhte tudi vsled vznemirjenja ali gladu. . . Samo Bog ve to.
V	veži za pleči deda sc pokaže žena, “A, to ste vi. oče!...”
“Jaz ... otrok ... jaz ...: je rekel starec z drhtečim, slabim glasom in okrenil glavo k nji, yideč pa, da stoji s čehričkont in ne more iti mimo njega v izbo, se je počasi pobral in vlekel h klopi pod okno.. . Žena je šla notri in postavila čebriček v kot.
“Bi radi jedli, oče?...” je vprašala nežno in poljubila dedu roko.
“E ne, Nasta.. . ne ... samo tu bo-
li...” je pokazal z roko na prsi, “tu me tako duši..
O za Boga!.je tožila žena, “treba bo vendar kaj narediti...”
“E ni treba... ne... nič ne pomaga...” Solze so se mu zasvetile v očeh in kanile počasi, kakor zrna po velem licu.
“Saj morda ni še tako hudo...” je rekla Nasta v solzah.
“O ne... ne...” je zastokal starec in objel rahlo glavo sinahe.
“Oče, morda se vležete?... Posteljem vam v izbici...”
“Dobro, dobro otrok...” Prijela je starca za roko in ga peljala v izbico.
“O tu vam bo dobro..
“Bo, bo...” je šepetal starec.
Sinaha je prinesla na eno postelj dve blazini in pernico.
“No... lezite oče!... Prespite se... Morda se pa mleka poprej napijete?
“O ne, ne...” se je branil starec: Pogledal je na sinaho milo.
“Ti si dober otrok...” začel je iskati z drhtečo roko za njedri. Vzel je ven zavitek in ga ji podal.
“Nasta.. . pride ti prav...” Nasta je umaknila roko.
“Spravite oče... vi boste bolj po trebovali...”
“E meni ni več treba, ne.. .spravi.”
Žena je vzela zavitek, vzdignila po krov skrinje in ga položila noter. Sta rec se je počasi prekrižal in se vlegel na posteljo. Sinaha je vzela pernico da bi ga pokrila.
“Pusti...” je ponovil, “naj ti Bog ...” in vznemirjenje, ali oslabljenje mu ni pustilo končati. Zaklopil je oči...
Nasta je prepričana, da je zaspal odšla v pekarno. . .
Istočasno sta pritekla otroka s krikom v vežo.
“Tiho!...” je šepetala mati strogo, “ded spi v izbici...”
“Spi?...” sta osupnila otroka in takoj utihnila.
Lenka je metala po malem zajčkom detelje na tla, Štefko jih je gladil po mehki, dlaki.
“Zajčki jedo,” je pripovedoval smehom materi, “kako se jim ušesa tresejo!...”
“Dobro, dobro,” je rekla mati, “samo tiho bodil..
Vsedla sta se na klop, postavila košarico krompirja k sebi in začela ma-jiti in metati omajeno v čebriček, do vrha napolnjen z vodo...
Medtem je spal ded v izbici... Težko sopenje se je mešalo menjaje z enakomernim tiktakanjem staroveške ure. Udarci srca starega in redno tiktakanje ure so se prehitevali, sedaj srečevali, kakor bi se borili med seboj za prvenstvo; končno je zmagala flegmatična ura in sopenje je prenehalo popolnoma ...
V	izbi so se slišali samo enakomerni udarci ure... Časih zašelesti miš za pečjo, sedaj zopet se oglasi črv, vrtaje v steni — in iznova isto enakomerno, enostavno: tik, tak...
Slike se gledajo s sten brezmiselno .. . Njih obrazi, zbližani /ned seboj s podobnostjo nepodobnosti se smehljajo topo ali so žalostni, kakor jim je ravno ukazal pacač ali barvar.
V	pekarni pa maji žena krompir, misli ji pa beže, Bog ve, za čim.. . Samo obraz izdaja blodeče misli, ker se zjasni ali stemni. Tudi sedaj — dve solzi sta se potočili po gladkem licu in padli na obraz dečka, ki je zaspal v naročju matere... Lenka leta nekje po polju in se niti ne pokaže v izbi! Kakor navadno otroci.
Hipoma se je žena nečesa domislila, odrinila dečka nalahno na klop in šla v izbico. Tiho je odpirala vrata, da ne bi vzbudila starca.
Z boso nogo je stopila k postelji in se sklonila nad obrazom spečega... Dolgo je stala in ga gledala molče, oči so se ji pa počasi razširjale, od osup->, losti.. .
Starec spi, toda dihanja ni slišati... Srce ji silno tolče. Prijela je očeta za roko — roka je brez bioči, trda kakor bi bila lesena...
“O Jezus!...” je zašepetala žena in padla na kolena pri postelji. Še ni hotela verjeti. Z dlanjo je potipala o-braz starca — obraz je mrzel, oči za-klopljene; samo usta so odprta, kakor vrata; skozi katera odleti duša v zadnjih dihih.
“O Jezus!...” je zaječala glasneje, uprla obraz na rob in dolgo bridko pla kala... Potem je začela šepetati očenaš — za umrle... Molitev jo je umirila. Vzdignila se je počasi in oma-hovaje šla v pekarno, Tu ni nikogar — samo deček spi pod oknom na klopi, smehljajočega, jasnega obraza...
Obstala je za trenutek sredi izbe, ne vedoč kaj bi takoj naredila. Iskat ljudi hi mogoče, ker je daleč od bajt, pozno je že in zvečer je dosti opravila!... Končno — kako more kar tako popustiti bajto! Ko bi vsaj Ignac prišel!...
Nazadnje se je hipoma premislila, otrla s predpasnikom solze, ki so se ji posušile na licu in šla zopet v izbi-
w—
p ..
vyeen
^	«osrans TBnrzs«
TERV/I'
REGISTERS»
Ko kdo v rodovini oboli je treba preč pomisliti kaj
je storiti,
v slučajih nereda prebavnih organov, ali pri izgubi okusa; taki slučaji niso tako kritični, ker vsi vemo, da
Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino
je najzanesljivejše zdravilo, ki take nerede prav hitro odstrani. To zdravilo izvrstno deluje na mišice in želodec ter pomaga istim v redu delovati, da so vsi neredi odstranjeni in človeški sestav je zopet na delu k zdravju telesa.
Ko se vam pripeti, da —-------------------
izgubite okus se utrudite
imate glavobol izgubite upanje se izpremeni obrazna barva
takrat je čas rabiti Trinerjevo zdravilno grenko vino, ki popravi vse nerede v prebavnih organih in okrepča cel sestav. Dela prebavljenje popolno, čisti kri, jasni obrazno barvo, krepča telo in bistri um.
Rabite v vsakem slučaju neprebavljivosti.
V vseh lekarnah.	U. S. Serial No. 346.	Čistost garantirana.
JOS. TRINER,
799 South Ashland Avetiue,	CHICAGO, ILL.
Trinerjeva slivovica in brinjevec ste izvrstni pijači. Vprašajte za nje!
