lLnli5tóBL
STABILIZACIJA - DA AU NE? PODATKI O IZPLAČANIH OSEBNIH DOHODKIH ZA OBDOBJE OD 1. 1. OD 15. 2. 1980 KAŽEJO, DA JE OD 149 ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA KAR 50 ORGANIZACIJ, KI ZAPOSLJUJEJO 46 ODSTOTKOV DELAVCEV V NAŠI OBČINI, PRESEGLO DOVOLJENI ZNESEK ČISTIH OSEBNIH DOHODKOV IN S TEM KRŠILO DOLOČILA DRUŽBENEGA DOGOVORA.
.
§
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE ŽALEC OPOZARJA IN NAPOVEDUJE NUJNE UKREPE S KATERIMI BO MOŽNO ZAGOTOVITI DOSLEDNO IZPOLNJEVANJE SAMOUPRAVNO DOGOVORJENE STABILIZACIJSKE POLITIKE. VEČ O TEM BERITE NA 2. STRAN/.
V AKCIJSKEM PROGRAMU, KI SMO GA V NAŠI OBČINI SPREJELI V LETU 1977, SMO MED DRUGIM ZAPISALI, DA BOMO Z NOVIMI CESTAMI 83 KM) POVEZALI 183 VIŠINSKIH KMETIJ. KER NEKATERI NE PLAČUJEJO DOGOVORJENIH PRISPEVKOV, AKCIJA NE TEČE TAKO, KOT SMO Sl JO ZAMISLILI. VEČ O TEM OBJA VLJAMO NA 3. STRANI SA VINJSKEGA OBČANA.
Celje - skladišče D-Per
III 5/1980
1119890782.3

COB ISS »
Leto III Številka 3 Marec 1980
„Savinjski občan" izdaja Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Žalec
Ureja urednički odbor: Jan Jože (glavni urednik), Trstenjak Lojze (odgovorni urednik). Golob Elza, Ježovnik Franc, Debelak Ivo, Rojnik Vlado, Vidmar Marjan, Praprotnik Marta, Čulk Vika, Urbanci Barbka, Kučer Lojze. Špeglič Franc, Kotnik Anton.
Naslov uredništva: Žalec — telefon 710—671.
I
Grafična priprava: ČZP Dolenjski list. Novo mesto.
Tisk: Tiskarna Ljudske pravica, Ljubljana.
Naklada:	11.000 izvodov
Po sklepu republiškega sekretariata za informacije št. 421—1/72 je časnik „Savinjski občan" oproščen prometnega davka.

Bratje, ključ
Ključ, ki ga je prevzel z leskom ponosa v očeh in ga visoko dvihnil nad glavo predstavnik kolektiva novega hotela Golding-Rubin v Žalcu ob njegovi otvoritvi, pomeni svetel sirnbol, v minuli vojni skovanih, bratskih vezi med našimi vojnimi izgnanci in srbskim prebivalstvom Kruševca in drugih krajev, kamor je naše ljudi zanesla pot izgnanstva.
!
Kaj so našim izgnancem pomenila odprta srca ljudi, ki so jih spejeli pod streho, lahko pove le tisti, ki je te hude čase doživljal in preživel
Ključ pa je hkrati tudi simbol vse tesnejših kulturnih in . gospodarskih vezi, ki smo jih razvijali, negovali in poglabljali v povojnem obdobju Nikogar ni motila razdalja 700 kilometrov, kajti tako iskreni in v srcih zasidrani bratski stiki na poti tesnejšega zbliževanja in sodelovanja premagajo še tako velike ovire
mo gostoljubnost bratov Srbov, saj smo med njimi doživljali vso toplino in skrb v najtežjih časih naše zgodovine
Mj ki smo sodoživljali tragedijo in herojstvo srbskega naroda v Kruševcu, Kraljevu, Kragujevcu, Užicah in drugod, smo danes veseli, da so k nam prišli prijatelji iz Kruševca s poslanstvom kulturnega in gospodarskega sodelovanja, ki sedaj v svobodi prav tako krepi in poglablja vezi - v minuli vojni skovanega bratstva ...”
Težko je še kaj dodati tem iskrenim besedam, ki so prišle iz naših src Lahko bi le še pripisali, da še iskreno veselimo skorajšnjega ponovnega snidenja z našimi dragimi prijatelji, kajti Vlak bratstva, ki nas bo združil v objem, ni več daleč. Takrat bomo tudi spregovorili o tej skupni najnovejši pridobitvi o tem našem sodelovanju na gospodarskem področju
Zapišimo še to, da je primer te naše skupne naložbe lahko svetal zgled, da še tako velike razdalje ne motijo in se predstavljajo ovir, če ljudje gojijo iskreno željo po nadaljnejm sodelovanju in zbliževanju, pa tudi čuvanju pridobitev naše revolucije
Objekt je odprt in v njem simbolizira bratstvo in enotnost kolektiv, sestavljen iz Srbov in Slovencev, skratka, v Sloveniji nimamo za zdaj takega primera, zato bomo to našo pridobitev cenili, čuvali in še naprej razvijali
Veseli smo tudi, da se ob tej naši skupni naložbi slišijo napovedi in predlogi kako še naprej razvijati in poglabljati gospodarsko sodelovanje, ne le med Žalcem in Kruševcem, marveč na širšem slovenskem prostoru
Ključ novega objekta bo ostal simbol prijateljstva in sodelovanja dveh pobratenih občin, dveh republik.
LOJZE TRSTENJAK
Strojna rez hmelja v naši dolini
Podpis dogovorov in sporazuma
Kaj smo občutili v trenutku odpiranja novega objek-*S ta, je lepo povedal eden naših vojnih izgnancev y Edmund Božiček Dejal je:
J „Odpiranje hotela Gol-% ding-Rubin je prilika za potrjevanje bratstva in enot-^ nosti jugoslovanskih naro-^ dov in narodnosti Mi, ki so 3 nas Nemci-fašisti izgnali iz rodne grude v Srbijo, še |J posebno cenimo in spoštuje-
■ j00*jur*Mi/irrMd0M££i***£*************F m
t
$
!
I
%
i
*
. 0 0 0 0 0
I
J % \1
I
V marcu so predstavniki organizacij združenega dela s področja gospodarstva, ki na območju občine Žalec sovlagajo sredstva za izgradnjo regijske mlekarske industrije, svečano podpisali ustrezne samoupravne sporazume. Le redke so bile organizacije, ki sporazuma še niso podpisale, po izjavah njihovih predstavnikov, pa bo večina to storila še te dni.
SEJA OBČINSKE KONFERENCA ZKS ŽALEC
Za zadnji dan marca napovedana seja občinske konference ZKS Žalec bo posvečena razpravi o nalogah na področju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Pri tem bodo posebej podčrtali in ocenili vlogo in delež komunistov in drugih subjektivnih socialističnih sü pri uresničevanju nekaterih najbolj pomembnih nalog obrambnega in samozaščitnega značaja.
Kljub uspešnemu delu in vse vidnejšim dosežkom pa ugotavljajo, da stopnja po-družbljenja vseh obrambnih in samozaščitnih aktivnosti v občini še ni zadovoljiva. _
Na seji bodo sprejeli tudi predlog sprememb in dopolnitev statutarnega sklepa o organiziranosti in delovanju občinske organizacije ZKS. S temi spremembami in dopolnitvami uresničujemo pobudo tovariša Tita o kolektivnem vodstvu in skrajšanem mandatu nosilcev odgovornih funkcij na osnovi sklepov in stališč VI. seje CK ZKS.
S podpisom teh sporazumov je gospodarstvo občine Žalec v
bistvu v večji meri izpolnilo svojo regijsko dogovorjeno obveznost, kot je bilo dogovorjeno. Pomeni, da se združeno delo naše občine zelo dobro zaveda, da je nujno s skupnimi napori reševati takšne probleme, ki se nanašajo na proizvodnjo mleka v primarni kmetijski proizvodnji in istočasno tistih problemov, ki so povezani z oskrbo s prehrambenimi proizvodi.
Prav takšna solidarnost združenega dela je nujna tudi z območja ostalih občin, predvsem celjske regije, čeprav kot kažejo podatki, v nekaterih občinah sporazumevanje o skupni naložbi ne poteka najbolje.
Istočasno, ko so predstavniki žalskega gospodarstva podpisovali sporazume o združevanju sredstev za izgradnjo mlekarske industrije, pa so skupno s predstavniki s področja družbenih dejavnosti ter krajevnih skupnosti, skupščine in družbenopolitičnih organizacij, občine podpisovale tudi dogovor o višini prispevka delavcev organizacij zdmženega dela za krajevne skupnosti v letu 1980. Zanimivo je, da na predlog dogovora v času javne razprave ni bilo pripomb in da bodo krajevne skupnosti v letu 1980 po delavcu prejele od organizacij združenega dela z območja naše občine 800 dinarjev. Na osnovi tega dogovora bo 20 krajevnih skupnosti v naši občini prejelo (krog 800 tisoč dinarjev.	J JAN
Kakor bomo sejali, tako bomo želi...
Imamo že koledarsko pomlad, z vremenom pa se ne moremo kaj prida pohvaliti. Dela na poljih in travnikih pa se kljub temu odvijajo s polno paro. Komaj so kmelje pograb-ljali travnike, žeje bilo treba na polje. Treba je obrezati hmelj in pripraviti zemljo za setev jarin, pa tudi za sajenje krompirja in drugih kultur.
Škoda le, da ponekod ni na voljo dovolj ustreznih umetnih gnojil, pa tudi po semenih je zadnji čas veliko popraševanje. Kmetovalci se zavedajo, da je od dobre in pravočasne setve odvisna žetev. Na dlani je tudi, da bo v letu stabilizacije potrebno izstisniti iz zemlje čim več hrane, zato bo bitka za višje hektarske donose osrednja naloga.
In v tej bitki ne bi smeli pozabiti na tiste odročne kmetije, kjer ni več ljudi za delo in je nevarnost, da bo zemlja ostala neobdelana. V takih primerih lahko veliko pomagajo aktivi mladih kmetijskih proizvajalcev pa tudi kmetijska zemljiška skupnost ter drugi krajevni dejavniki.
Podpisovanje samoupravnega sporazuma o sofinanciranju nove mlekarske industrije
Ko so pred dnevi na Biotehniški fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani svečano podelili Jesenkova priznanja, je bila med nagrajenci tudi delovna organizacija SADJARSTVO MIROSAN, SOZD Hmezad Žalec.
. Jesenkova priznanja je Biotehniška fakulteta pričela podeljevati leta 1975 ob 100-letnici rojstva priznanega slovenskega biologa in botanika profesorja dr. Franca Jesenka.
Mirosan je od ustanovitve do danes dosegel nadpoprečne rezultate v proizvodnji sadilnega materiala in sadja in se je s tem že uvrstil v sam vrh proizvajalcev. Od skromne bere 76 ton pridelka sadja v prvem letu ustanovitve se je v Mirosanu proizvodnja povzpela lani že na 3.300 ton, kar je rekordni dosežek.
Glavni proizvodni sorti jablan sta delišes (40 %) in jonatan (30 %), ostalo pa so zgodnje sorte. Prihodek se je trikrat povečal in je znašal v minulem letu že 34.500.000 dinarjev, kar je velik uspeh. Glede na skromno število zaposlenih delavcev je predlagatelj še posebej izrekel priznanje Mirosanu zaradi izrednih rezultatov v proizvodnji kvalitete in . kvantitete, kakor tildi pri uvajanju sodobne tehnologoje v sadjarstvu in drevesničarstvu.
Zasluge gredo celotnemu kolektivu, posebg' še direktorju Vidu Korberju, dipL ing. agronomije. Čestitamo!
Kako smo gospodarili
lani
Prvi rezultati zaključnih računov za lansko leto kažejo, da resolucijskih ciljev nismo dosegli np področju naše občine, saj so tako nominalne kot realne stopnje rasti posameznih kategorij občutno nižje od planiranih.
Rast družbenega proizvoda je znašala nominalno 27% oziroma 4 % manj od planiranega, tako da nismo dosegli 11 %> realne rasti te kategorije. Zaradi hitre rasti cen v letu 1979 se je hitreje povečeval celotni prihodek (indeks 129) ter vrednost porabljenih sredstev (130), kar je povzročilo zaostajanje rasti dohodka. Ravno tako se je pojavila tudi izguba iz tekočega poslovanja v: višini 4.506.623 dinarjev. Največjo izgubo ima	Hmezad- Gostinstvo,
turizem TOZD Hotel Prebold in to 2.281.000 din ter Avtoprevoz Šempeter -939.000 din, medtem ko skupne izgube v kmetijstvu znašajo 1.286.000 din.
Kot značilnost v prejšnjem letu bi omenili, da se je trend zaposlovanja umiril, saj znaša povečanje števila zaposlenih na osnovi ur le 2 % po stanju, po stanju konec meseca pa 3 %>, medtem ko smo planirali 4 % rast. Očiten je tudi padec rentabilnosti, saj se je ta zmanjšala od 6.4 v letu 1978 in 5.6 v lanskem letu. Ker so sredstva za akomula-cijo porastla za 18 %, ugotavljamo, da so v OZD porabili precej več sredstev za doseg enakih rezultatov, kot leto pr (j. Medtem ko je ekonomičnost ostala nespremenjena, so močno porastle zaloge gotovih izdelkov (za 40%>). Produktivnost (DP na zaposlenega) se je nominalno povečala za 24 %, kar ne zadostuje za doseganje 6 -7 % realne rasti Tudi pri osebnih dohodkih presegamo planirane okvire, če gledamo na strukturo delitve oziroma razporeditev čistega dohodka.
Glede na stopnjo rasti dohodka in čistega dohodka (127) in doseženo rast produktivnosti ( 124) je del čistega dohodka za OD naraščal prehitro ( 126), prav tako pa tudi del čistega dohodka za stanovanjsko gradnjo (130) in druge namene skupne porabe (133). Pri delitvi dohodka se je del dohodka za skupne družbene potrebe povečal za 10%, del dohodka za splošne družbene potrebe pa za 26 %>. Močno je porasel del dohodka za obresti (42%) ter druge namene (38 %>), medtem ko se je del dohodka za pospešeno amortizacijo povečal za 27%,.
Ugotovimo torej lahko, da so odstopanja od plana občutna, predvsem pri rasti posameznih kategorij (.družbeni proizvod, produktivnost in zaposlenost) ter da je bila delitev dohodka in čistega dohodka relativno neugodna. Prepočasi je naraščala tudi akumulativnost (118) ter sredstva za reprodukcijo (120), zaskrbljujoče pa so tudi izgube posameznih temeljnih organizacij.	j,
J. C.
Naš posnetek je z nedavnega obiska predsednika Izvršnega sveta SR Slovenije dr. Antona Vratuše v naši občini. Tovariš Vratuša in ostali gostje so imeli v naši občini več plodnih pogovorov, zanimiv pa je bil tudi obisk v SIP Šempeter. Tu so predstavniki delovne organizacije seznanili goste s svojim proizvodnim programom, posebej še izgradnjo nove tovarne kmetijskih strojev kakor tudi s problemi s katerimi se spoprijemajo. Dr. Vratuša se je pismeno zahvalil za izkazano pozornost. Mi bi lahko rekli le še to, da si takih obideov še želimo. Na posnetku: direktor SIP Polde Rajh je gostom razkazal proizvodni proces v tovarni in seveda njihove kmetijske stroje iz letošnjega programa.
V_________________________________________' ■ ■	‘________________'	J
ODPRTO PISMO OBČINSKE KONFERENCE SZDL ŽALEC:
Realno obveščanje, ne samovolja...
Predsedstvo Občinske konference Žalec je v zvezi z objavo v osrednjem večernem dnevniku RTV Ljubljana naslovilo predsedniku Republiške konference , SZDL Slovenije Mitji Ribičiču odprto pismo, ki ga objavljamo v celoti.
Žalska občina je že pred dobrimi 10 leti pričela tesneje sodelovati z občino Kruševac, SR Srbija na osnovi vezi, ki so nastale v času NOB med prebivalci obeh občin, saj je ravno na območju te občine bilo izseljenih največ ljudi (okoli 50 družin) z območja spodnje Savinjske doline. Leta 1974 smo sklenili listino o pobratenju in od tedaj dalje razvijali sodelovanje predvsem na političnem in kulturnem področju.
Sabljanja bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti. V ta namen je bila v< Kraševcu v domu sindikatov odprta tudi razstava fotografij5 izgradnje in otvoritve hotela Golding Rubin v Žalcu pod geslom „BRATSTVO IN JEDINSTVO NA DELU”. Gre namreč za troje kontaktnih vrač ki Jih srečamo na skoraj všeh pomembnejših objektih, ker pa proizvajalca v Jugoslaviji ni, so bila uvožena, vendar pa po znatno nižjih cenah. End vrata namreč stanejo 10.305 švicarskih frankov, kar je mnogo manj, kot je bilo rečenp na televiziji. Takšna vrata in celo večja, so montirana v novem hotelu v Dobrni, hotelu Donat v Ro-gaški Slatini in še v marsikaterem drugem objektu.
Stabilizacija—DA ali NE?
Eno izredno pomembnih področij uresničevanja stabilizacijske politike v letošnjem in gotovo tudi v nadaljnjih letih je uresničevanje nalog v zvezi z razporejanjem dohodka. Poseben dogovor za leto 1980 določa, da lahko rastejo sredstva za OD v gospodarstvu v poprečju za 25 % počasneje od dohodka, v družbenih dejavnostih pa naj rastejo OD skladno z rastjo osebnega dohodka na zaposlenega v materialni proizvodnji, pri čemer razporejena sredstva za osebne dohodke v letu 1980 ne smejo porasti za več kot 16 % v primer-jvai s preteklim letom.
Podatki izplačil čistih osebnih' dohodkov, ki jih je posedovala Služba družbenega knjigovodstva za obdobje od 1. januarja do 15. feb-
Kakor je že znano, bo moral vsak-_ do ob pridobitvi stanovanja v družbeni lastnini, plačati lastno udeležbo in sicer najmanj 1 % do 20 % ali več od vrednosti stanovanja, kar bo obvezno tako za delavce v združenem delu, kakor tiste upravičence, ki jim bodo stanovanja dodeljena iz sredstev družbene pomoči.
V januarju je potekala javna razprava o osnutku samoupravnega sporazuma o plačilu lastne udeležbe pri pridobitvi družbeneganajemnega stanovanja v občini Žalec. Na osnutek je podalo pripombe in predlagalo dopolnitve osem organizacij združenega dela, ostale pa se z even-tuelnimi pripombami niso odzvale.
Pripombe, ki so bile posredovane, se v glavnem nanašajo na to, da je treba precizneje opredeliti, v katerih primerih pridobitve stanovanja je
ruarja 1980, pa kažejo, da je od 149 organizacij združenega dela kar 50 organizacij, ki zaposlujejo 46 % delavcev v občini, preseglo dovoljeni znesek čistih osebnih dohodkov in s tem kršilo določila družbenega dogovora. Od teh 50 organizacij združenega dela jih je 37 s področja gospodarstva ter 13 s področja družbenih dejavnosti. •
Število organizacij, ki so presegle dovoljeni znesek- za več kot 10%, pa je v naši občini kar 22.
Izvršni svet skupščine občine Žalec je sicer pozval vse organizacije združenega dela, ki so kršile sprejete obveznosti po dob čilih dogovora, da podajo pismene obrazbžitve o tem, zakaj so izplačale večje o sebne dohodke. Verjetno so za to v posa-
treba plačati lastno udeležbo (te naj ne bi bilo treba plačati, če se občan preseli- iz večjega v manjše, iz bolj opremljenega v manj opremljeno stanovanje, če gre za preselitev v najpotrebnejše prostore), na rok plačila v primeru obročnega plačevanja lastne udeležbe mladih družin in še v nekaterih drugih primerih, na višino obrestne mere, o roku vrnitve vplačanega zneska- lastne udeležbe, kakor tudi o najvišjem odstotku, do katerega bi bilo možno odobriti posojilo za nakup stanovanja; rovo gradnjo stanovanjske hiše in za adaptacijo.
