2 3 VSEBINA: 3 UVODNIK 4 ZNANSTVENI POSVET O VROCINSKIH VALOVIH 5 KDAJ SO VROCINSKI VALOVI POSTALI JAVNOZDRAVSTVENI PROBLEM? 14 PREGLED KAZALCEV ZA SPREMLJANJE VROCINE V SLOVENIJI 29 VPLIVI VROCINSKIH VALOV NA UMRLJIVOST V SLOVENIJI 36 OBRAVNAVA VROCINSKIH VALOV NA BIOTEHNIŠKI FAKULTETI V OKVIRU PROJEKTA HEAT-SHIELD 44 PODNEBNE PODLAGE ZA DEFINICIJO VROCINSKEGA VALA 36 KRITERIJI ZA OPOZARJANJE NA EKSTREMNO VISOKE TEMPERATURE 56 8. EKO KONFERENCA 57 KAKO LAHKO POSAMEZNIKI PRISPEVAMO K CISTEJŠEMU ZRAKU 58 EVROPSKA AGENCIJA ZA OKOLJE ZA KAKOVOST ZRAKA V EVROPI 59 IZPUSTI ONESNAŽEVAL V ZRAK 60 POMEN KAKOVOSTNEGA ZRAKA V BIVALNEM OKOLJU 61 SPREMLJANJE KAKOVOSTI ZUNANJEGA ZRAKA IN VIRI DELCEV PM10 62 METEOROLOŠKE ZNACILNOSTI EPIZOD OZONA IN DELCEV 63 MODELIRANJE KAKOVOSTI ZUNANJEGA ZRAKA 64 PRIKAZOVANJE ONESNAŽENOSTI ZRAKA S POMOCJO INDEKSOV 65 VPLIV ONESNAŽENEGA ZRAKA NA ZDRAVJE 66 NACRTI ZA KAKOVOST ZRAKA Izdalo: © Slovensko meteorološko društvo Vojkova 1b, SI – 1000, Ljubljana http://www.meteo-drustvo.si Glavna urednica: Mojca DOLINAR Uredniški odbor: Jože RAKOVEC, Jožef ROŠKAR, Iztok SINJUR, Gregor VERTACNIK Tehnicno urejanje: Mojca DOLINAR, Jožef ROŠKAR Oblikovna zasnova: Sabina KOŠAK, Solos, d.o.o. Ljubljana, MAJ 2018 ISSN 1855-7457 Fotografija na naslovnici in zadnji strani : Sonce z oblaki, Vir: Shutterstock Naslov uredništva: Slovensko meteorološko društvo Vojkova 1b SI-1000, Ljubljana vetrnica.smd@gmail.com UVODNIK Pred vami je posebna izdaja našega glasila. Namenjena je pregledu prispevkov dveh dogodkov, ki jih je naše društvo v preteklem letu organiziralo v sodelovanju z Agencijo Republike Slovenije za okolje (ARSO). Prvi dogodek, ki sta ga konec marca 2017 skupaj organizirala ARSO in SMD, je bil Znanstveni posvet o vrocinskih valovih. Cilj posveta je bil oblikovanje enotnega in razumljivega kazalca za vrocino. V preteklosti so razlicne institucije podajale razlicne informacije o vrocinskih valovih, kar je pogosto povzrocalo zmedo v javnosti. Na posvetu se je izkazalo, da je množica razlicnih definicij in kazalnikov vrocine posledica razlicne obcutljivosti živih bitij na vrocino. Tako je bila ena od ugotovitev posveta, da za študije vplivov vrocine še vedno potrebujemo razlicne kazalce. Vendar pa spremljanje in napovedovanje vrocine za splošno javnost potrebuje enostaven, razumljiv, predvsem pa enoten kazalec. Tako je bila na posvetu imenovana delovna skupina, katere naloga je bila, da na podlagi prispevkov posveta in dodatnih analiz, pripravi predlog za definicijo vrocinskega vala. Delovna skupina je opravila svojo nalogo in 19. junija 2017 smo na spletnih straneh društva objavili enotno definicijo vrocinskega vala, ki se je v lanskem poletju že uporabljala v operativnem napovedovanju vremena. V pricujoci številki Vetrnice tako najdete povzetke posveta ter prispevek, ki povzema analize, ki so delovno skupino pripeljale do definicije vrocinskega vala. Drugi del številke je namenjen pregledu prispevkov 8. EKO konference. V zadnjih letih se je soorganizaciji konference pridružilo tudi naše društvo. Poleg ARSO in SMD, pa sta pri organizaciji konference leta 2017 sodelovala tudi Društvo Planet Zemlja in Gradbeni inštitut ZRMK. EKO konferenca, katere cilj je premošcanje vrzeli med strokovnjaki, politiki, odlocevalci in javnostjo, je tradicionalno umešcena v cas okoli dneva Zemlje (23. april). Tema konference z delovnim naslovom “Med predpisi in zrakom, ki ga dihamo” je bila kakovost zraka. Zanimivi prispevki so osvetlili pogled na to zelo aktualno temo iz zornih kotov govornikov razlicnih strok. Oba dogodka, ki ju predstavljamo v tej številki, kažeta, da je za uspeh in napredek v stroki potrebno združiti moci. ARSO je kljucna institucija v državi, ki pokriva obe obravnavani temi. Je avtoriteta države na podrocju meritev, hkrati pa v njej delujejo strokovnjaki z bogatim znanjem in izkušnjami. Po drugi strani pa ima društvo pomembno povezovalno vlogo, ki v razpravo o pomembnih temah za stroko na državni ravni, vkljucuje tudi strokovnjake drugih institucij in panog. Enotna definicija vrocinskega vala je tipicen primer, ko je za pomemben dosežek stroke nujno medinstitucionalno povezovanje. . Uredniški odbor Zbirka prispevkov Znanstvenega posveta o vrocinskih valovih Ljubljana, 31. marec 2017 V zadnjem desetletju je huda in dolgotrajna vrocina v poletnih mesecih tudi v Sloveniji postala perec problem. Zelo znan je primer poletja 2003, ko so hudi in dolgotrajni vrocini v zahodni in srednji Evropi pripisali vec kot deset tisoc smrtnih primerov. Tudi Slovenijo je takrat prizadel eden mocnejših vrocinskih valov, primerlljivi dogodki so se v naslednjih letih do danes veckrat ponovili. Podnebni scenariji kažejo, da se bosta jakost in dolžina vrocinskih valov v prihodnosti še stopnjevali, kar pomeni resno grožnjo z vidika javnega zdravja in kmetijske pridelave. V meteorologiji spremljamo ekstremne temperaturne razmere in vrocinske valove z razlicnimi kazalci. Enotnega kazalca za spremljanje vrocine na svetovni ravni ni, ker je pri tem odlocilen uporabniški vidik. Na vrocino se tako ljudje kot ostali živi svet ter tudi kulturna krajina do neke mere lahko prilagodijo. Sposobnost prilagodljivosti je razlicna, zato so tudi kazalci za spremljanje vrocine prilagojeni razlicnim ciljnim skupinam. V Sloveniji zaradi redke ogroženosti zaradi vrocine v preteklih desetletjih nimamo definiranega enotnega kazalca za spremljanje vrocine. Vrocinski valovi v preteklem desetletju in grožnje vrocinskih valov v prihodnosti pa nas silijo k definiciji kazalca (ali vec teh), s katerim bi spremljali vrocino na državni ravni. Enotna definicija je pomembna tako za opozarjanje na vrocino, kot za spremljanje znacilnosti ekstremnih temperaturnih razmer v preteklosti in v prihodnosti ter pripravo ustreznih ukrepov prilagajanja. Dne 31. marca je Slovensko meteorološko društvo v sodelovanju z Agencijo Republike Slovenije za okolje organiziralo posvet na temo spremljanja vrocine in vrocinskih valov. Na posvetu smo pregledali zgodovino spremljanja ekstremne vrocine v Sloveniji, njene vplive in posledice. V drugem delu posveta je potekala razprava, kako izbrati kazalce, s katerimi bi na državni ravni enotno spremljali vrocino. Na podlagi sklepov posveta je Slovensko meteorološko društvo imenovalo delovno skupino sestavljeno iz meteorologov in strokovnjakov iz zdravstva, katere naloga je bila priprava strokovnih podlag in predloga za poenotenje definicije vrocinskega vala v Sloveniji. Delovna skupina je svojo nalogo opravila in 19. junija 2017 je bil na spletni strani društva objavljen predlog SMD za enotno spremljanje vrocinskih valov v Sloveniji. V nadaljevanju so zbrani vsi prispevki predavateljev, ki so sodelovali na posvetu, in zakljucek posveta v obliki predloga za enotno spremljanje vrocinskih valov v Sloveniji. Kdaj so vrocinski valovi postali javnozdravstveni problem? Tanja Cegnar, Agencija Republike Slovenije za okolje, (tanja.cegnar@gov.si) Povzetek V Evropi so od sredine minulega stoletja številna obmocja prizadeli vrocinski valovi z znatnim ucinkom na zdravje ljudi in družbeno-ekonomske razmere, vecina jih je bila v tem stoletju. V študijah o vplivu ekstremne temperature na zdravje, ki jih v svojih porocilih navaja Evropska agencija za okolje (EEA, 2012), vrocinski valovi izstopajo kot najvecji ubijalci med ekstremnimi vremenskimi dogodki. Umrljivost je najvecja v južni in zahodni Evropi, a se moramo vprašati, ce morda uporabljena metodologija za pripis smrti zaradi vrocinskih valov ne podcenjuje števila v nekaterih regijah. Zaradi družbenih, gospodarskih in okoljskih sprememb, predvsem pa podnebnih sprememb, ki jih Evropska agencija za okolje obravnava v globalnih megatrendih (Bernard Vukadin in sod., 2017), postajajo vrocinski valovi vse bolj perec problem sodobne in bodoce družbe. Vrocinski valovi so že vkljuceni v številnih strategijah za prilagajanje na podnebne spremembe, kratkorocni ukrepi pa temeljijo na sistemih zgodnjega opozarjanja na vrocinske valove in ukrepanja za blaženje njihovih posledic. Na kratko povzemamo razvoj ideje o zgodnjem opozarjanju na vrocinske valove v Evropi in svetu ter o spletanju tesne povezave med meteorološko stroko in javnozdravstvenimi institucijami. Kljucne besede: podnebni tipi, Slovenija, spremenljivost podnebja, trend podnebnih spremenljivk Abstract Heat waves have significant impact on human health and wellbeing. Due to climate change they are becoming more frequent, intense and last longer. Among extreme weather events this makes heat waves combined with increasing ratio of population living in urbanized areas one of the major threats to public health. Heat waves are already included in many adaptation to climate change strategies at national and local level. They are addressed also in the European adaptation strategy. In this paper a brief outline of development of the first heat health watch warning systems is presented. From the very beginning two approaches were proposed, the first one based on air masses, and the second on models assessing thermal (dis)comfort. To describe health impacts of heat waves mortality data were used, and this approach is still the most used nowadays in spite the fact that morbidity data would give us a more comprehensive insight in impacts of heath waves on human health. Mitigation measures to prevent or alleviate the impacts of heat waves were considered in systems development from the beginning. Key wards: climate types, Slovenia, climate variability, trends of climate variables Uvod Vec dejavnikov je bilo, ki so spodbudili skrb in sprožili razvoj sistemov za opozarjanje na vrocinske valove. V casu, ko je svetovna skupnost zacela spoznavati, da smo ljudje z rabo fosilnih goriv in posledicno spušcanjem toplogrednih plinov v ozracje sprožili globalno ogrevanje ozracja, je postalo ocitno, da se bodo težave zaradi vrocinskih valov v prihodnosti zaostrile. Tudi številke, ki so in še vedno kažejo, da se vse vecji delež svetovnega prebivalstva steka v mesta, so zaradi toplotnega otoka mest, krepile spoznanje, da je cas za ukrepanje. Poleg tega je bila znanost na podrocju razvoja mer za vrednotenje toplotnega ucinka okolja na telo na ravni, ki je omogocala ucinkovito ugotavljanje pragov, kdaj gre pricakovati nezaželene posledice. Že vec kot stoletje strokovnjaki, ki se ukvarjajo z vplivom vremenskih razmer na pocutje in zdravje ljudi vpliv toplotnega okolja postavljajo na prvo mesto pred drugimi vplivi, saj je ohranjanje jedrne temperature v ozkih mejah optimuma kljucno. Vsako vecje odstopanje od uravnotežene izmenjave toplote med telesom in okoljem povzroci nelagodje, ce se odmik stopnjuje, zacne ogrožati zdravje in v koncni posledici življenje. Življenja terjata tako izpostavljenost mrzlemu kot tudi pretoplemu okolju. Medtem ko se pred mrazom lahko dokaj dobro zašcitimo z reguliranimi toplotnimi razmerami v zaprtih prostorih in s toplimi oblacili ter obutvijo, nam zašcita pred zelo toplim okoljem predstavlja vecje težave. Pomembno vlogo igrajo tudi podnebne razmere.Tam, kjer so ljudje obicajno izpostavljeni toplemu podnebju, so z nacinom življenja vrocini prilagojeni, prav tako so stavbe tradicionalno zasnovane tako, da omogocajo še znosne toplotne razmere. V zmernih geografskih širinah so obdobja hude vrocine redka, prebivalci in stavbe temu niso ali pa so slabo prilagojene in tako lahko ob vrocinskih valovih prebivalstvo, predvsem obcutljive skupine, hitro obcutijo obremenilni ucinke vrocine, predvsem ranljive skupine tudi z resnimi posledicami. Za omilitev škodljivih posledic vrocinskih valov se da veliko narediti s primernim obnašanjem in ukrepi za omilitev ucinkov, pa tudi z ozavešcanjem. Znanost na podrocju vrednotenja obcutja in ucinkov toplotnega okolja na pocutje in zdravje ljudi že dolgo ponuja veliko orodij. V clanku »A comparison and appraisal of a comprehensive range of human thermal climate indices«, ki je objavljen v Internatonal Journal of Biometeoorlogy, je navedenih in ovrednotenih 164 mer oz. kazalcev (de Freitas, Grigorieva, 2016). Vendar je še pred nekaj desetletji manjkala povezava