// 5 7y JANUAR 1972 Me lovnemu kolektivu t.ftP voščijo srečno novo leto CENTRA LNI DELA VSKIS VET ODBOR ZA GOSPODARJENJE ODBOR ZA PROGRAMIRANJE IN RAZVOJ OOZK SINDIKALNI ODBOR PREDSEDSTVO MLADINSKEGA ODBORA UREDNIŠKI ODBOR GLASNIKA stran Se t, ,,.rr>no8° lepe smuke tudi V letošnjem letu! 0 ^AAs& 0t iav f r * ;nt<> stel' ■eA ira,c -.P' sili Ogrevanje pokritih kopališč z bazeni stran Letna plana precej presežena Vse člane delovne skupnosti bodo kot upravljalce — Delo v inozemstvu podjetja gotovo zanimali rezultati poslovanja po 11-me- CKV Maribor sečnem delu s približno prognozo poslovnega uspeha, ki — vzhod 118,1 bo ugotovljen z zaključnim računom. Zaradi tega nava- Skupaj IMP 116,6 jamo v naslednjem nekaj bistvenih podatkov, s katerimi razpolagamo, ki pa so zadostni za približno oceno našega Iz pregleda se vidi, da gospodarjenja v preteklem letu. so vsi obrati presegli planira- Prva važnejša ugotovitev je, da smo planirano bruto na pričakovanja, razen pro-realizacijo proizvodnje in storitev za leto 1971 po vred- gramsko razvojne službe, ki nosti presegli za 8,18 % že po 11-mesečnem delu. Zasluge pa bo zamujeno do konca za doseženi uspeh imajo vsi obrati, ki so planske naloge leta nadoknadila in letni zadovoljivo izvršili. plan v celoti izpolnila. Vpliv Po sprejetem povečanem letnem planu znaša vrednost realizacije PRS pa je za oce-planirane realizacije za podjetje kot celoto 380 milijonov no uspeha celotnega pod-din. Do konca novembra pa je podjetje planirano vred- jetja tako minimalen, da nost že preseglo za 31,080.201 din ali za 8,18 odstotka, sploh ne pride v poštev, saj znaša vrednost dejansko dosežene realizacije Vrednost dosežene letoš-411,080.201 din. Zanesljivo torej kaže, da bodo plani- njP ti mpsečne realizacije rane obveznosti obratov do konca leta presežene za naj- pLerjana z istim obdobjem manj 18 do 20 odstotkov. preteklega leta, pa je za ce- Pregled dosežene realiza- izvršene realizacije in izvrše- lotno podjetje večja za cije pokaže, da so posamezni nih efektivnih delovnih ur v 48,64 % pri istočasnem po-obrati dosegli letni plan v 11 mesecih napran letnemu večanju števila zaposlenih za planu ugotovimo, da znaša 10 odstotkov. Razumljivo 100 0 dejanski presežek 11-me- je, da ne gre letošnji uspeh I38J sečne realizacije 19,5 od- pripisati izključno večji pro- 98 6 stotka, z ozirom na porab- duktivnosti dela, temveč Ul’6 ljeni delovni čas. pretežni del povečanju cen, 98 9 Ta podatek nam pove, da predvsem pa cen materiala. 109 7 je bila storilnost delavcev Za bodoče poslovanje 101 [2 dobra, večji del zaslug za do- podjetja pa je posebne važ-109 8 seženi uspeh pa moramo vse- nosti zasedenost razpoložlji- 979 kakor pripisati tudi ugodne- v ih kapacitet z delom, ki se 92 9 mu plasmaju naših storitev odraža v izpolnjevanju plana in proizvodov na tržišču, prodaje. Do konca novem-Analiza doseženega uspeha, bra je podjetje preseglo letni ocenjena po kriteriju dose- plan prodaje za 35,047.763 žene realizacije in zanjo po- din ali za 7,2%, saj znaša rabljenega delovnega časa, dosežena vrednost doslej pokaže, da so obrati planske sklenjenih pogodb že inozemstvu). Navedeni po- predstavlja le 10-dnevi'0 datek pove, da ima podjetje realizacijo, zato mora tovaf zagotovljeno delo za pri- na temu vprašanju posveti*1 bližno 5 mesecev vnaprej. največjo pozornost. Od ugotovljene razlike Kazalniki analize poslovi odpade na: — montažno dejavnost — proizvodno dejavnost — projektiranje odstotkih takole: — CKV Ljubljana — CKV Maribor — CKV Koper — El. montaža — TEN — Trata, kov. ind. — Livarna Iv. g. — Projekt, biro — Avtopark — PRS — Zastopstvo A. L. — Delo v inozem. zahod — Delo v inozem. CKV Maribor — vzhod Skupaj IMP nja po periodičnem obra-čunu za 9 mesecev, dopO' njeni s podatki, s kateri"11 134,948.721 razpolagamo za 11 mesece''-so v veliki meri že zagot°’ 17,790.787 vilo, da bo letošnje poslovit0 2,098,587 leto uspešno zaključeno. lz' kušnje iz preteklih let naif" Po navedenih podatkih so reč kažejo, da se rezultat'-kapacitete montažnih obra- doseženi v 9 mesecih, ob ^ tov zasedene z delom za pri- polnjevanju planskih nalog' bližno 7 mesecev, proizvod- zadnjem tromesečju, °° nje in projektiranja pa za 3 konca leta ne morejo bistvi mesece, s čimer je torej pla- no niti izboljšati niti p°' niranim obveznostim v c e- slabšati, loti zadoščeno. Kljub ugod- Ob zaključku leta pa 51 ni situaciji za celotno pod- gotovo vsakdo izmed "3* jetje pa so v TEN proizvod- želi, da bi bilo prihodnje vsa) ne kapacitete jakega toka tako uspešno kot letošnje,1 premalo zasedene, saj znaša večjo prizadevnostjo vseh b° rezerva sklenjenih pogodb za Pa lahko tudi boljše, naprej le 773.304 din. kar ALEKSANDER REMEt Kaj vse smo uvažali 80,0 120,5 93,6 108 2 naloge za 11 mesecev dosegli 524,247.763 din. V nav e- ’ .. _ J.i .. it -1 j. i_t n mi 1 n nnnHKon 1 \r m riti neti v odstotkih takole Za izvršitev planirane letne vrednosti bruto realizacije je bila v planu predvidena zaposlitev 2481 delavcev, ki naj bi opravili 5,105.834 efektivnih delovnih ur. Za doseženo 11-me- - Trata, kov. ind. sečno realizacijo pa je bilo — Livarna Iv. g. dejansko povprečno zapo- - Projekt, biro sleno 2461 delavcev, ki so — CKV Ljubljana - CKV Maribor - CKV Koper — El. montaža TEN izvršili skupno 4,739.266 - PRS Avtopark efektivnih delovnih ur ali 92,82 % letnega plana. Na osnovi primerjave indeksov — Zastopstvo A. L. — Delo v inozem. zahod IMP GLASNIK izdaja aeiovna skupnost IMP — industrijskega montažnega podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 3200 izvodih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Titova 37. Ureja uredniški odbor: Anton Gruden,, Aleksander Herman, dr. Gabrijel Kržič, Valentin Mendiževec, inž. Janez Mihelčič, inž. Jože Naglič, Aleksander Perdan (odgovorni urednik), inž. Adolf Potokar, Aleksander Remec, Edvin Stepančič (glavni urednik), inž. Dušan Udovič, inž. Stane Završnik, Slavko Žagar. Tiska Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. deni pogodbeni vrednosti prevzetih del niso upošte- 120.5 vana niti dela v inozemstvu 143 8 niti nekatera večja dela na 1114 domačem tržišču, ki jih 113 7 bomo začeli izvajati šele pri-105'4 ho d nje leto. 104,9 Izvršitev sprejetega plana 110.6 prodaje v znesku 489,2 mili-130,0 jona din zagotavlja montaž- 102.8 n im obratom delo za 4 me-97,5 sece, proizvodnim obratom 104.6 pa za 2 meseca v prihodnjem letu, seveda ob pogoju, da 147.8 bo plan realizacije 100-od-stotno izpolnjen. Zaradi pričakovane višje izvršitve letne realizacije, kot je planirana, pa je treba za izpolnitev planiranih pogojev glede zasedenosti kapacitet v prihodnjem letu doseči tudi večjo prodajo, kar je podjetju doslej tudi uspelo, saj znaša razlika med doseženo 11-mesečno realizacijo in vrednostjo pogodbeno prevzetih del za to obdobje 154,838.095 din (brez del v Po podatkih zvezne carinske uprave so zasebniki v prvih devetih mesecih letos uvozili za 18 % manj bla-ga, kot v enakem času lani. Predvsem se je zmanjšal uvoz osebnih avtomobilov, strojev za pranje perila hladilnikov in betonskih mešalcev. Tehničnih izdelku'' so zasebniki do konca septembra uvozili za okrog 550 milijonov dinarjev. Uvoz izdelkov za gospodinjske h1 Osebne potrebe seje zmanjšal za četrtino, manjši je bil tudi uvoz gradbene opreme. So pa zasebniki uvozili za 47 % več kmetijske opreme in dvakrat več gostinske opreme. Do konca septembra so zasebniki uvozih 14.800 osebnih avtomobilov, 1334 tovornjakov (to je za 3,5-krat več kot lani v tem času), 6394 pralnih strojev in več drugih izdelkov. Uvoz televizorjev, magnetofonov, tranzistoijev i*1 radijskih sprejemnikov pa še kar narašča. Uvozili sm° 51.30 televizorjev, 8112 magnetofonov, 16.900 tranzistorjev in radijskih sprejemnikov. Podvojil se je uvoz pisalnih strojev, za petino se je povečal uvoz šivalnih strojev. Med kmetijsko mehanizacijo se je najbolj povečal uvoz traktorjev, kosilnic, obračalnikov in podobnih strojev. Zasebni kmetje so do konca septembra uvozu1 2110 traktorjev, 6500 kosilnic in 1520 obračalnik°v’ Uvoz traktorskih in avtomobilskih prikolic se je p°' večal za 2,5-krat. Zasebni gostinci so do konca septembra uvozih 1886 pomivalnih strojev, kar je za 62 % več kot lan1- Carina pa si je zapisala tudi uvoz 1103 revolvetieV in skoraj 17.000 ton kave. DELOVNI KOLEDAR ZA LETO 1972 2Vfi° )var- etiti lova' )hra- >pol; ril"1 :cev' oto- wn° , Izmetati- b iz- ogv d" ;tve- P°' a si nas vsaj je,2 ib« I Letos: vse sobote dela proste I SINDIKALNA ORGANIZACIJA IMF LJUBLJANA I RAZPIS ivhimAoa L mrtvim in vimclzp SIP. Odbor za gospodarjenje je ^ redni seji 13. decem-,ra med drugim sprejel tudi . e,°vni koledar za prihodnje 41°- ki je zasnovan na p-"Urnem delovnem tednu. t° sPrejetem sklepu bodo le-vse sobote proste, razen b°°°te 4. novembra. delovni čas od 6. do 14. ure in od 15. do 17. ure. b) v zimskem obdobju od 1. 