SL
I **•«*-••
Tu je odprla skrinjo in vzela ven perila in srajco, platnene rjuhe in drugega drobiža. Te reči je razpoložila po klopi, stopila k postelji in začela staremu nežno slačiti cunje.. . To delo ni bilo lahko, kajti truplo je že postalo trdo... Pomagali sta ji pa ročnost in požrtvovalnost...
V kratkem času je slekla rajnega in ga oblekla v čisto perilo. Potem ga je pokrila z novo rjuho, mu sklopila roke na prsih, vzela z mize križec in ga položila v dlan umrlega. Po tem delu je pokleknila k postelji, zmolila še kratko molitev, težko vzdihnila, vstala in odšla v pekarno k gospodinjskim poslom...
Zmračilo se je že popolnoma. Pri
svitu padajočem skozi okno, je umila krompir in ga vsula v lonec. Hotela je ravno zanetiti, ko je vstopil mož...
“Ti še ne kuriš za večerjo?! E, kaj za vraga si delala?...” je zakričal sirovo od praga.
Žena se je stresla na te besede.
“Ne govoril...” je odgovorila. “Oče so umrli...” in je glasno zaplakala.
“Kaj? Oče umrl? Praviš... Kje leži?” je vprašal rahleje.
“V izbici...”
“V izbici?... e čemu si ga pa tja zanesla?!..
“Sam je šel... pojdi... zmoli očenaš.”
Kmet se je premaknil. Žena se je še obrnila k njemu.
“Ignac! Ne bodi hud!... Oblekla sem rajnega v tvoje perilo...”
“Kaj?!...” je zakričal glasno.
“Saj ga je bilo vendar težko pustiti v cunjah...” se je opravičevala.
“A naj tel...” ni končal kletve, “hitro napravi večerjo!...”
Sam je šel v izbico... Bilo je popolnoma tema. Bled svit je prihajal skozi šipe... Ignac je odprl omaro, vzel svečo, jo prižgal in postavil na mizo. Na postelji je zagledal rajnega ... Svetloba sveče je padala od strani nanj — in zdelo se mu je, da spi — tako mil izraz je odseval s požoltelega obraza.
Ignac je skočil k cunjam in jih začel nestrpno premetavati... Preobrnil je vse žepe, otipal vse šive; očividno ni našel, kar je iskal, ker je sklonil in ozrl na mrliča...
“Moral si denar kje drugje spravitb Škoda se ti je zdelo, dati ga sinu,” je rekel rogajoče in stopil k postelji.
“A ta nora baba!... V novo srajco ga je oblekla. Kaj bom pa jaz imel za v cerkev?... Za mrtvega je to dobro ...”
S temi besedami je stegnil roko k mrliču, vzel križec iz njegove dlani, ga vrgel na mizo — potem prijel za rokav, da bi slekel srajco z ranjkega očeta...
Po čudnem naključju je zapletel — svojo dlan med prste umrlega... In zgodilo se je nekaj strašnega. Prsti rajnega so se skrčili in objeli dlan Ignaca z železnimi kleščami.. . Sin je grozno zarjovel od osuplosti in strahu — in padel mrtev pri očetovem truplu .. .
ANTON NEMANICH,
205-207 OHIO STREET, JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pogrelmiški
ZAVOD IN KONJUŠNICA..
Chicago Phone 2273.	Northwestern Phone 416.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu ali po noči se točno ustreza.
Stanovanje 1000 N. Chicago St.
N. W. Phone 344.
FRANK MEDOSH
9478 Ewing Ave., vogal 95th ulice, en blok od slovenske cerkve sv. Jurija So. Chicago, 111.
Gostilničar.
Izdeluje vsa v notar ska dela, prodaja šif-karte ter pošilja denar . ;.y v staro domovino veit-no in zanesljivega.
Poštena Postrežba vsakemu. Telephone 123; Sonth'Chicago
Čez tri dni je bil skupen pogreb za očeta in sina. Zabili so ju v eno široko krsto. Oče ni zapustil sina... Ločena v življenju — spita v gomili skupaj. In bilo jima je dobro. Črvi se niso prepirali za njuni telesi.
E.PORTER BREWING COMPANY
EAGLE BREWEF izdelovalci
ULEŽANE PII
PALE ALE IK LONDON PORTI
Posebnost je ¡Pale Wieaer lier.
Joseph Stake], avstr
le. Staff Street.
JOLIET, HJL
POZOR GOSTILNIČARJI!
Ne plačujte za vino in viski previsokih cen, ker se dobi to cenejše! Jaz, Vaš rojak, Vam jamčim, da prodajam boljše, koristnejše in cenejše kakor vsak drugi. Proti direktnemu naročilu in takojšnjemu plačilu izdaten popust, ker si stem prihranim čas, vozne in druge velike stroške.
Prodajam starokrajski brinjevec, priznano zdravilo za vse trebušne in ledvične bolezni.
“Higlife Bitters” in grenčec je najkoristnejša pijača, kar jih je v Ameriki, ki prepreči vse želodčne nepravilnosti in čisti zlasti kri, ohranjuje zdravje in daja telesu moč.
Prodajam tudi “Old Country Tre-ster” ali tropinovec, kuhan iz pristnih in čistih tropin, — nadalje: zdravilno grenko vino, slivovico, konjak, Old Tom, Gin, Imperial, Dry, Dry Gin, Bonded Rye, pristna kalifornijska in druge vrste vina, kakor: Riesling itd., sploh vse pijače, ki jih mora imeti na razpolago vsak dober gostilničar.
Objednem izdelujem najboljše avstrijske viržinke po $24 tisoč komadov in razne druge smodke od $24 do $80 tisoč. — Tu vse “Union Made”.
A. HORVAT,
Cigar Mfg. & Wholesale Liquor Dealer,
600 N. Chicago Street, Joliet, Illinois.
— Zavedni naročniki, priporočajte naš list!
FILIP HIBLEE
1014 N. Chicago St., Joliet, 111.
priporoča rojakom svojo
BRIVNICO
Dobro delo se jamči. Delo je urno, ker sta dva brivca veno p ri roki.
?»*>*040<K>*040*04C
(Za kratek čas.


Dobra soseda.
Prišla je soseda k sosedi, ki je baš pekla krape ter jo je naprosila,da bi jih spekla tudi ona v njeni že vroči masti. Soseda ji dovoli. Ko so krapi spečeni, zahvali se ji došla žena in reče: “Hvala vam, soseda! Kadar bom jaz zelje kuhala, prinesite vi pleče, 1 da se vam skuha v mojem želji, tako vam vsaj nekoliko vrneni prijaznost in dobroto.
Kako visoko je sezala voda.
“Dovolite, je li sezala voda ob zadnji povodnji res tako visoko?”—“Pravzaprav ne! Glejte, samo do tod je stala; a otroci so mi počečkali pisanje tu spodaj in ga zamazali. To me je razjezilo, pa sem dal zapisati višino semkaj gori — zdaj je pa ne morejo doseči!’
Dober izgovor.