Nekaj pripomb je bilo tudi na: tabelo, na podlagi katere se v konkretnem primeru ugotavlja višina lastne udeležbe z ozirom na to, koli-1 ko je znašal osebni dohodek na člana družine v preteklem koledarskem letu. Pripravljen je bil nov izračun
meznih organizacijah tudi določeni opravičljivi razlogi, precej pa je kršiteljev, ki so na osnovi neutemeljenih razlogov dvigovali osebne dohodke.
V vseh takšnih primerih bodo nujni ukrepi, ki bodo zagotovili dosledno izpolnjevanje samoupravno dogovorjene stabilizacijske politike. V naši samoupravni družbi morajo ravno samoupravne dogovorjene obveznosti veljati več kot določilo slehernega zakona, saj smo jih sami zavestno sprejeli. Zato bo tem bolj potrebno proti kršiteljem, ki na neodgovoren način izigravajo sprejeto stabilizacijsko politiko, dosledno ukrepati in najmanj kar je, od njih zahtevati, da dosledno uresničujejo družbeno dogovorjene obveznosti.
J. J.
udeležbe z ozirom na poprečni osebni dohodek v SR Sloveniji v preteklem letu. Tabelo naj bi uskladili s tabelami, ki jih v svojih aktih predlagajo ob sestavljanju enakega sporazuma v so sednjih občinah. , Vse pripombe je obravnavala delovna skupina, ki jo je oblikoval komite občinske konference ZKS v Žalcu. Ta komisija bo na podlagi pripomb dopolnila besedilo osnutka samoupravnega sporazuma in ga ponovno posredovala v razpravo, ki naj bi trajala predvidoma do sredine meseca maja. V, začetku junija bo organiziran podpis samoupravnega sporazuma. Delovna skupina je mnenja, da bi bilo primerno in prav, ne glede na čas podpisa sporazuma, da v delovnih organizacijah upoštevajo plačilo lastne udeležbe in v svoje samoupravne akte vgradijo ustrezne določbe.	R. CESNIK
Že pred leti pa smo tako v Žalcu in Kraševcu razmišljali, kako bi to sodelovanje še poglobili, enotnega mnenja smo bili, da je to mogoče doseči le na osnovi močnejšega gospodarskega povezovanja in na ta način dati trajnejše in globlje osnove za razvoj bratstva in enotnosti ter krepitve enotnega jugoslovanskega tržišča.
S strani naše občine smo dali1 pobudo, da Turistično gostinska organizacija „ŽUPA” iz Kraševca nastopi kot investitor izgradnje hotela v Žalcu. Soin-vestitorstvo je občina Kruševac v celoti podprla, delavci „ŽUPE” pa so se enotno, z 98 % na referendumu odločili za to investicijo.
Tako je prišlo do izgradnje osrednjega gostinskega objekta v občini Žalec, ki smo ga načrtovali v srednjeročnem proJ gramu razvoja trgovine in gostinstva.
Celotna investicija je veljala približno 77,7 mio dinarjev, k čemer je prispevala občina Žalec 10 mio din, ostalo pa je delež „ŽUPE” iz Kraševca. Hotel smo zgradili že prej kot v letu dni, odprli pa smo ga 8. marca letos. Ob otvoritvi je bila izredno uspešna manifestacija bratstva in enotnosti, ki pa je na osnovi iitformacije v osrednjem TV dnevniku ljubljanske televizije dobila v slovenski in širši javnosti negativen in napačen prizvok. V TV dnevniku, dne 10. 3.1980, je televizija ob prikazovanju filmskega posnetka z otvoritve hotela Holding Rubin v Žalcu usmerila celotno informacijo le v to smer, češ, da so bila za ta hotel uvožena vrata v vrednosti 110,000 švicarskih frankov, kar znese skupaj, po podatkih, ki jih je navedla televizija, 1,7 mio dinarjev.
Torej ob otvoritvi tako pomembnega objekta ni bilo časa za to, da bi poudarjali njegov pomen, zlasti 2 vidika bratstva in enotnosti ter enotnega jugoslovanskega tržišča, dovolj pa je bilo časa, da so se lansirale lažne in nepreverjene informacije.
Nasprotno pa je temu dogodku beograjski radio posvetil enourno oddajo, v kateri je bil1 prikazan pomen izgradnje objekta z vidika gospodarstva, jugoslovanskega tržišča, zlasti pa kot rezultat vse močnejšega po-
Sporazum o plačilu lastne udeležbe pri pridobitvi stanovanja še ni sklenjen
Otvoritev tega objekta je bila prav v času, ko potekajo intenzivne priprave v 28 srbskih in 30 slovenskih občinah na veličasten sprejem Vlaka bratstva in enotnosti 1980 in so bili člani ZB NOV, naši medvojni izseljenci in ostali občani iz območja občine Žalec, posebno pa še gosti iz Kraševca ter predstavniki SR Srbije, ki so bili prisotni na otvoritvi, zelo ogorčeni. Mnenja so bili, da takšno informiranje ne koristi niti stabilizaciji, z vidika krepitve bratstva in enotnosti ter enotnega jugoslovanskega tržišča pa je dobile izredno negativno obeležje,celo šovinistični prizvok.
Vprašujemo se, zakaj je bilo potrebno, ob eni redkih investicij organizacije združenega dela iz območja SR Srbije in verjetno ob edini investiciji srb&e organizacije na področju gospodarstva v Sloveniji, lansirati med prebivalstvo lažno informacijo.
Novinar dopisništva RTV iz Celja tov. Peter Božič je kljub našemu opozorilu pred objavo, da podatki niso točni in ob naši pripravljenosti, da mu v najkrajšem času posredujemo točne podatke, posredoval v objavo lažne podatke.
Lahko si mislite, tovariš predsednik, kakšne negativne posledice in ogorčenje je bilo med našimi občani in kakšen vtis so na osnovi te informacije odnesli predstavniki iz SR Srbije, med katerimi je bil tudi član predsedstva SZDL Jugoslavije.
Tovariš predsednik^ obvestiti vas moramo, da je to neprijetno zadevo obravnavalo predsedstvo tukajšnje konference SZDL na današnji seji in ugotovilo, da je takšen način obveščanja naše javnosti ne samo negativen temveč zavira tudi nadaljnji razvoj bratstva in enotnosti in krepitve jugoslovanskega tržišča.
Predsedstvo tukajšnje konference odločno vztraja in zahteva da se obsodi takšen način lažnega in neprimernega obveščanja javnosti ter vsaj v bodoče prepreči takšno samovoljo posameznih novinarjev v sredstvih javnega obveščanja.
Tovariški pozdrav!
PREDSEDSTVO OBČINSKE KONFERENCE SZDL ŽALEC.
Jože Bizjak mlajši in njegov oče
KAKO TEČE SOLIDARNOSTNA AKCIJA
Nove ceste do višinskih kmetij
S pred leti zastavljeno solidarnostno akcijo smo v naši občini povezali z novimi cestami 35 višinskih kmetij, 28 pa jih bo dobilo cestno povezavo v kratkem. Akcija še teče, saj smo se obvezali s cestami povezati 183 domačij, za kar bo potrebno zgraditi 83 kilometrov cest.
Bili so časi, ko so kmečki ljudje na odmaknjenih hribovskih kmetijah živeli iz rok v usta. Ni bilo cest, po katerih bi lahko spravljali mleko in druge viške v dolino, zato je prevladovalo naturalno gospodarstvo. Denar je pritekal le od prodaje lesa, v kolikor so ga lahko od-premii do kamionskih cest v dolini.
Ta odmaknjenost je bila tudi vzrok, da je zlasti po zadnji vojni veliko mladih ljudi odšlo za boljšim kruhom v dolino. Tako je prenekatera višinska kmetija ostala brez ljudi za delo. S skrbno zastavljeno solidarnostno akcijo, v kateri sodelujejo delovni ljudje in občani, se višinskim kmetijam odpira boljša bodočnost.
Ni malo kmetij, ki so se opremile s traktorji in drugo kmetijsko mehanizacijo in tako lahko kmetje zlahka prepeljejo razpoložljive viške v dolino. Poleg lesa je osrednji vir dohodka živinoreja, marsikje pa tudi začenjajo s kmečkim turizmom.
Vendar pa akcija ne teče tako, kot smo si jo zastavili. Vzrok zato je, ker posamezniki ne plačujejo dogovorjenih zneskov. Ne glede na to je bilo za izgradnjo cest že vloženih 5.175.129 dinarjev, če pa k temu prištejemo Vrednost že začetih in zaradi zime prekinjenih del (30 odsto. letnega načrta) se skupna vrednost povzpne na 7.671.868 dinarjev, kar je 92 odstotkov predvidenega načrta.
Z novimi cestami smo tako povezali 35 višinskih domačij, po končanih gradbenih delih pa bo dobilo cestno povezavo z dolino še 28 domačij.
Med zamudniki pri nakazovanju sredstev so GG Celje, TOZD Gozdnik Žalec in Hmezad Žalec. Bilo/bi prav, da bi dogovor spoštovali vsi, saj bo akcija le tako uspela v celoti in tako, kot smo si jo zamislili. Izgradnja cest in povezava višin-čkih kmetij z dolino ima poleg gospodarskega tudi družbenopolitični pomen, saj pospešuje izenačenost življenjskih pogojev naših občanov. V programu, ki g? je v letu 1977 sprejela SKIS, smo si zapisali, da bomo z novimi cestami (83 km) povezali 183 višinskih kmetij, za kar bomo namenili 17.340.000 din.
Tk. A.
Toplejši dnevi v marcu so kmečke ljudi zvabili na polja. Zemlja je že dovolj suha za oranje, začela so se prva dela na hmeljiščih in travnike bo treba pograbljati in očistiti, da bo košnja lažja.
Jožeta Bizjaka, mlajšega, sem našel doma. Urejeval je brajdo. Gospodinja je bila v hlevu pri kravah, babica pa je kuhala kosilo. „Delo imate, ne bom vas motil,” sem dejal, Jože pa je odvrnil, da bo tako kmalu kosilo in se mu bo klepet prilegel.
Odpravila sva se v kuhinjo k babici, ki je ponudila pijačo, in ko sta prisedla še gQspodar in gospodinja, je pogovor stekel na živahnejši tir. Opazil sem, da Bizjaki niso taki ljudje, da bi se zgolj pritoževali nad tegobami kmečkega poklica, marveč so povedali tudi marsikaj veselega.
Kmetija ima 11 hektarjev zemlje, od tega nekaj v najemu. Dobro jo obdelujemo, pa je treba kljub temu letno dokupiti za živino po 10 ton močnih krmil. V hlevu je 16 goved, od tega 10 dobrih molznic črno bele pasme.
Poleg dohodka od prodaje mleka, jim precej navrže hmelj, ki ga pridelujejo na treh hektarjih. Lahko bi rekli, da gre za mešano kmetijo, saj pridelujejo tudi žito in krompir, vendar živijo predvsem od mleka in hmelja.
Preboldski
preskrba
Število krajanov Prebolda in okoliških vasi se je v zadnjih letih močno povečalo. Narasla je tudi kupna moč krajanov, spremenil se je socialni sestav.
Enaka ali vsaj prostorsko enako zmožna je ostala le trgovina za vsakodnevno preskrbo. Majhna Merxova trgovina Marelica in Samopostrežna trgovina Savinjskega magazina Žalec nimata možnosti zadovoljivo preskrbovati tako veliko območje. Prav zato se že veliko krajanov odloča za nakup v šempetrski blagovnici ali Nami Žalec.
Nakup v teh trgovinah je veliko ugodnejši, ker je ponudba neprimerno večja in čakanje pred blagajno krajše.
Mnenja smo, da bi najbolj pereče probleme trgovini le lahko uredili. Kruha, mleka, sadja in zelenjave mora biti toliko na zalogi, da se dobi tudi
problem
Krave pri gobeu molzejo
Pregovor drži tudi za živino v njihovem hlevu. V minulem letu so prodali iz hleva 47.000 litrov mleka, letos pa ga načrtujejo 50.000 litrov. Mlečnost krav je na zadovoljivi višini, saj znaša poprečje pri 10 kravah nad 5000 litrov, najboljše molznice pa dajejo letno od 6500 do 7000 litrov mleka, kar je za naše kmečke razmere v Sloveniji že rekordna proizvodnja.
Jože Bizjak, mlajši: „Raje imamo manj krav, pa visoko mlečnost. Seveda, živina mora imeti skozi vse leto izdatno hrano, sicer ni pričakovati tolikšne proizvodnje mleka.
Na kmetiji pripravijo letno za živino po 100 m3 silaže, na voljo pa mora biti tudi druga mrva. živine ne pasejo, zato pa je treba poskrbeti skozi vse leto za izdatne obroke.
Bizjakovi menijo, da ima mleko še kar dobro ceno,
Asfaltirajo cesto med hribovskimi domačijami
popoldne. Tudi čakanje pred blagajnami ob konicah bi z malo posluha lahko odpravili.
Problem preskrbe v Preboldu je tako velik, da ne bi smeli več samo čakati, da se bo našla OZD, ki bi bila zainteresirana za izgradnjo nove trgovine ali da pridemo pri katerem na vrsto po njihovem planu. Nujno je treba začeti z iskanjem investitorja, kar naj bi bila naloga tudi Krajevne skupnosti Prebold.
—nik
ODGOVOR:
S problemom preskrbe Prebolda in okoliških vasi, ki ga omenja pisec, smo seznanili vodilne ljudi Savinjskega magazina v Žalcu ter jih hkrati pobarali o načrtih za predvideno izgradnjo nove trgovine. Takole so nam odgovorili:
„Problem, ki ga omenja pisec, nam je znan in smo ga pripravljeni tudi razrešiti. V srednjeročnem programu imamo izgradnjo nove blagovnice v Preboldu. Ker letos gradimo blagovnico na Polzeli, bo investicija v Preboldu prišla v poštev prihodnje leto, saj ne zmoremo hkrati graditi dveh večjih objektov.
Blagovnica v Preboldu bo imela tolikšne prostore in bo tako založena, da bo bistveno pripomogla k boljši preskrbi prebivalstva. Investitor pa pričakuje pomoč krajevne skupnosti glede priprav zemljišča za izgradnjo novega objekta.”
predraga pa so močna krmila. Se na najboljšem so tisti kmečki živinorejci, ki imajo dovolj zemlje, da pridelajo zadostne količine lastne mrve.
Pridelek hmelja jim je lani vzela toča in tako je usahnil dohodek od te kulture. Poleg znane sorte golding imajo novi sorti aurora in atlas. Njuna prednost je v tem, da dajeta precej večji pridelek, vendar ima golding tudi svoje odlike.
Ker hmelja niso imeli zavarovanega pred točo, posledice hudo občutijo. Pa zaradi tega niso vrgli puške v koruzo.
Vse kaže, da bo sin Jože nasledil kmetijo. Veseli ga kmečki poklic in poleg dela še ujame čas za delo med mladimi kmečkimi proizvajalci, kjer je predsednik.
Pravi, da zadnja leta kmečka mladina ne odhaja več v tolikem številu v druge poklice, vendar se še vedno dogaja, da mladi raje primejo za svinčnik, kot za kmečko delo.
Jože meni, da kmečki poklic daje več svobode, saj ni treba biti priklenjen v pisarni ali za strojem. Kdor gospodari po pameti, ne živi slabo.
„Kmet se danes zaveda, da družba zahteva od njega večjo proizvodnjo, izdatnejše viške hrane, vendar pri svojem delu zadeva še ob ovire. Sedaj na primer ni potrebnih umetnih gnojil, ker smo se na račun stabilizacije odpovedali uvozu, ne pomislimo pa, da nam zemlja brez gnoja ne bo dala večjega pridelka.
Jezi me tudi, da še kar naprej tratimo najboljšo zemljo za nove gradnje.
Ce je že treba graditi nove tovarne in stanovanjske četrti, porabimo slabša zemljišča, takšna, ki ne ustrezajo za proizvodnjo hrane.”
Še bi besedovali, a nas je čas opomnil, da bo treba končatL „No, kdaj drugič!“ smo rekli in si segli v roke.
Tk. Le.
Čreda rodovniških krav v Bizjakovem hlevu
Odgovori delegatom
V našem časniku odpiramo novo rubriko ODGOVORI NA VPRAŠANJA DELEGATOV, v kateri bomo objavljali probleme, pa tudi nakazane rešitve, s katerimi se spoprijemajo naši krajani. Za začetek smo povzeli nekaj vprašanj in odgovorov iz gradiva občinske skupščine Žalec.
CESTA PREKO DVORIŠČA
Delegacija DEM Podlog in ELEKTRO Šempeter je skupščini občine oziroma njenim službam zastavila vprašanje, kdaj bo urejen problem ceste v Šempetru, ki ie speljana preko dvorišča Elèktro Šempeter?
Odgovor:' Predlog Elektra Šempeter je bil sicer že predložen šempetrski krajevni skupnosti, vendar pa problema ni bilo možno razrešiti, ker še ni bila znana kompleksna rešitev ureditve prometa skozi naselji Šempeter in Doberteša vas. Prometna ureditev je pogojena z urbanističnim načrtom Šempetra, ki pa še ni izdelan. Problem ceste, ki je speljana preko dvorišča Elektra, bo možno razrešiti hkrati z urejevanjem prometa
skozi Šempeter in Dobertešo vas.
S TEŽKIMI TOVORI OBREMENJENE CESTE
Delegacija zbora krajevnih skupnosti KS Žalec je že lani ugotovila, da jih ne zadovoljuje odgovor na vprašanje ureditve problema odvažanja težkih tovorov iz kamnolomov po občinskih cestah. Preobremenjene so in tako nastaja občutna škoda, odgovor pa ne nakazuje sistem-skerešitve?
Odgovor: Odgovorni dejavniki so ponovno pretehtali možnosti ureditve problema odvažanja težkih tovorov iz kamnolomov, vendar trenutno ni ustreznih sistemskih rešitev tega vprašanja. Še najboljše bo, da bodo povzročitelji poravnali škodo, ki nastaja na cestah.
OBVEZNO
ODLAGANJE
ODPADKOV
Na vprašanje glede odloka o obveznem odlaganju smeti, kmetje niso dobili zadovoljivega odgovora.
Odgovor: Na razgovoru z Javnimi napravami Celje je bilo dogovorjeno: Javne naprave Celje bodo do konca januarja letos pripravile širše poročilo o pro-
blematiki izvajanja odloka o obveznem zbiranju, odlaganju in odvažanju smeti in odpadkov ter pri tem posebej osvetlile problem vključevanja kmetov v organiziran prevoz oziroma odvoz smeti in odpadkov.
NASIP NA DESNEM BREGU LOŽNICE
Krajevna skupnost Petrovče: Kdaj bo urejen nasip ob potoku Ložnica nad Drešinjo vasjo in izgrajen inundacijski objekt v Kasazah?
Odgovor: Ureditev nasipa na desnem bregu potoka Ložnice nad Drešinjo vasjo je zajeta v operativnem programu podjetja za urejanje voda NIVO Celje. Manjša dela v zvezi s tem so bila že opravljena. Z deli se bo nadaljevalo in jih dokončalo, kakor hitro bodo dovoljevale vremenske razmere.
Za inundacijski objekt v Kasazah je izdelana finančna konstrukcija in pripravljena tehnična dokumentacija, so pa še zadržki v zvezi s pridobivanjem upravne dokumentacije. Po sklepu skupščine Temeljne vodne skupnosti Žalec bo ta objekt prioritetno obravnavan kot neizpolnjena obveznost iz programa 1979, zato bo gradnja stekla takoj, ko bodo dani tehnični in drugi pogoji, kar bo vsekakor še letos.