med meteorološko oceno toplotne obremenitve in dejanskimi posledicami za zdravje prebivalstva ter ukrepi za omilitev posledic, zato je bilo potrebno vzpostaviti tesno povezavo med meteorološkimi in zdravstvenimi institucijami. Kako ovrednotiti toplotno obremenitev ? Da je na voljo res veliko nacinov za vrednotenje toplotnega ugodja prica tudi že zgoraj naveden podatek, da je na voljo vsaj 164 takih mer. Metode za opis izmenjave toplote med telesom in ozracjem se med seboj razlikujejo glede na vkljucene meteorološke spremenljivke kot tudi glede na opis telesnih lastnosti in odzivov. Preproste metode za vrednotenje toplotnega okolja ljudi so v toplem okolju vecinoma upoštevale razlicne kombinacije temperature in vlažnosti zraka. Take preproste mere je lahko izracunati in napovedovati. Standardno jih posredujejo v primeru potrebe razlicni deležniki. Vendar take mere ne glede na kombinacijo spremenljivk ne bodo nikoli omogocile, da bi za vsako vrednost te mere enoznacno pripisali telesno obremenitev. Njihovi rezultati niso primerljivi oz. prenosljivi med razlicnimi podnebnimi okolji. Ko je Fanger razvil PMV (Predicted Mean Vote) enacbo (Fanger 1970), je bil narejen velik napredek, ceprav je bila razvita za notranje okolje in je veljala le za razmere blizu toplotnega ugodja. Izboljšavo je ponudil Jendritzky s sodelavci leta 1979 z modelom Klima Michel, ki je bil nekaj casa v operativni rabi v Nemški meteorološki službi (DWD). Model je temeljil na Fangerjevi PMV enacbi, a je bil prirejen za vrednotenje toplotnega okolja na prostem. Glavna novost je bil opis povprecne sevalne temperature okolja na osnovi obicajnih sinopticnih vremenskih spremenljivk. Model ni bil prosto dostopen, zato je imel omejen doseg. Kasneje je model izpopolnil Staiger s sodelavci (Steiger in sodelavci, 1997, VDI 2008) z izhodom PT (percieved temperature), upošteval je tudi vpliv obleke na prilagoditveno sposobnost. Oba modela sta racunala vrednosti na osnovi sinopticnih podatkov v svetovni izmenjavi pod okriljem SMO. V naslednjih letih so se vrstili modeli, ki pa so za opis telesa še vedno upoštevali le jedro in ovojnico telesa. Höppe je leta 1984 objavil model MEMI (Munich Energy Balance Model for Individuals), ceprav je model še vedno upošteval le jedro in ovojnico telesa, je racunal vrsto fizioloških telesnih spremenljivk, kot so npr. temperatura kože, hitrost znojenja, jedrna temperatura. V model smo lahko vnašali razlicne telesne spremenljivke in sledili prilagajanju telesa na spremembo toplotnega okolja npr. pri prehodu iz hlajenega v pretoplo okolje ali obratno. V praksi se model ni uveljavil zaradi kompleksnosti v izracunanih velicinah, saj je bil prevec zahteven za obvešcanje javnosti. Zato se je Höppe usmeril v racunanje efektivne temperature, torej temperature, ki v poznanem toplotnem okolju izzove enak fiziološki odziv oz. zaznavo kot dejansko okolje, rezultat je objavil leta 1999 (Höppe, 1999) in takrat je model postal dosegljiv za široko uporabo. Model je temeljil na podmeni, da vecina ljudi živi v zaprtih prostorih in vrednoti toplotno okolje na osnovi te izkušnje. Primerjalno okolje za PET je sedec clovek (metabolizem 80 W/m2), z obleko 0,9 clo. Gibanje zraka je doloceno na 0,1 m/s, temperatura zraka pa enaka povprecni sevalni temperaturi okolice. Delni tlak vodne pare je 12 hPa, kar pomeni, da bi relativna vlaga pri temperaturi pod 9 şC presegla 100 %. Model je pod tem temperaturnim pragom to ustrezno obravnaval. Nekatere študije so kazale, da je tok latentne toplote v modelu podcenjen. PET je uporabnikom približal Matzarakis, ko je PET vkljucil v svoj sevalni model Ray Man (Matzarakis in sod. , 2007), ki je postal najbolj citiran model v IJB (international Journal of Biometeorology) doslej. Naslednji korak je bil model UTCI, ki naj bi odpravil pomanjkljivosti modelov PET in Ray Man. Komisija International Society of Biometeorology (ISB) o UTCI in COST 730 sta omogocila strokovnjakom 23 držav, da so skupaj razvili UTCI, SMO pa je zagotovila UTCI vecjo prepoznavnost. UTCI ima veliko uporabnikov in je bil najbolj preverjana metoda za vrednotenje toplotne obremenitve doslej. Uporablja ga tudi ECMWF (Pappenberger s sodelavci, 2015) za napoved globalne toplotne obremenitve v okviru projekta EURO Heat. Številne metode vrednotenja toplotnega okolja so bile razvite za razlicne potrebe, nekatere med njimi so preproste, druge zelo zapletene, najpopolnejše so tiste, ki temeljijo na bilancnem modelu telesa. Vendar sistemi za zgodnje opozarjanje na vrocinske valove pogosto uporabljajo preprostejše mere namesto najpopolnejših, ki so zelo zapletene in zato neprakticne za operativno rabo. Razvoj sistemov za zgodnje opozarjanje na vrocino v Evropi Ceprav so bili evropski strokovnjaki že vec desetletij v vrhu svetovnih biometeorologov, je bil 14. kongres Mednarodnega društva za biometeorologijo od 1. do 8. septembra 1996 v Ljubljani (ISB, 1996) prelomen za obravnavanje vrocinskih valov. Z Ivanko Gale sva predstavili analizo vpliva vrocinskega vala na umrljivost poleti 1994 v Ljubljani (Cegnar, Gale, 1995). Na kongresu se je prvic zbralo zadostno število biometeorologov, ki smo bili prepricani, da je vloga biometeorologov poleg proucevanja vplivov toplotnega okolja na ljudi tudi razvoj zgodnjega sistema za opozarjanje na vrocinske valove in povezava s službami javnega zdravstva z namenom, da bi omilili posledice vrocinskih valov. Takrat še ni bilo moderno govoriti o sistemih za zgodnje opozarjanje in v meteorološki srenji je bil v ospredju še vedno pogled ozke stroke, manj pa interdisciplinarnost in izpostavljanje ucinkov ter posledic izrednih vremenskih dogodkov in razmer. V tistem casu najnaprednejši pristop in tudi že prvi operativni sistem za zgodnje opozarjanje na vrocinske valove je na kongresu v Ljubljani leta 1996 predstavil prof. dr. Larry Kalkstein iz Univerze v Delawaru. Najprej je v ZDA razvil sistem s pomocjo Agencije za zašcito okolja (EPA - Environment protection agency), kasneje pa so razvoj sistemov za posamezna mesta financirale lokalne institucije. Sistem prof. Klaksteina je temeljil na razvrstitvi dni v razrede glede lastnosti zracnih mas. Navadno sta po povecani umrljivosti v casu vrocinskih valov izstopali dve zracni masi. Metoda na osnovi zracnih mas je omogocala spremljanje vrocinskega vala preko obsežnih regij in celo prek celine, v tem primeru pero Severne Amerike. Za ti dve je bilo nato s pomocjo multiple regresijske analize izbranih vec vremenskih in nevremenskih spremenljivk, ki so odlocale o posledicah vrocinskega vala za ljudi. Upoštevani so bili le smrtni primeri, saj je ta podatek zanesljivejši in bolj primerljiv med posameznimi državami, kot je podatek o obolevnosti. Lažje je pridobiti podatke o smrtnih primerih kot o številu obolelih. S podatki o obolelih je težava z zbiranjem podatkov in z diagnozo. V prizadevanjih za vzpostavitev ucinkovite povezave med meteorologi in zdravstvenimi delavci sta zelo pomembno vlogo odigrali Svetovna meteorološka organizacija (SMO) in Svetovna zdravstvena organizacija (SZO). V okviru SMO je ledino oral dr. Lars Olsson, ki je tudi omogocil, da sem na 12. zasedanju Komisije za klimatologijo SMO, ki je potekalo od 4. do 14. avgusta 1997 v Ženevi (WMO-No. 870), delegatom predstavila pomen biometeorologije cloveka, kar je bil temelj za sklep zasedanja o imenovanju strokovne porocevalske skupine za »Podnebje in zdravje ljudi« v zasedbi: G. Jendritzky (Nemcija), T. Cegnar (Slovenija), A. McMichael (Združeno Kraljestvo), L. Kalkstein (ZDA), L. Lecha Estela (Kuba) in V. Razuvaev (Ruska federacija). Podrobno smo metodologijo za razvoj sistema za zgodnje opozarjanje na vrocinske valove opisali v publikaciji SMO WCASP-42 WMO/TD-No. 822, iz junija 1997, strani 25-50, ki poleg vsebine, ki smo jo pripravili na delovnem sestanku v Freiburgu, vsebuje kot primer tudi tehnicna navodila za opozarjanje na vrocinske valove v Filadelfiji. K porocilu so poleg clanov strokovne skupine Komisije za klimatologijo pri SMO sodelovali tudi predstavniki SMO (L. Olsson) in SZO (R. Slooff) ter K. Bucher (DWD). Na 15. kongresu za biometeorologijo novembra 1999 v Sydneyu (WMO/TD No. 1026, WCASP-50 Biometeorology and Urban Climatology at the Turn of the Millennium, izdano avgusta 2000) so bili vrocinski valovi in njihove zdravstvene posledice ter potreba po ukrepanju že uveljavljena tema. Larry Kalkstein je na enem izmed osrednjih predavanj predstavil »Climate Helath showcase projects: international heat/health Watch-warning systems«. A orisani so bili tudi primeri hudih posledic nekaterih vrocinskih valov iz preteklosti, K. Leiker je svoje predavanje naslovil »Deadly summer: The new England heat wave of July 1911«. Opisani vrocinski val je zahteval okoli 2000 življenj, v Bostonu je 4. julija temperatura dosegla 39,7 şC. Razclenil je vzroke, ki so vodili do tako velikega števila mrtvih zaradi vrocine. Vzroke za visok cloveški davek je našel v urbanisticni ureditvi in arhitekturi, ki je bila prilagojena hladnemu podnebju, prebivalci pa so bili slabo aklimatizirani na vrocinski val, nocna temperatura zraka je ostala visoka, lokalni veter je bil šibak ali ga sploh ni bilo, v zraku je bilo neobicajno veliko vlage, rosišce je bilo med 22,0 in 23,6 şC. V casu razvoja sistemov za zgodnje opozarjanje in ukrepanje ob vrocinskih valovih smo razclenili še vec preteklih vrocinskih valov in njihovih posledic. Vrocinski valovi so se pojavljali tudi v preteklosti, a veliko redkeje kot v zadnjih desetletjih. Kako do sistemov za opozarjanje na vrocinske valove? Na nekaj delovnih sestankih je strokovni skupini uspe­lo oblikovati smernice za pripravo sistema za zgodnje opozarjanje na vrocinske valove, ki so bile objavljene v dokumentih SMO. V smernicah SMO za razvoj siste­mov za zgodnje opozarjanje na vrocinske valove so bile podane osnove za razvoj sistema, ki so še danes veljavne, kljub temu, da smo bili tudi na tem podrocju prica hitremu razvoju. Vzporedno smo razvijali tesno sodelovanje z zdravstvenimi službami, ki so zadolžene za javno zdravje in preventivne ukrepe. Skupaj s prof. Kalksteinom in njegovo skupino podiplomskih študen­tov sem med gostovanjem na Univerzi v Delawaru so­delovala pri oblikovanju strategije promocije smernic za razvoj sistemov v vecjih mestih zmernih geografskih širin. UNEP in SMO in SZO so kasneje podprli razvoj sistema za zgodnje opozarjanje na vrocinske valove v Šanghaju. Del pogodbe je bilo tudi izobraževanje kitajskih strokovnjakov na Univerzi v Delawaru. To je bil velik uspeh, saj je bilo v tistem casu sodelovanje in izvajanje mednarodnih projektov na Kitajskem še dokaj zapleten proces. A že takrat smo bili med de­lovnim sestankom v Shangahju prijetno preseneceni nad opremljenostjo in usposobljenostjo meteoroloških regionalnih in lokalnih centrov na Kitajskem. V Evropi sta SMO in SZO združila moci pri razvoju sistema za opozarjanje v Rimu. V Rimu smo se naucili, da ni nujno, da so najbolj ogroženi prebivalci mestnega jedra, ampak so zaradi nacina gradnje stavb lahko bolj ogroženi prebivalci sosesk na obdobju mesta, ceprav so te stavbe novejše in grajene po sodobnejših standardih. Spoznali smo, da vrocinski val ni enak vrocinskemu valu, vsak ima svoje posebnosti, ki odlocajo o posledicah. Najbolj ranljive skupine so bile že dobro znane, prav tako tudi znaki velike toplotne obremenitve in možni ukrepi, za omilitev posledic vrocinskega vala. Nabirali smo tudi izkušnje o ucinkovitih povezavah med udeleženimi službami in težavami ob uvajanju sistema v praksi. Soocali smo se s težavo lažnih alarmov in zgrešenih dogodkov; iskali smo optimalne odlocitve, ki so upoštevale vse dejavnike in posledice ter financne vidike ukrepanja. SMO je krepila sodelovanje s SZO in tako kot v Rimu so tudi v Budimpešti pobudo prevzeli strokovnjaki s podrocja zdravstva. Spoznanje, da so vrocinski valovi resen javnozdravstveni problem, se je krepilo tudi po zaslugi raziskovalnih projektov. Omembe vredna je tudi publikacija Agencije za zašcito okolja ZDA »Excessive heat events guidebook« ter porocila projektov, ki jih je financirala EK v petem (1998–2002) in