Mlad mož ubije v mestu slučajno steklo pritličnega okna ter zbeži po ulicah. Gospododar ga doteče in pravi:“ “Ubili ste pri meni okno!” — “Vem!” odgovori prvi. “Plačajte ga torej!” oglasi se gospodar. “Ne vidite li, da tečem ravno po denar domov?” reče mladenič ter uide v stranske ulice.
Za vsak slučaj.
Neumna žena prinese tri lepe voščene sveče v dar; dve sv. Mihaelu, jedno pa |— hudiču. Cerkvenik, hoteč jo poučiti, pravi: “Pa hudič vender ni vreden sveče!” — “Vem, da ne”, odgovori žena, “pa človek ne ve, kam pride po smrti, in zato je dobro, da si preskrbi povsod prijateljev^”
Jednakost.
Bobek: “Kakšen razloček je med možem, ki ima hudo ženo, in med zvonikom?”
Babek: “Nobeden; vsak nosi svoj— križ.”
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK.
Posebnost so naše
"Tke D, S.” 10c, in ‘leersclianin” 5c,
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson cesti v Joliet. Ills.
Pozor rojaki!
Naznanjamo Slovencem, da smo otvo-rili novo lepo urejeno
GOSTiLiNO
kjer se toči dobro pivo, whiskey in vino ter prodajajo fine cigare. Obiščite nasl
DRNULČ & BUŠČAJ, Rockdale, Illinois.
Kitni pasovi.
MI IMAMO NAJVEČJO ZALOGA KILNIH PASOV V MESTU.
CENA $1.00 do $5-00.
FLEXER & REICHMANN
LEKARNARJA
Gor. Blnff and ExcHauge Street«
JOLIET. ILL.
a W. Brown, predB Hobt. Pilcber, podpred» W. G. Wilcox, kasir.
Kapital #100,000.00. BARBES BUILDING. JOLIET. ILL.
je otvoril svoj nov hranilni oddelek 3. dec. 1906. Uloge po En DOLAR in več se prejemajo v tem oddelku. Obresti se plačujejo od vlog po 3 ODSTOT. NA LETO ter se obrestna svota, če ne dvignjena pripiše glavnici na prvi dan meseca januarja in julija. Za vsako vsoto, ki je hranjena en mesec plačamo obresti in tudi na prvi poslovni dan vsacega meseca pripišemo obresti k svotam, ki so bile vložene pred petim dnem vsakega meseca. Certifikati kažejo po 3 odst. obresti od vsalee vsote, ki je bila uložena šest mesecev.
Ta banka je jamčena od vlade Združ držav. Nje trgovina je poslovana po nacionalni bankarski postavi ter se mora podvreči pregledu in eksamino-vanju.
Ta banka je odprta od 9. ure zjutraj, pa do 4. ure pop.
^1	1	.......
Halo, Johny!
Kje si pa bil včeraj? Saj veš kje, tam kjer je največ zabave. Ali še ne veš, da je največ zabave v GOSTILNI.
JOHN KOŠIČEK,
S90 S. Centre ave. CHICAGO. ILL.
Zakaj je Mohamed prepovedal vino piti
A: “Zakaj je Mohamed prepovedal vino piti, več žen pa je dovolil imeti?” B: “Ker je mislil, da ima trezen človek že jedne žene zadosti.”
Uspehi denarja.
A: “Kakšen razloček je med muto (šrango) in človekom?”
B: “Človek se pripogne pred denarjem, muta/pa se vzdigne pred njim.”
Interpelacija.
Volilci nekega okraja so poklicali svojega poslanca predse, da bi jim poročal o svojem delovanji. Volilec očita razjarjen poslancu: “Pazno smo prečitali vse debate in se prepričali, da v zadnjih desetih sejah niti jedenkrat niste odprli ust.” — “Dragi prijatelj”, odgovori poslanec, “to je zgolj obreko vanje; brezštevilnokrat sžm zazdehal!”
Koliko ur.
Gredoč skozi mesto L., vpraša potnik kmeta na cesti: “Prijatelj, koliko ur je od tukaj do Ljubljane?” — “Ur?” odgovori naš kmet, “skoro v vsaki hiši je vsaj jedna, po nekaterih hišah jih je celo po več.” — “Ne mislim tako”, reče potnik, “ampak želim le zvedeti, koliko računajo iz vašega mesta do Ljubljane; samo to, prosim, mi povejte!” — “Koliko računajo? I no, če greste peš, ne računajo nič, ako se pa želite peljati, plačate dvajset grošev”, odgovori mu šaljivec, in nato se ločita.
Vožnja v mesto.
Potnik vpraša krčmarja, pri katerem se je ustavil, koliko je do bližnjega mesta z dvema konjema. Krčmar mu odgovori: “Dve uri.” Potnik vpraša dalje: “A s štirimi konji?” Krčmar nekoliko pomisli in reče: “Jedno uro.” Ko to zasliši nekov šaljivec, reče potniku: “Uprezite šest konj, pa se vam ne bo treba voziti, kar hipoma boste v mestu!”
Srebrna miš.
Ko je pred nekaj leti pruski deželni načelnik v Lotaringiji potoval po svojem okraji, prišel je nekega dne v fran cosko vas, ki je imela jako lepo cerkev, posvečeno Materi božji. Slula je ta Mati božja za čudodelno, in zato je veliko romarjev .prihajalo vanjo. Župan odvede pruskega deželnega načelnika v to cerkev, kjer mu vse razkaže. Ko prideta So stranskega oltarja ču-dotvorne Marije device, ugleda načelnik med darovi, posvečenimi Mariji devici, tudi srebrno miš ter vpraša župana, kaj to pomeni. Župan pravi, da se je pred nekoliko leti v tem kraji pokazalo strašno veliko mišij, ki so pretile pokončati vse poljske pridelke. Zato so se obrnili prebivalci tega okraja k Mariji devici za pomoč in so ji po svetili to srebrno miš. Ko se je to zgodilo, izginile so kar hipoma vse miši s polja, kakor bi bil odrezal. Nato vpraša pruski deželni načelnik ves začuden župana: “Pa tudi vi, izobražen mož, verjamete kaj takega?” Župan se nasmehne in odgovori: “Ako bi to verjel, tedaj 'bi precej denašnji dan na oltar pred Marijo devico postavil — srebrnega Prusa.”
O TI LJUBA SLOVENŠČINA!