Številka 3 - Marec 1980	SA VINJSKI OBČAN 3
	
KMETIJSKA STRAN - KMETIJSKA STRAN - KMETIJSKA STRAN - KMETIJSKA STRAN - KMETIJSKA STRAN	- KMETIJSKA STRAN
Obiskali smo Bizjakovo kmetijo...
OBČANOVA FOTOKRONIKA:
Pomlad je tu, kaj pa okolje?!
Med zvončki* trobenticami in drugimi znanilci pomladi, smo ujeli v fotokamero tudi takšne „cvetke“, ki jih kažejo posnetki. Sedaj je že čas, da zavihamo rokave in očistimo okolje razne navlake, ki seje nakopičila ter pripravimo gredice za cvetje.
Posnetek kaže žalsko šolsko mladino pri zbiranju odpadlega papirja.
Takšne „cvetke“ smo posneli v starem rokavu Bolske v Preboldu. Ob odvrženih zarjavelih štedilnikih in drugi navlaki, smo opazili celo ostanke starega divana. In nosove smo si zakrili z robci zaradi neznosnega smradu, ki se je širil iz stoječe vode. \
Lahko bi zapisali, da se vsa ta navlaka ne poda stanovanjskim blokom, ki stojijo ob rokavu Bolske. Vsiljuje se vprašanje, kaj so stanovalci storili, da bi odpravili to črno točko, ki hudo kazi sicer slikovito okolje?
Odlagališče odpadkov in smeti „krasi“ obrežje Savinje pri mostu v Šeščah. Kdo so ti, ki nimajo posluha za lepo in urejeno okolje?
Foto T.T., C. V.
Mladi v Andražu
delovni
Vsako drügo leto osnovna organizacija ZSMS v Andražu organizira plesni tečaj, tako da je ta dejavnost za andražke mladince že tradicionalna. Letos je plesni tečaj vodil priznani plesni učitelj Milan Štumiberger.
Mladi v Andražu so pokazali Veliko zanimanje za to dejavnost, saj se je tečaja udeležilo kar 30 plesnih parov. Poleg domačih in standardnih plesov se mladi v tečaju seznanijo tudi z plesnimi novostmi, sam tečaj pa poleg
plesa vključuje tudi elemente lepega vedenja in metode k-omuniciranja med ljudmi.
Poleg plesnih vaj si mladi v Andražu prizadevajo organizirati tudi takoimenovano Solo za življenje. Eno takšnih predavanj so že organizirali, vendar zanj ni bilo pravega posluha, saj je bila udeležba zelo majhna. Tako sedaj v osnovni organizaciji ZSMS razmišljajo o načinu, kako bi bolj pritegnili mlade k takšnim predavanjem.
S. PIŽORN

s Vloga mladih v S krajevnih skupnostih
Na osnovi programa dela ter idejne in akcijske naravnanosti Občinske konference ter sklepov in stališč X. kongresa ZSMS se intenzivno razvija delo mladih v vseh sredinah mladinskega organiziranja.
Mladi so organizirani v 29 osnovnih organizacijah ZSMS, ki so ustanovljene v vseh krajevnih skupnostih in v nekaterih večjih zaselkih, kjer so dani pogoji za zadovoljevanje interesov mladih in za reševanje njihovih problemov. Ugotavljamo, da je delo osnovnih organizacij mladih v krajevnih skupnostih v porastu, in da dosegajo zadovoljive rezultate. Ti so vidni pri konkretnih akcijah, v katerih lahko mladi preko raznih oblik združevanja uresničujejo svoje potrebe Nekoliko slabše je politično in samoupravno delo v teh sredinah. Ravno poživitev večje demo-~kratizacije odnosov v osnov-^ nih sredinah in večje odgo-S vornosti vseh mladih pri \ realizaciji nalog, večja pri-
sotnost in konkretna stališča in mnenja v samoupravnem in delegatskem odločanju, so v tem trenutku osnovne naloge Vsaka osnovna organizacija mladih si mora v svoje programe dela zapisati te naloge kot obvezujoče in nujne za nadaljnji razvoj mladinske politične prakse
Veliko pa je tudi problemov, za katere niso krivi samo mladi in jih je potrebno reševati v okviru vseh družbenopolitičnih organizacij. Enotno nastopanje in skupno realiziranje nalog širšega družbenega pomena je eno ključnih vprašanj. Tam, kjer mladi ne opravljajo svojih nalog in ne izkoriščajo svojih možnosti, so ostale družbenopolitične organizacije ravno tako krive za neaktivnost, kot mladi sami.
Pereče je tudi vprašanje zagotavljanja primernih prostorov za društvene aktivnosti, kot tudi za preživljanje prostega časa. Problem pa so tudi denarna sredstva.
O. ŽAGAR
!
*
*
I
!

Vesti iz naših krajev
ZDRUŽILI SO SREDSTVA ZA CESTO
Krajani Tabora bodo te dni pridobili dva kilometra na novo asfaltirane ceste Tabor - Dol. Da so lahko uresničili to večletno željo, je bilo treba združiti sredstva krajanov KS Tabor, GG Celje — TOK Vransko, TT Prebold in komunalne interesne skupnosti Žalec. Ureditev ceste bo stala dva milijona dinarjev.
Tako, kot pri drugih akcijah, so krajani tudi to pot zavihali rokave in gradnjo pocenili s prostovoljnim delom.
TABOR BO GRADIL VRTEC
Zaradi vse večjih potreb po organiziranem varstvu so se krajani Tabora odločili za gradnjo novega otroškega vrtca. Vse več je namreč družin, katerih starša sta zaposlena, otroci pa so doma prepuščeni samim sebi oziroma nimajo urejenega varstva.
Sredstva za gradnjo bo prispevala skupnost otroškega varstva, pomagali pa bodo tudi krajani. Predračunsko vrednost novega objekta ocenjujejo na tri milijone dinarjev.
Krajani želijo, da bi vrtec dogradili do krajevnega praznika — 5. avgusta.
KDAJ KONFEKCIJA VINSKA GORA?
Anketa med krajani Vinske gore je pokazala, da bo v novem obratu TT Prebold, za katerega se tu ogrevajo, lahko zaposliti večje število žensk. Delo si želi 180 krajanov, v glavnem žensk.
Ko je izvršni svet skupščine občine Žalec na eni svojih sej obravnaval to možnost, je bilo rečeno, naj bi TT Prebold čimprej naročila izdelavo zazidalnega načrta, da bi pospešili priprave za to naložbo.
KRAJANI RADI POJO IN IGRAJO
S tem, ko so krajani Vinske gore dobili novega zborovodjo, je pevski zbor pričel redno vaditi. Sicer pa je že imel nastop v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Igralska družina pa pripravlja za oder komedijo. Uprizoritev bo predvidoma še v tem mesecu.
Krajani se zavzemajo tudi za novo trgovino v naselju Zg. Črnova. Preskrba v tej .krajevni skupnosti namreč ni najboljša in tako krajani nemalokrat obiskujejo trgovine v Velenju.
OČISTIMO OKOLJE
V Žalcu, na Polzeli in drugih krajih naše občine so stekle prostovoljne akcije za ureditev okolja. Zanimivo je, da so se marsikje vključili v akcijo tudi najmlajši - cicibani. Z vrečkami pobirajo odpadli papir in drugo navlako. Ponekod tudi že pripravljajo gredice, v katere bodo posadili cvetje.
IZ PREKOPE SE OGLAŠAJO
Krajani si že dolgo želijo urejeno avtobusno postajališče. Ker je sedanjo postajališče nezavarovano in ob glavni prometni cesti, vstopanje in izstopanje potnikov ni varno. Na tem odseku je bilo tudi že nekaj prometnih nesreč.
Vaški gasilci pa so na nedavnem občnem zboru GD predlagali obnovo gasilskega doma. Radi bi ga uredili tako, da bi hkrati rabil tudi ostalim kulturnim potrebam krajanov. Mladina se še posebej ogreva za ureditev mladinskega igrišča.
Očistimo naše gozdove in reke
je bilo geslo žalskih lovcev, ko so v nedeljo, kljub slabemu vremenu, pričeli z veliko očiščevalno akcijo v krajevni skupnosti Gotovlje. Žal se jim zaradi slabega vremena niso pridružili ribiči, pa tudi mladinci in planinci osnovne šole iz Žalca se vabilu niso odzvali. To jim ni vzelo poguma, da ne bi očistili okoliške gozdove. Kar za štiri sedemtonske tovornjake in pet traktorskih prikolic stare šare so odpeljali k Surovini, vse to pa je jasen odraz neodgovornosti in brezvestnosti nekaterih
občanov do okolja, v katerem živimo.
Lovska družina Žalec ima v načrtu nadaljevati z očiščevalnimi akcijami še v drugih krajevnih skupnostih.
Tako se
bodo dela lotili najprej v krajevni skupnosti Petrovče, nato v Galiciji, sledili pa jim bosta še krajevni skupnosti Ponikva in Šempeter. Lovci pozivajo vse občane, naj se jim pridružijo.
Steklina tudi v naši občini
Že v prejšnjih številkah Savinjskega občana smo bralce opozorili na nevarnost stekline, ki se je približala mejam naše občine. Sedaj imamo dokaze, da so se stekle lisice pojavile tudi že v naši občini.
Podvzeti so ustrezni ukrepi, kako bi steklino zajezili oziroma izkoreninili. Danes občane še posebej opozarjamo na RAZGLAS IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE ŽALEC. Skrbno ga preberite in se ravnajte po napotilu, kajti možno je, da se s steklino okuži tudi člov,ek.
Boj lisicam, ki so prenesle steklino, so prvi napovedali lovci. Dogovorjeno je, da bo oseba, ki pobije lisico prejela za vsako žival po 1000 dinarjev, od tega bo 400 dinarjev izplačanih iz občinskega sklada za zatiranje nalezljivih bolezni, po 600 dinarjev pa bo primaknila lovska organizacija iz svojih
skladov. Kdor bo ujel lisico, pa bo dobil povrnjeno tudi kilometrino.
V celjski regiji smo od novega leta sem že zabeležili 20 primerov s steklino okuženih divjih živali. Stekle lisice so pobili v mozirski in velenjski občini, zadnji čas pa tudi v naši občini
Prvo steklo lisico je na celjskem območju ujel pred dvema mesecema Ivan Hriber-šek iz Lepe njive pri Mozirju,
24.	januarja pa je stekla lisica prišla celo do Prislanove hiše v Mozirju. Stekle lisice so med tem ogrizle več psov v Šmihelu nad Mozirjem in Andražu pri Polzeli
Če bi se zgodilo, da bi s steklino okužena žival ogrizla človeka, priporočajo rano najprej izmiti z milnico. Najbolj zanesljivo pa je seveda cepljenje proti steklini.
SKUPŠČINA OBČINE
2ALEC
Izvršni svet
RAZGLAS
POZOR PRED STEKLINO
Območje občine Žalec je okuženo s steklino. Vse občane obveščamo, da se bodo izvajali strogi ukrepi za njeno zatiranje in izkoreninjenje.	\
Izvršni svet SO Žalec je izdal odredbo, ki je bila objavljena v Uradnemu listu SRS, št. 4/80.
Občane opozarjamo predvsem na sledeče:
1)	Občinskemu veterinarskemu inšpektorju ali Veterinarski postaji Žalec morajo občani takoj sporočiti vsako spremenjeno vedenje domačih živali in divjadi (močno razdraženost ali napade na druge živali ali ljudi brez vzroka, izgubo prisebnosti, ohromelost spodnje čeljusti ali zadnjega dela telesa in slinjenje).
2)	Vsi psi morajo biti preventivno cepljeni proti steklini takoj, ko dopolnijo 4 mesece starosti in psi, ki do sedaj še niso bili cepljeni. Cepljenje opravi Veterinarska postaja Žalec.
3)	Psi morajo biti privezani ali zaprti, kadar pa so zunaj bivališča morajo biti na vrvici 2 nagobčnikom. Mačke morajo biti zaprte.
4)	Lovske organizacije (lovske družine) imajo pravico in dolžnost pokončati:
—	neregistrirane in necepljene pse
—	pse in mačke, katerih lastniki se ne drže predpisanega kontumaca
—	potepuške pse in mačke
5)	Kršitev določb odredbe izv šf ega sveta SO Žalec se
kaznujejo po zakonu o v; j živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso d»ž« (Uradni list SFRJ, št 43/76).	'	.
Naročamo vsem občanom, da eznanijo z odredbo v „Savinjskem občanu".	"	;
Skupščina občine Žalec Izvršni svet
L ............_....._............................)
SA VINJSKI OBČAN 5

!
I
SEJA IS SKUPŠČINE OBČINE ŽALEC:
Skrb za borce NOV
Srečanje L bataljona III. štajerske VDV brigade
Podeljeni domicili borbenim partizanskim enotam in aktivistom OF po vsej naši domovini izvajajo s svojo podelitvijo skrb, priznanje in zahvalo vsem, ki so v narodnoosvobodilni borbi, kakršna v zgodovini človeštva zlepa nima primere, in v socialistični revoluciji s svojim bojem, žrtvami in predanostjo stali na našem skupnem jugoslovanskem braniku.
Tudi I. bataljonu III. brigade VDV je bilo podeljeno visoko priznanje domicila skupščine občine Hrastnik 16. aprila 1974. leta. Ta dokument predstavlja eno najvišjih priznanj borcem bataljona za naš prispevek med narodnoosvobodilno borbo v boju proti okupatorju ter za uspehe v naši revoluciji in dokončni osvoboditvi.
Odbor I. bataljona UL brigade VDV je lansko leto sklenil, da vsako leto organizira zbor z borci bataljona v drugi občini. V poštev pridejo občine, v katerih je ta partizanska enota izvajala akcije ali občina, iz katere so bili borci bataljona. To so občine Hrastnik, Trbovlje, Zagorje, Laško, Celje, Žalec, Velenje in Mozirje.
Lansko leto je bil zbor bataljona na Kalu nad Hrastnikom, letošnji pa je predviden v času občinskega praznika žalske občine 'pri lovski koči Rinka nad Gotovljami. Občina Žalec je bila izbrana zaradi tega, ker je na njenem območju deloval bataljon, pa tudi zato, ker je bilo kar 440 borcev bataljona iz te občine.
Tretja brigada VDV je bila ustanovljena 25. avgusta 1944. leta v Zgornji Savinjski dolini. Imela je naslednje bataljone: I. Revirski, II. Kozjanski, III. Pohorski in IV. Koroški Vojski državne varnosti je bilo razen
temeljnih nalog oboroženega boja proti peti koloni ter zavarovanja nemotenega dela in razvoja organov ljudske oblasti naloženo, da usmerja svoje akcije tudi v uničenje oboroženih izdajalskih vojnih formacij, kot so bili raztrganci, belogardisti, domobranci, plavo-gardisti, četniki in drugi švabo-branci ter opravlja druge vojaške akcije in sodeluje z operativnimi enotami pri napadih na postojanke in vseh drugih operacijah, hkrati pa nenehno krepi borbeno sposobnost borcev in torej že v času boja vzgaja kadre. Ti bi naj bili po osvoboditvi čuvaiji pridobitev ljudske revolucije.
I. bataljon je po ustanovitvi najprej deloval v Zg. Savinjski dolini, branil osvobojeno ozemlje, opravljal aktivno zavarovanje ob napadu na Mozirje. Po težkih bojih se je v ofenzivi decembra 1944. leta umaknil na Veliko planino, nato pa v hribe med Savo in Savinjo. Svojo borbeno pot je bataljon nadaljeval preko Savinjske doline na območju Velenja in Graške gore, nato pa na Mozirske planine in spet na teren Revirjev. Ob kapitulaciji je bataljon sodeloval pri osvoboditvi Hrastnika, Trbovelj, Zagorja ter Laškega, Zidanega mosta in Celja.
Borci I. bataljona III. VDV brigade so prispevali velik delež k osvoboditvi oziroma osvobodilnim akcijam NOB na Štajerskem, zlasti na območju Revirjev in dali tudi dragocene žrtve ter z oboroženimi in drugimi akcijami častno izpolnili svoje naloge zgodovinskega poslanstva.
Mi, nekdanji borci I. bataljona obljubljamo, da bomo tako kot doslej, tudi v naprej po
Skrb za grobišča in grobove borcev NOV
Od leta 1978 velja v naši republiki zakon o grobiščih in grobovih borcev NOV. Občinski odbor ZZB NOV Žalec je za to imenoval komisijo, ki je med tem že popisala vsa grobišča in grobove na našem območju. Ni pa še izdelala dolgoročnega, pa tudi letnega programa za urejanje in vzdrževanje grobišč in grobov.
V tekočem letu je urejanje in vzdrževanje grobišč in grobov NOV, kakor tudi ostalih spominskih obeležij, finansirala občinska kulturna skupnost Žalec. Skrb za urejanje in vzdrževanje vseh teh objektov je v rokah KO ZB NOV.
Tk. L.
svojih močeh pomagali varovati in utrjevati dosedanje in bodoče pridobitve samoupravne socialistične družbe in pri tem nam bo vodilo velikega revolucionarja in znanstvenega teoretika Edvarda Kardelja:
„Sreče človeka ne more dati niti država, niti sistem, politična partija. Srečo si lahko človek ustvari samo sam. Avantgardne sile socializma in socialistična družba imajo potemtakem lahko samo en cilj — da glede na možnosti danega zgodovinskega trenutka ustvar-
jajo razmere, v katerih bo človek kar najbolj svoboden pri takšnem osebnem izražanju in ustvarjanju, da bo lahko na podlagi družbene lastnine proizvajalnih sredstev — svobodno delal za svojo srečo. To je samoupravljanje.”
Po 36 letih se bomo borci ponovno srečali v občini Žalec in obudili spomine na minule boje in se hkrati dogovorili za nadaljnje delo.
KONRAD PEVEC -ZDENKO
Izvršni svet skupščine občine Žalec je na nedavni seji (prvič v novem hotelu) med drugim obravnaval položaj borcev NOV ter vojaških vojnih invalidov. Ugotavljali so, da v naši občini živi 2.453 borcev.
Poprečna starost borcev je 63 let, kar pomeni, da se bodo v nekaj letih v glavnem vsi upokojili. Občinski upravni organ, pristojen za zadeve borcev NOV, skupaj z občinskim odborom ZZB NOV Žalec spremljata socialno stanje borcev NOV kot kategorijo ljudi s posebnim družbenim poudarkom ter sodelujeta pri vključevanju varstva borcev v občinsko skupnost socialnega skrbstva in varstva.
Zaradi starosti pa tudi vse pogostejših obolenj, vse več borcev prosi za klimatsko zdravljenje ali okrevanje v ustreznih objektih. Komisija za zadeve invalidov in borcev NOV je v minulem letu odobrila klimatsko zdravljenje ali leto-, vanje (okrevanje) 48 borcem, od tega je bilo na okrevanju v počitniškem domu v Banjolah 34 borcev, ostale pa so napotili v druga zdravilišča.
S sprejetjem republiškega samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz enotnega programa zdravstvenega varstva v SR Sloveniji se je zdravstveno varstvo borcev NOV precej izboljšalo. Oproščeni so participacije pri storitvah v splošni ambulanti, pri prevzemu zdravil na recept in klimatskem zdravljenju v zdravilišču, če jih tja napoti zdravniška komisija.
V zdravstvenem domu v Žalcu imajo žejiekaj let organizirano prednostno ambulanto za borce, ki je odprta enkrat tedensko. Pri ostalih zdravstvenih postajah v naši občini pa imajo borci na voljo takšno prednostno ambulantno zdravljenje (obiske) le nekaj ur tedensko in to v splošnih ambulantah, vendar pa s takšno organizacijo zdravstvene službe borci niso zadovoljni.