šestem (2002–2006) programskem okviru: Assessment and prevention of acute health effects and weather conditions in Europe (PHEWE), Climate change and adaptation strategies for human health (cCASHh) in Improving public health responses to extreme weather/heat-waves (EuroHeat). Prof. Glen Mc Gregor je v okviru projekta PHEWE zajel pet Evropskih velemest in zanje na osnovi arhivskih podatkov razvil sistem zgodnjega opozarjanja na vrocinske valove. Tudi v tem projektu smo spoznali nove dejavnike, ki vplivajo na posledice vrocinskih valov. Nismo se ustavili le pri kratkorocnih ukrepih, ampak smo pripravili tudi nabor srednje in dolgorocnih ukrepov in priporocil za arhitekte in urbaniste ter za upravljalce mest. Ugotovili smo, da mora biti vzorec prebivalstva dovolj velik, da omogoca verodostojne statisticne rezultate, da upoštevano obdobje ne sme biti niti prekratko niti predlogo, da lahko privzamemo stabilnost vzorca in zajamemo dovolj veliko število dogodkov. V priporocila smo zajeli kar najširši nabor spoznanj s podrocja širokega nabora biometeorologije cloveka in spoznanj v posameznih mestih. Veliki preobrat Kljub zglednemu napredku pri razvoju sistemov za zgodnje opozarjanje in ukrepanje ob vrocinskih valovih, so le-ti v Evropi docakali pravo uveljavitev šele po katastrofalnem vrocinskem valu leta 2003, ki je po nekaterih ocenah v zahodni Evropi, kjer je bil tudi najbolj izrazit, terjal okoli 70.000 življenj. Zaradi njega je odstopil tudi tedanji francoski minister za zdravje. Ta dogodek je sprožil zanimanje javnozdravstvenih služb za razvoj in uvajanje sistemov za zgodnje opozarjanje na vrocinske valove. Žalostno je, da so vrocinski valovi pritegnili potrebno pozornost šele po tako tragicnem dogodku. Operativni programi za ukrepanje na osnovi zgodnjih opozoril so v velikih mestih pridobili legitimnost. Mnoge med njimi smo povzeli v pregledu projekta raziskovalnega projekta PHEWE. SZD je izdala že vrsto publikacij s podrobnimi navodili za obnašanje in ukrepanje ob vrocinskih valovih. Vrocinski valovi kot resna grožnja zdravju ljudi pa ostajajo visoko na njihovi agendi. Prilagajanje na podnebne spremembe O prilagajanju na podnebne spremembe v zadnjih letih precej slišimo in beremo. Nabor možnih ukrepov prilagajanja je obsežen. Ustrezno nacrtovanje prilagoditvenih strategij na podrocju zdravstva lahko prepreci ali omili negativne posledice, a tudi ce vidik zdravja ni upoštevan že pri nacrtovanju prilagajanja, lahko ukrepi kljub temu prispevajo k boljšemu zdravstvenemu stanju in pocutju. Vrocinski valovi predstavljajo grožnjo javnemu zdravju tudi zato, ker se bolezni, ki se prenašajo z vodo in hrano navadno v casu vrocinskih valov pojavljajo pogosteje. Za prilagajanje na toplejše ozracje je odlocilno ustrezno urbanisticno nacrtovanje in boljše sencenje, velik ucinek pa dosežemo tudi z ozavešcanjem in z zgodnjim opozarjanjem na vrocinske valove in z ukrepi za blaženje njihovih posledic. Dopolnilo teh ukrepov so okrepljene družbene vezi med stanovalci v soseskah in skrb za bolj ogrožene posameznike, saj se najbolj ogroženi posamezniki pogosto ne zavedajo nevarnosti, ki so jim izpostavljeni. Podatki kažejo, da se vrocinski valovi pojavljajo pogosteje in so izrazitejši, kot so bili v preteklosti. V prihodnje se bo trend nadaljeval. 5. porocilo IPCC (IPCC, 2013) izpostavlja povezavo med podnebnimi spremembami in pogostejšimi ter izrazitejšimi vrocinskimi valovi. Prihodnost bo stopnjevala sedanje težave zaradi vrocinskih valov, zato so potrebni nacrti za zmanjšanje škodljivih vplivov. Zdravje prebivalcev je tako pomembno, da je zdravstveni vidik prilagajanja na podnebne spremembe vkljucen v vse prilagoditvene strategije od Evropske ravni do državnih in mestnih strategij prilagajanja na podnebne spremembe. Vrocinski valovi so med najbolj izpostavljenimi grožnjami, ki jih za javno zdravje prinašajo podnebne spremembe. Sicer že od vsega zacetka razvoja sistemov za opozarjanje na vrocinske valove govorimo tudi o prilagoditveni sposobnosti. Prilagajanje poteka na kratek rok, srednjerocno in dolgorocno. Predvsem srednjerocno in dolgorocno prilagajanje zahteva sodelovanje razlicnih sektorjev in je povezano tudi s spremembami v gradnji in urbanisticnih nacrtih. Kratkorocno je prilagajanje vecinoma temelji na primernem obnašanju, ukrepih, ki jih lahko izvedemo sami, vedno bolj pa se tudi v Evropi širijo klimatske naprave. Kljucni dejavnik za ucinkovito kratkorocno ukrepanje pa so sistemi za opozarjanje na vrocinske valove. Kljub Pariškemu sporazumu ostajajo izpusti toplogrednih plinov nad nivojem, ki bi omejil porast povprecne temperature pod 2 şC, torej je prilagajanje na vrocinske valove nujnost, saj lastna sposobnost prilagajanja ob nadaljevanju narašcanja temperature na neki stopnji ne bo zadošcala in bodo potrebni celovitejši ukrepi za prilagajanje. Po najbolj crnogledih projekcijah narašcanja temperature zemeljskega površja bo visoka temperatura spremenila vzorce vsakodnevnega življenja in dela. Južna polovica Evrope bo bolj prizadeta od severne. Prilagoditve v gradbeništvu in urbanisticnih rešitvah bodo pomagale, vendar veliki umetno hlajeni prostori niso najprimernejša rešitev, saj so veliki porabniki energije, zato uvajanje klimatskih naprav pogosto oznacujejo za neustrezno prilagajanje z vidika blaženja podnebnih spremembe. Bela knjiga iz leta 2009 „Prilagajanje podnebnim spremembam: evropskemu okviru za ukrepanje naproti“ je dolocila številne ukrepe, ki so bili vecinoma izvedeni, kljucni rezultat pa je spletna evropska platforma za prilagajanje podnebju (Climate-ADAPT), ki je zacela delovati marca 2012. Ta vsebuje najnovejše podatke o prilagoditvenih ukrepih v EU in razlicna uporabna orodja v podporo odlocevalcem in politikom. EU je zacela prilagajanje vkljucevati v vec svojih politik in financnih programov. Tudi Globalni okvir za podnebne storitve (http://www.gfcs-climate.org/) uvršca zdravje med 5 prioritetnih podrocij. Poleg segrevanja ozracja bodo težave zaostrovali tudi staranje prebivalstva in preseljevanje. Predvsem urbana okolja so bolj ranljiva. Z narašcanjem temperature v prihodnjih desetletjih bodo stavbe z naravno ventilacijo in hlajenjem vse bolj na preizkušnji. Toplotni otok mest je dejavnik, ki še poslabšuje toplotne razmere v mestih. Vrocina vpliva na obcutek ugodja, produktivnost, porabo energije in zdravje ljudi. Ocena, da se število prebivalcev v Evropskih mestih ne povecuje zelo hitro, se bo lahko z vidika priseljevanja v Evropo spremenila. Kako naprej Porocilo (EEA, 2012) navaja, da se bodo trajanje, intenziteta in pogostost vrocinskih valov povecali. V preteklosti so vrocinski valovi v zahodni Evropi že terjali vec deset tisoc življenj. Poletje 2003 je bilo izjemen dokaz povezave med umrljivostjo in vrocinskim valom. Vrocina je pogosto kosila tudi v naslednjih poletjih. Projekt PESETA je ocenil, da se bodo pod dolocenimi podnebnimi projekcijami vrocinsko pogojene smrti v Evropi znatno povecale glede na sedanje stanje. Ce upoštevamo prilagoditve in fiziološko aklimatizacijo bo porast pocasnejši, a kljub temu velik. Z vrocino so povezali umrljivost in obolevnost zaradi vrocinskih valov, upoštevali so tudi vpliv vrocine na kakovost in varnost hrane, torej bolezni, ki se prenašajo s hrano in vodo. Projekcije umrljivosti ob vrocinskih valovih so najbolj nazoren pokazatelj, kako bodo podnebne spremembe vplivale na zdravje ljudi. Ne glede na negotovosti v podnebnih projekcijah in ocenjenem številu dodatnih smrti zaradi vrocinskih valov, so številke zastrašujoce. Poleg tega je potrebno upoštevati, da se ob vrocinskih valovih poleg povecane umrljivosti srecujemo tudi s povecano obolevnostjo in vrsto drugih težav, na primer slabim pocutjem in zmanjšano delovno storilnostjo. Na svetu živi 7,5 milijarde prebivalcev, do leta 2050 pa naj bi se število povecalo na 8,3 – 10,9 milijard (Bernard Vukadin in sod., 2017). V razvitem svetu se prebivalstvo stara, zato postaja tudi vse bolj ranljivo na ekstremne vremenske dogodke, torej tudi na vrocinske valove. Vrocinski valovi zaradi toplotnega otoka mesta bolj ogrožajo prebivalce mest, ki že zdaj predstavljajo vec kot polovico svetovnega prebivalstva, do sredine stoletja pa naj bi v mestih živelo že približno 70 % ljudi. Mesta se lahko v primeru slabega upravljanja sprevržejo v prenaseljena, onesnažena in revna obmocja, ki nudijo najmanj možnosti za uspešno prilagajanje na intenzivnejše, daljše in pogostejše vrocinske valove, ki bodo zelo verjetna posledica svetovnega ogrevanja ozracja (IPCC, 2013. Med pet kljucnih posledic podnebnih sprememb, ki lahko vplivajo na zdravstveno stanje prebivalcev, uvršcamo tudi mocnejše in pogostejše vrocinske valove. Svetovna zdravstvena organizacija je pozvala k blaženju podnebnih sprememb in k prilagajanju nanje, izdali so vec publikacij, ki obravnavajo posledice podnebnih sprememb vkljucno z vrocinskimi valovi na zdravje. Na tem podrocju je veliko prispevala Evropska pisarna SZO (WHO, 2008, WMO, WHO, 2015). Tudi službe za javno zdravje so podnebne spremembe v vecini držav prepoznale za resno grožnjo zdravju prebivalstva. Posledice spreminjanja se ne odražajo zgolj na vremenskih in podnebnih razmerah, ampak vplivajo na celotno okolje, v katerem živimo. Podnebne spremembe lahko poslabšajo zdravstveno stanje prebivalstva neposredno in posredno, saj vplivajo na preskrbo z vodo in hrano, v državah v razvoju tudi na politicno stabilnost, lahko pa sprožijo tudi množicne migracije prebivalstva. Danes se zdi nenavadno, da smo do uspešnih sistemov za opozarjanje in ukrepanje ob vrocinskih valovih morali »prehoditi dolgo pot«, a pred vec desetletji tovrstni operativni sistemi za meteorološke službe niso bili obicajni. V Šanghaju so že v zadnjem desetletju prejšnjega stoletja sistem opozarjanja na vrocinske valove razširili z opozarjanjem na onesnaženost zraka. Že dolgo je znano, da so vroca in soncna obdobja pogosto povezana s povišano koncentracijo onesnaževal v zraku, med njimi je najbolj izpostavljen ozon. Predvidevamo, da je bodocnost v sistemih celovitega opozarjanja na vse nevarnosti, ki nam pretijo iz okolja in ne samo zaradi vremena. Viri Bernad Vukadin in sod, Globalni megatrendi – znanilci sprememb, Mesecni bilten Naše okolje, št. 7, 2017, http://www.arso.gov.si/o%20agenciji/knji%C5%BEnica/mese%C4%8Dni%20bilten/ Cegnar, Gale, Pojavnost in povezanost umrljivosti z biovremenskimi pogoji v nekaterih vecjih slovenskih obcinah julija in avgusta 1994, Zdravstveno Varstvo, letnik 34, št. 11-12, 1995 Climate ADAPT, http://climate-adapt.eea.europa.eu/eu-adaptation-policy/strategy De Freitas CR, Grigorieva ES: A comparison and appraisal of a comprehensive range of human thermal climate indices. Int J Biometeorol 1–26. DOI:10.1007/s00484-016-1228-6, 2016 EC, https://ec.europa.eu/clima/policies/adaptation/what_en#tab-0-1 EU Adaptation Strategy Package, Bruselj, 16.4.2013 COM(2013) 216 final, Strategija Evropske unije za prilagajanje podnebnim spremembam EEA, Human health, Climate change, impacts and vulnerability in Europe, EEA Report No. 12/2012 ,183-200, 2012 Fanger P.O.: Thermal comfort. Analysis and application in environmental engineering. Danish Technical Press, Copenhagen, 1970 Höppe P.: The physiological equivalent temperature—a universal index for the biometeorological assessment of the thermal environment. Int J Biometeorol 43:71–75, 1999 http://www.umweltbundesamt.de/en/topics/climate-energy/climate-change-adaptation/field-of-action-human-health#textpart-3 Pappenberger F., Jendritzky G., Staiger H., Dutra E., Di Giuseppe F., Richardson D.S., Cloke H.L.: Global forecasting of thermal health hazards: the skill of probabilistic predictions of the universal thermal climate index (UTCI). Int J Biometeorol 59:311–324, 2015 Höppe P.: The physiological equivalent temperature—a universal index for the biometeorological assessment of the thermal environment. Int J Biometeorol 43:71–75, 1999 ISB, 14th ICB, 1996, September 1-8, Slovenia, Ljubljana, http://www.biometeorology.org/ Matzarakis A., Rutz F., Mayer H.: Modelling radiation fluxes in simple and complex