V Ameriki:
V našem šapu vsak dan trikrat hviz-la. Opoldan dajo sajn da lančamo. Kako se ga prileže en pajntek opolu-dne in en pajntek zvečer na porču pred hauzoml'Ampak moj hauz ga pihne! Lani sem ga mufal in pofiksal. Znotraj in zunaj sem ga spental; v vse rume s^m dal ges; plamber je postavil notri tudi nov klazet. (Prej sem imel bekauz tam na jardu.) Nova hajdra, nove pajpe; na floru v bedrumu imam karpet in tudi ajsbakso imam v pentri. Vse je namber von: ampak so tudi špenzes! Apštes imam šest podengar-jev; na teden plača vsak 4 dolarje za rent in podengo. Eden dela pri fanez, eden je čipar, eden je forman v vajer-mil, eden dela pisvork zmerom ober-tajm sam ne vem kje, eden pa štapa. Tri dni nazaj sem imel pedo in sem šel k šinitu v štor, sem za bojsa kupil en kot in par šuhov. Plačal sem keš, še vem, ko mi je sčenčal 10 dolarjev, a ta sanafagan dd šinita mi je danes poslal bil v haus. :Ga bom že sfiksal.če ne drugače pa z lajerjem na kortu. — Naš Žani je šmart bojs. Priden je in doma bebico vača in ne leta zmerom po štritu. V republik šolo hodi onstran treke, pa se zmerom bojim, da ga ne bi tren ali štrickara kečala. Spomladi, če bo prav šlo, bom pa biz-nes začel. Tam le na kornerju bom salun odprl.
* * *
V starem kraju.
Mizerabel življenje! Delam, da kar švicam, pa nikoli nisem fertig. Zjutraj me vekar pokliče ob petih. Hitro skuham fruštek — prej moram še štiflet-ne spucat gospodu. Potem se začne pa martranje: cimre ribati, povštre, madroce klofati, štenge pometati, štajnkolen nosit,t ako da se še cajta nimam skamplat. Gospod je v kanc-liji; danes imajo zicengo. En ferkelc čez eno je že, -'a ga še ni. Pripravljeno imam župo, cušpajs, ajmoht, pra-ta, pohane piške, gefrorenes in kofe. Pa saj se bo vse ferderbalo, ker tako dolgo stoji na šporherdu; potem bo pa spet šimfanje in štenkanje? Kdo je pa uržah? Vsak naj se svojga dinsta ahta in se svojga cajta drži, pa bi bilo vse povorenk. Tako je pa samo feržmag-vanje! — Včeraj mi je prinesel prif-trogar pismo od mojega Johana. Tau-blih je in prvega oktobra bo ajnrukal. Kako se mu bo neki podal gver in sol-daška pluzna. Ta kerlc! Ko bo ajnri-kal, mu bom naštrikala par štumfov in eno cvancgarco mu bom dala, naj gre v birchauz na en glažek vina, da bo bolj korajžen. Čez eno leto bo pa na urlaub prišel, potem bo pa ohcet. Dežela ljuba, kje ležiš, ki jezik moj mi govoriš?
Brez podpisa.
Dobra ura.
Vsak urar potrdi opombo, da je dobra ura sestavljena iz 171 delov. Nekateri so majceni, komaj vidni, ampak istotako važno ulogo igrajo v odmerjanju pravega časa, kakor veliki. Isto velja za naše telo. Tudi to je sestavljeno iz prav majčkenih drobcev, a vsi morajo delati, da ostane telo živo in krepko. Če j eden malih organov neha delati, trpi ves ustroj. Najbolje se to vidi, ako je kateri izmed prebavnih organov nesposoben delati: slast izgine in ž njo Vsa moč. Poiskati moraš hitre pomoči — in to ti podeli Tri-nerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Vse organe ti očvrsti in spravi k zdravi delavnosti; ohrani jih krepke in v polni čilosti. Prebavo napravi popolno in tako očisti kri naravnim potom. Uživaj ga bržko opaziš, da ti slast ni tako dobra kot navadno ali da se počutiš utrujenega brez vzroka. Uživaj ga ob vseh želodčnih in črevesnih boleznih. V lekarnah. Jos. Triner, 799 S. Ashland Ave., Chicago, 111.
Kako odstraniti kašelj?
Gosp. Frank Krett iz Deweyville, Texas piše sledeče: “Imel sem hud kašelj. Začel sem rabiti Severov Balzam za pljuča, in po rabljenju samo ene steklenice istega je kašelj in bolečina pojenjala.” Te besede povedo resnico o Sevcrovem Balzamu za pljuča. To je zdravilo, ki odstrani kašelj ter zdravi pljuča in grlo. Cena 25c in 50c. Dobite ga v lekarnah ali pri W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
— Rojaki! Naročujte in priporočajte svojim prijateljem naš list Amer. Slovenec. Ko ga prečitate, dajte ga sosedu, ki se bode gotovo, ko istega prebere, sam naročil.
V slučajih nesreče
izvijenja udov, ako skoči kost iz svojega ležišča itd. rabite takoj
Dr. RICHTERJEV Sidro Pain Expeller.
On suši, zdravi in dobavi udohnost. Imejte ga vedno doma in skrbite, da si nabavite pravega z našo varnostno jO. znamko sidrom na eti-. T. keti.
V vseh lekarnah po r 25 in 50 centov.
F. AD. RICHTER &C0.
215 Pearl Street,	New York.
Brez Zdravja-ni Sreče.
The Collins New York Medical Institute.
V tem J11110?0 let obstoječem zdravniškem zavodu je na čelu zdravnik “Specialist”, kateri ima veliko izkušnjo v zdravljenju vsakovrstnih boleznij. A v svoji mnogoletni zdravniški praksi, posvetil je največjo važnost zdravljenju. Akutnih kroničnih in zastarelih boleznij MOŽK1H ZENSKIH IN OTROČJIH.
Iz vseh krajev sirne Amerike še mu zahvaljujejo ozdravljeni bolniki za popolno ozdravljenje boleznij z mnogobrojnimi pismenimi zahvalami-
Radi tega poživlja, da se,obrnejo na njega Vsi, kateri so bolni slabi in nemočni in katere drugi rušo mogli ozdraviti. Kakor hitro Vašo bolezen natanko pripozna — takoj se Vam v obširnem pismu v materinem jeziku naznami celokupno stanje Vaše bolezni — kakor tudi navodilo, kako se imate ravnati in zdraviti, da čim prej popolnoma ozdravite. — ako je . potrebno ■— pošle Vam tudi potrebna zdravila in sredstva s točnim navodilom, kako se morajo rabiti.
\ dokaz njegove spretnosti net-oliko pismenih zahval in slik od ozdravljenih bolnikov.
Ozdravljen od mnogoletnega reu-matisma, bolečin v kosteh in živčne bolezni.
Mike Novak
1258 Mohlen Ave. Pneblo, Colo.
Slavni Medical Institute!
Stem pismom se Vam zahvalju jem, ker ste ozdravili moje dete težke notranje bolezni oteli mu
življenje pomočjo Vaših dobrih zdravil. — Bil som pri mnogih zdravnikih in vsaki mi je rekel, da moje dete ne more ozdraviti. Srčno se Vam toraj zahvaljujem in dovolimidase to natisne v časopise, da vidijo rojaki, da ste Vi edini zdravnik, kateri v resnici za-moreipomogati.
Toliko na znanje našim rojakom v Ameriki. — Bilež im se do groba Vam hvaležn’ Sem Antulič 1950 Wavhmgt..> ve, Columbus rt.