Rešitev tega problema bi bila tudi v tem, da bi v dograjenem oziroma razširjenem zdravstvenem domu v Žalcu organizirali ustrezno, in za potrebe borcev v občini, dovolj učinkovito dispanzersko službo. V skrbi za zdravje borcev je zobozdravstvena služba med letom pregledala borcem zobovje pa tudi zdravstveno ukrepala.
Komisija za zadeve invalidov in borcev NOV je v preteklem letu dodelila 271 enkratnih priznavalnin, od tega 176 borcem ob prazniku republike, 29. novembru, in 25 borcem za severno mejo.
Borci imajo še kar urejene stanovanjske razmere. Dogaja se le, da si posamezniki želijo izboljšati stanovanje bodisi z adaptacijo ali zamenjavo stanovanja. Kmetje borci, katerim je priznana posebna doba v dvojnem štetju pred' 9. 9. 43 do konca vojne in so dopolnili 60 let, imajo pravico do kmečke in starostne pokojnine po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov. V naši občini prejema kmečko starostno pokojnino in varstveni dodatek 50 kmetov borcev.
Tk.
Teritorialna obramba: odlični rezultati
Usposabljanje pripadnikov teritorialne obrambe je v prvih dneh marca zajelo širše celjsko področje. Že v februarju so bili v vojašnici Slavko Šlander v Celju na usposabljanju starešine novih obrambnih formacij, ki so se formirale pri občinskih štabih TO. Tudi iz naše občine je bilo v Celju več starešin, le-ti pa so bili potem nosilci usposabljanja minometne enote pri domu oskrbovancev na Polzeli.
V zelo kratkem času so pripadniki nove enote osvojili zna-
nje in se usposobili za učinkovito protidesantsko obrambo. Pripadniki enote so vsak dan odhajali domov in se zjutraj vračali, s čimer so se znatno zmanjšali tudi stroški.
Ves čas vaje je bila enota izredno disciplinirana, njena usposobljenost pa je prišla še posebno do izraza v bojnem streljanju, saj je bila med petimi enotami celjske regije najboljša. Visoko raven pa je dosegla tudi moralnopolitična zavest. Če-
prav je enoto sestavljalo 21 različnih vojaških profilov, ki so se morali povsem preusmeriti, so dosegli odlične rezultate. V času vaje so izvedli tudi bojno streljanje z osebnim orožjem, poleg tega pa so imeli še celo vrsto aktivnosti. že prvi dan so po predavanju ustanovili aktiv Zveze komunistov, samozaščitno komisijo in aktiv Zveze socialistične mladine Slovenije.
Poudariti vdja tudi kulturno življenje, ki se je zlasti odražalo v petju borbenih pesmi, predzadnji dan vaje pa so priredili v prostorih doma oskrbovancev miting, v katerem so sodelovali mladinci in šolarji s Polzele.
Takšen način vzgoje pripadnikov enot teritorialne obrambe se je pokazal kot izredno uspešen in učinkovit.
D. NARAGLAV
Prebold: obisk Branka Mamule
Med obiskom v Sloveniji se je načelnik generalštaba admiral Branko Mamula ustavil tudi v naši občini. Ker'se je zanimal predvsem za obrambne priprave krajevnih skupnosti, so se dogovorili za obisk krajevne skupnosti Prebold.
', "	N
V spremstvu predstavnikov vojaškega in političnega življenja se je v Preboldu pogovarjal s
predstavniki krajevne skupnosti o delu civilne in narodne zaščite in o obrambnih pripravah. Seznanili so ga tudi z novim proizvodom tekstilne tovarne Prebold, Preflamom, ki ima tudi možnost zaščitnega sredstva.
Po razgovoru v krajevni skupnosti se je general Mamula sestal tudi s političnim aktivom naše občine.
D. N.
Pripadniki teritorialne obrambe pri vaji
Prinesla je šopek cvetja borcem
Borci NOV, ki so se zbrali na občnem zboru krajevne konference ZB NOV Griže so bili prijetno presenečeni, ko jim je borka izpod Mrzlice prinesla šopek pomladanskega cvetja. Cvetje je povedalo več, kot še tako tople besede in sicer, da prebivalstvo teh krajev ni pozabilo svojih partizanskih borcev.
V razpravi so ugotavljali, da je večina članov še aktivna na raznih področjih dela v krajevni skupnosti. V, akciji NNNP je so-
delovala večina članov, med letom so organizirali dva uspela pohoda ob spomenikih NOB, njihovo delo pa se zrcali tudi v društvenem življenju kraja. , Splošna ocena je bila, da je organizacija krepko zasidrana v kraju, in da imajo člani ZB velike zasluge za oživljanje tradicij NOV med mladino. To svoje poslanstvo bodo borci nadaljevali tudi letos poleg ostalih nalog, ki so si jih začrtali v programu dela.
J. F.
Po opravljeni akciji, izdatno kosilo
Inovacije
Ugotavljamo , da smo šele na pragu napovedane bitke za stabilizacijo našega gospodarstva. Sicer se zavedamo, da bo treba prevelike apetite po trošenju zajeziti v okvir realnih možnosti. Na dlani je tudi, da zgolj z lepimi besedami (sklepi in obljubami) ne bomo kaj prida dosegli, ■ če bodo ti, sicer še tako lepo zastavljeni, sklepi obtičali v predalih
V napovedani bitki za stabilizacijo ne gre zapostaviti prizadevanj naših inovatorjev. Inovacije v smeri varčevanja repromateriala, pa izboljšave, ki obetajo višjo storilnost in cenejšo proizvodnjo, so nam v tem trenutku še k ko potrebne in dragocene.
Žal ugotavljamo, da inovatorjem in inovatorstvu doslej nismo posvečali večje pozornosti in lahko bi našteli primere, ko so posamezni predlogi obtičali v predalih tistih, ki bi morali te zadeve proučiti in rešiti. Tpidi pri dodeljevanju nagrad smo bili kakšenkrat hudo skromni, da ne rečem skopi, pa čeprav je šlo za pomembne izboljšave in koristi.
Na področju inovatorstva gre v naši občini vsekakor priznanje delovni organizaciji SIP Šempeter. V tem kolektivu imajo že vsa leta nazaj prižgano zeleno luč za inovacije. Bplj kot denarne nagrade (nadomestila) je inovatorjem v SIP pri srcu spoznanje, da so s svojimi izboljšavami pripomogli k večji produktivnosti, hkrati pa tudi k pocenitvi proizvodnih stroškov.
In pri tem je razveseljivo še posebej, da gre za mlade delavce, strokovnjake, ki ob delu uporno iščejo poti in načine, kako bi kakšno zadevo izboljšali. Lahko zapišemo, da imajo ti mladi ljudje tudi letos železa v ognju, da snujejo izboljšave vsak na svojem delovnem mestu.
Občin ska raziskovalna skupnost Žalec v današnjem Savinjskem občanu objavlja razpis o podelitvi nagrad in priznanj „Inovator Žalec 1979“. Objavljena so tudi pripravljena priznanja z denarnimi nagradami Čas je sedaj tak, da velja vsako inovacijo in izboljšavo sprejeti z odprtimi rokami, inovatorje pa tudi primerno nagraditi. Razpis občinske raziskovalne skupnosti , J no va tor Žalec 1979“ naj bo vsem, ki delajo na inovacijah ali se, čutijo sposobne v tej smeri, iziv. ,
LOJZE TRSTENJAK
MaDinza
Čeprav se bitka za stabilizaci-jq našega gospodarstva ob izteku prvega tromesečja še ni povzpela na najvišjo stopnic», bi že lahko zapisali, da so prvi rezultati vidni. Nekaj o stabilizacijskih prizadevanjih SIP Šempeter:
V	zastavljenih planskih nalogah so med drugim zapisali, da bodo dvignili produktivnost dela za sedem odstotkov, od tega bo Tovarna kmetijskih strojev povečala produktivnost za pet odstotkov, Tovarna kmetijske mehanizacije pa za 20 odstotkov. Pri tem računajo na boljše izkoriščanje delovnega časa, kar bo zmanjševalo organižacijske izgube, mislijo pa tudi na vključevanje nove opreme v proizvodnjo ter izboljšati delovni red in disciplino. Nadaljnje uvajanje „work faktor sistema” (zlasti v montaži) bodo razširili še na ostale izdelke ter ga uvedli še v druge proizvodne faze ali pa nadomestili z drugimi sodobnimi organizacijskimi oblikami.
V	okviru nove investicije bodo vključevali v proizvodnjo novo' strojno opremo, začasno še v starih prostorih. Ob naštetih in drugih ukrepih in z večjim vključevanjem bolj dohodkovno zanimivih izdelkov v proizvodnjo in z zmanjševanjem stroškov bodo predvidoma povečali dohodek na delavca od 221 tisoč dinarjev v lanskem letu na 344 tisoč dinarjev v tekočem letu.

1

I lil
W VI Ptr
IZBOLJŠANJE
ČNOSTI
EKONOM I-
Planski izračuni v SIP kažejo na bistveno izboljšanje ekonomičnosti poslovanja kot posledice znatne rasti celotnega prihodka ob hkratnem zniževanju materialnih stroškov. Glavni cilj je povečana akomulacija ter izboljšanje reziitatov poslovanja. Spričo lanskega poslovanja na meji rentabilnosti, planirana rast ni primerljiva z ako-
mulacijo v preteklem letu, saj ne bo v primerjavi s celotnim dohodkom porasla na normalno razmerje 6-7 odstotkov.
Kolektiv si je v programu podčrtal skrb za varčevanje na vsakem koraku. V odnosu na prejšnje leto predvidevajo le 10 odstotno povečanje potnih stroškov, zmanjšujejo stroške reprezentance in v tej smeri podvzemajo še druge ukrepe.
Glede na povečan fizičn' obseg proizvodnje, ki bo v
TOZD TKS porasla na 12 odstotkov, v TOZD TKM pa za 50 odstotkov, se bo poraba materiala zaradi materialno manj intenzivnih izdelkov povečala le za 10 odstotkov.
Zaradi omejevanja uvoza nekaterih ključnih surovin ni pričakovati boljše založenosti z re-promateriali, pač pa celo poslabšanje tržnega stanja. Zato bodo razpoložljive devizne viške, ki jih bodo ustvarili z izvozom, usmerili na področje dohodkov-
Koruzni kombajn KK 25 sodi v letošnji proizvodni program SIP Šempeter
nega povezovanja s proizvajalci repromaterialov in polizdelkov, da bi si tako zagotovili zanesljivejšo in kvalitetnejšo preskrbo. Devizna sredstva bo možno pridobiti tudi s prodajo izdelkov za devize na domačem trgu.
V skladu z republiško resolucijo bodo OD rasli počasneje, kot dohodek. Glede na lanskoletne slabše' rezultate bodo OD porasli le za 15 odstotkov ob tem, da se bo dohodek TKS povečal predvidoma za 60 odstotkov, TKM pa celo za 128 odstotkov in še to pod pogojem petodstotne rasti produktivnosti dela v TKS in 20 odstotne rasti v TKM.
Tk. L.
ŽALEC:
MLADINSKI
PIHALNI
ORKESTER
Konec februarja so pri DPD Svobodi v Žalcu ustanovili mladinski pihalni orkester. Pokroviteljstvo nad njim je prevzela Gradnja iz Žalca. Orkester sestavljajo gojenci glasbene šole. sestav pa bodo dopolnili še z mladimi, ki so glasbeno šolo že zaključili. S tem pa ne nameravajo vključevati godbenikov iz že obstoječih orkestrov, niti ne želijo okrniti njihovo dejavnost, saj gre za izobraževanje godbenikov v okviru glasbene šole. Le ti pa se bodo kasneje z večjim strokovnim znanjem vključevali v ostale pihalne orkestre.
Delno nadomestitev stanarine bo urejal novi pravilnik

#
4
4
0
4
Na podlagi sklenjenega samoupravnega sporazuma o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Žalec imetniki stanovanjske pravice že od 1. januarja dalje plačujemo za 40 % višjo stanarino, kot v lanskem letu. Ta sporazum vsebuje tudi določbe o ukrepih za zavarovanje življenjskega standarda imetnikov stanovanjske pravice in njihovih družin, ki imajo nizke osebne dohodke.
Do sedaj je bila družbena pomoč upravičencem priznavana na podlagi odloka Skupščinel občine Žalec o delni nadomestitvi stanarine iz leta 1977. V bodoče bo izplačevana po določbah Pravilnika o delni nadomestitvi stanarine, o katerem bo v naslednjih dneh razpravljala in ga predvidoma tudi spreje-
la skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Žalec.
Predlagani pravilnik vsebuje tabelo za ugotavljanje znosnih izdatkov za stanarino za posamezna gospodinjstva z ozirom na število družinskih članov in višino njihovih dokazljivih dohodkov. Ta tabela je izračunana tako, da upošteva porast življenjskih stroškov do vključno leta 1979 v primerjavi s tabelo iz navedenega občinskega odloka iz leta 1977. To pomeni, da je nova tabela za upravičence ugodnejša od prejšnje.
Po predlaganem pravilniku bo do delne nadomestitve stanarine upravičen imetnik stanovanjske pravice, če uporablja stanovanje, ki po površini ne
Keramični izdelki iz programa KIL Liboje
presega določenega normativa (kar je veljalo že do sedaj), v primeru, če je višina letnega dohodka gospodinjstva glede na število družinskih članov manjša od mejnih vrednosti, ki jih vsebuje že navedena tabela.
Seveda pa delne nadomestitve stanarine ne bodo mogli biti deležni tisti, ki oddajajo stanovanje ali del stanovanja v podnajem ali v stanovanju opravljajo poslovno dejavnost, nadalje tisti, ki so lastniki vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše, počitniške hišice oziroma drugih nepremičnin. Tudi lastnik avtomobila ne bo mogel prejemati te vrste družbene pomoči.
Pomembno je, da se v postopek o priznavanju pravice do delne nadomestitve stanarine, o kateri sklepa 9-članski odbor, vključujejo tudi hišni sveti, krajevna skupnost in Skupnost socialnega varstva občine Žalec.
Novi pravilnik bo pričel veljati, ko ga bo sprejel zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti in bo nanj podala soglasje tudi Skupnost socialnega varstva v občini.
Z ozirom na znatno povišanje stanarine je upravičeno pričakovati, da se bo število prosilcev in tudi upravičencev do delne nadomestitve stanarine stalno povečevalo. Zahtevku za priznanje pravice do delne nadomestitve stanarine je treba priložiti: potrdilo hišnega sveta, da prosilec ne oddaja stano2anja v podnajem, potrdilo o izplačanih osebnih dohodkih ali pokojnini z preteklo koledarsko leto, potrdilo o premoženjskem stanju in skupnem gospodinjstvu in mnenje krajevne skupnosti. Tiskovine, ki so v zvezi s tem potrdilom, dobijo zainteresirani pri strokovni službi
R. CESNIK
OBČINSKA
RAZISKOVALNA SKUPNOST ŽALEC
objavlja razpis
o podelitvi nagrad in priznanj
, Jnovator Žalec
1979”
1.	Za nagrado „Inovator Žalec 1979" lahko kandidirajo delavci, zaposleni v občini Žalec, ki so v letu 197S uresničili svoje dosežke na področju inovatorstva (izumi, modeli, vzorci, tehnične in druge izboljšave).
2.	Kandidate za nagrado lahko predlagajo:
—	komisija za inovacije ali drugi odbori za inventivno dejavnost pri TOZDoz. DO
—	delavski sveti TOZD ali Do
—	družbenopolitične organizacije, koordinacijski od bori za stabilizacijo na vseh ravneh
-društva DIATI, LT, D IT
—	strokovna društva in
—	posamezniki
3.	Prijava v pisni obliki mora vsebovati:
—	osebne in splošne podatke prijavitelja
—	kratek opis ali risbo prijavljene inovacije
—	podatke za vrednotenje inovacije:	prihranek,
uporabnost, izvirnost
—	pogoji nastanka, pomembnost za stabilizacijo
—	dokazilo, da je inovacijo obravnavala in priznala pri-stpjna komisija, odbor ali drugi pristojni organ
4.	Na predlog razpisne komisije in na osnovi pravilnika o
podeljevanju nagrad in priznanj „Inovator", bo raziskovalna skupnost Žalec podelila pet priznanj z denarnimi nagradami (6.000,00,	5.000,00,	4.000,00,
3.000,00, 2:000,00 din) in pet priznanj.
5.	Prijave zbira občinska raziskovalna skupnost Žalec, Savinjska cesta 6, do 30. aprila 1980.
6.	Razpis, rezultati in nagrajenci bodo objavljeni v javnih sredstvih obveščanja.
7.	Vse dodatne informacije v zveži z razpisom lahko dobite na Občinski raziskovalni skupnosti Žalec, tov. Vidmar Franc, tel. 710-070 ali tov. Kač Janko, tel. 710-889.
Vlado Bukovac: Portret moža o pl. 1894 foto: Viktor Berk
Med portreti, katerih avtor je eden najboljših hrvaških slikaijev - Vlaho Bukovac, in so se kot posebna redkost ohranili v Sloveniji, je tudi oljnata podoba sedečega moža, ki je podpisana s slikaijevim imenom in navedbo, da je slika nastala na Dunaju leta 1894. Umetnina je že dolgo časa v lasti Pokrajinskega muzeja v Celju inje razstavljena v Stari grofiji skupaj s portretom iste osebe, ki ga je naredil renomirani dunajski slikar Ernest Lafitte.
Obe portretni sliki ne predstavljata le kvalitetnih umetniških dosežkov, ampak tudi posebno dragocenost z ozirom na upodobljenca — dr. Oskaija Pongratza, kije v preteklem stoletju pripadal družim, katere last je bil grad Senek na Polzeli. To je bila znana družina Pongratz, ki je živela na Dunaju in ji je, kot vse kaže, služil grad Sende kot rekreacijsko, deloma pa tudi kot reprezentančno bivališče. Poglavar družine je bil dr. Oskar Pongratz, sin oskrbnika Attemsovega gradu v Slovenski Bistrici, ki se je kot ljubljanski odvetnik poročil z Marijo Maurer, hčerjo lastnika trbovdjdcega rudnika in dvorca v Medlogu pri Celju ter tudi že samega gradu Senek. Dr. Oskar Pongratz je upravljal in kasneje tudi prevzel celotno Maureijevo premoženje. S svojim bratom Gvidonom je bil soudeležen pri različnih novogradnjah, pri graditvah železnic, pri regulacijah ljubljanskega barja, Donave, Neretve in še marsičesa. Zaradi svojih podjetniških sposobnosti sta si z bratom pridobila posebne zasluge in s tem tudi mesto med pomembni-'mi osebnostmi, ki so navedene v Slovenskem biografskem leksikonu. Dr. Oskar Pongratz je umrl na Dunaju, pokopali pa so ga v
družinsko grobnico na polzelskem pokopališču 2. maja 1892.
Znan je podatek, da je prišel v družino dr. Oskarja Pongratza leta 1881 na Senek portretirat dunajski sl k ar Ernest Lafitte. Prava sreča je, da so se vsi štirje, takrat nastali portreti ohranili v celjskem muzeju. Po likovni interpretaciji jih lahko uvrščamo med vredne slikarske dosežke. Upodobljenci — dr. Oskar, soproga Marija in obe hčerki so namreč prikazani z velikim občutkom za podobnost, za prefinjeno mo-delacijo materije, zlasti tena in za diskretnost poüdatje-nih posameznosti. Vsaka od teh portretnih slik je okvirjena v razkošno rezljan okvir, kar daje izgledu slik posebno, skoraj repre-zantančno noto.