environments—application of the RayMan model. Int J Biometeorol 51:323–334, 2007 PESETA II Project, https://ec.europa.eu/jrc/en/publication/eur-scientific-and-technical-research-reports/climate-impacts-europe-jrc-peseta-ii-project PHEWE - Assessment and Prevention of acute Health Effects of Weather conditions in Europe, 2001-2005, (http://www.umweltbundesamt.de/en/topics/climate-energy/climate-change-adaptation/adaptation-tools/project-catalog/phewe-assessment-prevention-of-acute-health-effects) Staiger H., Bucher K., Jendritzky G: Gefühlte Temperatur. Die physiologisch gerechte Bewertung von Wärmebelastung und Kältestress beim Aufenthalt im Freien in der Maßzahl Grad Celsius. Annalen der Meteorologie, Deutscher Wetterdienst, Offenbach 33:100–107, 1997 VDI-Guideline 3787-2: Environmental meteorology. Methods for the human biometeorological evaluation of climate and air quality for urban and regional planning. Verein Deutscher Ingenieure VDI. Part I: climate. Beuth, Berlin, 2008 WHO EUROPE, Heat-health action plans guidance, 2008, http://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0006/95919/E91347.pdf WMO, Commission for climatology 12th session, Geneva, 4–14 August 1997, WMO-No.870, 1997, http://www.wmo.int/pages/prog/wcp/ccl/documents/cclxii_report.pdf WMO: TD No. 1026, WCASP-50 Biometeorology and Urban Climatology at the Turn of the Millennium, 2000 WMO: WCASP-42 WMO/TD-No. 822, Geneva, 1997 WMO, WHO (2015) Heatwaves and Health: Guidance on Warning-System Development. McGregor GR (lead editor), Bessemoulin P, Ebi K, Menne B (eds.) WMO-No 1142, Geneva, 96 pp Pregled kazalcev za spremljanje vrocine v Sloveniji Neža Kljucevšek, Agencija Republike Slovenije za okolje, (neza.kljucevsek@gov.si) Povzetek Meteorološke službe vedno bolj uporabljajo t.i. vrocinske kazalce za detekcijo vrocinskih valov in izdajanje opozoril. Tovrstne uporabe kazalcev v Slovenski meteorološki službi do sedaj ni bilo. Glede na predvidene spremembe podnebja in posledice za regionalne in lokalne vremenske ekstreme, je v clanku narejen pregled kazalcev, ki bi bili primerni za uporabo v Sloveniji. Izbrani kazalci so se izkazali kot koristni drugje v zmernih geografskih širinah severne poloble in v Avstraliji. Kazalci so izracunani na vecletnih nizih meritev na 14-ih meteoroloških postajah v Sloveniji. Med analiziranimi kazalci sta se za zelo uporabna izkazala dva. Kazalec, imenovan faktor toplotnega presežka, je dovolj enostaven in oblikovan tako, da bi bil uporaben tako za napovedovanje in samo definicijo vrocinskih valov, kot tudi za klimatološko analizo, tudi v slovenskem podnebju. Za kompleksnejše analize vrocinskih valov tako v preteklosti kot v prihodnosti se je dobro izkazal kazalec HWMId, ki omogoca primerjavo razlicnih vrocinskih valov med sabo in analizo njihove spremenljivosti. Kljucne besede: vrocinski val, vrocinski kazalci, kazalci podnebnih sprememb Abstract Meteorological services frequently use heat indices for heat wave detection. Slovenian Meteorological Office does not have a unique index for heat wave detection yet. In relation to the global climate change and its consequences on local weather extremes – especially the increase in the number of heat exhausting days - this article analyses heat indices that may be potentially useful for Slovenian climate. Selected indices have been proved useful in other moderate latitude regions of the northern hemisphere and in Australia. The analysis is based on multiyear measurements from 14 meteorological stations, which are representative of various sub regional climate conditions. Two indices proved to have high potential for operational use in Slovenia. Excess heat factor is simple enough and designed in a way that it can be used wherever in the world for prediction and definition of heat waves. For a degree more complex, the form of HWMId makes it very appropriate for comparison of different heat waves and for analysing their variability in present and future climate conditions. Key wards: heat wave, heat index, climate change indices Uvod Scenariji podnebnih sprememb kažejo na prihodnost s cedalje vec ekstremnimi vremenskimi pojavi, med katere sodijo tudi vrocinski valovi (Russo in sod. 2015). Številne države po svetu uporabljajo kar nekaj razlicnih vrocinskih kazalcev s katerimi opozarjajo prebivalce na prihajajoce obremenilne razmere, zaradi vrocine (McGregor in sod. 2015). S pomocjo nekaterih so izoblikovane tudi definicije vrocinskih valov (Nairn in sod. 2013). Globalno gledano uradne definicije kaj je vrocinski val in kdaj nastopi ni, kar je logicno, saj so ljudje v razlicnih podnebnih pasovih razlicno prilagojeni na vrocino (McGregor in sod. 2015). Uradne definicije vrocinskega vala v Sloveniji do sedaj nimamo. V okviru nalog državne meteorološke službe, ki se izvaja na Agenciji Republike Slovenije za okolje (ARSO), se pri vremenski napovedi trenutno ne poslužujemo nobenega vrocinskega kazalca. Odlocitev o izdaji opozorila je vezana na napoved maksimalnih in povprecnih dnevnih temperatur, in sicer za pet regij definiranih v sistemu opozarjanja na ekstremne vremenske dogodke. Se pa v casu hude vrocine pogosto pozablja na to, da daljša izpostavitev le tej lahko privede tudi do vrocinske izcrpanosti, oz. do kakšne druge bolezni povezane z vrocino, v najslabšem primeru tudi do smrti. V tem casu so najbolj ranljivi starejši in otroci, ki nimajo vec. oz. še dovolj dobro razvitega cuta za to, kdaj se je potrebno umakniti na varno. V takšnih dnevih se vse pogosteje pojavlja ignoranca vodilnih v podjetjih, ki bi svojim delavcem morali omogociti prostor za ohladitev med delom. Še posebej so na udaru vsi delavci na prostem, ki so poleg visokim temperaturam pogosto izpostavljeni tudi direktnemu soncnemu obsevanju. Nevzdržne razmere se poleti pogosto, ponekod tudi skozi celo leto, dogajajo v velikih proizvodnih halah, kjer delavci prakticno celo izmeno delajo pri izredno visokih temperaturah. Ne samo, da so takšne razmere nevarne za zdravje, v tem casu je tudi zbranost za delo na nižji ravni, zato lahko pride do poškodb na delavnem mestu. Seveda pa vrocina ne vpliva samo na ljudi, temvec so v dneh hude in dlje casa trajajoce vrocine posledice vidne tudi na pridelkih. Na udaru so tudi živali. V dneh, ko imamo visoke temperature je npr. pridelava mleka obcutno manjša. Še vec, ce je izpostavitev dovolj mocna in dovolj dolga, potem se mlecnost pri živali nikoli vec ne vrne na najvišjo raven (Gantner in sod. 2011). Takšne razmere, ki bi se pojavljale na vecjem obmocju po npr. Evropi, bi lahko privede do zvišanja cen hrane na trgu. Kot že receno, v prihodnosti nas caka tudi vec vrocinsko gledano ekstremnih dogodkov, zaradi cesar bi bila uporaba vrocinskih kazalcev dobrodošla, saj bi lahko nekoliko enostavneje opozarjali prebivalstvo na resnost razmer. Z njihovo pomocjo bi lahko izoblikovali tudi definicijo vrocinskega vala. Prav zaradi tega, sem na podatkih iz slovenskih postaj, preverila uporabnost nekaterih najpogosteje uporabljenih vrocinskih kazalcev po svetu. Izbrani so glede na dostopnost podatkov, ki so potrebni za njihov izracun. V poglavju 2 so zbrani in opisani vsi vrocinski kazalci, ki sem jih podrobneje raziskala. Pomembnejše rezultate sem predstavila v poglavju 3, temu sledi še zakljucek v poglavju 4. Kazalci za opis vpliva vremena na pocutje Opis vremena na pocutje cloveka se izraža v t.i. toplotnem naporu. Obstajajo trije osnovni nacini ocenjevanja toplotnega napora (Li in sod. 2000). Najenostavnejši nacin je uporaba biometeoroloških kazalcev, t.i. kazalcev udobja. Najbolj kompleksen pristop je s pomocjo kazalcev, ki poskušajo opisati cloveško energijsko bilanco. Najnovejši pristop pri opisu toplotnega napora je sinopticno-podnebna analiza. Za opis podnebne spremenljivosti se pogosto uporablja skupina 27 t.i. ETCCDI kazalcev, ki jih je v okviru Svetovnega programa za podnebne raziskave (WCRP) pripravila skupina strokovnjakov in je objavljena na spletni strani (Spletni vir 6). Razlicnih kazalcev je kar nekaj, vendar se bom v delu osredotocila zgolj na tiste, ki so namenjeni ocenjevanju vrocine, ali pa so primerni tako za mraz kot za vrocino. Kar nekaj je izpušcenih zaradi njihove odvisnosti od podatkov, ki se v Sloveniji ne merijo, ali pa so na voljo le za maloštevilne lokacije (npr. oblacnost). Osnovni biometeorološki kazalci Indeks vrocine (ang. Heat index) Indeks oz. kazalec vrocine, ki ga bom oznacevala HI po angleški razlicici, združuje vpliv relativne vlažnosti in temperature zraka. Kazalec doloca navidezno temperaturo oz. temperaturo, ki jo dejansko obcutimo. Spremenljivke potrebne za izracun indeksa vrocine je prvi združil R.G. Steadman leta 1979. Sedanja oblika enacbe sledi predlogu L.P. Rothfusza (Simon in sod. 2013): HI = — 24,379 + 2,04901523 T + 10,14333127 RH — — 0,22475541 T·RH — (6,83783·10—3) T2 ­­­­— (1) — (5,481717·10 —2) RH2 + (1,22874·10—3) T2.RH + + (8,5282·10—4) T.RH2 — (1,99·10—6) T2.RH2 kjer sta T temperatura zraka v (°C) in RH relativna vlažnost. Pri visoki relativni vlažnosti se zmanjša zmožnost izhlapevanja vode, kar pomeni, da toplota zapušca telo pocasneje, kot v suhem vremenu. Posledicno nam je seveda bolj vroce. Indeks vrocine HI se uporablja v ZDA za izdajanje vrocinskih opozoril. Tam je za temperaturo v uporabi enota Fahrenheit (F). Enacba 1 je primerna tako za F, kot za °C, saj je koncna vrednost ocena, kakšno temperaturo obcutimo, odvisna od tega, v kakšnih enotah vstavljamo podatke o temperaturi. Slaba stran indeksa je v tem, da ni uporaben tako za vrocino kot mraz, saj je uporaben šele pri temperaturi višji od 26 °C in vsaj 40 % relativni vlažnosti (McGregor in sod. 2015). Za izracun vrocinskega kazalca se navadno uporablja dnevna maksimalna temperatura, saj nas zanima, kakšno vrednost je imel kazalec v casu najhujše vrocine. Ga pa seveda lahko izracunamo tudi v katerem koli delu dneva, ce nas recimo zanima kako obremenilne razmere imamo ob npr. vecerih. Slika 1 prikazuje vrednost kazalca vrocine pri razlicnih temperaturah in vlažnostih, ter kakšna stopnja nevarnosti sledi iz te vrednosti kazalca. Indeks vlažnosti (ang. humidity index oz. humidex) Indeks oz. kazalec vlažnosti, znan pod imenom humidex, se uporablja za izracun navidezne temperature v Kanadi. Za razliko od nekaterih drugih kazalcev, za izracun uporablja temperaturo rosišca namesto temperature. Trenutno obliko sta izoblikovala J.M. Masterson in F.A. Richardson leta 1979 (Simon in sod. 2013), nekoliko drugacno obliko pa je Kanada prvic operativno uporabila leta 1965. Kazalec humidex opisuje, kako vlažno vreme cuti clovek. Enacba kazalca vlažnosti se glasi: (2) kjer je Td temperatura rosišca v Kelvinih (K). T ima enak pomen in enoto kot v enacbi 1. Temperatura rosišca Td se izracuna s pomocjo Clausius–Clapeironove enacbe, ki opisuje spremembe nasicenega tlaka vodne pare v odvisnosti od temperature (spletni vir 4): (3) kjer je (4) in (5) kjer je T tokrat v K. Parametra e in es po vrsti oznacujeta parni tlak vodne pare (hPa) in nasicen parni tlak vodne pare (hPa). Mejne vrednosti kazalca vlažnosti in pripadajoca stanja udobja so zbrani v preglednici 1. Za ekstremno visok indeks vlažnosti se štejejo vrednosti, ki so vecje od 40. V takšnih razmerah naj bi se vse nepotrebne aktivnosti preložile. Vrednosti kazalca nad 35 pomenijo, da bi se morale nekatere zunanje aktivnosti upocasniti oz. spremeniti, odvisno od starosti osebe, njene fizicne pripravljenosti, zdravja in vrste obleke, ki jo nosi (McGregor in sod. 2015). Omembe vredno je, da je enacba za izracun kazalca matematicno popolnoma nekorektna. Seštevanje temperature, ki je v °C in tlaka, ki je v hPa je popolnoma napacno matematicno pocetje, enako velja za odštevanje skalarja 10, ki je brez enote (spletni vir 5). Pravzaprav, ce pozorno pogledamo, je taka vecina kazalcev, saj so to empiricne formule, ki poskušajo širši javnosti približati, kakšno obcutje bodo ustvarile razlicne vrednosti vremenskih spremenljivk. Skupna efektivna temperatura (ang. Net effective temperature) Efektivna temperatura je že nekaj let v uporabi na Kitajskem in na Portugalskem, ker