Jaz se Vam lepo zahvaljujem, ker ste me ozdtavili' da sedaj popolnoma dobro šlišim, kakor da ne bi bil nikdar gluh.
Priporočam Vas vsem rojakom širne Amerike kot najboljšega zdravnika ter Vas pozdravljam Peter Šikonifc Box 285 Trimountaiu, Mich,
Vam naznanim, da sen» popolnoma ozdravila po Vaših. Zdravilih da ne čutim nikake bolečine več, za kar seVam srečno zahvaljujem. Če bodem še kedaj bolana, se bodem že vedela kam obrniti in tudi dru-irn Va. pripročam.—Vas pozdravljam Vaša, do groba Vam hvaležna Maria Meglič
1168 Western Ave, Chicago Ills.
Ozdravljen bolezni na očeh. glavobola in šumenja v ošesih.

John Potenc,
Box 151 Rock Springs. Wyo.
?<>Jak' Slovenci ! ako se v katerem koli slučaju obrnete na naš zavod — tedaj želimo, da nam točno opišete Vašo bolezen, koliko ste stari i Koliko časa traja bolezen ? in vse druge podrobnosti Javite. Vsa pisma naslavljajte naravnost r.a :
THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE
HO W. 34th St.,
Dr. R. Mielke, Medical Director.
Nev. York, N. Y.
Ako osebno pridete, Javite se v offisu našega zdravniškega zavoda, —ordinirajočemu zdrav-niškemn direktorju vsaki dan od 10 ure do poludne do 5 ure popoludne- Ob nedeljih in pzaznikih
od io dopoludne do 1 popoludne.
BBBfflSiBBMIMMB—1Mi


NA PRODAJ LOTE OKOLI POLJ-ske cerkve na hribčku, v obrokih po $1.00 na teden. Vprašaj: Anton Ko-šiček, 1151 N. Broadway, Joliet, 111.
NAPRODAJ HIŠA BLIZU SLO-venske cerkve, cena $2150.00. Proda se preč. Hiša ima šest sob ter je primerna za trgovino. Plača se $600.00 na roko, drugo na lahke o-broke. Ignac Česnik, Barber Bldg. Joliet, 111.
oho Stefanie
na voglu Scott & Ohio cesti.
Joliet, 111.
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 348. JOLIET
POTREBUJEMO 50 IZKUŠENIH premogarjev. Stalno delo. Rabimo nekaj ljudi za otvoritev dela. Plača se na dan. Tu ni težave ne sitnosti pri delu. Pridite preč. Wenona Coal Co., Wenojia, 111.	17.2
KER MI NISO NASLOVI MOJIH nekedanjih prijateljev in sošolcev znani, zato prosim iste, da mi kaj pišejo. Math. Lavrich, doma blizo Loža, sedaj 1010 N. Broadway, Joliet, 111.
KJE- JE TEREZIJA HOLCABEK, po domače Racova Reza iz Šiške pri Ljubljani? Za njo bi rad zvedel nje sin Mihael Holcabek, popred Franc Mrhar iz Tanežič, Box 1332, Joliet. 111.
Pozor rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo.
DenAr na posojilo.
Pogojujemo denar na zemljišč» pod ugodnimi pogoji.
Mtjnroe Bros
$$$$$$$$$
$$$$$$$$$
DENAR V STARO DOMOVINO pošljemo:
100 kron za $20.40
AMERIKANSKI SLOVENEC, JOLIET, ILL.
$$$$$$$$$ $$$$$$$$$
Ant. Kirinčič
Cor. Columbia in Chicago Sts.
Točim izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens’ Brewery. Rojakom se toplo priporočam.
M.
B. Schuster
Young Building
JOLIET, ILLINOIS.
A«
Henrik H. & Menno H.
S TA. S SE1\
Sobe 201 in 202 Barber bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVNI NOTAH
Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti n. lam in boleznim.
■p j e vsakovrstna v notarsko 1 k° spadajoča pisanja.
A1!
nljišča jf
) I
Collins Street Wine and Liquor House
Žgane, galon po $1.75, $a, $3.50, I3, $4, in $4.50.
Brandies, galon po $3.50 do $5. Vina, galon po $1 do $3.
Prodajamo na drobno za nizke trgovske cene..
G. W. KEIBER, Manager
1043 COLLINS ST.
N. W. Phone 999.
Chicago 3893.
Ustanovljena 1871.
nmi
Of Joliet, Illinois. \ Kapital in preostanek $300,000.00.
pi jpui a
Gostilno.
ROJAKOM
priporočam svojo
* Phoenix v	Buffet
kjer se toči vedno sveže pivo, žganje ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
Ant. SkiofT,
N. W. Phone 609.
1137 N. Hickory St.,	Joliet
Pozor, Rojaki!
Naznanjamo, da smo otvorili
GOSTILNO.
v katerej bodemo točili fino Citizens pivo, žganje in vino.
JOHN MAHEOYEG & CO.
208 Jackson St.
Math. Stefanich,Manager.
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J.	A. HENRY, predsednik. rOSEPH STEPHEN, podpredsednik, C H. TAI COTT. blagainik.
BRAY-EVA LEKARNA
se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.::::::
Velika zaloga. Nizke etne.
__104 Jefferson St., blizu mosta_
Emil Bachman
• 580 South Center ave., Chicago, III.
S. HONET,
KROJAČ
918 North Chicago St., Joliet 111
šivam, popravljam in čistim obleke. Po najnižji ceni
Slovanski tvorničar društvenih od-znakov (badges), regalij, kap, baader in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujeta kaj za društvo. Pišite slovensko. Ka-tolog na zahtevanje zastonj.
J. F. KI3STC3-
Lesni trgovec.
Cot. DesPlaines in Clinton Sts. Oba telefon 8. Joliet.
AMERIK AN SKI SLOVENEC, 8. NOVEMBRA 1907.
Nova zaloga knjig
v knjigarni Amer. Slovenca.
MOLITVENE KNJIGE:
Bogu kar je božjega, $1.10.
Bogu kar je božjega, zl. obreza 900 Bogu kar je božjega, šag. vat., $1.10. Bogu kar je božjega, šag opog., $i.ia Bogu kar je božjega,1 usnje, $1.50. Dušna paša, usnje z zlato obrezo, $1.00 Duhovno veselje, slonokost, $1.25. Duhovno veselje, šagrin usnje,. 65C. Duhovno veselje, okov., $1.20.
Gospod teci mi pomagat, usnje z zlato obrezo, goc.
Hodi za Kristusom, usnje z zlato o-bVezo, 90C.
Hoja za Marijo Devico, usnje z zlato obrezo, goc.
Jezus na križi, $1.20.
Jezus in Marija, rud. obr. 40C.
Kviško srca, zl. obr., $1.25.
Krščansko devištvo, usnje z zlato o-brezo, goc.
Krščanski zakon, šagrin, 6Sc.
Lurška Mati božja, usnje z zlato obrezo, goc.