Portret dr. Oskaija Pongratza, katerega je naredil Vlaho Bukovac, izhaja iz pozicij, ki so realizirane že pri Lafìttovi upodobitvi te osebnosti. Razlika je le v tem, da je Bukovac predstavil sedečega moža z brici santo dopasno. To Bukovčeve izhodišče je iz nakazane predloge tudi razumljivo, saj je ta portret ustvaril šele po smrti dr. Pongratza in zato tudi ni mogel narediti podobe po živem modelu. Način Bukovčevo slikarske obravnave tega človeka pa je kljub temu samosvoj in izredno zanimiv v smislu slikaijevega osebnega in splošnega razvoja portretnega slikarstva ob koncu preteklega stoletja. Zato ima prav ta slika v opusu Vlaha Bukovca določeno vrednoto. Za kulturno zgodovino celjskega področja pa ima portretna podoba dr. Pongratza poleg likovnih kvalitet še zanimivo krajevno zgodovinsko pričeyal-nost — tako za sedanje, kot tudi za bodoče rodove.
MILENA MOŠKON
_____________________________J
Muzejske zbirke v Žalcu
Kar precej je prebivalcev Žalca, ki še niso obiskali prostorov v hiši — Šlandrov trg
25.	Tam so v sobah I. nadstropja tri muzejske zbirke. Že samo poslopje je zgodovinsko pomembno; zgrajeno je leta 1669 inje rojstna hiša priznanega komponista Rista Savina (1859—1948). V njegov spomin je urejena spominska soba, tako kot je bila v času, ko je v njej skladal otroške pesmice in komponiral opere. Žal manjka v sobi njegov klavir, ki je z oporoko Savinove žene prišel v privatne roke, (nahaja pa se v Žalcu).
V zbirki „Iz zgodovine hmeljarstva” so prikazani ljudje, ki so se trudili, da se je hmelj zasadil po vsej Savinjski dolini. To so bili Jožef Bilger, Janez Hausenbichler, Franc Žuža, Josip Širca, Anton Petriček in drugi. Na ogled je literatura, ki obravnava pridelovanje hmelja — med prvimi Hausenbichleije-vo „Navodilo o hmeljarjenju” iz leta 1882, do Hmeljarja 1980. Zanimiva so poljska orodja, ki so jih • uporabljali savinjski hmeljarji od druge polovice 19. stoletja in vse do prodora sodobne agrotehnike na hmeljišča. Številne diplome pridelovalcem kakovostnega hmelja pričajo o intenzivni skrbi za pospeševanje hmeljarstva.
Na ogled so tudi priprave za sušenje in pripravo hmelja za prodajo doma in za izvoz. Ob
ogledu plugov (tudi še lesenih), brizgaln za škropljenje hmelja, mačkov in lesenih „štang” za vrtanje lukenj za hmeljevke, si je možno predstavljati težaško delo in znoj hmelj aqa. Šele stroji in žičnice so to težko delo olajšali.
V	tem prostoru je zanimiv rekvizit - grb trga Žalec, ki izvira iz 14. stoletja in ga je po opisu originala leta 1916 v lesu izdelal znan slovenski umetnik—kipar Franc Bernekar.
Šolska mladina, pa tudi odrasli, si z zanimanjem ogledujejo zbirko iz zgodovine gasilskih društev; kovinske čelade, poveljniške sablje, gasilski rog in baklje, s katerimi so si svetili na poti k požaru. Na obledelih fotografijah so strumni gasilci izpred skoraj sto let.
V	zadnjem prostoru je zbirka starega pohištvazbranega v Žalcu, delo mizarjev, ki še niso poznali drugega orodja kot oblič in žago, pa so vendar izdelali čudovite stilne omare, postelje, okvirje in predalnike.
Na dvorišču si lahko ogledamo zbirko plugov, hmeljskih škropilnic vseh vrst in raznih orodij, ki so bila v uporabi v času, ko se je po Savinjski dolini razširilo zeleno zlato.
Muzejske zbirke so na ogled vsak dan, le obvestiti je treba tajništvo Kulturne skupnosti Žalec.
EDMUND BOŽIČEK
šavinova hiša v kateri se nahaja muzejska zbirka
KAJ BO Z MOSTOM V KASAZAH?
Krajani Petrovč, Kasaz in Liboj so nas opozorili na prometni vozel v Kasazah v obliki provizoričnega mostu. Stari most je že pred leti odnesla voda in tako so začasno zgradili zasilni most. Krajam se sprašujejo, kdaj bo slednjič le prišlo do gradnje novega mostu?
Bebina in
Daretova tapiserija v novem hotelu
Beba Kraš o vic med delom
Ozbičev dedi
Tako pravijo gospodarju Krajncu iz Gotovelj živahnemu možaku, ki pri 86 letih sede na kolo in hajd po dolini. Vnuk Franci je pri živini v hlevu, dedi pa v kuhinji bere.
„Dober večer tovariš Krajnc, kaj berete? ”
„Kar dedi mi recite. Tako me kličejo. Kaj berem? Kako so gorele grmade. Vid me še kar uboga, pa tudi spomnim se še marsičesa. Berem pa rad, to pa Knjiga v Ozbičevi hiši je že od nekdaj kot kos kruha Cankar je zame nerazumljiv, rad pa imam kmečke povesti, potopise, pa tudi kakšno Prešernovo znam.”
Oči žarijo, govor mladostno krepak, tu in tam utihne, zresni obraz, kakor da ga je spreletel grenak spomin. Seveda. Najprej je umrl sin Ivan, še ne 49 let star, eden najmlajših kurirjev na področju Gotovelj. Kmalu zatem mu je umrla žena Angela. Zgubiti dva najdražja je težka bolečina, ki jo skuša utišati s pristno kmečko vedrino.
„Da sem jaz najstarejši krajan? Nak, ne bo držalo. Gori pri Jedrti je upokojeni sodnik, on je nekaj starejši Kot rojen Gotovljan sem pa res najstarejša grča. Najstarejša pa je Kruleč Barbara v Zalogu, menda jih ima štiriindevetdeset.”
Natoči, pijemo in dedi nadaljuje:
„Koliko bi bilo pripovedovanja! Prvo leto sem obiskoval šolo v Žalcu, potem smo se preselili v našo, gotoveljsko. Najbolj mi je ostal v spominu učitelj Brinar. Veliko je znal, bil je strog in nas je marsikaj življenjskega naučil. Igrali smo, peli, pa tudi igranja na tamburico sem se naučil. Ljubezen do zemlje so nam vcepili starši Nekdaj je bil Ozbičev grunt kar obsežen. Šestnajstega
leta so me vzeli v regiment. Pokojni Vinko Jordan je prišel malo kasneje. Nekaj tednov vaj in že bi moral na % fronto. Pa sem moral v bolnico. Glavni zdravnik je bil Slovenec in me je držal dlje, kot bi me moral. Tudi domov sem jo popihal. Po kruh.
Regiment i po cesti gre ... je rahlo zapel in se nasmejal. To je bila naša himna, vedno me je spominjala na dom, na rodne Gotovlje, na Savinjsko doli-no.” Utihne, pogleda po § kuhinji, poboža z očmi vnukinjo Ivico in vnuka Francija, ki seje ravno vrnil S iz hleva. Pravnuček malo zaveka, dedi pa se nasmeje.
„Kar pritisni, Ožbičevi % ■ smo bili vedno glasni! No ja, nato je bilo še malo fantovskega življenja. Veste, nabrit pa sem bil, to pa! Potem ženitev, dva otroka, delo na gruntu, za politiko pa mi ni bilo, saj za staro jugoslovansko ne.
Že kar dvainštiridesetega so prišli partizani, naslednje leto pa so bili kurirji kar redni gostje. Tod je vodila partizanska pot od Mrzlice pa tja do Galicije. Zmeraj smo živeli v strahu. Sin Ivan je kot šolar že prenašal pošto ali kak drug material, tako da je naša hiša postala kot javka. Pa kaj bi pleteničili, heroji nismo bili, delali pa smo.”
Utihne, brska po spominu, krene s poti.
„Če sem siten dedi? Ne | vem, najbrž tudi. Snaha Mici je zlata duša in vnuk Franci tudi Pri miru pa nisem, to pa ne. Delam rad in med delom se spomni na rajno ženo, na sina Ivana.
Po večerih, včasih tudi čez dan pa h knjigi. Moja želja?
Da bi Ozbičevo še naprej ostalo tako kot je, in da bi še naprej vozil kolo in učakal toliko let kot moj oče, to je 93. Na zdravje!”
„Na zdravje, Ozbičev dedi in vseh tistih, ki so resnično tvoji!”
DRAGO KUMER
Beba Kraševic iz Polzele je imela dobre tri mesece polne roke dela z izdelavo tapiserije po zasnovah žalskega slikarja Dareta Zavška. Tapiserija meri v dolžino 10 metrov, široka pa je
2,2	metra. Vse kaže, da se je
lepo ujela v okolje nove hotelske restavracije.
Beba nam je rekla, da je bila primorana delovni dan raztegniti pozno v noč, sicer v tem času ne bi opravila naročila.
-LT
Del nove tapiserije v hotelu Golding Rubin
8 SA VINJSKI OBČAN
Številka 3 — Marec 1980
Katarina Jesenek
Tanja Vrhovnik
Boštjan Zagožen
Ivanka Škafar
Nuša Šribar
Marija Jager
Bili smo na obisku v Preboldskem vrtcu
Stari preboldski vrtec, ki je povzročil vzgojiteljem in staršem veliko skrbi, iz dneva v dan tone v pozabo. Ljudje govore o novi pridobitvi, o novem vrtcu, ki je v prijetnem ambientu preboldskega bazena. Teme družinskih pogovorov so usmerjene na življenje in delo najmlajših, ki sedaj že obiskujejo nove, svetle in funkcionalne prostore vrtca.
Pred kratkim smo obiskali malčke in njihove vzgojiteljice in se. z njimi pogovarjali. Povedali so nam:
Marija Jager, vodja enote WZ Prebold: „Tako zame, kot za vse ostale vzgojiteljice, ki smo prej delovale v nemogočih pogojih starega vrtca, pomeni novi objekt zelo veliko. S pridobitvijo desetih, sodobno opremljenih igralnic, so se povečale tudi naše obveznosti. V vrtcu imamo trenutno 180 otrok, v starosti od osmih mesecev do sedem let. Znatno se je povečalo tudi število zaposlenih, trenutno nas je 23, izdelati pa smo morali posebne delovne programe, ki se sedaj
kontinuirano odvijajp v posameznih skupinàh in omogočajo otrokom, da razvijajo svojo ustvarjalnost na vseh ravneh. Mislim, da mi zaposleni v vrtcu še posebno občutimo radost in veselje otrok, ki jim jo je prinesel novi objekt.”
Ivanka Škafar: „Že precej let sem v stiku z najmlajšimi in reči moram, da sem bila zelo srečna ob otvoritvi novega vrtca. Objekt je nam in otrokom v veselje, kraju samemu in okolici pa je v ponos. Ob pogledu na
svóje varovance pa sem še posebno srečna, saj je njihov interes za delo, igro in razgovore znatno večji kot prej v tesnih in neprimernih prostorih starega vrtca.
Nuša Šribar: „Zelo sem vesela, da lahko v novem vrtcu delam v prostorih, ki nudijo vse pogoje za delo. Moj obseg dela je nekoliko drugačen od dela ostalih vzgojiteljic, saj se ukvarjam z najmlajšimi, ki jim moram nadomestiti matere. Srečna sem med njimi, saj mi
kljub temu, da mi tega še ne znajo povedati, izkazujejo zaupanje. Menim, da so nove pridobitve v Preboldu vsi vese-
li.”
Boštjan Zagožen, sedem let: „V novem vrtcu je sedaj zelo lepo. Imamo zelo veliko igrač in igralnih kotičkov. Tu je veliko več prostora kot v starem vrtcu in kar hudo mi je, ker moram jeseni že v šolo. Najraje se igram s priklopniki, tovornjaki in drugimi avtomobili ...”
Katarina Jesenek, šest let: „Ko smo bili v starem vrtcu, ni bilo tako lepo kot sedaj, pa tudi igrač ni bilo toliko. Sedaj sem zelo vesela, pa tudi drugi otroci so. V igralnicah je svetlo in sonce nas večkrat pozdravi skozi velike šipe ...”
Targa Vrhovnik, šest let: „Rada hodim v nov vrtec, sedaj hodim v malo šolo in imam veliko prijateljev. Tukaj imamo več prostora za igranje, kot v starem vrtcu. Najraje se igram kuharico...”
-dar—
5; Z LETNE SKUPŠČINE ZCDO ŽALEC:
I Čebelarji opravili s pomembno delo
Na nedavni redni letni skupščini Zveze čebelarskih družin občine Žalec so ob ugodni oceni njenega enoletnega, pa tudi desetletnega delovanja podelili jubilejna priznanja, hkrati pa so se dogovorili, kako in kaj delati v bodoče, da se bo čebelarstvo še naprej razvijalo.
V razpravi so med drugimi sodelovali gostje: predsednik Zveze čebelarskih družin Slovenije dr. Jože Beniger, predsednik občinske konference SZDL Žalec Ivan Robič in drugi.

Dolgoletni predsednik občinske čebelarske zveze Anton Rozman je v svojem poročilu omenil, da si je zveza veliko prizadevala za dvig čebelarstva in za boljšo organizacijo čebelarjev in se to njeno delo odraža tudi v ^ merilu Slovenije.
Tako je sodelovala pri rezreševanju raznih problemov, s katerimi se spopri-jemqo čebelarske organizacije v Sloveniji, posebej še na področju kooperacije in podružbljanja čebelarske proizvodnje. V letu 1978 so odkrili spominsko ploščo domačinu, piscu prve slovenske čebelarske knjige, Janezu Goličniku iz Griž. Razvili so čebelarski prapor zveze ter izdali spominsko značko in jubilejno plaketo ob 70-letnici obstoja čebelarske organizacije v Savinjski dolini.
Zveza ves čas tesno sodeluje z občinsko skupščino
Žalec in, ostalimi družbeno političnimi dejavniki. Delegati so ugotavljali, da jim je uspelo sicer zatreti pojavljajoče se bolezni čebel, vendar pa je treba še naprej budno spremljati zdravstveno stanje čebel. Skupščina naj bi sprejela tudi odlok o obveznem pregledu čebel, ki jih pripeljejo čebelarji iz drugih krajev na pašo v žalsko občino.
Večjo skrb naj bi posvetili vzgoji naraščaja čebelarjev. S tem, ko šole uvajajo celodnevni pouk, in ko je slišati vse več zahtev po pouku iz kmetijstva, ima svoje mesto tudi čebelarstvo. Čebelarji se zavzemajo za setev medovitih rastlin, zlasti oljne repice.
Repica ima v času cvetenja spomladi obilo cvetnega prahu in nektarja, zato čebelarji predlagajo kmetovalcem, da bi nekoliko počakali s podoravanjem. Če repico podoijejo v času bujnega cvetenja, hkrati uničijo polovico paše za čebele, kar je velika škoda.
Več naj bi sejali tudi ruske sončnice, katere seme smo pred leti uvozili in drugih medovitih rastlin.
Skupščina je ob koncu razprave izrekla priznanje dolgoletnemu predsedniku občinske zveze Antonu Rozmanu, ki bo še naprej opravljal to funkcijo, hkrati pa so podelili več jubilejnih priznanj ob 70-letnici obstoja čebelarske organizacije v Savinjski dolini. Priznanje so grejeli občinska skupščina Žalec, občinska konferenca SZDL Žalec, Zveza čebelarskih družin Slovenije, njeni funkcionarji in drugi zaslužni posamezniki
Na posnetku: Anton Rozman je ostal še naprej predsednik občinske zveze čebelarskih družin, kar je nedvomnò priznanje za njegovo uspešno delo na področju čebelarstva v naši dolini.
-TL
Z NOVIM ŠOLSKIM LETOM:
Usmerjeno izobraževanje
Zelena straža med očiščevalno akcijo
Zelene straže so zaživele
■//##############/#/##/###/##///########/■
Če bi se vprašali občani, kaj so to zelene straže, bi jim pionirji osnovne šole Peter Sprajc—Jur odgovorili: „Zeleni stražarji smo vsi.”
Pionirski odred Franc Rozman Stane sodeluje v Jugoslovanskih pionirskih igrah „Narava-zdravje-lepota”. Zeleni stražarji se udeležujejo tudi nagradnega natečaja, ki ga vsako leto v okviru jugoslovanskih pionirskih iger razpiše Pionirski list
Zeleni stražarji skrbijo za zdravo in čisto okolje, da bodo naši gozdovi ostali zeleni in brez odpadkov, in da bodo naše vode polne rib. V prvem letu delovanja so izvajali bolj skromen program. Zajemal je skrb za čistočo šolskih prostorov in življenjskega okolja učencev. Pozimi so skrbeli za drobne ptice, od spomladi do jeseni pa so skrbeli za cvetlice in urejevali okolico spomenika padlim borcem. V delo so vključili tudi planince in tabornike na šoli ter člane cvetličarskega, modelarskega in foto krožka. Za svoje delo so mladi prejeli priznanje. Zelene straže so se povezale tudi z Gozdnim gospodarstvom Celje, TOZD Gozdnik, Žalec in se dogovorile za akcijo pogozdovanja. Gozdarji so bili veseli njihove pobude in so jim obljubili poučno predavanje o gozdovih. Letos pa so se dogovorili z Lovsko družino Žalec za očiščevalno akcijo gozdov. Za to delo seje prijavilo čez 60 pionirjev-mladincev. Mlacji se pripravljajo tudi za čiščenje rek in potokov v sodelovanju z Ribiško družino Šempeter.
Dela torej ne manjka. Včasih bi želeli več razumevanja s
strani občanov, posebej še tistih, ki mečejo odpadke kar skozi okno in balkone. Prav tako bi želeli, da bi bilo po Žalcu nameščenih več posod za odpadke.
Tudi letos bodo zeleni stražarji sodelovali pri svojih akcijah s krajevnimi skupnostmi, borčevskimi organizacijami, pa tudi z organizacijami združenega dela.
ZELENE STRAŽE
Smo v času intenzivnih priprav za uvedbo usmerjenega izobraževanja. Še veliko vprašanj je odprtih, upamo pa, da bomo odgovore nanje dobili do konca meseca aprila. Prav gotovo so trenutnov največjizadregi starši učencev osmih razredov, kakor tudi učenci sami. Prisotno je predvsem vprašanje, kje se bodo mladi lahko izobraževali za izbran poklic?
Ob izbiri poklica moramo razmišljati o izkazanih potrebah združenega dela, hkrati pa tudi o številu učnih mest v usmerjeni šoli
Tako kot že vsa leta doslej, se največ mladih odloča za družb oslovne, ekonomske in administrativno upravne poklice, mnogo manj pa za proizvodno tehnične poklice. Vzroki za to so znani Gre predvsem za vrednotenje poklica, nagrajevanje in pa tudi interese staršev.
Vseh teh problemov ne bo mogoče rešiti takoj, vendar jih usmerjeno izobraževanje želi spremeniti in razrešiti. Prav bi
Koliko vemo o Kajuhu
Vsako leto se učenci osnovnih šol žalske občine pomerijo o poznavanju življenja in dela enega slovenskih literatov. Letošnje tekmovanje je 6. marca organiziralo ŠKD Šempeter. Tekmovanje je potekalo v obliki kviza in so se ga udeležile ekipe vseh osmih osnovnih šol. Preizkusile so se o poznavanju življenja in dela pesnika Karla Destovni-ka-Kajuha.