je zelo primerna za operativne namene (McGregor in sod. 2015). Prvic jo je predstavil A. Missenard že leta 1937, da bi poleg temperature vkljucil ucinek relativne vlažnosti. Njegova oblika efektivne temperature je bila namenjena samo vrocim dnem, zato jo je M. Gregorczuk nekoliko spremenil, in jo naredil primerno za vse vremenske razmere (Li in sod. 2000). Formula, ki je še danes v uporabi na Kitajskem ima naslednjo obliko: (6) kjer je v hitrost vetra v (m/s) in RH v (%). Prednosti uporabe kazalca NET so povzete po (Li in sod. 2000): • Relativno lahko ga je izracunati in interpretirati, kajti velika vrednost efektivne temperature pomeni veliko toplotno obremenitev. • Lahko ga uporabljamo tako za vroce dneve, kot tudi pozimi med hudim mrazom. • Njegova obcutljivost je zelo podobna ‘‘wind-chill’’-u in navidezni temperaturi, ki sta najpogosteje uporabljena kazalca za hladne in vroce dni. • Njegova vrednost se da napovedati, saj so meteorološke spremenljivke, ki se uporabljajo za izracun, napovedljive. • Efektivna temperatura je konsistentna z cloveškim dojemanjem. V vrocem vremenu se vrednost kazalca NET poveca, ce se temperatura in/ali relativna vlaga poveca, zniža pa, ce piha mocnejši veter. V hladnem vremenu se vrednost NET manjša z nižanjem temperature in povecevanjem relativne vlažnosti in vetra. Navidezna temperatura (ang. Apparent temperature) Navidezna temperatura je splošen izraz za vec biometeoroloških kazalcev, ki poskušajo opisati zaznavno temperaturo, na podlagi izmerjene temperature in vlage, nekateri tudi hitrosti vetra. Primeri kazalcev, ki spadajo v to skupino so: indeks vrocine, indeks toplotne obremenitve, indeks vlažnosti, univerzalni toplotni klimatski indeks in indeks navidezne temperature (Simon in sod. 2013). V tem poglavju se bom ukvarjala z zadnjim. Tudi tega je prvi predstavil R.G. Steadman (Simon in sod. 2013). Navidezna temperatura (AT) je definirana kot temperatura pri referencni vlažnosti, ki predstavlja isto mero neugodja, kot temperatura in vlažnost izmerjena v trenutku opazovanja. Navidezna temperatura predstavlja prilagoditev temperaturi zraka glede na vlažnost. Za referencno stanje je izbrana absolutna vlažnost pri temperaturi rosišca 14 °C, ker se pri tej vrednosti temperatura zraka le malo razlikuje od navidezne temperature. Ce je vlaga višja od referencne, potem bo AT višja od temperature zraka. Dobra stran tega kazalca je v tem, da je uporaben na velikem temperaturnem intervalu in je tako uporaben tudi za zimske mesece, saj z njim dobimo tudi efekt navideznega mraza zaradi vetra pri nižjih temperaturah. Prvo verzijo navidezne temperature smo spoznali že pri indeksu vrocine (6). Druga oblika, ki vsebuje veter ima obliko: (7) V enacbi 7 imajo parametri T, e in v enak pomen in enote kot pri enacbah 1 in 6. Indeks toplotnega presežka (ang. Excess heat index) Toplotni presežek se pojavi ob dnevih, ko je vroce tako cez dan, kot tudi nadpovprecno toplo ponoci. Presežek se doloci iz primerjave treh zaporednih povprecnih dnevnih temperatur z referencno vrednostjo. Vrednost, ki je višja od 95. centila izmerjenih dnevnih temperatur, velja za dan z velikim toplotnim presežkom. Indeks toplotnega presežka je tako izražen kot dolgotrajna temperaturna anomalija. Povprecje treh dni je izbrano z razlogom, ker je ugotovljeno, da ranljiva populacija postane obcutljiva na vrocino po treh dneh izpostavitve (Nairn in sod. 2013). Podnebna referencna vrednost za nastop toplotnega presežka, je 95. centil izmerjenih dnevnih temperatur, ki so merjene v daljšem casovnem obdobju (izbrano je bilo obdobje 1981-2010). Sledeca pozitivna odstopanja od referencne vrednosti pomenijo precejšen toplotni presežek oz. vrocinski val. Za izracun kazalca najprej izracunamo povprecne dnevne vrednosti temperature (PDT) v celotnem opazovanem vecletnem casovnem obdobju (upoštevajoc vse dneve v letu) kot: (8) Naredimo povprecje po treh zaporednih dnevih in izracunamo odstopanje od mejne vrednosti: (9) kjer je Ti povprecna dnevna temperatura (PDT) i-tega dneva v °C. Vrednost T95 predstavlja 95. percentil povprecnih dnevnih temperatur v izbranem tridesetletnem casovnem obdobju (1981–2010), prav tako v enotah °C. V primerjavi z drugimi kazalci je indeks toplotnega presežka relativno nov, ker je bil izoblikovan v Avstralskem uradu za meteorologijo leta 2013 (Nairn in sod. 2013). Psevdo ekvivalentna temperatura Kazalec psevdo ekvivalentna temperatura se pojavlja v ucbeniku za medicinsko meteorologijo (Vida 1990). Je tudi izbrani indeks pri študiji vrocega poletja 2013 na spletni strani ARSO, najverjetneje, ker ga pozna medicinska stroka. Psevdo ekvivalentna temperatura povezuje vpliv temperature in absolutne vlažnosti. Definirana je kot (spletni vir 1): (10) V enacbi 10 imata parametra T in e enak pomen in enote kot pri enacbah 1 in 6. Sama omenjenega kazalca ne bom preverjala, ker ni omenjen v nobeni literaturi kot kazalec, ki bi se uspešno uporabljal pri izdajanju opozoril na vrocino. Tudi psevdo ekvivalentna temperatura fizikalno gledano nima enote, se pa tudi tu koncna vrednost interpretira v °C. Dnevni temperaturno-vlažnostni indeks (ang. The daily temperature-humidity index - THI) THI je še en v vrsti kazalcev, ki za svoj izracun potrebujejo maksimalno dnevno temperature in vlago. Ta kazalec je nekakšna skrajšana in poenostavljena verzija vrocinskega indeksa HI. V obliko enacbe 11 ga je izoblikoval H. H. Kibler (1964). (11) V literaturi je mogoce zaslediti vec clankov, ki Kibblerjev kazalec uporabljajo kot kazalec vrocinskega napora pri živalih. Z njegovo pomocjo je bilo uspešno pokazano, kako zelo so npr. krave obcutljive na razlicne vrednosti vremenskih spremenljivk, kar se zelo pozna pri pridelavi mleka (Gantner 2011; Kucevic 2013). Modeli za izracun toplotne bilance cloveka V to skupino spadajo modeli, ki skušajo cim bolj natancno opisati toplotne tokove med clovekom in okolico. Zaradi tega so najbolj obsežni in po vecini najbolj vprašljivi, saj vkljucujejo veliko predpostavk o npr. obleki, velikosti in teži cloveka, metabolicni vrednosti. Edina država, ki dejansko vsak dan racuna celotni toplotni model cloveka je Nemcija, ki uporablja model Klima-Michel (Jendritzky). To je že relativno star model, ki predpostavlja lastnosti povprecnega cloveka Michela. Michel je moški, star 35 let, velik 1,75 m in težak 75 kg. Predpostavljene ima tudi nekatere druge dejavnosti (delo, ki ga opravlja, hitrost hoje…). Torej je to popolnoma ne-reprezentativen model za otroke in starejše, ki so navadno ob vrocini najbolj ranljivi. Toplotno bilanco med clovekom in okolico zapišemo s pomocjo energijske bilance.Za razumevanje enacbe ravnovesja si lahko pomagamo s sliko 2. (12) kjer so: M metabolicna stopnja (aktivnost), W mehanicna moc (neke vrste aktivnost), S skladišcenje (spreminjanje vsebnosti toplote v telesu), QT turbulentni tok zaznavne toplote, Q* sevalni prispevek, QL turbulentni tok latentne toplote (vodna para), QZ turbulentni tok latentne toplote (izhlapevanje znoja), Qd toplotni tok dihanja (zaznavna in latentna). Vse te kolicine imajo enoto W/m2. Meteorološke spremenljivke potrebne za izracun sevalne bilance so temperatura zraka, tlak vodne pare, hitrost vetra in Tpst povprecna sevalna temperatura, ki vkljucuje kratko in dolgo valovno sevanje. Prav poznavanje Tpst predstavlja problem vecine modelov sevalne bilance. Za oceno te temperature se namrec potrebuje kolicino srednjih, nizkih in visokih oblakov. Pet najpogosteje uporabljenih kazalcev sevalne bilance je: Standardna efektivna temperatura (ang. Standard effective temperature), Predvidena povprecna vrednost (ang. Predicted mean vote), Zaznavna temperatura (ang. Percived temperature), Fiziološka ekvivalentna temperatura (ang. Physiological equivalent temperature), Univerzalni toplotni klimatski indeks (ang. Univrsal termal climate index – UTCI) (McGregor in sod. 2015). Sinopticno - podnebna klasifikacija Indeks toplotnega presežka z upoštevanjem aklimatizacije (ang. Excess heat indeks-acclimatization) Indeks toplotnega presežka z upoštevanjem aklimatizacije lahko v literaturi najdemo tudi pod imenom toplotna obremenitev (ang. Heat stress). Izvira iz opažanj, da se pojavljajo dnevi, ki so toplejši od nedavne preteklosti. Podobno kot pri indeksu toplotnega presežka, tudi tukaj pogledamo povprecne dnevne temperature treh zaporednih dni in jih primerjamo z povprecno dnevno temperaturo predhodnih 30 dni. Kazalec tako izraža kratko casovno anomalijo temperature. Ker primerja vrednosti z poprecno vrednostjo tridesetih predhodnih dni, upošteva morebitno kratko casovno aklimatizacijo. Izbira tridesetih predhodnih dni je bila izbrana z razlogom, ker se clovek na višje temperature aklimatizira nekje med dvema in šestimi tedni. Oblika opisanega indeksa je sledeca: (13) Vrednost EHIakl nam pove stopnjo toplotnega napora, ki je predstavljena kot temperaturna anomalija, v primerjavi s povprecjem predhodnih trideset dni. Enota kazalca je °C. Tako kot indeks toplotnega presežka je tudi to relativno nov kazalec iz leta 2013 in izvira iz Avstralije (Nairn in sod. 2013). Faktor toplotnega presežka (ang. Excess heat factor) Še zadnji najnovejši kazalec, prav tako iz Avstralije, je faktor toplotnega presežka (Nairn in sod. 2013). Pravzaprav ta faktor združuje oba prejšnja nova kazalca, ki so jih predstavili v Avstraliji, z namenom definicije vrocinskega vala pri njih. Faktor toplotnega presežka združuje intenziteto, trajanje in obremenitev v casu vrocinskega vala. V Avstraliji vrocinski val obstaja, ko je kolicina EHF pozitivna. Definicija faktorja toplotnega presežka je sledeca: (14) Enota kazalca EHF je (°C)2, saj imata oba kazalca, ki se uporabljata pri izracunu, enoto °C. Število 1 v clenu max (1, EHIakl) pomeni 1°C. Vrocinski valovi, ki so šibki, povzrocijo malo amplitudo dogodkov EHF. Ko se EHIsig in EHIakl povecujeta, se njun produkt odziva kvadratno na povecevanje vrocinskega napora. Glede na to, ali nas zanimajo pretekli ali prihodnji dogodki v enacbah 9 in 13 lahko uporabimo pretekle oz. prihajajoce tri dneve. Ce povzamem, faktor toplotnega presežka je pozitiven, ce je EHIsig pozitiven (opazovana tridnevna perioda je vroca glede na absolutno vrednost, torej je nad 95. percentilom dnevne povprecne temperature), poleg tega je EHF velik, ko je povprecna tridnevna perioda toplejša kot predhodnih trideset dni. EHF se po enacbah 8, 9 in 13 izracuna za prvi dan, od opazovanih treh. Ce vrocinski val traja dlje od ene tridnevne periode, se toplotna obremenitev dogodka definira kot vsoto sledecih si pozitivnih vrednosti EHF (Nairn in sod. 2013). Indeks dnevne magnitude vrocinskega vala (ang. Heat-wave magnitude index daily) Ta kazalec je nadgradnja oz. pravilnejša verzija kazalca HWMI (heat-wave magnitude index) (Russo in sod. 2014), katerih avtor je Simone Russo. Popravljena verzija je bila objavljena novembra 2015 (Russo in sod. 2015). Za izracun tega kazalca potrebujemo 30 letno referencno obdobje, izbrano je bilo obdobje (1981–2010). Mejna vrednost nad katero definiramo, da imamo nadpovprecno vrocino se izracuna za vsak dan v letu posebej. Za celotno referencno obdobje gledamo isti del leta (15 dni pred in 15 dni po dnevu i) in izracunamo 90. centil maksimalnih dnevnih temperatur. Vrocinski val je definiran kot obdobje najmanj treh zaporednih dni, ko je presežena ta meja. Na ta nacin imamo lahko vrocinske valove tudi pozimi. Kazalec HWMId poskuša razporediti vrocinske valove glede na trajanje in glede na to, koliko so posamezne dnevne maksimalne temperature odstopale od predhodno izracunane mejne vrednosti. Magnituda vrocinskega vala se izracuna kot vsota magnitud po posameznih dnevih znotraj enega vrocinskega vala. Najvišja vrednost v letu, torej najmocnejši vrocinski val, predstavlja vrednost kazalca HWMId. Dnevna magnituda se izracuna po spodnji formuli: (15) kjer je T vrednost maksimalne dnevne temperature, T30y25p in T30y75p pa sta 25. in 75. percentila letnih maksimalnih vrednosti temperatur v izbranem 30 letnem referencnem obdobju (Russo in sod. 2015). Kazalci za opis podnebnih sprememb Vsi spodaj našteti kazalci