Molit. Srca Jezus., meh. vez.,'$1.00. Mrkun, Voditelj, rud. obr., $1.00. Mrkun, Voditelj, zl. obr., $1.30. Mrkun, Voditelj, bastard, $1.50. Majnikova Kraljica, usnje zlata obreza, 90C.
Marija Varinja nedolžnosti, usnje zlata obreza, $1.00.
Marija Varhinja nedolžnosti, slonokost, $1.25.
Marija Varhinja nedolžnosti, šagrin, 650
Nebesa naš dom, usnje zlato obrezo $1.00.
Nebeška hrana, usnje zlata obreza, $1.
Nebesa naš dom, zl. obr., 75C. Nebeške iskrice, usnje, 35C.
Otroška pobožnost, bele, 70C.
Otroška pobožnost, platno, 15C. Otroška pobožnost, usnje zlata obreza $1.00.
Otroška pobožnost, šagrin, 30C. Otroška pobožnost, šagrin, 75C.
Prem. o presv. Reš. Telesu, usnje zlata obreza, 90C.
Priprava na smrt, usnje zlata obreza, 90C.
Rajski glasovi, 90C.
Rajski glasovi, usnje zlata obreza,'' $i-35-
Sv. Ura, zl. obr., $1.00.
Sveti Jožef, usnje zlata obraza, 90C. Sveta ura, usnje zlata obreza, $1.00 Šmarnice, usnje zlata obreza, goc.
Sveti rožni venec, usnje zlata obreza, 90C.
Slava Gospodu, usnje zlata obreza, 90C Sveti Angelj Varuh, šagrin, soc.
Slava Bogu, slonokost, $1.25.
Slava Bogu, šagrin, 75C.
Varhinja nedolž., bele, $1.45.
Vrtec, šagrin, $1.00.
Zvončec, slonokost, $1.25.
Zvončec, šagrin, 750.
PODUČNE IN ZABAVNE KNJIGE
Aladin s čarobno svetilnico, cena ioc. Ali Boga Stvarnika res ni treba, 2oc. Andrej Hoffer, junaški vodja Tirolcev, 20C.
Arumagum, sin indijskega kneza, 15C Avstrijski junaki, berilo in podobe, 75C Belgijski biser, povest, 15C.
Berač, isc.
Beneška vedeževalka, 15C.
Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada, soc.
Babica, prev. Fr. Cegnar, soc.
Beatin dnevnik, 25C.
Boj s prirodo, 15C.
Bojtek, v drevo vpreženi vitez, pravljica, ioc.
Božični darovi, Rud. Urabl, 15C. Burska vojska, 30C.
Cerkvica na skali, 15C.
Ciganova osveta, 20c.
Darovana, 30C.
Domači zdravnik Kneippov, 50C. Darinka, mala Črnogorka, 20c. Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih vojakov, vezana 40C, broširana 25C.
Dobra Evstahija, zgled vsem pobožnim dekletom, 15C.
Koder, Marjetica, 50C.
Kneipp, domači zdravnik, 6oc.
Krvna osveta, 15C.
Krištofa Šmida 100 pripovedk za mladino, 40C.
Kraljica Draga, 20C.
Krištof Kolumb, 25C.
Kako je izginil gozd? 20c.
Kako postanemo stari? Navodilo kako doseči starost, 20c.
Kratek poduk o sv. zakonu, poduk za zaročence, soc.
.Ljubite svoje sovražnike, povest iz maorske vojske, 20c.
Leban 100 beril za mladino, 20C. Lažnjivi kljukec, povest, 20C.
Ljudska knjižnica, Znamenje štirih, isc.
Maron, krščanski deček z Lib'anona, I5C'
Moje ječe, izvrstna povest, 30C. Materina žrtev, pripovedka, 30C.
Mati božja na blejskem jezeru, ioc.
60 malih povesti za mladino, 15C. Marija hči polkova. ioc.
Mrtvi gostač, 20c.
Mala pesmarica, 35C Mlinarjev Janez, 40C.
Mali vseznalec, 30C.
Marija hči polkoVa, 15C.
Mirko poštenjak, 20c.
Miklova Zala, 40C.
May-Eri, 20c.
Domača čitalnica, Ribičev sin, pravr. Maksimilijan, I. cesar mehikanski, 20c.
ljica, ioc.
Doma in na tujem, 20c.
Dve povesti iz spisov Krištofa Šmida, I5c.
Dve čudodelni pravljici, 15C. Ciganova osveta, 20c.
Čas je zlato, 35C.
Črni bratje, 20C.
Erazem Predjamski, 15«^.
Evstahij, povest iz pisem Krištofa Šmida, 20c.
Frank baron Trenk. povest, 20C.
Godčevski katekizem, 20c.
General Lavdon, 250.
Gozdarjev sin, ioc.
Grof Radecki, 20c.
Gozdovnik, povest iz ameriškega življenja, 50C.
Gospodarski nauki, prva knjiga Wm.
Rohrman, 6oc.
Hildegarda, povest, 20c.
Hubad pripovedke, prvi in drugi zvezek, 20C.
Ivan Resnicoljub, 15C.
Izgubljena sreča, Rud. Vrabl, 20C. Izidor pobožni kmet, povest, 250.
Izza mladih let, pesmi Fr. Gestrina 5oc.
Izdajalec domovine, 20C.
Jurčičevi zbrani spisi, 11 zvez., $1.10. Jernač Zmagovač, 30C.
Jaromil, poyest, 15C.
Knez Črni Jurij, 20c.
Krvna osveta, 15C.
Koliščina in stepe, 15C.
Ključ nebeških vrat, usnje, 40C. Kraljica Draga, 15C.
Krištof Kolumb, 25C.
John Golob
608 N. Broadway Joliet, Illinois
ORH
Izdelujem
Kranjske
harmonike
najboljše vrste in sicer.
2, 3, 4 do 5 glasne.
Cena od $35 do $100
Jollet Nati
RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
KAPITAL $100,000.00
T. A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik ROBT. T. KELLY, blagajnik.
Na voglu Chicago in Clinton ulic
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
Na željo tudi popravljam in glasujem harmonike in orgije.
Vprašajte svojega mesarja za
t katere je dobiti pri vseh mesarjih.
J. C. ADLER & CO. na Exchange St. . JOLIET, ILL.
Točim vedno sveže pivo, fino kali fornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog
TELEFON 2252.
loia N. Broadway..... JOLI ET, ILL
JOSIP JONTES
8oi N. Chicago Si
N, VV. Phone iai*
Priporoča rojakom voje dobrozaloženo MESNICO katerej ima na razpolago najboljše sveže in prekajeno meso.
Dobra portrežba in nizke ctne
Rojaki, o priliki obiščite
Slovenski dom
kjer se toči vedno sveže in najboljše pivo, žganje, vino in druge pijače ter prodajajo najboljše smodke. V obilen poset se vam pri poroča.
ia3 Pine Street,
Prodajom tud: parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino.
John Povsha, lastnik
HIBBING, MINN
Mladi samotar, povest, 15C. Medvedove poezije, 90C.
Mali vseznalec, 30C.
