VRAŽJA SMOLA                    Medtem je vrag konja požrl ter
jo mahnil naravnost proti boru, na
(JAPONSKA PRAVLJICA)                  katerem se je Jožura skrival. Jožu-
ra si še dihati ni upal. Vrag je šel dalje ter stopil v staro hišico, ki je
Pred davnimi davnimi časi je ži-    stala v bližini
vel v samoti na morski obali mla-       ))Aha    si je mism Jožura, ))tu naj.
denic, Jozura po lmenu. Krog m    brž stanuje«
krog je bil globok gozd in, kadar       R           m               j   rf        h   je
je hotel Jozura v mesto, je moral       ^ z dreye^ L ^         ^
iti skozi ta gozd.                              y vragovo hišo in se skril na pod.
Nekoč je imel Jožura srečo in je    strešju.
nalovil mnogo rib. Naložil jih je       Kma|u je zagIedai skozi iuknjo v
na konja ter se napotil skozi gozd    s{rehi vraga   kako je  korakai   čez
v mesto, da bi tam ribe prodal. —    dvorišče v sobo in se cez nekaj ča-
Zdajci je čul,   da   nekdo   khče za    sa vračal z velikim peharjem kola-
njim: »Jožura, Jožura!« Ozrl se je    čev  Nato je zakuril v peči in spet
in videl, da gre za njim velik vrag,    odšej po nekaj v sobo   Zdajci je
ki ima troje oči. Jožura se je hudo    vze\ jožura dolg kol, nabadal nani
prestrašil, a ni hotel pokazati, da    koiač za kolačem ter jih skozi luk-
se boji, ter je vprašal: »Kaj hočeš?«    njo v  bambusovem stropu  vlekel
Nato je dejal vrag: »Daj mi te    na podstrešje, dokler ni bil pehar
ribe!« Jožura mu rib ni hotel dati,    prazen.
toda vrag je iztezal roke po njih.       Medtem se je vrag vrnil z veliko
Da bi se ga iznebil, je segel Jožura    skledo jabolk. Ko je videl, da so vsi
v košaro ter mu jih nekaj dal. Vrag    kolači izginili, je nekaj zagodrnjal,
jih je hitro pojedel ter hotel še. Jo-    postavil skledo na mizo in šel v so-
žura ni mogel drugače kakor dati    bo po druge kolače. Preden pa se
spet in spet. Toda vragu ni nikoli    je z njimi vrnil, mu je Jožura spet
dovolj in naposled je hotel, naj mu    vsa jabolka potegnil s kolom na
da Jožura še konja. Tedaj pa je Jo-    podstrešje.  Vrag je šel tedaj  po
žura pomislil: »Ko požre konja, bo    druga jabolka in Jožura mu je zo-
hotel še mene!« Dal mu je konja    pet pobral kolače. In tako se je po-
in, ko je bil vrag ves zaverovan v    navljalo. Vse, kar je vrag prinesel,
jed, je Jožura neopaženo zbežal ter    je Jožura potegnil  na  podstrešje;
splezal na visok bor, kjer se je skril    naposled je beganje vraga utrudilo
med vejami.                                     in rekel je:
236
»Danes je začaran   dan.   Boljše    začel ga je prositi: »Jožura, Jožura,
bo, da vse pustim in grem spat.«    oprosti mi in pusti me iz kotla! Vr~
Široko je zazehal, nato   pa   dejal:    nem ti konja in ribe«.
»Kam naj   ležem?   Na  podstrešje       Jožura pa se je smejal: »Kaj ti
ali v kotel?«                                    prihaja na misel, prijatelj? Mar je
Jožura se je na podstrešju bal,    mogoče    verjeti   vragovim   oblju-
da ne bi prišel vrag gori in ga našel.    bam?« In še bolj je kuril in razpi-
Toda vrag jo je mahnil v kuhinjo,    hoval ogenj, dokler se ni vrag do-
kjer je nad ognjiščem visel velik    dobra scvrl. kotel; privzdignil je pokrov in zle-
zel v kotel. Ko je Jožura to videl,       ¦HJflf^BV   1       \MlWtlMIM
je ves vesel zlezel po tihem s pod-      ^mfml^m^   f       f ff Jw/»
strešja, stopil v kuhinjo in naložil        ^B llBy^4(^^Jj^^^l Mim
na pokrov kotla debelih kamenov.        VdfUI^^^^S^^^^^^kv/#
Potem je naložil pod kotel polena    ^fY\$^^        ^^^B^K
Vrag, ki se je bil tako najedel          aBhB.(      ^M j^^V^^^^^ft
rib in konja, je trdo spal in ni ni-     -^——-^^A\^rry^^^^^^^^^
česar opazil, dokler mu ni začelo       -4 / 'r^TT^cJ^^^. ^ /-J^5j/
biti vroče. »Hu«, si je mislil, »da-      ~          ¦¦     ¦-         -----¦—¦   •¦--...«»
nes je pa strašno soparno.« Jožura
pa je medtem kuril in kuril. Vrag       Ko se je kotel ohladil in je Jožu-
ni mogel več prenašati vročine, ho-    ra dvignil pokrov, da bi pogledal v
tel je zlesti iz kotla, a ni mogel pri-    kotel,  je našel v njem velik kos
vzdigniti pokrova. Zdaj je šele ra-    borove smole. Nesel jo je v mesto
zumel, kako mu je podkuril Jožura;    ter dobil zanjo mnogo denarja.