so bili povzeti iz spletne strani (spletni vir 6) WCRP skupine strokovnjakov za podnebne spremembe, kjer je sicer naštetih kar 27 razlicni kazalcev s pomocjo katerih lahko ocenimo spreminjanje podnebja na izbrani lokaciji. Število toplih dni (ang. number of summer days - SU) Število dni na leto, ko maksimalna dnevna temperatura preseže 25°C. Število tropskih noci (ang. number of tropical nights - TR) Število dni na leto, ko minimalna dnevna temperatura ostane vecja od 20°C. Odstotek dni, ko je maksimalna dnevna temperatura nad 90 percentilom (TX90p) Ce je TXij maksimalna dnevna temperatura za dan i in periodo j in TXin90 devetdeseti centil na izbran dan v letu, ki se izracuna s pomocjo 5 dnevnega okna na referencnem obdobju 1981–2010, se odstotek glede na referencno obdobje dobi z: TXij > TXin90 (16) Indeks trajanja vrocinskega vala (ang. warm speel duration index - WSDI) Letno število dni, ko imamo vsaj 6 zaporednih dni maksimalno dnevno temperaturo nad 90. centilom, ki se izracuna s pomocjo izbranega referencnega obdobja in s pomocjo 5 dnevnega okna, enako kot je opisano v predhodnem poglavju. Za konec sem v preglednici združila vse opisane kazalce, vhodne meteorološke spremenljivke potrebne za izracun posameznega kazalca in pripadajoco enoto. Prvih šest kazalcev je fizikalno brez enote, se pa njihove vrednosti interpretirajo kot vrednosti temperature v °C v danih vremenskih razmerah. Rezultati Najbolj enostaven za uporabo v prognosticne namene, se je v literaturi in na podatkih, ki sem jih uporabljala (Kljucevšek 2016), izkazal kazalec EHF. Pozitivne vrednosti kazalca EHF pomenijo vrocinski val. Za Preglednica 2. Seznam vseh vrocinskih kazalcev, njihovih vhodnih podatkov in enot. Table 2. List of all indices, their input variables and units. kazalec vhodni podatki enota HI Tmaks, RH / humidex Tmaks, RH / NET Tmaks, RH, v / AT Tmaks, RH, v / PET Tmaks, RH / THI Tmaks, RH / EHIsig Tpov °C EHIaccl Tpov °C EHF Tpov (°C)2 HWMId Tmaks / SU Tmaks / TR Tmin / TX90p Tmaks % WSDI Tmaks / opozarjanje na razmere, ki bi lahko bile nevarne (oranžna stopnja) bi kazalec EHF moral preseci mejo, ki je enaka 85. centilu vseh pozitivnih vrednosti EHF na podatkih iz referencnega obdobja (1981–2010). Na tak nacin je definirana meja za oranžno stopnjo v Avstraliji (Nairn 2013). Zelo nevarne razmere (rdeca stopnja) nastopijo, ko kazalec EHF preseže 99. centil pozitivnih vrednosti. To mejno vrednost sem izbrala z namenom, da so izloceni res samo tisti najbolj ekstremni dnevi hude vrocine. Za posamezne postaje po Sloveniji sem izracunala opisane mejne vrednosti in jih za obcutek preracunala nazaj v temperature. Vrednosti so zbrane v preglednici 3. Zavedati se je treba, da je reprezentativnost rezultatov na postajah Babno polje in Letališce Portorož slabša, saj se na postaji Babno polje med leti 1991 in 2003 meritve niso izvajale. Na Letališcu v Portorožu pa so se zacele izvajati šele leta 1987, kar pomeni, da pri obeh postajah manjka kar nekaj podatkov iz referencnega obdobja (1981–2010). Za lažjo predstavo sem vrednosti kazalca in ocenjene vrednosti temperatur za obe stopnji ogroženosti izrisala na zemljevid Slovenije, kjer sem vse vrednosti zaokrožila na 1°C oz. 1 (°C)2 natancno. Najprej so prikazani rezultati za primer temperature, za tem vrednosti kazalca EHF. Za vse postaje je na sliki 7 prikazano število dni na leto, ko je kazalec EHF pozitiven, ko smo imeli nevarne in zelo nevarne razmere. Iz rezultatov lahko zakljucim, da smo imeli dalec najvec dni, ki so že veljali za vrocinski val leta 2003. Absolutno najvec jih je bilo na postaji v Biljah. Ni pa bilo veliko teh dni zelo nadpovprecnih. Takih je bilo na vecini postaj najvec leta 2013. Za prognosticne namene se zdi uporaba tega kazalca najenostavnejša. Nas pa iz klimatološkega zornega kota zanima, ne samo koliko dni na leto je ustrezalo definiciji vrocinskega vala in kako se njihovo število spreminja iz leta v leto, temvec tudi kako mocni so bili in kakšna je bila njihova dolžina. Za ta namen se zdi najprimernejši kazalec HWMId, ki vse znacilnosti vrocinskega vala združuje v eno število. Poda samo magnitudo najhujšega vrocinskega vala v letu, vendar ga lahko uporabljamo tudi za analizo ostalih vrocinskih valov v letu. Za prikaz prihodnjih razmer je ta kazalec izbrala Evropska okoljska agencija (EEA 2017). Magnitude najhujših vrocinskih valov od leta 1950 naprej na posameznih postajah so prikazane na sliki 9. Kazalec potrdi, da je bil vrocinski val v letu 2013 najmocnejši na vecini postaj, izjema sta postaji Murska Sobota, z najmocnejšim vrocinskim valom v leta 1950 in Bilje, kjer je bilo najhuje leta 2003. Absolutno gledano se je najmocnejši vrocinski val zgodil na letališcu Ljubljana leta 2013, ko je magnituda skoraj dosegla vrednost 18. Podobno mocan je bil tudi v Ljubljani. Kdaj v letu se je pojavil, koliko dni je trajal in kako visoka so bila odstopanja od mejne vrednosti v teh dneh prikazuje slika 8. Pri tem kazalcu je vrocinski val definiran kot vsako obdobje, ko maksimalna dnevna temperatura presega mejno vrednost vsaj 3 zaporedne dni. Je pa lahko magnituda takega zelo kratkega in temperaturno gledano ne prevec ekstremnega vrocinskega vala lahko enaka 0, saj ni nujno, da najvišja dnevna temperatura preseže 25. centil vseh najvišjih dnevnih temperatur v referencnem odboju. Prav zaradi tega imamo v zimskem casu vrocinske valove, vendar je njihova magnituda enaka 0. Nas pa zanima, koliko vrocinskih valov na leto smo imeli po definiciji tega kazalca. Izrisala sem število vseh vrocinskih valov torej tudi tistih, ko je maksimalna dnevna temperatura nižja od 25. percentila najvišjih dnevnih temperatur, v celem letu in št. vrocinskih valov samo v topli polovici leta (od 1.5. do 30.9.). Zanimivo je, da prakticno skoraj nimamo leta, ko ne bi imeli vsaj enega vrocinskega vala v letu, bodisi pozimi ali poleti. Še vec, pozimi pogosto beležimo vec vrocinskih valov kot poleti. Zanimiv je podatek kdaj v letu se najpogosteje pojavljajo najdaljši vrocinski valovi, definirani glede na kazalec HWMId na posameznih postajah. Poiskala sem najdaljši vrocinski val v letu, številko dneva v letu ko se je ta zacel in izrisala primere na isti graf. Izkaže se, da so na vecini postaj (slike niso prikazane) najdaljši vrocinski valovi res med poletnimi meseci. Izjema sta postaji v Ratecah in Kocevju, kjer smo leta 2015 zabeležili absolutno gledano najdaljši vrocinski val na tej lokaciji, ki pa se je zgodil v hladni polovici leta. Skupina strokovnjakov za detekcijo podnebnih sprememb (program CLIVAR) ima na svoji spletni strani objavljen seznam 27 t.i. ETCCDI kazalcev, s pomocjo katerih lahko ocenjujemo podnebne spremembe. Štiri od njih sem uporabila tudi sama, rezultati števila toplih dni in tropskih noci, odstotkov, ko najvišja dnevna temperatura preseže izbrano mejo in število dni, ko vrocinski val traja vsaj 6 zaporednih dni, so predstavljeni na sledecih slikah (slika 13 – slika 16). Tudi tu so rezultati pricakovani. Število toplih dnih je v zadnjih letih v porastu, še posebej od leta 1980 naprej. Najvec toplih dni vsako leto beležimo na postaji Bilje pri Novi Gorici. Na vseh postajah najbolj odstopa leto 2003. Izjema sta obe primorski postaji, ki sta imeli v letu 2011 vec toplih dni. Ima pa najvecji naklon od vseh postaj, ki sem jih preverjala (vse slike niso prikazane) postaja na letališcu v Mariboru, vendar je to posledica krajšega casovnega niza. Od postaj, ki imajo najdaljše nize, ima najvecji trend narašcanja poletnih dni postaja v Kocevju, sledi ji Postojna. Število tropskih noci je na veliko postajah premajhno, da bi iz njih lahko z zanesljivostjo ocenjevali trend. Se pa njihovo število predvsem v mestih hitro povecuje, tudi tu še posebej od leta 1980 naprej. Veliko število tropskih noci imamo po pricakovanjih vsako leto na primorskem. Je bilo pa na postaji v Celju leta 2003, 2004 in 2010 zabeleženih kar 20 tropskih noci. Vec smo jih zabeležili leta 2003 le v Portorožu. Absolutno najvec je bilo namerjenih prav tako na letališcu v Portorožu leta 2015, kar 26. Zanimivo, v Kocevju smo od kar potekajo meritve zabeležili le 3 tropske noci, in vse so se zgodile pred letom 2000 (1983, 1993, 1999). Odstotek koliko dni presegamo mejno vrednost 90 percentila izracunanega na 30 letnem referencnem obdobju s pomocjo 5 dnevnega okna se pravzaprav povecuje zelo primerljivo na vseh postajah. Naklon je seveda najvecji pri postajah s krajšim casovnim nizom. Sta pa ponovno postaji Postojna in Kocevje med tistimi z najvecjim naklonom med tistimi postajami, ki imajo najdaljše nize. Pri teh rezultatih je zanimivo tudi to, da je v Ljubljani izpostavljeno kot eno najtoplejših let, leto 2011. Poleg že velikokrat omenjenega leta 2003 ta kazalec na številnih postajah kot ekstremno leto izloca tudi poletja 2000, 2011 in 2012. Absolutno gledano je bilo po rezultatih tega kazalca najbolj ekstremno leto 2011 v Postojni, ko smo bili kar v 26 % nad definirano mejno vrednostjo. Število dni, ko dnevna maksimalna temperatura presega mejno vrednost 90. percentila iz izbranega 30 letnega referencnega obdobja, vsaj šest zaporednih dni, se nam na vecini postaj hitro povecuje od leta 1980 oz. 1990 naprej. Zelo veliko dni z vrocinskim valom smo imeli leta 2011 v Postojni. Pravzaprav je bilo to leto ekstremno na vecini postaj, izjema sta postaji Ratece in Šmartno pri Slovenj Gradcu. Na teh postajah je bilo najvec takih dni v letu 2015. Tudi tu je najvecji trend pri postajah z najdaljšim nizom na postaji Postojna. Je pa na vseh postajah veliko število dni z vrocinskim valom vsa leta od leta 2011 naprej. Zakljucek V prihodnosti bo topleje, to kažejo prakticno vsi podnebni scenariji. Strokovnjaki se strinjajo, da nas poleti caka cedalje vec vrocinskih valov (EEA 2017). In ti v Sloveniji še niso uradno definirani. Veliko držav po svetu uporablja najrazlicnejše vrocinske kazalce za opozarjanje prebivalstva na morebitne izredne razmere in definicijo vrocinskih valov. Opisala sem glavne znacilnosti nekaterih najbolj poznanih in najpogosteje uporabljenih kazalcev za vrocino in tudi tistih, ki so bili izoblikovani v zadnjih letih. Osredotocila sem se na tiste vrocinske kazalce, ki so zaradi svoje oblike primerni za racunanje pri nas. Izracunala sem jih na 14. postajah po Sloveniji, ki imajo cim daljši casovni niz in ki so geografsko med seboj na razlicnih obmocjih. Najbolj uporabna definicija vrocinskega vala se zdi definicija s pomocjo avstralskega kazalca EHF. Ta kazalec je bil narejen z namenom cim boljše napovedi vrocinskih valov in opozarjanje na njih. Odlikujeta ga po eni strani preprostost, po drugi strani pa je dovolj kompleksen, da upošteva tako klimatologijo opazovanega obmocja, kot kratko casovno aklimatizacijo na vrocino. Poleg tega obstaja nekoliko prirejena oblika tudi za napovedovanje hudega mraza. Se pa vrocinski valovi težko primerjajo med sabo zaradi razlicne intenzitete, trajanja in prostorske porazdelitve. Ta problem zelo uspešno reši kazalec HWMId, ki je nekoliko kompleksnejši, vendar zelo primeren za podnebne študije vrocinskih valov. Tudi ta kazalec temelji na centilih, torej je zelo primeren za podnebno razlicna obmocja, kar pa ne moremo trditi za npr. število toplih dni in tropskih noci, ki imata fiksno mejno vrednost. Omenjeni kazalec prikaže, da smo imeli leta 2003 res dalec najdaljši vrocinski val, vendar so bili ti dnevi precej manj nadpovprecni od tistih v letu 2013, ko smo marsikje po državi zabeležili nove rekordne vrednosti najvišjih dnevnih temperatur (spletni vir 7). Vsem obravnavanim kazalcem je skupno to, da kažejo trend narašcanja, še posebej izrazit je po letu 1980. V bližnji prihodnosti bodo postale napovedi vrocinskih valov pomembne, ne samo zato, da se ljudi opozori na resnost prihajajocih vremenskih razmer. Dlje trajajoce visoke temperature navadno prizadenejo vecja obmocja npr. južni del Evrope. Visoke temperature pomenijo tudi sušo. Takšne razmere tako vplivajo na vse žive organizme. Posledicno lahko lokalno pride do hudega pomankanja vode, izredno slabega pridelka sadja, zelenjave in mleka… Z dovolj zgodnimi opozorili, bi lahko tako nekatere posledice vsaj deloma omilili. . Viri EEA porocilo, Climate change, impacts and vulnerability in Europe 2016. An indicator-based report, European Environment Agency, 2017 Gantner V., Mijic P., Kuterovac K., Solic D., Gantner R., Temperature-humidity index values and their significance on the daily production of dairy cattle, Poljoprivredni fakultet u Osijeku, Sveucilište J.J. Strossmayera v Osijeku, 2011. Jendritzky G., Staiger H., Bucher K., Graetz A., Laschewski G., The Perceived Temperature: The Method of the Deutscher Wetterdienst for the Assessment of Cold Stress and Heat Load for the Human Body, Deutscher Wetterdienst, Germany. (Dostopno na: http://www.utci.org/isb/documents/perceived_temperature.pdf) Kibler H.H., Environmental physiology and shelter engineering. LXVII. Thermal effects of various temperature-humidity combinations on Holstein cattle as measured by eight physiological responses. Res. Bull. Missouri Agric. Exp. Station. 862., 1964 Kljucevšek N., Žagar N., Detekcija in vpliv vrocinskih valov v Sloveniji, Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani, 2016 Kucevic D., Plavšic M. , Trivunovic S., Radinovic M., Bogdanovic V., Infuence of microclimatic conditions on the daily production of dairy cows, Institute for Animal Husbandry, Belgrade-Zemun, Biotechnology in Animal Husbandry 29 (1), p 45-51, 2013 Li P.W. in S.T. Chan, 2000: Application of a weather stress index for alerting the public to stressful weather in Hong Kong. Meteor. Appl., 7: 369–375. McGregor G.R., glavni urednik, Bessemoulin P., Ebi K. in Menne B., uredniki, Heatwaves and Health: Guidance on Warning-System Development. World Meteorological Organization and World Health Organization, 2015 Nairn, J.R. in R. Fawcett, 2013: Defining heatwaves: heatwave defined as a heat-impact event servicing all community and business sectors in Australia. Centre for Australian Weather and Climate Research (CAWCR) Technical Report 060 Kent Town, South Australia, 84 pp. Russo S., Dosio A., Graversen R. G., Sillmann J., Carrao H., Dunbar M. B., Singeton A., Montagna P., Barbola P. in Vogt J. V., Magnitude of extreme heat waves in present climate and their projection in a warming world, Jurnal of Geophysical Research: Atmospheres, 2014. Russo S., Sillmann J. in Fischer E. M., Top ten European heatwaves since 1950 and their occurrence in the coming decades. Environmental Research Letters, 2015. Simon N. Gosling, Erin K. Bryce, P. Grady Dixon, Katharina M. A. Gabriel, Elaine Y. Gosling, Jonathan M. Hanes, David M. Hondula, Liang Liang, Priscilla Ayleen Bustos Mac Lean, Stefan Muthers, Sheila Tavares Nascimento, Martina Petralli, Jennifer K. Vanos, Eva R. Wanka A glossary for biometeorology, Int J Biometeorol, 2013 Vida M., Medicinska meteorologija, Ljubljana, Medicinska fakulteta, 1990. Spletni vir 1: http://kazalci.arso.gov.si/print?ind_id=685&lang_id=302 (20.11.2016) Spletni vir 2: http://www.nws.noaa.gov/om/heat/heat_index.shtml (25.11.2016) Spletni vir 3: https://pwlinfo.wordpress.com/tag/heat-index/ (25.11.2016) Spletni vir 4: http://www.fmf.uni-lj.si/~zagarn/downloads/M2015/StabilnostVlazenZrak_2015.pdf (25.11.2016) Spletni vir 5: http://ptaff.ca/humidex/?lang=en_CA (25.11.2016) Spletni vir 6: http://etccdi.pacificclimate.org/list_27_indices.shtml (3.4.2017) Spletni vir 7: http://www.meteo.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/vrocina_zacetek-avg2013.pdf (5.4.2017) temperatura (°C) relativna vlažnost (%) Vrednost indeksa vlažnosti Udobje maj kot 29 udobno 30 - 39 manjše neudobje 40 - 45 zelo neudobno, izogibajmo se naporu nad 45 nevarno nad 54 grozi vrocinska kap EHF (°C2) temperatura (°C) percentili 85p 99p 85p 99p Murska Sobota 14,9 38,7 26,6 28,9 Maribor 16,2 40,9 27,1 29,5 Let. Maribor 16,1 41,8 26,5 29,0 Šmartno pri SG 14,4 36,5 24,6 26,8 Celje 12,8 30,5 26,1 28,0 Novo mesto 14,0 35,6 26,7 29,0 Kocevje 10,5 28,2 23,9 26,0 Babno polje 10,9 27,7 21,4 23,4 Postojna 11,0 27,6 24,0 26,0 Ljubljana 14,7 34,6 27,2 29,3 Let. Ljubljana 12,1 30,9 25,2 27,3 Ratece 12,0 27,6 22,3 24,1 Bilje 8,8 26,2 27,1 29,2 Portorož 7,5 17,1 27,5 28,9 Vplivi vrocinskih valov na umrljivost v Sloveniji Simona Percic, Nacionalni Inštitut za javno zdravje, (simona.percic@nijz.si) Andreja Kukec, Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta Tanja Cegnar, Agencija Republike Slovenije za okolje Ana Hojs, Nacionalni Inštitut za javno zdravje Povzetek Ozadje: Število smrti se v casu vrocinskih valov dokazano poveca. Namen: Namen raziskave je bil prepoznati ogrožene skupine prebivalcev, ki umirajo v obdobju vrocinskih valov po diagnozi, spolu in starostnih skupinah. S ciljem, da se oblikujejo in izvajajo ciljani preventivni ukrepe na podrocju javnega zdravja. Metode: Izracunali smo relativna tveganja (RT) števila smrti primerjajoc število smrti v obdobju vrocinskih valov in obdobju brez vrocinskih valov za opredeljene diagnoze, spol in starost in interval zaupanja (IZ) ter povecano število smrti povezano z vrocinskimi valovi v Sloveniji v letu 2015. Izracunali smo relativna tveganja (RT) za umrljivosti v obdobju vrocinskih valov in obdobju brez vrocinskih valov za opredeljene diagnoze, spol in starost in interval zaupanja (IZ) ter umrljivost povezano z vrocinskimi valovi v Sloveniji v obdobju od 2006 do 2015. Rezultati: V letu 2015 je bilo za celotno populacijo, za vse vzroke smrti, v obdobju vrocinskih valov povecano število smrti za 137 vec od pricakovanega, ni pa bilo statisticno znacilno. Pri analizi za leto 2015 so bili trije RT za število smrti v casu vrocinskih valov statisticno znacilni: v starostni skupini 75 let in vec za vse vzroke smrti; v celotni populaciji za bolezni obtocil; v starostni skupini 75 let in vec za bolezni obtocil. V obdobju od leta 2006 do 2015 je bila za celotno populacijo, za vse vzroke smrti, v obdobju vrocinskih valov povecana umrljivost 43,221/100 000, ni pa bila statisticno znacilna. Pri analizi za obdobje od leta 2006 do 2015 sta bila samo dve RT za umrljivost v obdobju vrocinskih valov, ki sta bili statisticno znacilni: v starostni skupini 75 let in vec za vse vzroke smrti in v starostni skupini 75let in vec za bolezni obtocil. Zakljucek: Relativna tveganja za števila smrti in umrljivosti so variirala za opredeljene diagnoze, spol in starostne skupine in nekateri vzorci obcutljivosti so se razlikovali od že opredeljenih v dosedanjih raziskavah. Javnozdravstvene ukrepe naj bi okrepili predvsem za prebivalce starejše od 75 let in tiste z boleznimi obtocil. Kljucne besede: vrocinski valovi, povecano število smrti/povecana umrljivost, ranljive skupine, vzrok smrti, starost, spol Abstract Background: Number of deaths increases during periods of elevated heat. Aim: The specific goal was to identify vulnerable subgroups by diagnosis, sex and age groups which is needed for public health prevention efforts. Methods: We estimated relative risks (RRs) of deaths for the observed diagnoses, sex and age, and confidence intervals (CI) and excess deaths associated with large-scale Slovenian heat waves in 2015, comparing deaths during the heat waves with the reference days. We also estimated relative risks (RRs) of mortality for the observed diagnoses, sex and age, and confidence intervals (CI) and excess mortality associated with Slovenian heat waves in the period from 2006 to 2015, comparing mortality during the heat waves with the reference days. Results: In the year 2015, for total (whole population), all causes of death, during the heat waves, 137 excess deaths occurred, but was not statistically significant. In the analysis for 2015, there were only three RRs of deaths during heat waves, which were statistically significant: age group 75+, all causes of deaths; all population, diseases of the circulatory system and age group 75+, diseases of the circulatory system. In the period from 2006 to 2015, for total (whole population), all causes of death, during heat waves, 43,221/100 000 excess mortality occurred, but was no statistically significant. In the analysis for the 2006 to 2015 period, there were only two RRs of mortality during heat waves which were statistically significant: age group 75+, all causes of deaths and age group 75+, diseases of the circulatory system. Conclusions: Heat wave relative risk of deaths and mortality varied across observed diagnosis, sex and age, and some patterns of vulnerability differed from those previously identified. Public health efforts should address patients with circulatory system diseases and old age groups. Key words: heat waves, excess deaths/excess mortality, vulnerability groups, cause of death, sex, age groups Uvod Vrocinski valovi so dobro poznan javnozdravstveni problem (Kovats 2008). Povezanost med visokimi temperaturami in opazovanimi zdravstvenimi izidi, še posebej umrljivostjo so potrdile številne epidemiološke raziskave (Anderson 2009; Baccini 2008; Basu 2002; Basu 2009 ). Daljša obdobja ekstremne vrocine, ki jih navadno definiramo kot vrocinske valove, so bila povezana s precejšnim porastom umrljivosti (Kovats 2006) in specificni dogodki so privedli do velikih javnozdravstvenih problemov – kot na primer v Chicagu v juliju 1995 (Semenza 1996) in v Franciji v letu 2003 (Le Terte 2006). Projekcije podnebnih sprememb za Evropo kažejo, da bodo v naslednjem stoletju postali vrocinski valovi pogostejši, intenzivnejši in dolgotrajnejši ne samo v mediteranski regiji, pac pa tudi v drugih predelih Evrope (Meehl 2004). Te spremembe bodo prispevale k bremenu bolezni in prezgodnji umrljivosti še posebej pri ranljivih skupinah prebivalcev z omejeno zmožnostjo prilagoditve vrocinskim valovom (IPCC 2007). Najranljivejša populacija, ki jo prizadenejo vrocinski valovi so starejši (Ĺström 2001), zaradi fizioloških sprememb, ki se pojavijo v starosti, kronicnih bolezni, uživanje nekaterih zdravil, življenjskega sloga, ki prispeva k slabši regulaciji temperature telesa in vodi v dehidracijo (Kenney 2003). Vrocinski valovi lahko povzrocijo ali poslabšajo številne stranske ucinke zdravil pri starejših, ki jemljejo diuretike, selektivne zaviralce privzema serotonina, zaviralce angiotenzinske konvertaze, zaviralce protonske crpalke, ne-dopaminergicne antiparkinsonike in antiepileptike in zaviralce adrenergicnih receptorjev beta (Sommet 2012). Raziskave kažejo, da se prebivalstvo v Evropi stara, še posebej v mestnih obmocjih. Populacija stara 60 in vec let bo do leta 2050 predstavljala kar 21,1 % evropskega prebivalstva (United Nation 2013). Ker ljudje živijo dlje, se bo breme kronicnih in degenerativnih bolezni mocno povecalo (Prince 2015). Druge ranljive skupine so prebivalci s srcno-žilnimi obolenji (Bouchama 2007), obolenji dihal (D'Ippoliti 2010; Conti 2007) obolenji ledvic (Hansen 2008a; Conti 2007), s sladkorno boleznijo (Bouchama 2007) in duševno bolni (Hansen 2008b; Kaiser 2001). Dejavniki tveganja za povecano umrljivost v casu vrocinskih valov so poleg bolezni še: življenje v najvišjih nadstropjih zgradb, pomanjkanje klimatskih naprav, debelost in nizek socialno – ekonomski status (Kilbourne 1982; Semenza 2008). Nekateri avtorji so v raziskavah dokazali tudi, da v obdobju vrocinskih valov umre vec žensk, drugi te domneve niso potrdili (Anderson 2009; Basu 2008; Hajat 2010). Prebivalci obmocji, kjer so visoke temperature redke, so bolj ranljiva populacija, ker nimajo ali imajo slabše razvite prilagoditvene mehanizme. Tisti, ki se rodijo in preživijo svojo mladost v toplejših krajih, so manj ogroženi zaradi ucinka vrocinskih valov v primerjavi s tistimi, ki se rodijo in preživijo svojo mladost v mrzlih krajih (Viggoti 2006). V Sloveniji je bila na Nacionalnem Inštitutu za javno zdravje v Ljubljani leta 2008 izdelana analiza povecane umrljivosti v casu vrocinskih valov v letu 2003. V letu 2003 je v Sloveniji v vrocinskem valu umrlo 81 prebivalcev vec, kot jih sicer umre v tem casovnem obdobju (Tomšic 2008). Sledila je izdelava kazalca v letu 2013, v katerem se proucuje število umrlih v casu vrocinskih valov. Kazalec se vsako leto osvežuje in je dosegljiv na spletni strani Agencije Republike Slovenije za Okolje (ARSO). V Sloveniji se je v casu vrocinskih valov v letu 2013 povecalo število umrlih, kar lahko delno pripišemo obremenitvi s toploto. V letu 2013 je bilo v obdobju vrocinskih valov povprecno 52 umrlih/dan ter 48 umrlih/dan v obdobju brez vrocinskih valov. Za obdobje od 1.5.