11. do 30. 3. 1972 pa od 6.30 do 14.30 in od 15. do 17. ure. Proizvodni obrati, pri katerih se delovni čas v zimskem obdobju ne spremeni, unp or sodmn //v NEDELJAH 7JFKT0! -J ari-!'16,01 delovnega kole-,bota , msi a ap a L J z vsemi prostimi so- * . --“U piVZiHlllll JU j®3 za posledico, da dei 0 delali v letu 1972 vsak osfa1Vni torek v tednu 10 ur, dnevno4 dni pa po 8 ur kihi3 14e^ovne dni (ob torbo i bomo delali 10 ur, cer- 6 0vrd čas deljen, in si- od i v Poletnem obdobm ^ '4- do 31. 10. 1972 bo prilagodijo delovni dan svojim potrebam, vendar morajo po preteku 8 ur dela obvezno uvesti polurni ah enourni odmor. — leto 1972 ima — od tega nedelj ostane možnih plačanih v tem: — državni prazniki — delovni dnevi Po uzakonjenem 7-urnem število plačanih ur naslednje: — držav, praznik — delovni dnevi Skupaj Proizvodni obrati, v katerih delajo v 3 izmenah, tega delovnega koledarja ne bodo mogli uvesti, zato bo zanje razpored delovnih dni sestavljen naknadno, sporazumno z njihovimi potrebami in sodelovanjem. Po sprejetem delovnem koledarju je tudi za leto 1972 predviden v prvih 8 urah dela vmesni PLAČANI polurni odmor. Ob dnevih (torkih), ko se dela v deljenem delovnem času 10 ur dnevno, pa vmesni polurni ali enourni odmor po 8 urah dela NI PLAČAN. Plačani letni dopusti delavcev se odmerijo v dnevih in urah. Evidenca in obračun plačanih dopustov pa se obvezno izvrši po urah, in sicer tako, da se šteje delavcu za en dan dopusta praviloma 8 ur. Kadar pa delavec izkoristi dopust na delovni torek, ko se dela v podjetju 10 ur, se ta evidentira in obračuna z 10 urami. Za dneve državnih praznikov pa bomo tudi letos dobili plačanih le po 7 ur, kar je v skladu z možnimi plačanimi urami v letu. Zaradi 8-urnega dela na soboto dne 4. 11. 1972 bodo po zakonitem 42-urnem delovnem tednu preveč izvršene 3 delovne ure. Višek teh delovnih ur pa se bo porabil za skrajšani delovni dan pred državnimi prazniki, in sicer: - 28. 11. 1972 bomo delali samo 7 ur, — 29. 12. 1972 pa samo 6 ur. Dokaz pravilnosti sestave delovnega koledarja je raz- I I I I I I I I I I I I izbirnega tekmovanja za zimske ŠIG v veleslalomu, ki bo v soboto, 5. februarja 1972, v Kranjski gori, z začetkom ob 11. uri za: moške do 33 let (vključno letnik 1939) moške od 33 do 40 let (letniki od 1930 do 1938) moški nad 40 let ženske od 18. leta dalje. V primeru slabih snežnih razmer bo tekmovanje drugje, o čemer bodo prijavljeni tekmovalci pravočasno obveščeni. Prijave za izbirne tekme pošljite tov. Kobalu — uprava 1MP — Ljubljana, Titova 37, telefon 321-043, interna 05, najkasneje do 29. januarja 1972. V prijavi navedite svoje rojstne podatke in telefonsko številko na delovnem mestu. Najbolje uvrščeni na izbirnih tekmah bodo zastopali naše podjetje na X. zimskih ŠIG, ki bodo od 11. do 13. februarja 1972 v Kranjski gori. O vseh morebitnih spornih vprašanjih bo odločala komisija v sestavu: — Boris Kobal — ing. Rudi Ceršak - ing. Jože Naglič - Miro Dražumerič Za sindikalno organizacijo MIRO DRAŽUMERIČ, 1. r. Po sprejetem delovnem koledarju s prostimi sobotami in 8-urnim oz. 10-urnim delavnikom pa mora biti število plačanih ur enako, kar dokazuje naslednji račun: viden iz naslednjega izra- — nedelje 53 dni — čuna in primerjave: — proste sobote 50 dni — — drž. prazniki 10 dni x 7 ur = 70 ur 366 dni — delovni dnevi 50 dni x 10 ur = 500 ur 53 — delovni dnevi 201 dan x 8 ur = 1608 ur 313 dni — delovni dnevi 1 dan x 7 ur = 7 ur 10 dni mi — delovni dnevi 1 dan x 6 ur = 6 ur Skupaj 366 dni 2191 ur delovnem dnevu je možno 10 oni x 7 ur = 70 ur 303 dni x 7 ur = 2121 ur 2191 ur V obeh primerih je torej rezultat enak, zato je delovni koledar pravilen in ustreza zahtevam zavodov za socialno zavarovanje. Razen tega pa delovni koledar za leto 1972 ustreza tudi proizvodnim obratom, ki imajo uvedeno operativno planiranje proizvodnje na podlagi sistema „Georga“. A. R. Delo organov upravljanja in kolektivnih izvršilnih organov V poročilu o delu organov upravljanja in kolektivnih izvršilnih organov moramo takoj ob začetku pripomniti, da smo morali ves material za „Glasnik‘ zaradi novoletnih praznikov oddati v tiskarno že do 20. decembra, zato v tem poročilu ne bodo zajeti sklepi organov upravljanja, ki se bodo sestali še proti koncu me- seca. Do tega roka se je 13. decembra sestal na seji samo odbor za gospodarjenje, kije obravnaval poročilo o izvršitvi plana bruto realizacije in plana prodaje za november in skupaj za 11 mesecev tekočega poslovnega leta, razpravljal o finančnem stanju podjetja in o novih predpisih za stabilizacijo in večjo likvidnost gospodarstva ter o osnutku novega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Imenoval je nadalje več komisij za letni inventurni popis sredstev podjetja in določil novi poslovni koledar za leto 1972. Po poročilu Aleksandra Remca o izvršitvi plana bruto realizacije v novembru in v 11 mesecih tekočega leta je odbor ugotovil splošno preseganje plana v vseh obratih in v podjetju kot celoti. Glede na povsem zadovoljive rezultate je odbor poročilo sprejel. O finančnem stanju podjetja je poročal Alojz Kosi. Spričo še vedno trajajoče nelikvidnosti v gospodarstvu so se terjatve podjetja ponovno povečale in znašajo že nad 100 milijonov novih dinarjev, medtem ko znašajo obveznosti podjetja le nekaj čez 15 milijonov din. Odbor je zadolžil vse pristojne službe in zlasti še delavce na vodilnih delovnih mestih, da pri naročnikih vplivajo na pravočasnost plačil. V nadaljnjem sta Alojz Kosi in Janez Stanovnik seznanila odbor z novimi predpisi za stabilizacijo in večjo likvidnost v gospodarstvu. Odbor je nato razpravljal o novi ureditvi delovnega časa v novem poslovnem letu 1972. Sklenil je, da bodo v letu 1972 proste vse sobote razen ene, to pa zaradi izpolnitve predpisanega delovnega časa 182 ur mesečno. Sicer bo delovni mesec trajal 8 ur dnevno, ob torkih pa 10 ur, tako da se bo redno delo ob torkih nadaljevalo ob 15. uri in bo trajalo do 17. ure. Če bo potrebno, bo odbor navedeni delovni čas naknadno spremenil. Odbor je nato razpravljal o predloženem osnutku pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Pravilnik je v skladu s samoupravnim sporazu- cev, ki naj o njem razpravi? mom o delitvi dohodka in jo in dajo še svoje pripon* osebnih dohodkov sestavila in predloge. Nujno je PjJ posebna delovna skupina. trebno, da centralni delav»" O posameznih določbah svet o osnutku pravili* se je razvila obširna disku- razpravlja in ga sprejme še( sija, nakar je odbor z dolo- decembru, najpozneje p2 čenimi svojimi predlogi za prvih dneh januarja, tako spremembo