Mirko Poštenjakovič, 20C.
Marjetica, teharski plemenitaši, soc. Mariuna otroka, 15C.
Naši liberalci, 20C.
Nedolžnost preganjana in poveličana, 20c.
Nikolaj Zrinski, 20c.
Narodne pesmi, Janko Žirovnik, 40C. Naseljenci, pripovedka, 25C. Naselnikova hči, 20C.
Navod za spisovanje, raznih pisem in uradnih listov, 8oc.
Nesrečnica, 15C.
Naš Dom, s zvez., 25C.
Na preriji, 25C.
Nesrečnica, 20c.
Navod za spisovanje raznih pisem in opravilnih listov z mnogimi uzorci, Narodne pripovedke za mladino, zoc. Nezgoda na Palavanu, 20c.
Od Leona do Pija, dogodki v zadnjih dneh Pija X., 20c.
Odkritje Amerike, poduk in zabava, $1.00.
Odgovori na ugovore proti sv. veri, 75_c.
Praški judek, 15C.
Pri Vrbčevem Grogi, 20c.
Parapat, Robinzon, 6oc.
Podadmiral AViljem baron Tegethoff, 20c.
Princ Evgen Savojski, naskok na Bel-grad, 25C.
Potovanje v Liliput, 20C.
Pod turškim jarmom, 20c.
Pri našem cesarju, 15c.
Pravila dostojnosti. Kažipot na polji olike in uljudnosti, 20c.
Pregovori, prilike in reki, 25c. Posljedni Mehikanec, 25c.)
Prst božji, 20c.
Povesti slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo, 25c.
Pred nevihto. Ivan Turgenjev, 30c.
Roparsko življenje, 20c.
Ročni slov.-angl. slovar, 6oc.
Robinzon, stariši, njegove vožnje in čudovite dogodbe, 6oc.
Rodbinska sreča, roman, 40c.
Repoštev, 20c.
Slovenski šaljivec, 25c.
Srečolovec, 20c.
Slov. šaljivec, 3 zvez., 30c.
Spisovnik ljubavnih pisem, 30c. Spretna kuharica, 8oc.
Sv. Genovefa, 20c.
Šaljivi Jaka, 25c.
100-letna pratika, 70c.
Slovenski šaljivec veliki, zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov, 75c.
Skozi širno Indijo, 30c.
Slovenski fantje v Bosni in Herco-govini leta 1878, 50c.
Sanje v podobah, 15c.
Sita, mala Hindostanka, 25c.
Strelec, 25c.
Stezosledec, 25c.
Sveta noč, 20c.
Stephenson, oče železnic, 40c. Sultanovi sužnji, 25c.
Slovenska kuharica, vezana, 8oc. Stanley v Afriki, 20c.
Spretna kuharica, navod o kuhanju, 50c.
Srečolovec, povest onim, ki si na tujem iščejo doma, zlasti Ameriškim naseljencem, 25c.
Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 25c.
S prestola na morišče, 20c.
Senilia, 15c.
Solnce in senca, 15c.
Spisje, 15c.
Svitoslav, 15c.
Stoletna pratika 1900 do 2000, 6oc. Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $6.50.
Posamezen zvezek, 20c.
Tiun-Ling, kitajski razbojnik, 20c. Timotej in Filemon, povest krščan skih dvojčkov, 20c.
Ujetnik pomorskega roparja, 20c.
V	delu je rešitev, 30c.
Venček pravljic in pripovedk, 20c. Vstajenje, Rud. Vrabl, 20c.
V	gorskem zakotji!, 15c.
Vrtomirov prstan, 20c.
V	gorskem zakotju, 20c.
V	zarji mladosti, zbirka povesti in pesmi za šolsko mladino 20c.
Voščilna knjižnica za vse prilike slovenski mladini v porabo, 25c.
Vojska na Turškem, 25c.
Zbirka ljudskih iger, 50c.
Zlata vas, podučna in kratkočasna povest, 25c.
Za kruhom, 15C.
Zmaj z Bosne, povest iz bosanske zgo dovine, Soc.
Zlatarjevo zlato, historična povest iz
XVI. stoletja 90C.	_______
Zbirka domačih zdravil, kakor jih rabi slovenski narod, 50C.
Znamenje štirih, 30C.
Za kruhom, 15C.
Zaroka o polnoči, 15C.
Zmaj z Bosne, 50C.
Juričičevi zbrani spisi:
I. zv.—Deseti brat ............$1.10
III.	zv. -— Domen—Juri Kobila—
Dva prijatelja—Urban Smuko-va ženitev—Golida—Kozlovska sodba v Višnji gori...........6oc
IV.	zv. — Tihotapec—Grad Ro-jinjc — Kloštrski Žolnir — Dva
brata ......................  7oc
V.	zv.—Hči mestnega sodnika —Nemški Valpet -— Sin kmetskega cesarja — Lipe — Pipa tobaka — V vojni krajini......70C
VI.	zv.—Sosedov Sin — Moč in
pravica — Telečja pečenka — Bojim se te — Poneverjeni bankovci — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ko je kradel krompir — Črta iz življenja političnega agitatorja .........6oc
VII.	zv. — Lepa Vida — Ivan
Erazem Tatenbah ..............6oc
IX.	zv. — Doktor Zober — Mej
dvema stoloma ................6oc
X.	zv.—Rokovnjači — Moj prija-
telj jamralec — Šest parov klobas — Po tobaku smrdiš — Ženitev iz nevoščljivosti.......6oc
XI.	zv.—Tugomer — “Berite no-
vice” — Veronika Dešenika — Pripovedne vesti ..........6oc
Kraljičin nečak, povest iz japonskih misijonov ...............15C
Rudeča in bela vrstnica..........isc
Korejska brata...................isc
Zvesti sin, povest.............. 15C
Naš dom, zbirka povesti, pesmi in
naro'dnjega blaga.............soc
Tri indijanske povesti...........15C
Pavlo Črnokril ..................250
Ciganka — po povelju.............25C
Vojna leta 2000—Doma in na tujem .....................v. ..25C
Zadnji grof celjski — Iskalci biserov na otoku sv. Duha.......25C
Spisi Krištofa Šmida v poduk in zabavo:
I.	zvezek—Ljudjevit Hrastar......20C
II.	zvezek—Jozafat, kraljevič v
Indiji .......................20c
III.	zvezek—Pridni Janezek in hudobni Mihec .............  ...20C
IV.	žvezek—Kanarček-Kresnica-
Kapelica v gozdu .............2oc
V.	zvezek—Slavček — Nema deklica ........................zoc
VI.	zvezek—Ferdinand—polno življenje španskega grofica......20c
VII.	zvezek—Jagnje — Starček z
gore .........................20C
VIII.	zvezek—Pirhi — Ivan turški
suženj—Krščanska obitelj.....20c
IX.	zvezek—Hmeljevo cvetje —
Marijina podoba .............20c
X.	zvezek—Ludovik, mladi izseljenec .........................zoc
XI.	zvezek—Najboljša dedščina —
Leseni križ .................20c
XII.	zvezek—Roza Jelodvorska,
podučna povest ..............20c
XIII.	zvezek—Sveti večer .......20c
XIV.	zvezek—Povodenj—Kartuzijanski samostan .............26c
XV.	zvezek—Pavlina ...........20c
Kdor želi ob zimskih večerih imeti
dosti poštenega berila naj si naroči Jurčičive spise, spise Krištofa Šmida in druge knjige, ki mu bodo krajšale dolg čas. Vse poštene knjige niso le v zabavo, pač pa so tudi v poduk narodu.