Za uvod jpred tekmovanjem je ŠKD Šempeter pripravilo kratek kulturni program, kjer so sodelovali mladinski pevski zbor, recitator ter ritmična skupina. Nato so se tekmovalci pomerili in znanje je bilo lepo, seveda z več ali manj sreče,
vzdušje pa tovariško. S tem so prav vsi dokazali, da so se na srečanje resno pripravili. Ekipi Šempetra in Braslovč sta morali odgovarjati zaradi izenačenega števila zbranih točk še na dodatna vprašanja. Več sreče so imeli domačini, ki so zmagah.
Vsi sodelujoči so v spomin na letošnji kviz prejeli knjižna darila in priznanja
ZKO Žalec, ki jim jih je izročil tajnik zveze, tov. Ivan Centrih.
Letošnje tekmovanje je bilo izredno dobro organizirano, za kar gre predvsem pohvala komisiji, ki je bila zadolžena za izvedbo, in mentorici ŠKD Šempeter, tov. Zdenki Došlerjevi.

bilo, da ponovno razmislite o odločitvi vašega otroka in pri tem upoštevate njegov interes in sposobnosti, hkrati pa upoštevate razpisano število učnih mest in potrebe združenega dela.
Podatki o predvidenih učnih mestih v usmerjenem izobraževanju so bili v predlogu objavljeni v dnevnem časopisju v mesecu marcu. Po javni razpravi pa bo v mesecu aprilu objavljen dokončen razpis učnih mest in mreža usmerjenega izobraževanja.
Vpisovali bodo v območnih centrih, kjer bodo vpisovali tudi v dislocirane oddelke. Tako bodo na primer v Tehniškem šolskem centru, Kmetijskem šolskem centru ali v Ekonomskem šolskem centru vpisovali tudi v oddelke usmerjenega izobraževanja v Žalcu.
Vsi, ki bodo uspešno zaključili osnovno šolo, se bodo lahko vpisali v srednje izobraževanje. Najprej se bodo morah odločiti za usmeritev (kmetijska, kovinarko predelovalna itd.), nato pa za vzgojnoizo-brazevalni program (kmetijskega proizvajalca, kmetijca, kmetijskega tehnika). V okviru tega programa pa za smer izobraževanja (kmetijski proizvajalec za specializirano proizvodnjo, poljedelec, živinorejec, poljedelsko živinorejski tehnik).
Za prvi poklic bo izobraževanje potekalo eno leto, vključili pa se bodo lahko tudi tisti, ki ne bodo uspešno končali osnovne šole. Za poklic polje-delec-živinorejec bo izobraževanje trajalo tri leta, za tehnika pa štiri leta. V usmerjenem izobraževanju je pomembna tudi proizvodna praksa, ki jo bodo učenci opravljali v organizacijah združenega dela. Te bodo morale zagotoviti pogoje in mentorje, ki bodo vodili prakso.
Opozoriti velja, da v bodoče ne bo več periodičnega pouka, ravno tako pa tudi ne učnih pogodb med organizacijami združenega dela in učenci.
To je le nekaj novosti v usmerjenem izobraževanju, ob nejasnostih pa se lahko obrnete tudi na poklicnega usmerjevalca v osnovnih šolah.
J. K.
Polne roke dela za DPM v naši občini
Ugodna ocena dela
Vsak četrti krajan član RK
Osnovna organizacija RK v Grižah šteje 650 članov, to pa pomeni, da je vsak četrti odrasel krajan Griž, član te organizacije. Njihova aktivnost se kaže predvsem ob krvodajalskih akcijah, saj se je nedavne akcije v mesecu februarju udeležilo kar 70 krvodajalcev. Sicer pa je delo organizacije čutiti na vsakem koraku, tako ob organiziranju raznih srečanj starejših občanov, ob delu socialnovarstvene komisije, kot ob raznih pohodih in drugih akcijah, ko aktivisti RK poskrbijo za prvo pomoč. V bodoče pa jih čaka največ dela na področju civilne zaščite.
F. J.
Vse več ljubiteljev dobre knjige
ditve. Svet za letovanje in rekreacijo otrok je skrbel za letovanje otrok v Izoli, svet za tisk in mladinsko literaturo vodi skrb za bralno značko, pri-
Zlato značko so prejeli: Jože Kruleč, Alojz Jazbec, Ivanka Planinšek, Anica Trpin, Rozika Kobale, Ivanka Grobelnik, Ivanka Čehovin, Milko Medvešek, Anica Lesjak, Ivo Robič, Franc Ježovnik, Janez Kroflišč, Janez Meglič, Anica Repnik, Stanko Novak in Vlado Ažnik.
F. J..
znih prireditvah, pa čeprav nima najboljših prostorov oziroma pogojev za delovanje. Predlagajo, da bi godba dobila prostore v stari dvorani v Grižah, v kolikor bi jo ustrezno adaptira-
li.	Tudi knjižnica s 4.29,7 knjigami se stiska v premajhnih prostorih, da čitalnice ne omenjamo. Kljub temu si je med letom 930 krajanov izposodilo 2689 knjig.
Društvo čaka na ureditev doma, predvsem strehe. Menili so tudi, da bi lahko letno gledališče bolje izkoristili.
J. F.
Udeležerici pohoda ob spomeniku
Zimski pohod na Dobrovlje
V poročilih in razpravi na nedavni konferenci Občinske zveze DPM Žalec je bilo razbrati živahno in uspešno dejavnost te organizacije. Med letom je bilo opravljeno veliko dela in akcij, velike naloge pa jih čakajo tudi v tekočem letu.
Ugotavljali so uspešnost in priljubljenost, pa tudi množičnost Kurirčkove pošte, uspešnost pohodov po poteh revolucije in drugih solidarnostnih akcij. S.vet za predšolsko vzgojo otrok je sodeloval z Vzgojno-varstvenim zavodom, med letom so imeli srečanje s pesnico Meto Rainerjevo in druge prire-
svobode Griže
Letna konferenca Svobode Griže je-bila ugodna priložnost za oceno minulega dela, hkrati pa tudi priložnost za dogovor delovanja <r tekočem letu. Ugotavljali so, da v okviru Svobode deluje več sekcij, ki so povezane z delom Šolskega kulturnega društva in s sekcijo pri 00 ZSMS Griže.
Ženski pevsia zbor je zelo aktiven, saj ni prireditve v kraju, na kateri ne nastopa, uspešno pa nastopa tudi v drugih krajih. Godba na pihala praznuje letos 100-letnico svojega obstoja. Uspešno nastopa na ra-
V žalski občini ima Bralna značka že dolgoletno tradicijo. Že v letu 1977/78 je tekmovalo po šolah za Cicibanovo in Kajuhovo bralno zanačko 2471 otrok, od tega je osvojilo priznanje 1275 otrok, 1196 pa jih je prejelo značko. Mladi so množično tekmovali tudi v preteklem letu in osvojili pomembne rezultate.
Čeprav so šolske knjižnice zadnji čas boljše preskrbljene s
knjigami, tudi matična knjižnica v Žalcu nabavlja nove knjige in jih pošilja krajevnim knjižnicam za popestritev čtiva. Šolarji si ponekod izposojajo knjige tudi v teh krajevnih knjižnicah.
Za značkarje pripravijo vsako leto srečanje s književniki in ilustratorji.,,Zlati značkarji” pa se podajo vsako leto tudi na ekskurzijo v znane kraje naše literarne zgodovine.
Planinci so 'svoj zimski pohod na Dobrovlje posvetili poznavanju spomenikov NOB na severovzhodni dobroveljski planoti. Zbrali so se v Letušu pred Sulcerjevo hišo, kjer je v nekdanji gostilni vodil prve razgovore o predaji leta 1945 partizanski komisar Ivan IJolničar z generalpolkovnikom Loerom.
Pohodna kolona 276 udeležencev je krenila preko Pod-goija po novi cesti do Forštner-ja in Žgodnika. Tod okoli in na Vrtačah je bil sedež Okrožnega partijskega komiteja za Zgornjo Savinjsko dolino, ki ni bil nikoli izdan. Tuje deloval proti koncu leta 1943 tudi Tone Bole. Od Forštneija je čudovit razgled na Mozirske planine, Mozirje pa leži spodaj v dolini kot na dlani.
Kolona se je ustavila pri spomeniku štirim borcem XIII. brigade Mirka Bračiča, ki so padli leta 1944. Tu je spregovoril Franc Radišek iz Braslovč. Položili so tudi venec planincev—pohodnikov.
Po spodnji poti pod Mandrgo so se napotili proti domu Savinjskih borcev na Dobravljah, kjer je organizator pohoda, Planinsko društvo Polzela, podelilo udeležencem pohoda „izkaznico pohoda“. Ob tej
PRESERJE:
NOV MOST
V Preseiju so dobili nov most čez strugo. Že lani v jeseni se je stari, leseni in dotrajan most podrl, sedaj pa so zgradili novega. Tako novi most preko struge zbližuje Preserje z Ribniškim domom ob ribniku.
priliki so natisnili tudi prospekt pohoda, plakate in posebni našitek.
Vračah so se preko vrha Bezovca, mimo braslovške
Ko so se člani Planinskega društva Zabukovica na rednem občnem zboru soočili z društveno dejavnostjo v preteklem letu, so ugotavljali, da so zadovoljivo opravili zastavljene naloge. Društvo je množično pritegnilo krajane v svoje vrste, saj šteje 1500 članov, mladincev in pionirjev.
V okviru društva delujeta planinski sekciji v Keramični industriji Liboje in Sigmi Žalec, zelo močna skupina planincev pa je še v žalskem zdravstvenem domu in v Društvu invalidov Žalec.
Pionir iz osnovne šole Nade Cilenšek Griže je poročal, da so pionirji lani opravili dve trans-ferzali, in da so obiskali znane kraje iz NOV, lotili pa so se tudi Zasavske planinske poti. Obiskali so tudi Kumrovec in še kaj.
V Grižah so se pričeli pripravljati na proslavo 100-letnice godbe na pihala. Imenovali so odbore, katerih naloga je pripraviti kulturni teden v času od
8.	do 15. junija s sklepno prireditvijo, ki bo ob zaključku tedna. Levji delež pri organizaciji proslav je prevzelo Združenje obrtnikov občine Žalec,
Na nedavni letni konferenci društva upokojencev v Grižah so pregledali lanskoletno delo. Društvo šteje 398 članov, samo lani se jih je na novo vključilo 42. Organizirali so dve proslavi
Na redni letni konferenci tukajšnje organizacije Združenja borcev NOV so sprejeli pomemben sklep, s katerim naj bi zagotovili sredstva za novo spominsko ploščo pri spomeniku padlim borcem in talcev v Rakovljah. Spominska plošča je vredna okoli 70.000 din. Sklenili so, da bi vsi člani Združenja
lovske koče po trasi Savinjske planinske poti v Letuš, vse skozi pa jih je spremljala gorska reševalna služba iz Celja.
B. JORDAN
Kako živijo delavci v obrti:
Mladim
omogočiti
kvalifi-
kacijo
V	žalski občini je zaposlenih pri zasebnih obrtnikih nad 600 delavcev, med katerimi je dobra polovica nekvalificiranih pa tudi osemletke nimajo. Kar težko se je sprijazniti s tem, da je v minulih letih prišlo iz naših osnovnih šol tolikšno število mladih brez končane osemletke in tako ni moglo v uk ali šole naprej.
V	tej smeri se je v zadnjem času velikokaj premaknilo na bolje, za kar skrbita sklad za dopolnilno izobraževanje delavcev in sindikalna organizacija.
Za dopolnilno šolanje 57 delavcev so do konca minulega leta namenih 420 tisoč dinarjev, 140 tisoč din pa je stalo izobraževanje za varstvo pri delu. Delavci so veliko-videli in pridobili tudi na strokovnih ekskurzijah — teh se je udeležilo nad 330 oseb, za kar so porabili 430 tisoč dinarjev. 160 delavcev prejema brezplačno Delavsko enotnost.
V	šolskem letu 1979/80 se je odločilo za dopolnilno izobraževanje precejšnje število delavcev. Predvsem gre za dokončanje osemletke, kar je pogoj, za pridobitev poklica oziroma višje izobrazbe. Osnovna organizacija sindikata za delavce pri zasebnih obrtnikih deluje od leta 1971. O,d 600 zaposlenih jih je včlanjenih v sindikat 400. Sindikat ne drži križem rok, saj delavcem pomaga razreševati stanovanjske probleme ter jih usmerja v razne športne dejavnosti.
V minulih treh letih so za stanovanjsko izgradnjo (stanovanjski krediti) vložili 3,2 milijona dinarjev. Pet delavcev se je vselilo v solidarnostna stanovanja, tri stanovanja bodo vseljiva letos že v prvi polovici leta. Žal se najdejo posamezniki, ki jim ni mar zato, kako se bodo njegovi delavci dokopali do stanovanja.
Graje so vredni primeri, ko delavec prosi za stanovanjski kredit, njegov delodajalec pa ima gluha ušesa za plačilo prispevka za stanovanje. Delavci bi si želeli tudi večje možnosti letovanja. Sedaj teče akcija za nakup večje počitniške prikolice.
Na rob našega zapisa še beseda, dve o osebnih dohodkih. Čeprav so v Uradnem listu že bili objavljeni najnižji OD, ki v Sloveniji znašajo 4300 dinarjev je v naši občini še vedno 32 delavcev prejemalo pod 3500 dinarjev, 60 delavcev pa ni dosegalo OD 4000 din mesečno. Predpis kajpak ne dovoljuje več takih OD.
Lahko bi omenili tudi o ponekod nizkem nadomestilu za mahce. Pted nedavnim so nekateri prejemali od delodajalcev vsega 350 din regresa oziroma 450 dinarjev.
Precej je bilo storjeno tudi za športno udejstvovanje delavcev. V določenih urah lahko telovadijo v telovadnici osnovne šole v Petrovčah ali kegljajo v Žalcu.
Težava je le v tem, ker so delavci razkropljeni po vseh krajih naše občine in tako težko pridejo skupaj.
Ljudje radi hodijo po planinskih poteh
100 let godbe na pihala \
Obračun dela društva upokojencev v Grižah
Nova spominska plošča
Društvo je med letom redno organiziralo izlete in pri tem ni pozabilo na razvijanje tradicij NOV. Člani so se tudi množično vključili v obrambni dan KS Griže in v akcijo NNNP. Društvo bo letos proslavilo 30-letnico svojega obstoja in v tej smeri bodo še razširili množičnost ter usposabljanje članstva, med drugim tudi za ‘orientacijo. Ne bodo pozabili na akcije gorske straže in na vzdrževanje planinskih poti, zlasti še Savinjske planinske poti in na svojo postojanko. Lani so ob pomoči mladine iz Šešč ter teritorialne obrambe napeljali telefon v postojanko, letos pa bi radi napeljali vodovod. Udeležili se bodo tudi raznih množičnih pohodov, med drugim so že bili na Osankarici, na Stolu in Snežniku.
J. F.
pričakujejo pa tudi pomoč Kulturne skupnosti in Zveze kulturnih cftganizacij Žalec. Načrtujejo, da bodo izdali posebno brošuro o delovanju godbe in značko, pripravili pa bodo tudi razstavo; na zaključno prireditev pa so povabili kar sedem godb na pihala.
F. J.
s kulturnim programom, organizirali pa so tudi štiri izlete, katerih se je udeležilo 160 članov. Predlagali so, da se v bodoče pri organizaciji izletov povežejo s krajevno skupnostjo.
borcev NOV prispevali po 100 dinarjev, člani društva upokojencev pa po 50 din. Prispevke za spominsko ploščOy bodo pobirali tudi pri ostalih občanih, saj je sedanja • spominska plošča zelo slaba in dotrajana in si tisti, ki so žrtvovali življenja za našo svobodo, zaslužijo lepšo.	J. K.
J. F.
Veter v vejah Sasafrasa
Dramska skupina DPD Svobode iz Polzele je v režiji Jake Jeršiča uprizorila igro Reneja De Obaldija
\/ntnt* xT arcani* V.oeoGatm	l/nmniliin »n	X -__ ^—I L«i.! J __JI_-_	_1*__... *yl
podobnimi deli še razveseljevali.
Nov aparat za zgodnje odkrivanje raka
Svet za družbenoekonomski položaj žena pri Občinski konferenci SZDL Žalec je zaprosil TOZD Skupne medicinske službe Zdravstvenega centra Celje za informacijo o delovanju aparata za zgodnje odkrivanje raka na dojki. Akcijo zbiranja sredstev za ta aparat so vodili sveti za družbenoekonomski položaj žena pri občinskih konferencah SZDL skupaj s sindikati v celjski regiji.
Da bi kar najširši krog naših žena seznanili o tem, kako aparat deluje in kako lahko žena opravi tak pregled, objavljamo informacijo prestojnika rtg. oddelka prim. dr» Vizjaka.
„Na pobudo zdravstvene službe bivše bolnišnice je bila v sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami celjske regije uspešno končana akcija za nakup rentgenskega aparata za pregled dojk in mehkih delov. O nakupu in prvih mesecih dela s tem aparatom ter o načinu uporabe in delovanju je bila javnost že obveščena.
Ženska dojka spada med tiste organe, ki imajo v človeškem telesu sebi lastno, izredno živahno življenje. V raznih starostnih obdobjih je delovanje tega
organa različno. V , časovnih obdobjih pa nastopajo tudi izrazite spremembe. Te so delno vidne že na zunaj, delno pa so očesu nevidne, pristopne pa so drugim preiskovalnim metodam.
Poleg najrazličnejših obolenj je ženska dojka izpostavljena relativno pogostim zločestim tvorba m. Pravočasnemu odkrivanju teh je bil namenjen nakup omenjenega aparata. Zločeste tvorbe ženske dojke so po svoji naravi izredno nevarne in najbolj zločeste. Boleče pa je, da fatalen konec obolenja prizadene pogosto mlado družino, kar je označeno s svojim močnim in tragičnim socialnim značajem. Lahko rečemo, da novotvorba ogroža družino kot osnovno celico naše družbe.
Borba za odkrivanje in preprečevanje obolenj in zločestih novotvorb dojke je stalna in se izvaja na različnih stopnjah. Predvsem je potrebna širša zdravstvena prosveta žensk, sa-moopazovanje, kot tudi pregledi pi splošnem zdravniku, splošni klinični pregled pri zdravniku za ženske bolezni ali pri specialistu za obolenje dojk, ki opravi pregled dojk z rtg. apara-
Šolarji varčujejo
Minilo je že pet let, od kar smo se vzgojiteljice in predstavniki banke prvič pogovarjali o uvedbi varčevanja v oddelkih naših varovancev.
V začetku smo se odločile, da smoter varčevanja vključimo v vzgojno delo tako, da otroci varčujejo z materialom. Ta oblika varčevanja je zajemala ekonomično porabo paprija, pazljivo rokovanje s knjigami v knjižnih kotičkih, barvicami in drugim materialom, s katerim delajo neposredno otroci Ta oblika varčevanja je še danes prisotna, čeprav sočasno poteka po vseh starejših oddelkih denarno varčevanje.
Pred štirimi leti so se prvi trije oddelki odločili za denarno obliko varčevanja. Oddelki domujejo pod isto streho z osnovnimi šolami in tako so bili vključeni v „Pionirsko hranilnico“. Led je bil prebit in z njim odpravljeni tudi pomisleki, češ, kako naj. varčujejo otroci, ki še denarja prav ne poznajo. Vzgojiteljice so se s starši pogovorile o možnih oblikah varčevanja. Pri večini oddelkov so se odločili za skupno varčevanje, kjer ima vsak otrok svoj hranilnik, vendar se tako zbran denar nalaga na skupno hranilno knjižico oddelka. Ob tem, da koristimo denar za skupne
oglede filmskih predstav, lutkovnih igric, pogostitev mamic ob 8. marcu ter za organizacijo zaključnih izletov,	se	močno
krepi otrokova pripadnost kolektivu.