posameznih do- ^ bo začelo obračunaval ločb osnutek sprejel in pri- osebnih dohodkov po poročil vsem obratom, da Vem pravilniku že z 2-čimprej skličejo obratne de- nuarjem prihodnjega leta. lavske svete in zbore delav- ~ G **' r XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX*'J Z_____ Novost za smučarje Iz Francije prihaja prijetna novost za smučarje - ) avtomobiliste: na vsako avtomobilsko streho je moč montirati držaje za štiri do šest smučk, vendar se novi nosilec smučk od dosedanjih razlikuje po tem, da ima varnostno ključavnico. Cena (za tiste, / ki bodo novo napravo morda želeli kupiti v Avstri-,, ji) je nekaj čez 900 šilingov (blizu 60.000 S-d in) ^XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX xxx»** vprašanja—odgovori—vprašanja—odgovori Kakšen naj bi bil postopek pri prevzemanju dospelega blaga in kdo odgovarja za odškodnino zaradi poškodovanja ali izgube blaga? ODGOVOR: Predno pride blago od proizvajalca do končnega kupca - potrošnika, naredi dolgo pot. Iz proizvodne hale se blago prenaša v skladišče. Iz skladišča proizva-, jalca se prevaža do grosista in od tega do detajlista, kjer šele najde svojega končnega kupca — potrošnika . . . Na tej dolgi poti paje potrebno prenašanje, nakladanje, razkladanje in vskladi-ščevanje, često pride do večjega ali manjšega poškodovanja ali izgube posameznih predmetov. Nastopa vprašanje, kdo je po vsem tem odgovoren za nastale poškodbe in izgube. Splošno velja načelo, da mora tisti, ki blago prodaja, naj bo to neposredni proizvajalec, grosist ali detajlist, izročiti kupcu blago v predpisani kvaliteti in v nepoškodovanem stanju. Kupcu torej odgovarja neposredni prodajalec. Kvaliteta sama se pri več industrijskih izdelkih, za ka- tere je to posebej predpisano, zagotavlja z garancijskimi listi. Garancija seveda traja le določeno dobo. Za proizvode, ki so pri svojem obratovanju nevarni (n. pr. parni kotli), se izdajajo atesti. V vseh teh primerih je torej odgovornost za kvaliteto oz. varnost obratovanja vnaprej določena. Težko in včasih skoraj nemogoče pa je pri nabavah večjih količin blaga nekomu dokazati odgovornost za poškodbe ali izgube, zlasti ker v posredovanju blaga od prodajalca do kupca nastopajo tudi tuji prevozniki. Prevoznik sicer vselej odgovarja za poškodbe ali izgube blaga, Iz vsega povedanega 1IU JLU1V I11VU piv, V/ VI111, * Vil w , 111 i 1 1 v* J — P jj, dar bo plačal odškodnino le skrbnost pri prevzem* tedaj, če se mu po vseh oko- dospelega blaga, ki ga je , liščinah primera brez vsa- ba po možnosti takoj F kršnega dvoma lahko do- razkladanju in vskladišče kaže, da je poškodba ali iz- nju skrbno pregledati in P ^ guba blaga nastala med pre- šteti, komisijsko z zapis?. ° _____„„ ______Vi*. vozom (n. pr. pri prometni ugotoviti poškodbe. V1 nezgodi, če je poškodovana napake in količinske P, tudi originalna embalaža; manjkljaje, ter nemud „ posebej velja omeniti, da se pomanjkljivosti reklam1 poškodba blaga, kije ob pre- po okoliščinah posamezf^. vzemu od strani kupca v ne- primera bodisi pri Pre & tl£ poškodovani originalni niku bodisi pri pošilja - embalaži, šteje kot skrita na- ali pri obeh. paka, za katero veljajo po- Posebej je opozoriti runcucj jc upuz.i/i>- * ^ sebne uzančne določbe). prjmer, če kupec ob pre'V Z Skoraj vedno se v primeru mu blaga prevozniku pot,y Zn odškodninskega zahtevka da je blago v redu prevzel' ■ $S)W- v tevITOOcavretf: 2AOREB MggvooN-u emi&rn i KUPOPRooAi pfS^^VO»X>M SVČCANOK J*U$T*NiA 4 WI. OOOHPUUit OVO (ANJE »IMP«bjut "X "1 INO SuOa&OVASBt jjgS&KABAJ! -SiSAK.- U AA4rm&f$W»» sle*-ler^ iaJij11 etr=: j P’1 čev=' /id"1 p(; 10^ ■x4 ,vf itdf BOLNIŠNICA MORA BITI OGREVANA sku 6 •ne®caJ časa Pet monterjev našega koprskega obrata z Oertligorilcem, od katerih y PaJ.s svojim vodjem požrtvovalno skrbi, da poteka vsak da 2,8 ton pare na uro tl JenJe v ortopedski bolnišnici Valdoltra pri Ankaranu ali 1.800 kcal/h. Zaradi po-jjj ^oteno. Emilijan Pribac, Edvard Pribac, Edvin Pahac trebe po stalni neprekinjeni len'tan^ preurejajo staro kotlarno in montirajo novo: proizvodnji pare in toplotne l.iiv^Unckionalnejšo in kar je najbolj važno — zanes-fiad^80" ^°dilni monter Lovrečič je z delom svojih fantov p0,zadovoljen in kadar o njih govori, jih s ponosom skrt)' ' Zadovo«en je tudi investitor, ld pa seveda s da J° zasleduje napredovanje del, ker vedno pričakuje, dob^ zataknilo, da bo gorilec odpovedal ali po- ene]^?. *u bo ostala bolnišnica brez dragocene toplotne latng aPtac'ja te velike kot-nekai le Je napovedovala že Hišni Casa- Ortopedska bol-ranuCa^ Valdoltra Pr' Anka- lov, vse do leta 1966, ko so pomlajene ekipe, v katerih je sodeloval že tov. Lovrečič, vršile adaptacijo kotlarne in 1 '> potoknašim monterjem, zmontirale pogon na mazut. -v(k Žv0 ®j Pa šefu gradbišča Toda potrebe v zelenju po-'Y Znan a s -;°žmanu, zelo po- stavljene bolnišnice so rastle, - v4' 1 'nca energije se vrši montaža postopno, kar delo močno otežkoča in zahteva veliko mero požrtvovalnosti naših monterjev. Demontažo starih kotlov je opravil investitor sam, demontažo cevovodov in armatur pa naši monterji. Seveda je bilo treba staro zelo naglo na- j domestiti z novim, zaradi ■TB ■MMgTflff flffH deiov.j,^aj Je že leta 1958 so- naprave v njej pa so zastalih, X\Pn instalacijskih de- revale. trdo g rat 80 uporabljali še Investitor je torej nabavil SOrrvo za kurjenje kot- dva nova kotla tipa Omnikal prevezave vršile tudi pre- Kotlarna — srce instalacij, __ noči in da je bolnica bo torej obnovljena. Vendar česar je požrtvovalna ekipa kljub vsemu bila stalno vse kaže, da ne bo ostalo pri od 12. avgusta do 28. okto-; oskrbljena s toplotno ener- tem. Stare naprave in in-bra večkrat po nekaj dni v gjj0_ Sedaj, ko je storjeno stalacije bazena, ki so ga naši tednu izvajala instalacije ne- najnujnejše, pa že tečejo pri- izvajali^ že kličejo po obno-pretrgoma. prave za montažo drugega vitvi. Ce bodo pritekla fi- Tako je bila izvršena prva faza del — zagon prvega kotla. Poudariti je treba, da so kotla. Gradbene storitve iz- nančna sredstva, se nam vaja koprska enota „GP Go- obeta ponovna dejavnost v rica“. tej znani bolnišnici. A. H. ■■■■Mm GOSPODARSKA GIBANJA V SR SLOVENIJI Le delno umirjenje gik^?nj®> da bo konec leta prišlo do velikega umirjenja gospodarskih in tržnih izguJ,pti nas, se je doslej uresničilo le deloma. Inflacijska tržna gibanja so resda bi g že[ejlV0i0 ostrost, ki so jo imela že sredi leta, vendar ne v tolikšni meri, kot na lan^k^H1 dve^> treh mesecih je industrijska proizvodnja resda naraščala glede 1,1 escčn Cto v znatno počasnejšem tempu, kot do tedaj, vendar je poprečna a rast industrijske proizvodnje letos 9,4 %, kar je še vedno krepko nad predvideno rastjo (med 5 in 6 %). Tako visoko stopnjo rasti je slovenska industrija obdržala kljub temu, da je v novembru izdelala za 6,2 % manj izdelkov kot oktobra in le za 4,6 % več kot lani novembra. Pri tem pa ne smemo pozabiti na dejstvo, da ima november najmanj delovnih dni v letu (le 23). Če bi podatke preračunali na normalno dolg delovni mesec, bi bila stopnja rasti kajpak višja. Povpraševanje na domačem tržišču se je umirilo. Novembra se obseg prometa v grosistični trgovini ni nič povečal od oktobra, v maloprodaji pa je celo padel, in to za 4 % glede na letošnji oktober. Kljub temu pa so v maloprodaji prodali za 8 % več blaga, kot lani novembra. Po drugi strani pa naraščanje cen, osebnih dohodkov in zaposlovanja kažejo, da so konjunktuma gibanja še živa. Cene so do nedavne zamrznitve počasi, vendar stalno naraščale (v novembru v maloprodaji za 1,4 % od oktobra), to pa je skupaj z naraščanjem osebnih dohodkov dajalo občanom ne samo željo (iz strahu pred inflacijo) pač pa tudi sredstva za nakupe blaga široke