Knjige se pošljejo poštnine proste. Naročilu je pridejati denar. Za večje s vote se naj pošlje money order, a za manjše znamke po ic ali 2c.
Slovencem v pogled.
Cenjeni director Collins N. M. Instituta.
Vas prav lepo zahvalim za ozdravljenje moje bolezni, ker mislim, da ga ni doktorja, kateri bi mogel tako hitro ozdraviti človeka, kakor Vi. Ko sem Vaša zdravila prejel ter jih pričel točno po Vaših predpisih rabiti, sem jih komaj polovico porabil, pa sem bil popolnoma zdrav, kakor poprej. Sedaj sem prepričan, da le Vi zamorete človeka popolnoma ozdraviti, zato —¿e Vam toplo zahvaljujem in Vas srčno pozdravljam vsakemu Vas priporočajoč Vaš hvaležni
Josip Gulek,
Box 26, Brodhead, Colo.
Kako daleč je solnce.
Jurija Pavliho je nekdo hotel spraviti v zadrego. Bil je namreč hud, ker je spretno odgovarjal vsem vprašanjem. Reče tedaj vpričo mnogih Iju-dij: “Prebrisani Jurij! Ker že vse veš, povej nam še, koliko mačjih repov je treba, da bi segli do solnca?” Jurij Pavliha pa se nasmehne in reče: “Ne več nego jednega, če je ta zadosti dMg.”
NA PRODAJ SALUN Z VSO O-pravo takoj. Za salunom 14 sob za kacih 20 bordarjev. Lahki pogoji.Na jemnina prosta do Novega leta. V-prašati v salunu: 914 N. Chicago st., Joliet, 111.
Dobra ura.
A: “Kdaj ima berač dobro uro?1
B.: “Kadar gre iz Celja v Vojnik
Zažgal je 320,000 frankov inkasist bruseljske banke Loyson iz maščevanja, ker je dobil njegov sin po bančnem vplivu zaradi neke malenkosti trimesečni zapor.
Palača za zgradbo srbske skupščine. Na rojstni dan srbskega prestolonaslednika, 10. okt. se je položil temeljni kamen za novo palačo srbske skupščine. K slovesnosti so pozvani vsi srbski poslanci.
Kralj Milan srbski je bil pozakonil svojega nezakonskega sina Jurija Kri-stiča. O tem se je izvedelo šele tetini v Carigradu, kjer je mati Jurjeva, Ar-temizija Kristič policiji pokazala doti-čno listino. Artemizija hoče listino poslati vsem evrop. kabinetom in zahtevati za svojega sina pravico do srbskega prestola. Carigrajski diplomati pripisujejo stvari precejšnjo važnost.
Mali revolucionarci. Revolucionarne običaje posnemajo in oponašajo v ruskem carstvu že majhni otroci. V vasi Hruščobrodu na ruskem Poljskem se je dogodil slučaj take vrste. Štirje dečki v dobi od 9 do 12 let so prijeli svojega tovariša, ki je ukradel SS kopejk, ki so jih oni skupno skrili. Dečki so sestavili “vojno sodišče”, ki je malemu tatiču votiralo — smrtno kazen. Do tu je povest komična, a dalje je tragična; dečki so svojega tovariša v gozdu obesili. Šele preiskava je odkrila ta revolucionarni “zločin-ček”.
ČISTIMO OBLEKO.
Mi čistimo, gladimo in barvamo moške, ženske in otroške obleke dobro, hitro in ceno, ter isto razvažamo po vsih delih mesta.
Naše delo je izvrstno storjeno za prav mal denar.
Denare v staro domovino
pošiljamo: ..........
za $	10.30	  50	kron,
za $ 20.40 .............. 100	kron.
za $ 40.80 .............. 200	kron.
za $ 101.73 ............. 500	kron,
zsl $ 203.50 ........... 1000	kron,
za $1016.00 ............ sooo	kron.
FRANK SAKSER CO.,
109 Greenwich St, New York.
6104 St Clair Ave., NE., Cleveland, O.
Naprodaj
nova hiša s petimi sobami in fino kletjo. V hiši je voda, gas in kopališče. Hiša je pri slovenski cerkvi v Pitts-burgu, Pa. Cena $1,600. Več pove: John Verbiščar, Upper 578 Keyston, St., Pittsburg, Pa.	47-3t.
Ta lepa ura za $3.75
Kupujoči uro pošljite svoj naslov. Pošti jem na ogled URO IN VERIŽICO C O. D. $3.75, Pokrovi kot Ritka. Ura jamčena; verižica pozločena. Ur« moškp in ženske. Ura. kot druge vredne $35 00. Plačate ekspres agentu $3.75 in je vaša. 20 let jamstvo pošljemo z uro. Hočete li moško ali žen ko. M. E PARKER D 42, 225 DKARBORN ST., CHICAGO, ILLINOIS.
JOLIET STEAM DYE HOUSE, James Straka & Co.
620-622 Cass St JOLIET, ILL
Pokličite nas po telefonu N. W 488. Chicago 489.
¡•♦❖♦•i'#*»*»* ♦❖♦❖♦❖♦❖♦❖♦❖♦❖♦fr
♦
4
I
I J. J. KUKAR,
t	ZASTOPNIK
ivseh parobrodnih družb.
*• Pošiljam denar v staro domovino po najnižiem
dnevnem kurzu.
Priporočam se rojakom.
J. J.
231 S. Genosee St,	WAUKEGAN, ILL. \

Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem.*SD3i •
# <
Kranjska hranilnica v Ljubljani i
USTANOVLJENA LETA 1820.
sprejema vloge in jih obrestuje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama.
Hranilnih vP g je 'bilo koncem leta 19C6. ned 69 milijonov krcu.
Rezervni skladi znašajo 9,270,313 kron.
Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklepa
85,105,396 kron,
t la sicer znašajo med drugimi zakladi:
!	*■	p Zemljeknjižno zavarovane
^	'	terjatve....... 37,877,423 M
Posojila občinam in kor-
teBSsiš ■M^c--••••••••••••• ’’tSSk
:Vrednostni papirji...... 32,977,286 K
?|j Vrednost hiš v Ljubljani,
Trstu in Dunaju ter
Uv ' BB1žk1§KI ■	*ll€l graščin ...... . 2,920,893 K
' .	.	■	Čisti upravni dobiček—razen vsot. k,
se pridenejo rezervnim zakladom—j* odmenjen dobrodelnim in občekoriM-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem.