Pomenki s kmeti in rokodelci
v mnogih rečeh sedanjiga časa.
Hvala Bogu! — nam pišejo visoko častiti gospod iz Štajarskiga — ki je tako naklonil, de je saj poduk v Novicah poprej med ljudi prišel, kakor oglas konstitucije; drugači bi bil nje prihod še vse huji ljudi omamil, zakaj brezvestni sleparji so berž berž hrup zagnali, de so Cesar vse desetine, vse tlake, vse kazni odpustili. Če smo duhovniki ljudstvo podučevali, de to ni res, — veste: kaj so nam terdoglavci odgovorili? Rekli so nam: ,,d e nismo praviga pisma brali, ker v pravim pismu stoji, de so vse desetine, vse tlake, vse kazni proč." — Kdo bi mislil, de so še dan današnji tako zabiti ljudje na svetu! Cesarski ukaz ali patent od 15. sušca — edino resnično oznanilo — je šel tavžent-krat in tavžentkrat natisnjen (drukan), in po vsih Novicah po svetu. Kar je natisnjeno, to je resnica, ktero vsak pošten človek lahko razumi. Nekteri zakotni pisači pa, kteri se potem takim drugači pomagati ne morejo, kakor de ljudi z lažmi sleparijo, goljufajo neumneže s tem, de jim pravijo, de, kdor jim resnico razlaga, ni pravih pisem bral. V žakelj s tacimi goljufi in v vodo z njimi!
Nekteri kmetje niso s tem zadovoljni, de se jim le obeta, de jim bo po novi vladbi marsiktera reč polajšana. „Bo, bo! se nam že 32let obeta —
pravijo — pa,  nič ni bilo res."-------ZIdej, ljubi
prijatli! vam pa povemo, de bo res, — in zakaj bo res? Pervič zato, ker so milostljivi Cesar nam vso drugo vladbo dali, pri kteri," kakor veste, bo tudi ljudstvo govorilo — in drugič zato, ker so pervimu ministru slovo dali, po kteriga pisali so mogli vsi avstrijanski podložniki plesati, kakor je svojoglavnež hotel. On nam je pa zmirej godil: bo — bo — bo, in mi smo mogli plesati, de je bilo joj, joj, joj!
Bog ve: ali pa bojo prihodnji novi ministri kaj boljši kakor je bil ta? pravijo nekteri. — Bojo, bojo boljši, in upati je, de bojo prav dobri, zakaj Cesar imajo še veliko poštenih ljudi okoli sebe, in noben minister ne bo smel za naprej skrivoma
ravnati, kakor poprej in vsak bo mogel za svoje dela in povelja odgovor dati.
Zakaj pa le kmete grajate, če razsajajo in kaj nerodniga storijo — nam je undan nekdo pisal — grajajte tudi cesarske in gruntne gosposke, njih služabnike, njih oskerbnike in pisarje, ki so dostikrat krivi, če kmet razsaja in razbija; sej ste rekli,
de vam niso usta več zavezane ?-------O, dragi
prijatel! nikar ne mislite, de tega ne vemo, de je tudi med to čedo marsiktera garjeva ovca, in de kakor v Cesarski službi niso vsi dobri služabniki, tako tudi pri gruntnih gosposkah ni vsak oskerbnik ali pisar, kakor bi imel biti. Ali— dragi prijatel! z razsajanjem, razbijanjem, puntanjem, požiganjem in s tolovajskim obnašanjem sine boš nikdar nič pomagal, ampak še samiga se boš v veči škodo pogreznil, ob premoženje in morebiti clo ob glavo pripravil. V nobeni deželi, kjer so vikši postave, si ne sme nihče po navadi razbojnikov pravice iskati! Ako je tvoja reč pravična, pritoži se z rahlo besedo ali po pismu, de se pritožba pre-iše in presodi po postavah, zoper ktere se nihče, naj bo gospod ali hlapec, ne more vzdigniti. Divja zverina v gojzdih nima sodnika, nam ljudem pašo postave dane. Kdor misli, de se mu krivica godi, naj jo skaže; kdor pa razsaja, razbija in pobija, tega zamore že svet očitno obsoditi.
Nekiga kantonskiga komisarja je undan nek kmet vprašal: kaj de je konstitucija? Komisar mu prav pametno ob kratkim odgovori: „Konstitu-cija, dragi moj, je to, de me boš prihodnjič tudi ti lahko tožil."