potrošnje. ■■MHBHBHMHMHMHflHHHMMMl MMHU ■Mi VAŽNEJŠI ZAKLJUČKI I. KONFERENCE SINDIKATA GRADBENIH DELAVCEV LJUBLJANE, KI JE BILA 6. DECEMBRA V DOMU SINDIKATOV I. PODROČJE STANDARDA gradbeništvu, ko je maksi- vajoč še dejstvo, da prevla- člani vodstva oz. predsednik 1. Delavec v gradbeništvu miral mesečni znesek regresa duje pasivna oblika (samo) bodisi bistveno razbremenjene preživi v delovnem kolek- za prehrano z višino 50 din. letne rekreacije (oddih v po- ni na delovnem mestu, ki ga tivu le svojega delovnega ^ višino gradbena pod- c it niške m domu) ugotavlja- formalno zasedajo, ali pa da časa, ampak največkrat tudi Jetia ne zagotavljajo niti m0» da večini delavcev ni delajo profesionalno, t. j. da velik del svojega počitka. toplega obroka, ki so ga omogočena zadostna obno- zasedajo sistemizirano delov- dolžna nuditi delavcem po vitev telesnih in duševnih no mesto sindikalnega de-zveznem dogovoru. Zato je moči. lav c a. treba v letu 1971 zahtevati, Sindikalne organizacije so xt ........... da se to določilo spremeni dolžne skupaj z mestnim Na bližnjem kongresu sin-primerno razmeram v grad- odborom preučiti možnosti dikata gradbenih delavcev beništvu. kar najbolj učinkovitih oblik Slovenije se bomo zavze- nih delavcev je zato sprejel 3- Zaradi nezadostne rekreacije tako med delov- maj, da osvoh™° JjJj80* dogovor o minimalnih stan- Nravstvene zaščite izostaja mm časom kot ob dnevnem, P° Jf Zaradi tega je njegov življenjski standard, pa tudi stopnja njegove delovne sposobnosti zelo odvisna od delovnih in življenjskih razmer v podjetju. Sindikat gradbe- •Xv.v.v '•»»>>: XvXv t-*•*.*«*•*» vXv m m .v. |ekttoceT°Ja“kbo°lefnt “l^redste^S^ Predlagamo deL org« lavcev. Ta obvezuje podjetja, Iz enakega razloga m pa za- ter iz sredstev, namenjenih mest0 da nudijo delavcem določeni radi pogojev dela se še vedno P« samoupravnem spo- sindikalnega delavca, življenjski standard, kar za- večje število delavcev upo- razumu za rekreacijo, je tre- 4 Dosedanje sodelovanje deva stanovanje, prehrano in ^J1 invalidsko kot pa sta- ba omogočiti rekreacijo tudi z m)adinsko organizacijo zdravstveno zaščito. postno. To Standard delav“m; ^ sam, sicer ne b, (srečanje ^dih gradbincev, Vse sindikalne organiza- delavcem, podjetjem pa po- zmogli Stroškov - bodisi z ^mina^ delovanje mest- ije so dolžne v svojih pod- sl°vm “fpeh. Zboljšanje diferenciranim regresiranjem nih v0^s’tev sodelovanje v zdravja delavcev kot rezultat ali povsem brezplačno. delovnih organizacijah je delovanja zdravstvene službe 6 J ' J cije so dolžne v svojih podjetjih zalitevati od samoupravnih organov in vodstev, da se določila dogovora v ce- „ . loti izvajajo. To pomeni, da ške podjetja morajo biti uresničene vse da upraviči v podjetju lahko zniža stro-v tolišni meri, organiziranje II. ORGANIZIRANOST SINDIKATA -.....c..... UV1. iit>' zacijam in njihovim asociac' jam, da izdelajo pravila P& slovnega ponašanja 11 tržišču. Sindikat bo še po®? bej kritično nastopal v tis^ primerih, kjer bodo ugodno prevzeta dela rez3 tat licitacij dogovora N majhnih skupinic ljudi bilo obojestransko koristno. ,------ —r— Mladi so bili deležni mate- podjetjih na škodo delavc^ rialne in politične pomoči, Taki posamezniki, ki irnaj0 1. Najbolj pomembna in sindikat pa je pridobival za zahteve iz dogovora takoj, ustrezne zdravstvene službe, učinkovita oblika delovanja svoje delo mlade kadre. Zato razen onih, za katere je do- >at0 51 Dodo osnovne sin- mestnega odbora za zagoto- morajo biti v bodoče stiki ločen petletni rok in za ka- dikalne organizacije prizade- vitev izvajanja določb do- med sindikalno in mladinsko tere je treba v programih val? za krepitev zdravstvene govora o minimalnih stan- organizacijo na vseh ravneh razvoja zagotoviti zadostna službe v podjetjih, za nove- dardih bodo obiski v naseljih še boli čvrsti, sredstva. Čanje skrbi za zdravstveno in domovih, pa tudi na grad- Mestni odbor bo podpiral šibkejše delavce in za bolj biščih. Na ta način bodo težnje zlasti manjših in sred- organizirano zdravstveno ugotavljali življenjske in de-njih delovnih organizacij, da službo zunaj podjetij. Pred- lovne razmere delavcev na združijo sredstva in si zgra- vsem bi kazalo preučiti mož- kraju samem; hkrati pa bodo dijo domove hotelskega tipa nost ustanovitve enotnega razgovori z delavci omogo- razumov izhaja zahteva po ter pomagal pri akciji za za- zdravstvenega dispanzeija. čili obojestransko obvešča- dolgoročnejšem planiranju, jotovitev ustreznih lokacij Izračunavanje osnove za za gradnjo delavskih domov ^adom: os' dohodka zaradi v Ljubljani. 2. S pomočjo ___________ mestnega odbora (maj 1971) spremeniti, o urejenosti življenjskih in delovnih pogojev gradbenih bolezni iz preteklega leta je strani pa o dejavnosti sindi-analize nevzdržno in ga je treba kata. III. SPORAZUMEVANJE IN GOSPODARJENJE 1. Iz samoupravnih spo- nje — na eni strai o življenju ki nam po eni strani omo-in delu delavcev, na drugi goča prilagoditi naše zmog- ljivosti potrebam družbe, po drugi strani pa programirati Mestni odbor bo naj- standard naših delavcev. Če posvečal ne bomo znali ali hoteli pri- dolžni prevajati izvaj lagoditi naših zmogljivosti Varnost pri delu je še ved- večjo pozornost no pomanjkljiva. Ena naj- vprašanjem prehrane in delavcev in zahtev dogovora pomembnejših pomanjklji- zdravstvene zaščite gradbe- investicijski potrošnji, lahko o minimalnih standardih vosti je še premajhno pozna- nih delavcev s pomočjo po- pričakujemo izjemno za-morajo osnovne organizacije vanje in izvajanje varstvenih sebnih komisij, ki bodo stro- ostritev na tržišču. Iz dose ugotoviti urejenost prehrane ukrepov. kovno delovale na obeh po- danjih izkušenj vemo, da sc v svojem kolektivu. Glede na Mestni odbor naj skupaj z dročjih. v prenekaterem kolektivu ugotovitve morajo nato sku- republiškim odborom in 3. Težišče sindikalnega občutili najprej delavci pod paj z ustreznimi samouprav- ustreznimi strokovnimi insti- delovanja je slej ko prej v de- ceno prevzeta dela: z opu-nimi organi predložiti ukre- tucijami preuči možnost iz- lovni organizaciji. Praksa ščanjem minimalnih standar-pe za zboljšanje prehrane. daje knjižice o varstvu pri kaže, daje sindikalna organi- dov in tehničnih varstvenih Posebej je treba preučiti delu za delavce. Iz knjižice s zacija uspešna v toliki meri, ukrepov ter pri osebnih do- rokah usodo delavcev, bod postali predmet javne obrav nave zaradi nesposobnosti1 neodgovornosti. 2. Sindikalne organizacij v podjetjih in mestni odb so dolžni seznaniti vse c la” z najpomembnejšimi dol čili samoupravnih sporaz mov v gradbeništvu in iN striji gradbenega material Pri tem se poslužujejo P1 sebne izdaje časopisa Del3. ske enotnosti, ki jedrna^ pojasnjuje najpomembneje določila sporazuma. v Sindikalne organizacije podjetjih in mestni odbor5 možnosti za večjo organizi- skrčenim in poljudnim ilu- kolikor jo vodi sposobno hodkih. ranost prehrane gradbenih strativnim tekstom bi zlasti vodstvo, največkrat pred- . Sindikalne delavcev v Ljubljani. Zlasti novi delavci spoznali naj-velja preučiti možnost ob ra- pomembnejša določila izve- sednik. Z velikostjo kolektiva se organizacije morajo sodelovati pri sestavljanju programov razvoja sporazuma. Mestni odbor bo skupaj' republiškim odborom j0 • sodelovanju z drugimi m5^ tucijami stalno deloval P izpolnjevanju sporazum Skrbel bo, da se kljub m0^ bitnim poostritvam jj tržišču ne bodo zmanjša ^ že dogovojrni standardi 0 pravice delavcev. .. 3. Oba samoupravna razuma je podpisalo - jfl podjetij. Tolikšno štev .. j« podjetij na Slovenskem^ darski dejavnosti. Šind‘^1 tovanja ene ali več menz, ki hkega števila predpisov s po- večata obseg' in zahtevnost podjetij, ki morajo biti kom- odločno preveč v tej gdS{j bodo zagotovile ustrezno dročja delovnega varstva. dela v sindikatu. Sindikalna pleksni v taki meri, da bode kvaliteto, ceno in prevoz. 