Prav	tako,	kot	za	obliko
varčevanja in porabe smo se s starši dogovorili tudi o okvirni vsoti in načinu, kako si otrok pridobi	denar	za	vložitev v
hranilnik. Posebno pri tem moramo biti prav pozorni. Denar, ki ga otrok vloži, naj bo le kot prihranek, ki si ga pridobi	tako,	da	se	odpove
sladkarijam, oziroma igrači ob priložnostnih družinskih nakupih ali pa kot darilo, ki ga je otrok prejel od starejših oseb. Le če bomo vztrajali pri takšnih oblikah pridobivanja denaqa za varčevanje, bo zadovoljeno osnovnemu smotru.
Iz cicibanov varčevalcev, ki še res ne poznajo vrednosti denarja, se bodo razvili pravi varčevalci kar pa je tudi naša edina in najpomembnejša naloga pri uvajanju hranilništva.
Za uspešno vodenje hranilništva v starejših oddelkih, so dobile tri vzgojiteljice našega zavoda okrajna priznanja ob lanskoletnem svetovnem dnevu varčevanja.
MARTA ANŽEL
Vključevanje predšolskih otrok v varstvo
Vsako leto se dogaja, da starši zamudijo rok za vpis novincev v vzgojno varstveni zavod Janko Herman Žalec. Zato širše informiramo starše preko Savinjskega občana v zvezi s sprejemom otrok.
Prošnje na izpolnjenem obrazcu ki ga dobite v vsaki naši vzgojnovar-stveni enoti pri tovarišici vodji, sprejemamo do 20. 4. v tekočem letu za naslednje šolsko leto. V začetku meseca maja se sestane v posameznih WE komisija za sprejem otrok, ki jo sestavlja ena tretjina delavcev VVZ in dve tretjini zunanjih članov ter opravijo izbor otrok po pravilniku o vključevanju otrok v WZ Janko Herman Žalec. Lista sprejetih -in odklonjenih otrok se objavi na razglasni deski v vsaki WE od 15. maja tekočega leta dalje. Starši, ki menijo, da izbor otrok za sprejem v posamezno WE ni bil pravilen, imajo pravico do ugovora. Ugovor z utemeljitvijo morajo nasloviti na svet zavoda najkasneje do 31. 5. te-. ko čega leta.
Svet zavoda ugovore staršev obravnava in svoja stališča oz. odločitve pisno poseduje komisiji zai sprejem otrok in staršem do 15. 6. tekočega leta.
Po tem roku vključevanje otrok v WZ za naslednje šolsko leto ni več
torn, ultrazvokom ali infrardečimi žarki. V tretjo skupino pa spadajo že invazivne preiskave, kjer se odstrani košček tkiva, ki se natančno prouči. Razvidno je, da imamo vrsto različnih preiskav, ki jih uporabljamo vsako posebej ob določenem namenu. Zaradi načela „najprej nič škoditi“ se v diagnostičnih postopkih poslužujemo najprej zgoraj navedenih preiskav. Rentgenske preglede, ki v manjši meri že ogrožajo prebivalstvo, opravljamo le po predhodnih kliničnih pregledih, Id pa morajo biti ob takšnem rentgenskem pregledu obvezno priloženi. 0,b dvomljivem ali pozitivnem rtg pregledu se preiskava razširi, v končni fazi pa pristopimo k obsevalnemu ali operativnemu načinu zdravljenja.
Omenjeni aparat se nahaja v rentgenskem oddelku, enota I. TOZD Center skupne medicinske službe Zdravstvenega centra v Celju. Dnevno opravimo dva ali več preiskav dojk. Za preiskavo dojk mora žena opraviti predhodne splošne preglede, pri zdravniku ginekologu ali onkologu, ki napoti ženo na rentgenski pregled dojk, zdravniku radiologu pa sporoči svoja opažanja. Žena lahko pride na pregled med enim in drugim mesečnim perilom, kajti le takrat so možni zanesljivi rezultati.
Sam rentgenski pregled je dokaj zamuden in traja približno eno uro. Je pa tudi zelo drag zaradi uporabe in obdelave posebnih filmov, prav zaradi tega ne moremo opravljati sistematskih pregledov dojk, ki pa bi bili zaradi ionizirajočega sevanja nedopustni.
Zaključimo lahko, da ves čas od nakupa aparata opravljamo rentgenske preglede dojk po splošno priznanih medicinskih načplih. Žene praviloma naročimo, čakalne dobe za pregled ni, razen, če se žena nahaja v ta-
kšni fazi menstrualnega ciklusa, da mora zaradi tega priti na pregled čez en ali več tednov.“
Svet za družbenoekonomski položaj žena
STRELSKA DEJAVNOST NA NAŠEM OBMOČJU
V prvih treh mesecih letošnjega leta je bila dejavnost strelskega športa precej razgibana. Člani, članice in mladinci strelskih organizacij so se temeljito pripravljali na družinska tekmovanja, na katerih so si najboljši pridobili pravico do nastopa na zbirnem tekmovanju za občinsko prvenstvo Zlate puščice.
Zbirno tekmovanje za Zlato puščico je bilo v začetku marca v Libojah. Udeležilo se gaje 40 tekmovalcev in tekmovalk, le 10 pa se jih je uvrstilo v izbor za občinsko tekmovanje Zlate puščice. Med njimi je bila tudi tekmovalka.
Občinskega strelskega tekmovanja za Zlato puščico 80 se je udeležilo torej devet tekmovalcev in ena tekmovalka. Zlato puščico 80 je osvojil Albin Marinič, član strelske družine Liboje s 530 krogi. Drugi je bil Franc Kotnik, član strelske družine Griže s 25 krogi, tretji pa Alojz Klovar, član strelske družine iz Šempetra s 520 krogi. Presenetljivo dobra je bila Leopoldina Zagoričnik, članica strelske družine iz Šempetra, saj sé je s 505 krogi zelo približala najboljšim strelcem in je v bodoče računati nanjo kot na zelo perspektivno strelsko tekmovalko.
Dne 22. marca 1980 bo organizirano republiško tekmovanje za Zlato puščico 80 v Kopru. Občinsko strelsko zvezo iz Žalca bodo pa tem tekmovanju zastopali: Marinič, Kotnik, Grešak, pa tudi Zagorični-kova. Vsem želimo veliko uspehov in športnega užitka.
JOŽE GRAČNER
Šolsko kulturno društvo Prebold
možno, razen, če kdo od staršev, katerih otrok je bil sprejet, mesto odpove ali če oddelki po WE še niso polno zasedeni. Med šolskim letom se otroci vključujejo le, če se kakšno mesto izprazni. V takem primeru sprejmemo otroka ki ima za sprejem največ pogojev, in ki od ustreza starostni stopnji oddelka, kjer je mesto izpraznjeno. Število otrok po oddelkih se ravna po pedagoških in zdravstvenih normativih zavoda za šolstvo SRS. Enote vzgojno varstvenega zavoda Janko Herman Žalec se nahajajo v naslednjih krajih: v Žalcu 3 enote, Petrovčah, Levcu, Libojah, Vinski gori, Grižah, Preboldu, Vrbju, Šempetru, Orli vasi, Polzeli, Braslovčah in Vranskem.
Morda ni odveč, da obvestimo starše tudi o uresničevanju 80-urne-ga programa za vse 5-letne predšolske otroke, ki niso zajeti v VVZ. To je tako imenovani „potujoči vrtec”. Potujoči vrtec izvajamo en del jeseni in en del spomladi po določenih krajevnih skupnostih, predvsem tam, kjer ni rednih oddelkov WZ. Potujoči vrtec vodijo vzgojiteljice popoldne - po svojem rednem defa vnem času.
DANICA GRABNER WZ Žalec
Da je šolsko kulturno društvo v osnovni šoli Slavka Šlandra v Preboldu eno najmnožičnejših v kraju, ni pretirano rečeno. Člani društva so prav vsi učenci od 1. do 8. razreda. Društvo pa je istočasno tudi sekcija DPD Svobode Prebold.
In če smo zapisali, da je društvo številčno najmočnejše, lahko z veseljem pripišemo, da je tudi eno najdelavnejših. V,okviru celodnevne šole so organizi rali različne interesne dejavnosti na kulturnem področju, ki se delijo na nižjo in višjo stopnjo. Najmlajši se srečujejo v pravljičnem, likovnem, recita-cijskem, ritmičnem in lutkovnem krožku, poleg tega pa pridno vadijo v oddelku glasbene šole (dislociran oddelek Glasbene šole iz Žalca), godbi na pihala in orfovem instrumentariju, učenci višjih razredov pa svojo ljubiteljsko dejavnost prav tako povezujejo v recitacij skem in dramskem krožku, folklorni skupini, pevskih zborih in orfovem instrumentariju. Vključeni so tudi v gledališki abonma, poleg naštetih dejavnosti izdajajo v okviru literarno—novinarskega krožka 2 x letno tudi šolsko glasilo Veseli veter. Skupine enih in drugih se uspešno udeležujejo različnih tekmovanj, srečanj in revij v občini. Posebnost tega ŠKD je tudi v tem, da dramski krožek vsako leto naštudira mladinsko igrico, s katero se predstavi tudi staršem in ostalim šolam v občini; seveda pa svoje delo prikažejo tudi na
reviji, kjer so bili deležni že lepih ocen.
Ob vsej tej bogati in razgibani kulturni dejavnosti ne moremo mimo šolske knjižnice, ki ima okrog 6.000 knjig in vsi učenci so njeni stalni bralci, med njimi okrog 250 takšnih, ki tekmujejo za Kajuhovo bralno značko.
Verjemite, skoraj vedno, ko. greš mimo šole, slišiš na cesto igranje klavirja in drugih instrumentov, slišiš prijeten glasek, ki prepeva, slišiš, da učenci niti ob večernih urah niso utrujeni. Ob tem pa je treba še posebej poudariti, da si je brez njihovega sodelovanja težko zamisliti kakršnokoli prireditev, ki jo pripravijo v Preboldu.
Ce zapišemo ob koncu že kar nekam izrabljeno frazo „še bi lahko naštevali“, potem to v tem primeru ni le zgolj fraza: Kje so vsi uspehi, vse pohvale, kje so izredna doživetja, s katerimi se srečujejo, kje so vsi tisti, ki poleg „zagnanih“ učencev vodijo in usmerjajo ..., Eno pa bo držalo : kulturni utrip ŠKD v Preboldu je zagotovo odraz prizadevnosti tov. Ide Završniko-ve, mentorice društva, ki zna v to dejavnost pritegniti množico mladih in tudi tistih, ki vodijo posamezne interesne dejavnosti. To pa lahko stori samo človek, ki dobro pozna svoje delo, ki ljubi mladino, čuti z njimi in jim hoče dati tisto, brez česar bi bili siromaki: kulturo. In Za-vršnikova to brez dvoma prav dobro zna.
Dimnikarja Matjan in Tibor
Primite se za gumb, dimnikarja!
„Glejte, dimnikarja!“ < je vzkliknila ženica v Malih Braslovčah in se brž prijela za gumb m jopi. ,J)imnikar prinaša srečo, “ je rekla. Mlada dimnikarja sta se nasmihala njeni pripombi, in ker sta tega dne ometla že vse dimnike v vasi, sta bila pripravljena poklepetati
Marjan je doma iz Krapine, Tibor pa je preživljal otroška leta v Šalovcih na Goričkem v Pomurju. Sqdaj sta Žalčana in gospodinjam v Savinjski dolini od zore do mraka ometata dimnike in štedilnike, če je treba, pa se lotita tudi industrijskih dimnikov. Delo ju veseli in rekla sta, da še kar dobro zaslužita. Delo je bolj težavno kot ne in črna sta, vendar ju saje še malo ne motijo. Ko se zvečer okopljeta, sta čedna fanta.
„Dimnikarski poklic sem vzljubil že kot otrok. Spomnim se, kako smo kratkohlačniki tekali po vasi za dimnikarjem. Že takrat sem se odločil, da se bom izučil za dimnikarja, kar sem pozneje tudi storil Povem vam, da mi ni žal in za nič ne bi zamenjal svoje dimnikarske naprave za svinčnik v pisarni. “	^
Tudi Tibor je zadovoljen z delom in zaslužkom, jezi ga le, da bi posamezni sitne-ži dimnikarju najraje zapahnili duri, češ, kaj je treba pometati dimnike. A. se hudo motijo, kajti neočiščeni dimnik lahko povzroči požar. Š? sreča, da so to zgolj posamezniki, in da je največ
takih, ki dimnikarja lepo sprejmejo in mu po opravljenem delu tudi ponudijo kozarec pijače.
Dimnikar pri delu marsikaj doživi. Mgrjan se je spomnil, kako ga je nekoč gospodinja zaprla v dimnik (zaklenila je podstrešje) in odšla po vasi. Tq ni storila nalašč, le pozabilla je. Ujet na podstrešju je Marjan klical sosede, vendar ga je rešila šele gospodinja, ko se je vrnila domov. Marjan ji ni zameril, saj je vedel, da tega ni storila namenoma.
Tibor pa je dejal, da je nekajkrat tudi že med sajami na dnu dimnika odkril klobaso, ki se je skotrljala s klina v dimnici. Dimnikar, ki skozi vse leto ometa dimnik, prinese ob novem letu domačim koledar, gospodinja pa se odkupi s klobaso. Tq je lepa navada na Slovenskem, ki še vedno velja.
Marjan in Tibor dnevno obredeta do 30 domačij in ometeta dimnike. Njuna delovna organizacija je v Ravnah, v Žalcu pa imajo enoto z devetimi dimnikarji in upravnikom. Kar dobro se razumejo. Na rob bi še zapisali, da imajo dimnikarji zaradi težkega dela benificiran staž in tako je tudi prav.
Kdo pa je še videl starega dimnikarja, ki bi lahko plezal po dimnikih?
Pa zdravo Marjan in Tibor!
Tk. A,
J
t----------------\
Ceste in komunala v letu 1980
Samoupravna komunalna interesna skupnost , ki so jo delavci in občani naše občine ustanovili, da bi v njej reševali in usklajevali zadeve na področju cest in komunale, prehaja že v peto leto svojega uspešnega delovanja. Pred nekaj dnevi so delegati obeh zborov skupščine sprejeli tudi program dela za letošnje leto.
Ing. F. Radišek
Izhajajoč iz načrtov krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela in ob upoštevanju zapletenih gospodarskih gibanj ter usta-litvenih naporov skuša sprejeti program reševati najnujnejše probleme in na svojem področju zagotoviti čim bolj enakomeren razvoj celotne naše občinske skupnosti.
In kaj nam prinaša?
Lokalne ceste naj bi kot doslej urejali z združevanjem sistemskih sredstev z namenskimi sredstvi OZD in napori KS in občanov. Tako bi poleg skromnega rednega vzdrževanja izvedli tudi modernizacijo nekaterih cestnih odsekov, kot npr.: v Libojah,Griže - Za-bukovica, Matke — Zahom, Ponikva - Podkraj, Letuš — Dobrovlje, Tabor — Dol, Podvin — Dobrič, Prebold
—	Toplišek in še nekatere. S sodelovanjem občine Velenje bi obnovili cesto Letuš
—	Rečica, ob sodelovanju Območne vodne skupnosti pa bi zgradili inundacijo in most čez Lavo v Kasa zah. Urejanju cest v KS Gotov-lje, kjer bomo letos praznovali občinski praznik, se posveča posebna pozornost.
Pri zadovoljevanju skupnih komunalnih potreb naj bi v letu 1980 zagotovili primemo vzdrževanje ulic in nekategoriziranih cest, nekaj teh pa bi tudi obnovili. Nadaljevali bi s postopnim urejanjem avtobusnih postajališč in prometne signalizacije. Omogočeno bo primemo vzdrževanje javne snage in zelenih površin v naseljih, kar bo ob izvajanju ostalih akcij za urejanje okolja postopno privedlo
do izboljšanja pogojev za bivanje. Predvideva se tudi saniranje „divjih” odlagališč odpadkov, vzdrževanje železniških prehodov in delno pokrivanje stroškov javne razsvetljave.
V programu je podrobno obdelano tudi urejanje cestnih povezav višinskih domačij z dolino. Solidarnostna akcija, v kateri bodo vsi zaposleni že četrto leto združili svoj enodnevni zaslužek, je osnova za širše združevanje sredstev in dela. Predvideno je, da bo letos dobilo cestno povezavo skupno 86 domačij v KS Prebold, Šešče, Šempeter, Griže, Liboje, Gotovlje, Tabor, Vransko, Ponikva, Andraž, Galicija, Vinska gora in Braslovče.
Višina sredstev, ki naj bi jih letos združili za urejanje oskrbe občanov s pitno vodo, kaže, da se bodo tega perečega problema le pričeli odločneje lotevati. Posebej velja omeniti, da bodo letos zaključena, že v preteklem letu začeta, dela na Polzeli in v Taboru. Vodovodno omrežje bo doseglo Male Braslovče, Obramlje, Zgornje Gorče, z deli se bo začelo tudi v smeri Kal in na Dobrovljah. Obsežna dela bodo opravljena tudi pri obnovi vodovoda Žalec na odseku v Libojah.
Program izgradnje primarne kanalizacije in čistilnih naprav je v letošnjem programu Samoupravne komunalne interesne skupnosti sorazmerno skromen, ker bo združevanje sredstev po samoupravnem sporazumu o financiranju komunalne dejavnosti začelo potekati šele v letu 1981. Letos zbrana sredstva naj bi namenih predvsem načrtovanju in ostalim pripravam na gradnjo sistema kolek-torjev in osrednje čistilne naprave.
Na izvedbo ambiciozno zastavljenega programa bodo nedvomno delovali v uvodu omenjeni vplivi, pa tudi velika zavzetost občanov, da z združenimi silami v okviru realnih možnosti uredijo največ, kar.se v danih pogojih urediti da.
Ob tem velja še posebej omeniti, da so delegati skupščine Samoupravne komunalne interesne skupnosti na isti seji soglasno sprejeli tudi program varčevalnih in ustalitvenih ukrepov, ki bo tudi prispeval k uspešnemu razvoju cest in komunalnih dejavnosti v naši občini.
F. RADIŠEK
Pogostitev
najstarejših
krajank
Na Polzeli so tudi letos kljub stabilizacijskim ukrepom skromno pogostili najstarejše krajanke za osmi marec. Tako, kot vsa leta nazaj, je bilo tudi to srečanje prisrčno in so žene odhajale s prijetnimi občutki, da niso pozabljene.
T. A.
Pogostitev žena za osmi marec na Polzeli
Hudo je biti nepismen
Pred nekaj meseci. Stojim v lokalu podeželste trgovine v vrsti in čakam, da se prerinem do blagajne. Po zabojih kisle vode šari kakšnih šestdeset let stara ženska. Kar naprej dviguje steklenice in sprašuje prodajalko: „Saj je to Donat, ne? ” Vzame drugo steklenico in ponovi vprašanje. „Preberite!” se razburi prodajalka. „Ko pa nimam očal,” se opravičuje. „Nimate očal,” se posmeje prodajalka, „brati ne znate!” Sežem v drug zaboj in ji ponudim steklenico: „Tale je prava!” Plačala je in odšla, v trgovini pa od ust do ust: „Reva, nepismena je!” ‘
Gostilniška soba. Sedim in srkam svoj dva deci. Prisede nizek, a' čokat možak. Nasmejan, zgovoren. Kmalu se zapleteva v njegovo življenje. Iz hrvaškega Zagorja je doma. V Savinjski dolini je polnih 25 let. Ima jih že nekaj čez petdeset. Ima družino, odrasle otroke, ki so že izučeni. Oba z ženo pa nepismena. Samo podpis in še kakšen naslov, nič več. „Saj se mi posmehujejo v podjetju in obema pa otroci doma. Pa kaj hočeva, za šolo sva zdaj prestara. Samo, da so roke zdrave, pri krampu in lopati ne rabim abecede
Vstopi. Vsa plaha in nemirna. Blizu petdeset jih ima. Ne
upa z besedo na dan. Pomagam ji: „Kar sedite in povejte, kaj vas teži!” čez čas začne: „Zaradi stanovanja gre. Saj ga imam, toda predaleč od podjetja in bolehna sem preveč. Sinek hodi v tretji razred in ima predaleč v šolo. Za oba- bi se spremenilo, če bi dobila stanovanje v solidarnostnem bloku. Lepo vas prosim, napišite mi prošnjo!”
Napišem in v prošnji je en sam velik PROSIM. Ponudim ji prošnjo in rečem: „Preberite.” Brani se: „Kar vi podpišite.” Dobro, preberem. Nato: „Podpišite!” Zopet tiha prošnja: „Kar vi podpišite.” Na obrazu nemir, strah, telo drhti. Predno odide, tiho prizna: „Veste, nisem hodila v šolo, vedno sem bila bolehna. Oprostite.”
Bolehna. In vendar že 25 let stoji za strojem!? d. KUMER

Razstavljala je Darinka Pavletič—Lorenčakova
POPRAVEK
Zgodi se, da nam kakšen-krat zagode tiskarski škrat. Tako smo v januarski številki na zadnji strani v poročilu „Nista imela srca za psa čuvaja” pomotoma objavili kraj Prekopa in ne Podvrh, kot se naselje pravilno imenuje.
V obvestilu našim pregnancem na 2. strani februarske številke pa gre za medvojne in ne predvojne izgnance. Prizadetim se opravičujemo.
Uredništvo
Savinov razstavni salon Žalec je letošnje praznovanje mednarodnega dneva žena obeležil s kvalitetno razstavo likovnih del akademske slikarke Darinke Pavletič—Lorenčakove, ki živi in ustvarja v Celju. •
Razstava je bila odprta do
15.	marca. O priljubljenosti
MLADI PRISKOČILI NA POMOČ
Mladinci osnovne šole Griže so s prostovoljnim delom pomagali pri razlaganju opeke, namenjene prekrivanju strehe na domu Svobode v Grižah. Mladi so razložili 12.000 komadov opeke.
Doc. dr. mag. Janez Kraševec
Varujmo svoj sluh!
Menijo, da je okvara sluha zaradi ropota po 12 do 14 letih delovne dobe v ropotu že maksimalno izražena in napreduje še v obliki starostne na-glušnosti. Ko govorimo o ropotu, kot vodilnem dejavniku slušne okvare, moramo poudariti borbo za utišanje proizvodnih strojev, izolacijo tal in sten, predelnih sten med posameznimi povzročitelji hrupa. Uporabljamo snovi, ki zvok vpijajo, skrbimo za primeren izbor tako izolacijskih, kot gradbenih materialov. Pri osebni zaščiti pa uporabimo ušesne čepe iz posebne „švedske” vate, plastike, gume. S tem dosežemo zmanjšan vpliv ropota na sluh do 20 db tudi pri ropotu v okolju nad 100 db. Pri tem pa moramo upoštevati nekoliko zmanjšano možnost kontakta ž okolico, ko imamo zamašena ušesa, kvaliteto čepov, primerno vzdrževanje
teh čepov in vate ter sluhovor dov, komoditeto tistega, ki jih uporablja, pa tudi ekonomič-
nost teh pomagal, saj so zelo poceni. Bolj kompletna, pa tudi manj. privlačna, pa je nošnja ščitnikov za sluh v obliki na-glušnikov, ki jih vidimo pri delavcih na letališčih. S temi zadušimo ropot, ki prihaja v naša ušesa do 30 db. Poznamo j» tudi zaščitne čelade, ki praktično ne zaščitijo le ušesa, temveč celo glavo.
Toliko o nekaterih preventivnih ukrepih.
Ne morem pa mimo medicinskih ukrepov preprečevanja slušnilrokvar in zdravljenja kot: vitaminska terapija, pospeševanje krvnega ohtoka skozi prizadeto notranje uho, regeneracija slušnega živca, boljše preskrbe slušnega organa s kisikom, odstranitvijo vseh oto-toksičnih snovi v hrani, pijači in okolju itd. Seveda, da ima popravljanje našega sluha tudi moderne tehnične prijeme V moderni elektroniki, v obliki slušnih aparatov, imenovanih amplifikatorji. Obstoje v obliki žepnega aparata pri močnih
oglušelostih, pa do zaušenih aparatov, tudi v, obliki lasnih sponk, v obliki očal in ušesnega vtiča.
Na koncu nekaj o škodljivosti ropota na psihofizično kondicijo. Ropot lahko povzroči občutek nemira, glavobol, nespečnost, 'organske težave z želodcem in prebavo, pa celo depresijo. Privede tudi do napak pri delu, do poškodb zaradi nepazljivosti, slabše kvalitete proizvodov. Tudi težave z ožiljem in srcem lahko vzrok v neprimernem ropotu. Tako so registrirali zvišano produktivnost tkalcev ob zmanjšanju ropota od 96 na 80 db. Pri izboljšani zaščiti pisarniških prostorov so se celo strojepisne napake zmanjšale za 29 %, pri računalniškem delu pa kar za 53 %. Zato je potrebno še mnogo napora s strani urbanistov, varnostnih inženiijev, tehnologov in ergonomov in seveda samih delavcev za zmanjšanje in odpravljanje te že stare a sodobne nadloge.
slikarje Darinke Pavletič-Lo-renčakove med ljubitelji likovne umetnosti v naši občini priča visok obisk, saj si je razstavo ogledalo preko 400 obiskovalcev, med njimi tudi veliko mladih.
Taborniki ocenili delo
Nedavna letna volilna konferenca Zveze tabornikov občine Žalec je ob ugodni oceni dosedanjega dela sprejela letošnji delovni program.
Ugotavljali so, da je taborniška dejavnost v občini močneje zaživela in se razmahnila. V minulem letu so taborniki odredov Zelenega zlata iz Žalca, Temnih logov iz Griž, Izpod zelenih Dobrovelj iz Braslovč, Savinjske rože iz Polzele, Izpod partizanskega vrha iz Prebolda in drugi aktivno sodelovali v akciji Taborniški zbor — NAŠ POZDRAV TITU ter izvedli več uspešnih pohodov.
Preboldčani so izpeljali akcijo Ilegalec, po vseh odredih pa so pripravili letne konference ter izvolili nova vodstva in zastavili naloge za tekoče leto.
Pogovorili so se tudi o problemih, ki jih tarejo. V lanskem letu so pridobili pisarno, skladišče ni primerno, saj je v njem propadla skoraj vsa oprema, kar je velika škoda. Tudi potrebnih kadrov za delo ni.
Novo vodstvo si bo prizadevalo razrešiti naštete in druge probleme, pri čemer pričakujejo pomoč skupnosti Zveza tabornikov bo med letom organizirala več akcij, med najvažnejšimi bodo taborniški mnogoboj za medvedke in čebelice v Preboldu, udeležba na pohodu po poteh partizanske Ljubljane in še nekatere akcije.^
S. A.
Pet let uspešnega dela
Do nedavnega je malokdo vedel zanje, vendar letos praznujejo že peto obletnico ustanovitve karate sekcije pri TVD Partizan
Jože Hudovernik
v Žalcu. Lani so kot organizatorji republiškega prvenstva za mladince vzbudili pozornost, saj je ravno na tem prvenstvu njihov član Jože Hudovernik iz
Ložnice pri Žalcu postal republiški prvak v težki kategoriji. S to uvrstitvijo si je zagotovil nastop na državnem prvenstvu, kjer je zasedel odlično tretje mesto.
Sekcija šteje že 50 aktivnih članov. To so mladi fantje in dekleta, ki jih vodi ustanovitelj sekcije Silvo Marič. Kot mojster karateja, nosilec črnega pasu, uspešno vodi treninge članov, aktivnih tekmovalcev, pa tudi začetnikov, ki so se v sekcijo šele vključili. V okviru sekcije deluje tudi pionirska skupina. Trenutno ima sekcija dva mojstra, nosilca črnih pasov, dva rjavih pasov, ostali pa so modrih in nižjih pasov, ge vodijo trije inštruktorji opravljenim izpitom tečajev v Rovinju.
Tekmovalci Karate sekcije Žalec se udeležujejo vseh meddruštvenih tekmovanj v republiki. Uspešni so predvsem že omenjeni tekmovalci: Marič, Hudovernik in v ženski ekipi Žuževa, ki je edina članica že od ustanovitve sekcije, in je nosilka rjavega pasu I.KYU.
Pogojev za treninge nimajo najboljših, zato menijo, da bi z izboljšanjem le-teh postali še uspešnejši. Prvo večje tekmovanje, ki ga pripravljajo, bo člansko prvenstvo v novi telo-
vadnici osnovnošolskega centra v Žalcu, kjer bo pokazalo svoje veščine sedem tekmovalcev. Prizadevnim tekmovalcem in
Čeprav občinski odlok prepoveduje onesnaževanje cest in javnih poti, ga krajani povsod ne spoštujejo. Tako smo te dni fotografirali na krajevni cesti Topo vij e cele kupe nanesene zemlje. Cesta je bila na tem
NAŠA BESEDA ŽE PETIČ
OK ZSMS bo skupno z Zvezo kulturnih organizacij, kot strokovnim svetovalcem in pod pokroviteljstvom OKS Žalec že petič zapovrstjo organizirala revijo NASA BESEDA. Svojo ustvarjalnost bo pokazalo preko dvajset 00 ZSMS. Tudi letošnje leto lahko sklepamo, da bo naša revija ena najmnožičnejših kulturnih akcij. 0 kvalitetni plati pa bomo zapisali kaj več po reviji, ko bodo svojo oceno podali selektorji. Najboljše skupine se bodo namreč udeležile področnega srečanja NAŠA BESEDA, ki bo tudi v naši občini. Predstave občinske revije bodo potekale v Preboldu, Šempetru in na Vranskem, področno revijo pa bo gostila Polzela.
Organizatorji so se dogovorili, da bo občinsko srečanje kulturnih skupin 00 ZSMS potekalo v času od 7. do 13. aprila. Najboljše predstave cele regije pa si bomo na Polzeli lahko ogledali teden dni kasneje.
mestu zaradi dežja hudo spolzka in nevarna za vozila, ki bi lahko zdrknila v globoko grapo.
Cestišče je onesnažil orač F. S. iz Šentruperta, ki se bo tudi moral za tak malomaren odnos zagovarjati. Vse tudi kaže, daje s plugom zadel cev kanalizacije.
Takole je izgledala asfaltirana cesta ob našem obisku
BRASLOVČE:
RAZŠIRITEV
PARTIZANKE
V srednjeročnem planu imamo tudi razširitev in modernizacijo ' Partizanke, ki vodi ' iz Letuša na Dobrovlje. Že lani je SKIS nakazal sredstva za ureditev izogibališč. Dela so že v
Kegljaški klub v Žalcu je začel organizirano delovati že leta 1959. Ustanovili so ga privrženci kegljanja, ki so se s tem športom rekreacijsko ukvarjali na »koliških kegljiščih, Že pred
BREZPLAČNA
PRAVNA
POMOČ
Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije Žalec organizira z mesecem aprilom 1980 za člane osnovnih organizacij sindikata brezplačno pravno pomoč z dajanjem pravnih nasvetov pa tudi sestavljanjem vlog v zvezi z uveljavljanjem na podlagi dela pridobljenih pravic.
Pravna pomoč bo organizirana v prostorih Občinskega sveta Zveze sindikatov Žalec (vhod z dvorišča za banko) enkrat tedensko in to vsako sredo od 14. dQ 16. ure (od 2. 4.1980 dalje).
Pri dajanju pravne pomoči bodo sodelovali tudi zunanji strokovnjaki - diplomirani pravniki s pravosodnim izpitom.
Silvo Marič
vsem članom Karate sekcije Žalec želimo obilo uspehov pri delu in dobre uvrstitve na tekmovanjih.
J. M.
Je pomislil na posledice, ko je s traktorskim plugom obračal na cestišču? in ko je končal oranje, se mu ni zdelo vredno cestišče počistiti. Tako onesnaženo cestišče smo fotografirali dva dni po opravljenem oranju.
Lz.
teku. Postopoma pa se bo v petih letih trasa Partizanke razširila in asfaltirala v širini štirih metrov.
Cesta je za Dobrovlje zelo pomembna, predvsem za Dom borcev in izletnike, v načrtih pa imajo tudi kmečki turizem.
J. K.
ustanovitvijo kluba je bilo kegljanje razvito v sindikalnih podružnicah v večjih delovnih organizacijah. To je bila torej podlaga, na kateri je začel delovati klub.
Največji problem je predstavljalo lastno kegljišče, ki so ga začeli graditi udarniško na lokaciji sedanje tovarne Juteks. Ker je bila nadaljnja gradnja prepovedana, so dobili dovoljenje, da si kegljišče uredijo v prvem nadstropju stavbe, namenjene garderobam in klubskim prostorom v športnem parku. Minilo je precej let, preden so s pomočjo delovnih organizacij dokončali gradnjo in opremili kegljišče.
Ob dobrih pogojih za delo rezultati niso izostali. Že leta 19^0 je imel klub moško in žensko člansko ekipo in moško mladinsko ekipo. Že v prvem letu so bili člani na tekmovanju celjske podzveze drugi, naslednje leto pa prvi in so si tako
zagotovili vstop v republiško ligo. Leta 1972-75 so bila najuspešnejša v delovanju kluba.
V klubu so zrasli tekmovalci: Ludvik Kačič, Vera Naprud-nik-Rakita, Slavko Tomažič, Martina Goršek, Vida Bizjak, Jožica Privšek in drugi, ki so osvajali pomembna mesta na republiških in državnih prvenstvih. Velik pomen dajejo delu z mladimi in starejšimi člani.
Mladinci so bili 1974. leta republiški prvaki in četrti na državnem prvenstvu, starejša člana Drago Markovič in Vlado Birsa pa sta bila 1972 republiška prvaka v parih. Tako klub, kot nekateri člani, so bili vč-krat ocenjeni za najboljše v občini Žalec.
Svoj jubilej je kegljaški klub proslavil delovno. Organizirali so turnir za člane, članice in mladince s tistimi ekipami, s katerimi že od vsega začetka sodelujejo. S priznanji in plaketami so se zahvalili najzadužnejšim članom za dolgoletno delo, pripravili pa so tudi lično serijo značk in brošuro, v kateri so zajeli delo kluba od ustanovitve do danes.
K. MARKOVIČ
Šah: Pokal Maršala Tita
ŽALEC: KONCERT V VARAŽDINU
Moški pevski zbor iz Žalca bo v kratkem gostoval v Varaždinu. Tako bodo vrnili obiska moškemu pevskemu zboru obrtnikov iz Varaždina, kije v Žalcu pripravil samostojni koncert Tako se razvijajo in poglabljajo stiki med obema občinama Varaždina in Žalca. Ob tej priliki se bodo srečali na delovnem in športnem področju tudi predstavniki združenj obrtnikov obeh občin.
ŽAI FC-
PRIZADEVANJA ZA JAVNO RAZSVETLJAVO
Občani naselja Poreber v Žalcu si že dolga leta prizadevajo za ureditev javne razsvetljave. Letos se jim bo želja končno uresničila. Z lastnimi prispevki in s pomočjo krajevne skupnosti so zbrali potrebna sredstva. Imenovali so režijski odbor, ki bo skrbel za izvedbo te naloge. Poudariti pa velja tudi prizadevnost občanov tega naselja pri urejanju nasadov in zelenic, saj velja, da je med najlepše urejenimi v Žalcu.
ZBIRANJE PRISPEVKOV ZA VODOVOD
Pričeli so z akcijo zbiranja prispevkov občanov za napeljavo vodovoda na relaciji Preserje—Male Braslovče, ki bodo dobili vodo iz Zakla in na relaciji Obramlje—Zgornje Gorče, kjer bodo dobili vodo iz Letuša. Komunalno podjetje je že trasiralo glavni vod vodovoda, sedaj pa nabavljajo material za sekundarne vode. Akcija je bila že dolgo nujno potrebna, vendar prej ni bilo finančnih sredstev.
ADAPTACIJA
ŠOLE
V letošnjem letu je predvidena v Braslovčah adaptacija stare osnovne šole. Predvidoma naj bi bil v spodnjih prostorih otroški vrtec, v zgornjih pa družbenopolitične organizacije. Ker pa smo v letu stabilizacije in nam primanjkuje finančnih sredstev, bomo v letošnjem letu skupno s Samoupravno interesno skupnostjo za otroško varstvo obnovili le streho, da stavba ne bo propadala, če pa bodo sredstva zadoščala, bomo obnovili tudi fasado.
J. K—
V Šempetru je bilo ekipno tekmovanje za Pokal Maršala Tita. Nastopile so tri ekipe šahovskih klubov iz Šempetra, Polzele in Žalca; V prvem srečanju so šahisti Žalca premagali šahiste iz Šempetra, ti pa so v
naslednjem srečanju premagali šahiste Polzele. V finalnem srečanju so Žalčani premagali pol-zelske šahiste z rezultatom 4:0 in si s tem zagotovili udeležbo v nadaljnjem tekmovanju, ki bo v kratkem v Celju.
Invalidi Žalca v Sevnici
V Sevnici se je končalo republiško brzopotezno šahovsko prvenstvo slovenskih invalidov.
Sodelovalo je enajst ekip. Prvo mesto so osvojili invalidi—šahisti iz Slovenj Gradca s 30 toč
kami, drugi so bili Pirančani s 25,5 točkami, tretji pa šahisti Žalca s 25 točkami. V ekipi Žalca so sodelovali: Jože in Marko Ranzinger, Anton Leskovšek in Jože Grobelnik.
JOŽE GROBELNIK
Zvezna razstava psov vseh pasem
Žalski kinologi praznujejo letos že peto obletnico ustanovitve, včlanjenih pa imajo že 200 članov. Po uspešni tekmovalni in društveni aktivnosti v lanski sezoni, načrtujejo v letošnjem letu različna tekmovanja doma in v tujini, tesneje pa se želijo povezati s teritorialno obrambo in civilno zaščito. V ta namen bodo poslali že ta mesec deset svojih članov na lavinski tečaj na Komni, ki ga organizira Gorska reševalna zveza Slovenije in Center za šolanje službenih psov pri RSNZ Ljubljana.
Pričeli pa so tudi že s šolo za pse. Zaradi velikega zanimanja so morali šolo deliti v dve skupini, ki vadita trikrat tedensko, vse to pa kaže, da želi vedno več lastnikov imeti šolane pse. Letos v juniju bo društvo organiziralo mednarodno tek-movanjesšolanih psov v Žal cu. Iz leta vieto pridobivajo tovrstna tekmovanja nove pristaše, kar pa je organizatorjem v spodbudo pri nadaljnjem delu.
Kinološko društvo Žalec boicot prvo večjo prireditev letos organiziralo 6. aprila v soorganizaciji s kinološkimi društvi iz Celja, Slovenske Bistrice, Trbovelj in Velenja Zvezno CAC — YU razstavo psov vseh pasem. Razstava bo ves dan na stadionu v Žalcu. Prijavljenih je že veli-
ko različnih pasem psov iz vse domovine, pa tudi iz Italije in Avstrije.
Za razstavo v Žalcu so se zanimali tudi kinologj iz Češke. Rok prijave je do 25. marca.
Nuška Sergo, lanska republiška prvakinja in drugouvrščena na evropskem prvenstvu na Dunaju s psom Po-luxom.
Organizatorji razstave vabijo na ogled razstavljenih psov v nedeljo, dne 6. aprila, na stadionu v Žalcu. Pripravili bodo tudi značke in nalepke Kinoloških društev — organizatorjev razstave.