4. Rekreacijo uživajo naj- organizacija je lahko uspešna zagotavljali v vsakem polo Družbeni dogovor je pre- več umski delavci višjih iz- v večjem kolektivu (na pri- žaju dogovorjene standarde malo upošteval razmere v obrazbenih skupin. Upošte- mer 2.000 članov), če so in obračunske osnove. bo zato podpiral vse P bude, ki bodo težile k z ževanju podjetij. anje' Nakup in prodaja valut in deviz po teh tečajih se začne 22. decembra 1971. leta. Tečaj za grško drahmo, indijsko rupijo, iraški dinar in japonski jen se uporablja samo za te valute kot devize. Z državami, s katerimi so sklenjeni plačilni sporazumi s plačanjem z obračunskimi dolarji, se uporablja nabavni tečaj za USA dolar. Lista kupoprodajnih tečajev št. 3 z dne 8. decembra 1971. leta ne velja več. NEKAJ PRIMERJAV JUGOSLAVIJE S SVETOM Smo srednje velika država ZMANJŠAN naravni PRIRASTEK . Za leto 1970 računajo, da Tako nastane naravni pri-na svetu nekaj nad 3,6 mi- rast, da se prebivalstvo vsako pa pobere vsako leto nekaj več kot 50 milijonov ljudi. %rde ..- ae ljudi, od katerih pa ]1n 58 odstotkov odpade na ^dem držav, ki imajo po ^ kot sto milijonov prebi-vakev. To so: LR Kitajska leto poveča skoraj za 2 odstotka: to je največji porast v zgodovini človeštva. Jugoslavija ima mnogo manjši naravni prirast, ki se Če vzamemo prve rezultate letošnjega popisa prebivalstva, ima Jugoslavija 20,5 milijona ljudi. Podatki letošnjega popisa prebivalstva so pokazali, da je Jugoslavija zadržala svoje mesto v Evropi, ki ga je imela ob prejšnjem popisu, namreč da je ostala na osmem mestu po številu prebivalstva, na svetu pa je padla za dve mesti ter je sedaj na 29. mestu. Za dejansko moč države je največjega pomena število prebivalstva, površina ima pri tem manjši pomen. Prebivalstvo je tista živa sila, ki ustvarja materialne dobrine in z njimi ekonomsko in vojaško moč države. Pri tem je še zelo pomembna organiziranost države in tako vidimo, da najmočnejši državni sili Sovjetska zveza in ZDA nista največji državi na svetu, ampak sta na tretjem in četrtem mestu. raz- OSEM MILIJONOV VEČ Od prebivalstva Evrope, Su. iviuaJMva -----------------.------,----- kamor štejemo tudi del Sov- - - r------------ . ru , ... 1clt '59,6 indiia f50 4 Soviet- ie zadnja leta zaradi upada- jetske zveze in Turčije, koli- Balkana pa 32,4 odstotka, načrt za prihodnjih 15 let. 5 J _ . ’ ’ J . ~ 1__ r?___________• i • • Pn toli nroono7ah ho r.fi7 nfit. kanskih držav odpade na Ju- Kakšen bo nadaljni goslavijo 21,5 odstotka pre- voj, so prognoze, ki jih je bivalstva, od prebivalstva uporabil dolgoročni razvojni zveza 242 8 ZDA nJa rojstev zelo zmanjšal: v kor sta v Evropi, ki ima 205,4 Indonezija 121 2 Pa- Jugoslaviji je 9 novih prebi- 657,2 milijona prebivalcev, V Jugoslaviji smo imeli že kistan’ 114,2 in Japonska valcev na 1000 prebivalcev, živi v Jugoslaviji 3,1 od- šest popisov prebivalstva. 103,5 milijona. r P° svetu 19. Zato je razum- Svetovno prebivalstvo se da drsi Jugoslavija ^ko leto poveča za 65 mi- navzdol in je sedaj na 29. uj°nov, to pomeni v 15 letih mestu, torej na koncu prve Povečanje za novo milijardo četrtine držav po velikosti ?ejhljanov. To veliko pove- kljub temu še vedno ugod-CanJe je zaradi porasta rod- nemu mestu pa pomeni preiti po zadnji vojni, ko se bivalstvo Jugoslavije samo leto rodi nekaj manj kot 0,56 odstotka 20 milijonov otrok, smrt prebivalstva. stotka. Balkanske države Prvi Je bil leta 1921 in tedaj imajo 95,5 milijonov prebi- Je štela Jugoslavija v današ-valcev (Turčija 32,5, Jugo- njih mejah, torej s Primor-slavija 20,5, Romunija 20,2, sko in Istro, kijih je dobila Grčija 8,9, Bolgarija 8,5 in šele po zadnji vojni, Albanija 2,2 milijona). Če 12,545.000 ljudi. Petdeset pa vzamemo prebivalstvo let pozneje, to je ob letoš- _____ Balkana, ima to ozemlje njem popisu, pa je bilo pre- svetovnega brez azijskega dela Turčije bivalstva 2O,5Č5.0OO, to po-63,3 milijona ljudi. Od bal- meni povečanje za približno osem milijonov ali za 63,4 odstotka. Po teh prognozah bo čez pet let imela SFRJ 21,9 milijona, čez deset let 23 milijonov in čez petnajst let 24 milijonov ljudi. TEČAJNA LISTA od 22. XII. 1971 naprej Narodna banka Jugoslavije je objavila 2L decembra novo listo kupoprodajnih tečajev, ki veljajo od 22. decembra 1971. leta dalje. Država Avstrija Belgija Danska Finska Francija Grčija Nizozemska Indija Irak Italija Japonska Kanada ZR Nemčija Norveška ZDA Španija Švica Švedska Britanija Valuta Tečaj Nakup Prodaja šiling 100 69,00 71,00 frank 100 37,83 37,95 krona 100 242,50 244,50 marka 1 4,13 4,15 frank 100 331,00 333,20 drahma 100 54,00 57,00 forint 100 520,00 525,00 rupija 1 2,33, 2,33 dinar 1 47,60 47,60 lira 100 2,91 2,93 jen 100 5,51 5,60 dolar 1 16,90 17,15 marka 100 522,50 528,00 krona 100 294,00 296,50 dolar 1 17,00 17,15 peze ta 100 24,00 26,00 šv. frank 100 438,50 443,00 krona 100 352,00 354,10 funt 1 44,00 44,40 Kranjska gora bo tudi letos, in sicer od 11. do 13. februarja, prizorišče zimskih športnih iger gradbincev, ki bodo že desete po vrsti in na katerih brani IMP prehodni pokal lanskega prvaka TUDI LETOS V LJUBLJANSKI FESTIVALNI DVORANI Uspela prireditev v počastitev jubilantov Z 20-LETNO IN 10-LETNO NEPREKINJENO ZAPOSLITVIJO V PODJETJU Festivalna dvorana v Ljubljani je bila v petek, 10. decembra, prizorišče tradicionalne prireditve, s katero naše podjetje vsako leto da priznanje svojim delavcem, članom kolektiva za njihov „ delovni jubilej, za njihovo 20-letno oz. 10-letno nepre-^ kinjeno zaposlitev v pod-jetju. Že pol ure pred 19. uro, ki je bila na vabilu določena za uradno otvoritev prireditve, so pričeli prihajati ■* prvi vabljenci, nekateri v spremstvu — drugi pa tudi '* sami, brez svojih „boljših“ ali „slabših“ polovic. Raz-sežna dvorana je sprejela svoje goste, ki so se v večini odzvali vabilu in prišli iz vseh krajev Slovenije, kjer so doma in kjer delajo. Uvodni — svečani del prireditve sta pričela s pozdravnima govoroma predsednik CDS tov. Anton Pančur in glavni direktor tov. Stanko Krumpak. Nato so bila po- leljena priznanja 23 jubila. om za 20-letno neprekiA) 10 delovno dobo v podjevl n spominske ure 126 c mm za njihov 10-letni d In že se je spontano zače prijeten zabavni del pf>re ditve. Vesela in neprisiljeI\ sproščenost je zajela vse dvorani. Ob zvokih prijet d. glasbe so se pari veselo vrte pozno v noč. Verjetno je skoraj P ^ hitro minil prijeten večer, bo večini navzočih še dn ^ ostal v lepem in prijet11^ spominu. Prireditev je s te daje zadovoljila tiste, ki je bila namenjena, P?Pjj. noma dosegla namen pr*re telja. mm ' v- -.V-' ižvi taz c*js tur tr rije ko, vt brE lot teti dif oz, orr ste Ute ki Pr, leg vs Pis žn jo i I ' > j i 'i i *Zvarinamenom raz^r^’ Pr0" prednost tudi pred dvose-taGdni program je bila letos dežnimi ventili tipa 2 Vz. CjJda nova serija regula- Primerjalna tabela para-tu . ventilov za tempera- metrov regulacijskih ventilov TR4 re®u^at°r ^Pa TR-04 in različnih izvedb je razvidna rt ^ Ta se razlikuje od se- iz objavljenega diagrama. l v enosedežnih ventilov te- Ventili so izdelani v na-v proizvodnje (tip ERV) zivnih dimenzijah od DN 15 j,,.ern ’ da ima vgrajene raz- do DN 100 na nazivni tlak l^nilne mehove, ki v ce- NP 16 in so uporabni za re-r 1 izravnajo tlačne dife- gulacijo pretoka vode, vodne (jjfCe in s tem eliminirajo pare ali zraka do največje o^^nčne sile na krožniku dovoljene obratovalne tem-;drogu ventila. perature 180 stopinj Celzija. a^a konstrukcija ventila Razbremenilni mehovi so stenvr uPorab° tudi v si- izdelani iz z Uti ne CuZn in so mer ^’ kJer nastopajo soraz- dimenzionirani na življenjih n° visoki obratovalni tla- sko dobo s podatkom pr z garancijo minimalne 100.000 max. gibov pri legT^tnosti ventila v zaprti max. termični in tlačni v fu"i y°pustnost ventilov je obremenitvi. Piši ac!u z najnovejšimi pred- Sedeži in krožniki so iz-zng. vDl/VDE 2174 in delani iz nerjavečega jekla, jo a b.05 % kvs. S tem ima- Krožnik ima posebej za ta entili te izvedbe očitno tip ventilov razvito pretočno | (% kvs) - DN nazivni premer ventila - EVP enosedežni tlačno razbremenjeni ventil - ERV enosedežni ventil obliko in tesnilni rob. Tlačna razbremenitev v ventilu je konstrukcijsko izvedena na povsem nov način, ki ne zahteva zunanje povezave tlačnih prostorov z bakreno cevjo in Ermeto-priključki. Ohišja ventilov so izdelana že v skladu z normami JUS (in DIN) ter so sestavni de! novega unificiranega programa armatur Tovarne Trata. Enosedežne razbremenjene ventile je možno opremiti z obstoječimi termostati tipa TRT in TRP. kar daje serijo novih končnih izdelkov s tipsko oznako TR-04 in TR 40. - 2Vz dvosedežni zapiralni ventil - A p največji dovoljeni diferenčni tlak v zaprti legi ventila %kvs največja dovoljena propustnost ventila v zaprti legi Vsi tehnični podatki so podani v začasnem prospektu z oznako 7.56-02. S temperaturnimi regulatorji z enosedežnimi raz- bremenjenimi ventili tako tovarna Trata razširja svoj program tudi na področje, ki je bilo do sedaj izključna domena velikih renomiranih proizvajalcev. Program temperaturnih regulatorjev je s tem zaokrožen v celoto, ki daje uporabnikom široke možnosti izbire najustreznejšega tipa. Glede na perspektivnost te panoge proizvodnje. ki že daljši čas terja dopolnitev programa v tej smeri, lahko trdimo, da bo panoga v celoti v bodoče dajala še večje finančne realizacije prav zaradi dopolnitve proizvodnega programa z enosedežnimi tlačno razbremenjenimi ventili. inž, ALEKSANDER SLANOVEC Naši dvajsetletniki o drugih Štefan Drajzibner iririTČlvii' Največ 20-letnikov je letos praznovalo v našem obratu CKV Maribor. Vseh sedem slavljencev se je tudi udeležilo svečanega sprejema za člane kolektiva, ki so letos izpolnili 20-letno oziroma 10-letno neprekinjeno zaposlitev v podjetju. Vsem slavljencem smo pred odhodom na proslavo zastaviti naslednja vprašanja: 1. KAKO SE POČUTITE V NAŠI GOSPODARSKI ORGANIZACIJI? 2. KAKŠNE SO VAŠE ŽELJE IN PRIPOMBE ZA BODOČE DELO V PODJETJU? 3. KAJ VAS NAJBOLJ MOTI NA DELOVNEM MESTU? 4. KAJ PRIPOROČATE MLAJŠIM STROKOVNIM KADROM, KI STOPAJO V NAŠO DELOVNO ORGANIZACIJO? 5. VAŠE ŽELJE ZA LETO 1972? Na ta vprašanja smo dobiti naslednje odgovore: pri delu, predvsem P®-Jj p(e; ^ poročam, da so pri derJ,re] „ pridobiti strokovno U Mlajše delavce je tudi jel° j, poučiti o tem, da je na ,3 ni terenskega značaja bi ^ ^ lahko, predvsem pa, “3 j t(Jji trebno mnogokrat dela J■ $ v podaljšanjem del času. .»lot 5. V letu 1972 želu* ^ nemu podjetju še večje ^ he, enako pa želim vse jim tovarišem. RADO ZUPAN referent nabave 1. V delovni organizaciji in na delovnem mestu se počutim zelo dobro. To gre predvsem na račun dobrih tovariških odnosov, ki jih je čutiti na vsakem mestu v našem obratu in podjetju. 2. V bodoče naj bi naročila materiala dajali pravočasno, ker le tako je mogoče pravočasno zadovoljiti potrebe posameznega gradišča. 3. Pri mojem delu me moti predvsem to, da se skozi vse leto spreminjajo cene materiala in da te cene večno naraščajo. Predvsem zamerim nekaterim posameznikom, ki ne razumejo trenutnega stanja našega tržišča, povezanega s problemi kvalitete materiala in pomanjkanja materiala. To včasih privede do določenih nesoglasij in živčne na- bi bila: čim manjše zaloge in čim večkrat obrnjena zaloga materiala. 4. Mlajšim kadrom želim, da bi se čimprej vključili v delo in se zgledovali po delavcih, ki so pokazali pri dosedanjem delu visoko strokovnost in osebno disciplino. 5. Moja velika želja je, da bi podjetje kot celota, pa tudi naš obrat tudi v letu 1972 še vnaprej vodilo takšno politiko poslovanja kot letos. Predvsem pa želim, la bi nas naši neposredni delavci — monterji še tudi v bodoče tako uspešno zastopali pri delih doma in v tujini. FRANC AVGUŠTIN ER VK — vodovod^1 inštalater / delavci in vodilnim kadrom zboljšali. 3. Občutek imam, da je premalo zanimanja nekaterih vodstvenih kadrov za organizacijo dela posamez c1!1 uooro, saJ Jc “ ne|a gradbišča. moje 20-letno nepret ^ 4. Da bi se čim hitreje delo. _ . u0 tv"' „ vključili v delo naše delovne 2. Želim si, da bi ^ organizacije in da bi svoje v bodoče kot je sedaj, * 1. Razumljivo je, da ^ čutim v naši delovni or°,0ji»2 ciji dobro, saj je za to __o______,j„ ... ________^ pridobljeno znanje uporabili 56 seveda ne da kaj 56 v prid njenega še večjega na- šati. predka in uspeha naše delov- d. Kljub rednemu -,3! ne organizacije. Glasnika čutim se v 5. Da bi bilo v letu 1972 kontakta in obveščanj -jj,' isnndflrsiVe cev na terenu o dogai poslovanje naše gospodarske organizacije kot letos. uspešnejše obratu oz. jetju. ŠTEFAN DRAJZIBNER VK — vodovodni inštalater IVAN TISAJ VK — vodovodni inštalater celotnem P 4. Mlajšim kadrom ,gVjli predvsem, da bi si p* j2 ^ le ^ * i 'al pri delu tako, kot mi * H delavci, ker se bodo 1. Naša delovna cija mi je dala vse trdim delom kot nekvalificban delavec prišel do kvalificira način hitro vključili v navade našega kolektiv®' ^ 1 organiza- 5. Da bi bilo vsa. . Saj sem s uspešno kot v letu 1 .Ne pozabite! Tudi letos bo dedek Mraz obdaroval otroke članov našega delovnega kolektiva. Razpored obdarovanja smo objaviti v decembrski številki. Torej, ne pozabite na dedka Mraza! JOŽE LEŠNIK VK — vodovodi11 inštalater . Pri svojem delu seP^ 9 bavnega referenta^iTpodlaga s,fbo',a,» sem se P0™ m z™ tozah.ltoi Vt0D,°t a= Odnosi med ———-------------------------------—------------x 2. Živim z gospodarsko organizacijo kot človek in de- tim dobro ter upam, ^y f lavec ter z njo doživljam uspe- §e naprej, vse do he in težko prebolim, če se koj, zvest naši delovm pojavi kaka napaka ali ne- zaciji. , lnvaif uspeh. 2. Čim večje sod®1 ■ iP 3. Težave na delovnem me- med vodilnimi mon stu nastanejo same od sebe, tehnično operativno^ tej čutiti jih je predvsem na te- predvsem pa čim vec a P renu. Mladi kadri niso vajeni medsebojnega tovao5 hitrega tempa dela, ki se za- razumevanja. moUtef hteva, in pride zato večkrat do 3. Kot vodilnega n^e P nesporazuma. Mi prekaljeni te- me najbolj motijo st. $e. renski delavci smo takega dela drovske spremembe-y p\ vajeni, zato se tudi ne čutimo javec že navadi okolj®’ pfF tako prizadete. rem dela, oz. skupin®’^ de' Franc Avguštiner 4. Mlajšim kadrom želim, do premestitve na da bi čimprej dosegli uspehe lovno mesto. i in o sebi i f f np'; laflf tre; del1 la11 ep^: tu8 vn611 ;el°’ usP1' i sv« ;e Pc a#. rg=» iff , tV5 M- il del8' “P dev taA na :l0v" #■ 4. Mlajšim kadrom želim, aa se čimprej usposobijo, da ?stanejo zvesti podjetju, ki jim j® Pomagalo pri pridobitvi njihovega strokovnega znanja, ter da bolj pazijo na disciplino in Produktivnost. Predvsem pa naj se zgledujejo glede delov-nfh navad po starejših delavcih. 5- Za leto 1972 želim čim ^čji uspeh podjetja kot ce-ote, meni in družini zdravja ter da bi zavladal čimprej mir ha svetu. ANTON KLADNIK VK — monter centralne kurjave 1. Vsa dolga leta moje zaposlitve v podjetju sem se po-ujil dobro in sem bil vselej zadovoljen. , - Želim, da bi naša gospo-arska organizacija še naprej Poslovala tako uspešno kot do k daj. Želim si, da bi bilo v °doče več sodelovanja med Pcrativno službo in delavci a gradbišču. d. Predvsem me moti to in 1 9) tudi prepričan, da bi bila ,p!. nekatera montažna dela .zjega značaja bolj mehani-rana, kajti s tem bi pripojili k hitrejšemu tempu dela manjšemu fizičnemu na-P(*u delavcev. ■ Mlajšim kadrom žehrn tal‘ ‘nte po* V V Pfj. y lVani1 p ,e p k niC ... naši gospodarski orga-Predi?1 Sc Počutim kot doma, Sqv ,Sem zaradi dobrih odno-nehi na medseboj- nabav^olrm si, da bi čimprej hpfeTTi Potrebno strojno bj j , o za našo delavnico, da kvaka , .čim lažje, hitreje in loge neJe opravljali svoje na- a\ajhI!>ri delu me motijo prekate,-;/.' .utesnjcni prostori, v lat; 7„Je težko normalno de-t0 81 želim, da bi prišlo Jože Lešnik Anton Kladnik itue^VSem’ da pokazali več s° sjr®Sa do poklica, katerega g0 • Ža leto 1972 želim naši ta>i:i0(i arski organizaciji vsaj leto UsPeh k°t je bil dosežen m s\ .j3 osebna želja pa je kle in zadovoljstvo. karel rajniš VK — klepar Karel Rajniš čimprej do izgradnje delavni ških prostorov. 4. Mladim priporočam, da se čim prej vživijo v naši sredini in si skušajo kar najhitreje pridobiti strokovno znanje. 5. Moja želja za leto 1972 je, da IMP zaključi tudi to leto z dobrim poslovnim uspehom, saj bomo imeli od tega korist vsi člani naše delovne skup- A.G. nosti. Kritika stanja pri prevzemih instalacij v ZRN ♦ ♦ V reviji ,,Sanitaer und Heizungs-technik" objavlja ing. W. Ballester, član tehnič no-nadzornega združenja za Bavarsko, nekaj misli in kritiko na prakso prevzemanja naprav za ogrevanje, klimatiziranje in sanitarnih naprav. Loči napake, ki se pojavljajo v varnostnih napravah, dalje ekonom-sko-tehnične napake in napake, ki izvirajo že iz načrtovanja in projektiranja. Med prve šteje: — cevi do razteznostne posode nimajo enakomernega padca, kot je predpisano; — toplovodno ogrevalne naprave z zaprto razteznostno posodo niso pravilno izvedene. Pri tem grešijo največkrat s tem, da vgradijo neustrezne elemente; med drugim sploh ne vgrajujejo omejevale a najvišje temperature vode; — vgrajujejo neustrezne varnostne ventile, ki niso atestirani; — pri parnih napravah manjkajo zanesljive naprave za varovanje pred pomanjkanjem vode. Napake, ki povzročajo večje stroške pri ogrevanju, delajo predvsem tako: — vgradijo oljne gorilnike, pa jih potem sploh ne regulirajo na potreben učinek; — v nekaterih kotlovnicah je vgrajena kopica materialnih aparatov, manjka pa šolanega strokovnega osebja, ki bi jih znalo uporabljati (!), zato delujejo aparati le v času garancijske dobe, kasneje pa vse propade; — temperaturne tablice za vodo v dovodu, ki jih dobavljajo inštalaterska podjetja, niso vsklajene s potrebami in dajo previsoke temperature vode v dovodu; — mnoge ventilacijske in klimati-zacijske naprave ne dajo predvidenih količin oz. parametrov. Upori v kanalih so večji, kot so bili predvideni v predračunu. Vzrok temu so največkrat gradbene spremembe med delom, za katere projektant instalacije sploh ne zve, da bi mogel opraviti korekture. Napake v načrtovanju in izvajanju: — Kadri so pomanjkljivo strokovno izobraženi in jim manjka občutek dolžnosti za skrbno izdelavo, zaradi neodgovornega pohlepa po zaslužku; — naprave so predimenzionirane že v načrtu in tako tudi izvedene. Dostikrat so kotlovne naprave 2 do 3 krat večje kot so resnične potrebe; — pri prezračevalnih napravah so izbrane dostikrat negospodarne rešitve za naročene naloge. Splošno pa ni bilo najti predimenzioniranih prezračevalnih naprav. Vgrajujejo prezračevalne naprave v zgradbe, kjer jih ni mogoče ekonomsko zagovarjati, n. pr. v šolah in bolnicah (!). — avtor kritizira tudi način honoriranja načrtovalnih in projektantskih storitev, ki jih obračunavajo po predračunu; — pri večjih napravah za ogrevanje potrošnje vode je opaziti nepotrebno predimenzioniranje kapacitet; — vsled nepravilne razpeljave pride v omrežje zrak, ki povzroča v jeklenih radiatorjih rjavenje in korozije; — čeprav so načrti pravilni, je najti v primerih prenizko izlicitiranih pogodbenih zneskov prav težke pomanjkljivosti; celo tako si pomagajo podjetja, da vgradijo manjše ogrevalne (radiatorske) ploskve, kot je bilo v načrtu predvideno. V zaščito investitoija predlaga: — da se določijo gradbeni podatki zgradbe čim preje dokončno, da je mogoče toplotne izgube ustrezno in zanesljivo zajeti. Arhitekt mora razumeti potrebe po prostoru za prezračevalne in klimatske naprave, ki mu jih daje projektant instalacije; — izkazalo se je kot zelo koristno, da se vsi načrti, gradbeni kakor tudi instalacijski, predajo v revizijo posebni nevtralni načrtovalni komisiji, ki lahko svobodno svetuje investitorju. Prav tako je primerno in koristno, da izvede neodvisna prevzemna komisija vsestranski kakovostni preizkus. Tako bi nevtralni nadzorni organ tudi med delom mogel pomati izvajalcu, če na primer investitor neupravičeno zavlačuje izplačilo zaslužka. Na drugi strani pa bi izvajalec delal v zavesti, daje njegovo delo kontrolirano in da bo na kraju ne samo izmerjeno, ampak tudi preizkušeno na kvaliteto, za katero izvajalec jamči. Zanimiva je ta slika inštalaterske dejavnosti, ki se prav nič ne razlikuje od razmer, kot so bile pri nas pred vojno, in se marsikje tudi v naši državi že zopet pojavljajo. D. G. : : Iz govora predsednika Tita na seji predsedstva ZSJ . . Zveza komunistov ni organizirana tako, kot bi morala biti. Struktura naše ZKJ ni taka, da bi v prihodnje lahko uspešno reševala vse probleme. Reorganizirati jo moramo: opustiti je treba obliko okornih osnovnih organizacij, ki se sestajajo le od časa do časa. Menim, da je treba ustanavljati osnovne organizacije ZKJ v okviru obratov ali ekonomskih enot, nikakor pa tako kot doslej, da bi ena takšna organizacija združevala več sto ljudi V procesu našega notranjega razvoja morajo biti komunisti zares o vsem obveščeni, da bi v podjetjih, skupaj s sindikati delovali kot avantgarda ... .. . Iluzorno in neumno je misliti, da se danes katerakoli republika lahko odcepi Zato, ker nikjer in na nobenem plebiscitu ne bi mogla dobiti večine. To se ne more zgoditi, zakaj tu je delavski razred, tu so komunisti. Smo na takem geografskem položaju, da nobena republika sama ne bi mogla obstati Potemtakem smo med seboj zelo tesno povezani... ... Imamo eno suverenost. To je suverenost Jugoslavije navzven. Zmeraj smo jo branili in jo bomo branili še naprej. Gre za suverenost delavskega razreda. Ta je temeljni kamen naše družbe v vsaki republiki... .. . Kadar govorimo o delavskem razredu, imamo opravka tudi z vprašanji nagrajevanja, zlasti še tistih z zelo nizkimi dohodki. To je treba zelo temeljito analizirati. Ne moremo iti frontalno, zakaj vzroki in pogoji tistih z nizkimi dohodki so različni. Prav tako moramo gledati na razpone, kajti pri nagrajevanju so velikanske razlike. Ne mislim na delavce znotraj tovarne, pač pa so razlike pri plačah tistih z enakimi kvalifikacijami. Enako delo je različno nagrajeno ... . .. Socialna neenakos t je zelo pereč problem. Toda tu ponekod pomešajo razlike v nagrajevanju v proizvodnji in bogatenju na račun tujega dela. Prav to drugo pa poraja socialne neenakosti. Kajti če ima strokovni delavec večje prejemke kot ročni delavec, je to normalno, to ni tista neenakost, o kateri govorimo. Socialne neenakosti pri nas so dosegle že takšne razsežnosti, da se mi včasih zdi, da se izgublja socialistični značaj naše družbe.. . ... Imamo tako neurejen davčni sistem, da ni za nikamor. Zaradi tega ogromno zaslužijo tisti, ki obračajo tuja sredstva. Od tod tudi pridejo ti milijoni, ker na vse mogoče načine izigravajo davčno obveznost.. . ... Delavski razred ni nosilec nacionalizma. Je intemacionalistično usmerjen, to se pravi, da gre za solidarnost delavskega razreda — ne le v eni deželi, ampak tudi v svetu. In ta delavski razred gleda, da gre tja, kjer lahko več zasluži. Zato je gibljivost delavskega razreda v Jugoslaviji zelo izražena. In kako je potem mogoče deliti delavski razred na republike, na nekakšne regije, komune in podobno. To je en sam delavski razred in njegovi interesi so eni... ... Že stokrat sem rekel, da je demokracija samo za tiste, ki gredo po poti socializma, ki so za ustvarjanje socialistične samoupravne družbe, kot je naša. Za tiste, ki so proti temu, ta demokracija ne velja. .. ... Ali delavci vedo, kakšne načrte imajo njihova podjetja in kdo jih bo sestavil? Ali na primer vedo, kako je z izvozom in uvozom, ali imajo zaslužena sredstva, da lahko uvozijo toliko in toliko surovin? Mislim, da ne vedo. Vse to je treba ljudem bolje pojasnjevati ... Pri delu v šibkotočni delavnici TEN Obtočne črpalke nove kvalitete Tovarna WILO v Dort- se vrti v vodi. Zadnja kon-mundu je bila že pred vojno struktivna novost te tovarne vodeča tovarna za obtočne je, da izdeluje cevi rotor-črpalke, ki so bile patenti- črpalke iz posebne plastične rane. S prenehanjem veljav- mase, ki jo vlijejo v model nosti patentne zaščite so za- pod zelo visokim tlakom, čele posnemati po njihovih Rotor je oblikovno stabilen modelih vse evropske to- do temperature 130 stopinj varne. Celzija; je odporen pred od- brušom s peskom, ki se na-Njen model je bil črpalka haja v vodi, pred rjo in celo z elektromotorjem v skup- pred varilnimi solzicami, nem ohišju, katerega rotor kotlovcem in drugimi trdimi delčki, ki se lahko pojavijo v Z uvedbo plastike si je to-obtoku ogrevalne vode. Po-j varna znižala svoje proiz-vršina rotorja je v kanalih iz- vodne stroške, zboljšala kva-redno gladka. Nov material liteto in postala zopet kon-pogojuje, da je teža majhna kurenčna. in trajnost ležajev daljša kot pri izvedbi rotorja v bronu. Taka proizvodnja je mo- j Rotorja črpalke in elektro-1 goča pri velikoserijskih iz-motorja sta seveda dina-j vedbah, ker so modeli in J mično uravnovešena, da j orodja za proizvodnjo pla-lepo mimo — rekli bi brez- stičnih rotorjev tehnično šumno — tečeta, kar je od- zelo zahtevna in draga, lika te Wilo črpalke. D. G. j u T R I N K I Idealist je tisti, ki misli, da pade dinar samo takrat, kadar ga vržeš v zrak. Če bi še danes veljalo, naj se kapitan potopi z ladjo vred, bi propadlo malo podjetij. Hudo je, če človeku manjka kakšna deska. Na primer: odskočna! Ljudje smo kot mali otroci: grozno nas veseli, če je kdo —, še manjši. S amoypravljanje priznavamo samo spodaj, samo do sebe, od sebe naprej pa ne . • • Vilinska bitja še vedno živijo. V vilah z bazeni... Idioti so kot ljubezen: komplicirajo življenje. Pravi cenzor najde prepovedane besede tudi v — pantomimi- Če hočeš veliko let šteti, moraš — visoko pokojnino imeti. • • Če bi nevoščljivo^ gorela, bi ne bilo treba — toplarne. > NI RAZUMEL VPRAŠANJA - Poslušaj, ali te bodica v našem Glasniku kdaj zbode? - Sploh ne, le ne vem, kdo je tisti, ki vedno prav mene daje v časopis . , . X ČUT ZA SMEŠNO J Ko je znani karika-♦ turist Andrej Novak, ki Prispeva svoje izdelke včasih tudi za Glasnik, prebiral našo 10. letošnjo številko, je zasledil tudi fotografijo naše odbojkarske ekipe s športnih iger gradbincev na Kodeljevem. Takoj je znova izpričal svoj izostren čut za humor ter naivno povprašal: - Zakaj pa je ravno Kobal moral požreti žogo . . . OBUPNO! Srečata se prijatelja na sprehodu, pa potoži eden: - Šel sem malo na svež zrak, pa so kot zanalašč vse oštarije zaprte! GREH IN KAZEN - Ali veš, Francka, da grehu zmeraj sledi pokora? - Vem, vem, gospod župnik, saj sem morala potem kopico sama poravnati. GROZLJIVKA Nastopajo: direktor enega izmed naših obratov ter oba tehnična direktorja istega obrata, eden od njiju - mimogrede rečeno - z lasiščem a ’la general Dwight Eisenhosvcr. Eden izmed tehničnih direktorjev, tisti s pravkar opisanim lasiščem, skuša prikazati direktorju reakcijo predstavnikov nekega investitorja na spremembo cen v ponudbi našega podjetja: - Ko smo jim povedali novo ceno, so jim šli lasje takole pokonci. .., pravi in se prijema za preostale redke primerke svojih las. Direktor obrata pa na to niti ne „trzne‘‘, ampak mirno reče drugemu tehničnemu direktorju: - Dokler ni potreben prikaz njihove reakcije s tvojimi lasmi, se za take malenkosti sploh ne utegnem sekirati! SPOZNANJE — Moj mož ima pa res močno sklerozo. Rekla sem mu, naj stepe preprogo, je pa mene. V LEKARNI - Boste vzeli strup za podgane s seboj? - Da, če pa hočete, vam lahko pošljem podgane tudi sem. USODNA POMOTA - Gospodinjska po- ♦ močnica je odšla, ker si * jo po telefonu nahrulil. J — Njo? Jaz sem pa ♦ mislil, da govorim s te- i PROTI VINJENIM VOZNIKOM Sredi decembra se je tudi Jugoslavija vključila v mednarodno akcijo proti vinjenim voznikov v cestnem prometu. Akcija, ki jo je v evropskih okvirih organiziralo belgijsko prometno ministrstvo, bo trajala še vse leto 1972. V Jugoslaviji je lani bilo 421 mrtvih v nesrečah, ki so jih povzročili vinjeni vozniki. Pri nesrečah vinjenih voznikov je bilo tudi 3000 hudo ranjenih in 3300 lažje ranjenih. V 2000 primerih so nesrečo zakrivili vinjeni vozniki osebnih avtomobilov, 905 nesreč so povzročili vinjeni motoristi, 260 primerov vozniki tovornjakov, 50 primerov pa vozniki avtobusov in trolejbusov. V okviru te akcije so tudi v Jugoslaviji ob cestah postavili številne panoje s plakati in parolami * ZAPIS IZ STARIH INŽENIRSKIH ČASOV V boju proti birokratizmu Menda so poznali birokratizem že stari Egip-č°ni in Babilonci, čim so izumili pisavo. Velja torej Pravilo, da ni ničesar no-Vega pod soncem, v polni rneri. Med obema vojnama je °il zaposlen na magistra-tu nekega mesta v Jugo-Haviji izvrsten in izkušen arhitekt. Izredno so ga spoštovali v mestu in v smrtni sovražnik birokracije. Ni sc mogel sprijazniti, da zahteva služba referenta na gradbenem oddelku tudi nekaj pisanja, da o poročilih za občinske očete niti ne govorimo. Hkrati z uradovanjem je po službeni dolžnosti projektiral in kasneje tudi nadziral stavbe. Tako je bil zaposlen če?, glavo. Zato mu niso zamerili, da je „reševanje' spisov ob taki časovni stiski nekoliko zanemarit in da je sploh močno zaostajal z roki. Tudi v pisarnah so imeli tedaj roke za „reševanje“ spisov. Ne samo, da je močno zaostal, končno je povsem prenehal s pisarniškim delom. Spisi, takrat so jim rekli akti, so se vedno bolj kopičili na njegovi delovni mizi. Tako je moral prestaviti spise še po drugih mizah in omarah, na koncu pa jih je položil kar na tla ob zidu, kajti bilo je že vse zasedeno. urauu, kot strokovnjaka ln kot človeka. Bil pa je Ko je prišel neki petek direktor tehničnega urada na obisk v sobo, se je zgrozil, ko je zagledal celo goro nerešenih aktov, prošenj za parce-lizacijo, gradbenih dovoljenj itd. Gospod direktor, kajti bil je velik gospod, čeprav majhen po postavi, je arhitekta kar strogo opomnil, da je sedaj že čas, da pospravi z akti. Molče in sklonjene glave je poslušal svojega predstojnika, čeprav sta bila sicer prijatelja zumj uradnih prostorov. In res, v ponedeljek je bila soba pospravljena. Direktor ga je pri uradni seji vprašal, kako napreduje s čistko. Tedaj so se arhitektu zasvetile oči: , .Gospod direktor, vse je urejeno!“ „Lepo“, mu je odgovoril direktor, vendar je vprašal tajnico pisarne, koliko je že rešil spisov gospod arhitekt. Starejša gospa, ki je poznala vse spise na pamet, je odvrnila: „Že mesece nobene rešitve !“ Direktor se je zdrznil, skupaj sta šla pogledat v prostore, kjer je uradoval arhitekt. Soba je bila prazna, peč pa, čeprav je bila poletna doba, še vedno vroča... Ne bom opisoval razburjenja direktorja in še bolj tajnice urada, ker jima je bilo uničeno večletno prekladanje spisov. Sveti Birokracij ni prenesel tega zločina. Arhitekt je prav kratko na to prenehal uradovati v tem mestu. Opomba: Pa da se ne bi komu pri IMP zdelo vredno posnemati tega nesrečnega arhitekta! Ing. D. GREGORKA tN