–30.9. v letih 2008 do 2013 se je pokazala pozitivna in statisticno znacilna casovna povezanost med dnevnim številom umrlih in vrocinskimi valovi na populacijski ravni (ARSO medmrežje). Za boljši uvid v problematiko pa je bilo treba pregledati bolj dolgotrajen pregled povezanosti vrocinskih valov in umrljivost v Sloveniji. Metode Obmocje opazovanja Slovenija je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope. Leži na sticišcu alpskega, sredozemskega, panonskega in dinarskega sveta. Površina 20.273 km˛ uvršca Slovenijo med srednje velike evropske države. Glede na popis iz leta 2011 ima Slovenija 2.050.189 prebivalcev. Podnebje je mešanica vplivov alpskega, sredozemskega in celinskega podnebja (SURS 2015). Zdravstveni podatki Pregledali smo podatke o številu in vzrokih smrti po spolu in starostnih skupinah za obdobje od 1. maja do 30. septembra, v letih 2006 do 2015. Podatki so bili pridobljeni iz baze podatkov o umrlih Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Opazovane diagnoze za vzroke smrti po Mednarodni klasifikaciji bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov MKB–10 so bile: vsi vzroki (MKB–10, A00–T98), bolezni obtocil (MKB–10, J00–J99), bolezni dihal (MKB–10, I00–I99), endokrine bolezni (MKB–10, E00–E90), sladkorna bolezen (MKB–10, E10–E14), bolezni živcevja (MKB–10, G00–G99), bolezni prebavil (MKB–10, K00–K93), bolezni secil in splovil (MKB–10, N00–N99), kronicne ledvicne bolezni (MKB–10, N18) in neoplazme (MKB–10, C00–C99). Glede starostnih skupin smo se odlocili, da bomo opredelili tri starostne skupne: 0–4 leta, 5–74 let in 75 let in vec. Ker je v Sloveniji dnevno število smrti zelo majhno, smo se odlocili, da za starostno skupino 0–4 leta ne bomo delali analiz saj je število smrti v celotnem opazovanem obdobju v tej starostni skupini zelo majhno. Za ostali dve skupini smo se odlocili, da izracunamo relativno tveganje (RT) umrljivosti/števila smrti posebej za vse vzroke smrti, bolezni obtocil in bolezni dihal. Smrt v casu vrocinskega vala smo opredelili kot katerokoli smrt po MKB–10, ki se je pojavila v casu vrocinskega vala. Za vsako leto posebej smo izracunali dnevno umrljivost na 100 000 prebivalcev v obdobju vrocinskih valov. Pricakovano umrljivost smo izracunali iz obdobja brez vrocinskih valov, prav tako v casu od 1.5. do 30.9., od 2006 do 2015, v Sloveniji. Opredelili smo smrt v casu brez vrocinskega vala, kot katerokoli smrt po MKB–0, ki se je pojavila v obdobju brez vrocinskega vala. Za vsako leto posebej smo izracunali umrljivost na 100 000 prebivalcev v obdobju brez vrocinskega vala za dvakrat daljše obdobje, kot so v tem letu trajali vrocinski valovi. Podatki o vrocinskih valovih Vrocinski val smo opredelili, kot obdobje dveh ali vec soslednih dni s psevdo-ekvivalentno temperaturo, ki presega 56°C. Psevdo-ekvivalentna dnevna temperatura je izracunana kot vsota temperature zraka in 1,5-kratnika delnega pritisk vodne pare. Podatki o temperaturah so bili pridobljeni na Agenciji Republike Slovenije za okolje (ARSO). Obdobje vrocinskih valov je obsegalo vse dneve vrocinskih valov, ki smo jih opredelili v casu od 1.5. do 30.9., od 2006 do 2015 v Sloveniji. Statisticna analiza: relativno tveganje in povecana umrljivost Za oceno povezanosti med vzrokom smrti (diagnozo) in vrocinskimi valovi po spolu in starostnih skupinah smo izracunali RT za smrti/umrljivost zaradi vseh opazovanih vzrokov smrti in 95 % interval zaupanja (IZ). Podatke smo pripravili in analizirali s pomocjo programa Microsoft Excela, verzija 2010. Podobno prejšnjim raziskavam (Knowlton 2009; Hoshiko 2010) smo uporabili pristop racunanja RT primerjajoc umrljivost/število smrti v obdobju vrocinskih valov z referencno umrljivostjo v obdobju brez vrocinskih valov. Ce je bila spodnja meja 95 % IZ vecja od 1,00, smo smatrali, da je povecana umrljivost v casu vrocinskih valov statisticno znacilna. Rezultati Rezultati raziskave števila smrti v obdobju vrocinskih valov v letu 2015 V obdobju vrocinskih valov v letu 2015 je bilo v Sloveniji v celotni populaciji povecano število smrti za 137, vendar ni bilo statisticno znacilno. 98 teh smrti je bilo zaradi bolezni obtocil in nobenega zaradi boleznim dihal. Število smrti zaradi bolezni obtocil je bilo edino, ki je bilo statisticno znacilno povezano z vecjim številom smrti v casu vrocinskih valov (RT = 1.14, 95 % IZ 1.01–1.30). Pri pregledu števila smrti zaradi drugih diagnoz (endokrine bolezni, nevrološke bolezni, bolezni prebavil, bolezni secil in splovil, neoplazme) v obdobju vrocinskih valov ni bilo statisticno znacilne povezave (slika 1). Pregled števila smrti po spolu je pokazal podobno sliko kot pri razlicnih diagnozah. Pri moških je bilo v casu vrocinskih valov število smrti zaradi vseh vzrokov smrti vecje od pricakovanega, in sicer 52 smrti, za ženske še nekoliko višje, 89 smrti, vendar je bilo statisticno neznacilno tako za moške kot za ženske. Intervali zaupanja so preširoki, da bi lahko utemeljili kakršnokoli razliko v povecanem številu smrti med moškimi in ženskami v obdobju vrocinskih valov in obdobju, ko ni bilo vrocinskih valov. Število smrti zaradi bolezni obtocil je bilo v obdobju vrocinskih valov pri moških in ženskah višje od pricakovanega (pri moških 42 in pri ženskah 53), vendar statisticno neznacilno pri obeh spolih. Intervali zaupanja so zopet preširoki, da bi lahko utemeljili kakršnokoli razliko v povecanem številu smrti zaradi bolezni obtocil med moškimi in ženskami v obdobju vrocinskih valov in obdobju, ko ni bilo vrocinskih valov. Tudi pri pregledu števila smrti pri moških zaradi bolezni dihal je bilo število smrti v obdobju vrocinskih valov vecje od pricakovanega (2 smrti), pri ženskah pa ni bilo razlike. Povezanost za moške je bila statisticno neznacilna. Intervali zaupanja so zopet preširoki, da bi lahko utemeljili kakršnokoli razliko v povecanem številu smrti zaradi bolezni dihal med moškimi in ženskami v obdobju vrocinskih valov in obdobju, ko ni bilo vrocinskih valov (slika 1). Pri pregledu števila smrti pri razlicnih starostnih skupinah v obdobju vrocinskih valov in obdobju brez vrocinskih valov so rezultati pokazali vecjo variabilnost. Za vse vzroke smrti, za starostno skupino 5–74 let je bilo povecano število smrti v obdobju vrocinskih valov višje od pricakovanega za 22 smrti, za starostno skupino 75 let in vec pa 115 smrti. Za starostno skupino 75 let in vec je bila povezava med obdobjem vrocinskih valov in številom smrti zaradi vseh vzrokov statisticno znacilna (RT = 1.11, 95 % IZ 1.00–1.22). Intervali zaupanja so zopet preširoki, da bi lahko utemeljili kakršnokoli razliko v povecanem številu smrti zaradi vseh vzrokov med obema starostnima skupinama. Število smrti zaradi bolezni obtocil v starostni skupini 5-74 let je bilo v obdobju vrocinskih valov višje od pricakovanega za 6 smrti, prav tako za starostno skupino 75 let in vec za 92 smrti. Za starostno skupino 75 let in vec je bila povezava med vrocinskimi valovi in številom smrti zaradi bolezni obtocil statisticno znacilna (RT = 1.17, 95 % IZ 1.01–1.34). Intervali zaupanja so zopet preširoki, da bi lahko utemeljili kakršnokoli razliko v povecanem številu smrti zaradi bolezni obtocil med obema starostnima skupinama. Pri opazovanju smrti zaradi bolezni dihal pri starostni skupini 5-74 let v obdobju vrocinskih valov ni bilo vecjega števila smrti od pricakovanega, za starostno skupino 75 let in vec pa je bilo nekoliko vecje število smrti: 4 smrti, povezava pa ni bila statisticno znacilna. Intervali zaupanja so zopet preširoki, da bi lahko utemeljili kakršnokoli razliko v povecanem številu smrti zaradi bolezni dihal med obema starostnima skupinama (slika 1). Na koncu smo graficno analizirali še najdaljši in najintenzivnejši vrocinski val v letu 2015 v Sloveniji. Na grafu ni videti, da bi se število smrti v casu vrocinskega vala veliko spreminjalo, niti ni pricakovanega vecjega ali manjšega števila smrti po vrocinskem valu (slika 2). Rezultati raziskave umrljivosti v obdobju vrocinskih valov v letih 2006–2015 V obdobju V obdobju vrocinskih valov v letih od 2006 do 2015 v Sloveniji smo ugotovili povecano umrljivost za celotno populacijo in sicer 43,221/100.000 prebivalcev, vendar ni bila statisticno znacilna. Od povecane umrljivosti je 23,002/100.000 prebivalcev umrlo zaradi bolezni obtocil in 2,06/100 000 prebivalcev zaradi bolezni dihal. Tudi umrljivosti v obdobju 2006 do 2015 in povezanosti z vrocinskimi valovi zaradi drugih diagnoz (endokrine bolezni, nevrološke bolezni, bolezni prebavil, bolezni secil in splovil, neoplazme in duševne bolezni) so bile vse statisticno neznacilne. Pri pregledu umrljivosti po spolu so rezultati dali podobno sliko, kot pri razlicnih diagnozah za celotno populacijo. Za umrljivost za vsemi vzroki smo ugotovili višjo umrljivost od pricakovane v casu vrocinskih valov za moške 33,242/100.000 prebivalcev in za ženske 81,219/100.000 prebivalcev, vendar je bila statisticno neznacilna tako za moške kot za ženske. Intervali zaupanja so preširoki, da bi lahko utemeljili kakršnokoli razliko v povecani umrljivosti med moškimi in ženskami. Pri pregledu števila smrti pri moških zaradi bolezni obtocil je bila umrljivost višja od pricakovane in sicer 13,078/100.000 prebivalcev v obdobju vrocinskih valov in pri ženskah 32,092/100.000 prebivalcev vendar statisticno neznacilno pri obeh spolih. Intervali zaupanja so zopet preširoki, da bi lahko utemeljili kakršnokoli razliko v umrljivosti zaradi bolezni obtocil med moškimi in ženskami. Pri pregledu števila smrti pri moških zaradi bolezni dihal je bila umrljivost povecana od pricakovane 2,445/100.000 prebivalcev v obdobju vrocinskih valov in pri ženskah 4,408/100.000 prebivalcev. Povezanost za moške in ženske je bila statisticno neznacilna. Intervali zaupanja so bili zopet preširoki, da bi lahko utemeljili kakršnokoli razliko v umrljivosti zaradi bolezni dihal med moškimi in ženskami. Pri pregledu umrljivosti po razlicnih starostnih skupinah v obdobju vrocinskih valov in obdobju brez vrocinskih valov so rezultati pokazali vecjo variabilnost. Za vse vzroke smrti za starostno skupino 5–74 let smo ugotovili povišano umrljivost v casu vrocinskih valov: 9,107/100.000 prebivalcev, za starostno skupino 75 let in vec pa 455,428/100.000 prebivalcev. Za starostno skupino 75 let in vec je bila povezava med vrocinskimi valovi in umrljivostjo zaradi vseh vzrokov statisticno znacilna (RT = 1,09, 95 % IZ 1,04–1,15). Intervali zaupanja so zopet preširoki, da bi lahko utemeljili kakršnokoli razliko v povecani umrljivosti zaradi vseh vzrokov med obema starostnima skupinama. Umrljivost zaradi bolezni obtocil za starostno skupino 5–74 let je bila povecana umrljivost v casu vrocinskih valov višja od pricakovane 31,458/100.000 prebivalcev, za starostno skupino 75 let in vec pa 307,203/100.000 prebivalcev. Za starostno skupino 75 let in vec je bila povezava med vrocinskimi valovi in umrljivostjo zaradi bolezni obtocil statisticno znacilna (RT = 1,13, 95 % IZ 1,05–1,2). Intervali zaupanja so zopet preširoki, da bi lahko utemeljili kakršnokoli razliko v umrljivosti zaradi bolezni obtocil med obema starostnima skupinama. Za umrljivost zaradi bolezni dihal, za starostno skupino 5–74 let nismo ugotovili višje umrljivosti v casu vrocinskih valov od pricakovane, za starostno skupino 75 let in vec pa je bila povišana 35,58/100.000 prebivalcev ni pa bila statisticno znacilna. Intervali zaupanja so zopet preširoki, da bi lahko utemeljili kakršnokoli razliko v umrljivosti zaradi bolezni dihal med obema starostnima skupinama. Razprava Ekstremni vremenski dogodki, kot so na primer vrocinski valovi v poletnem casu, se pojavljajo tudi v Sloveniji. Pri interpretaciji zakljuckov glede smrti/umrljivosti v vseh vrocinskih valovih, tako tistih, ki so se pojavili samo v letu 2015 in tistih, ki so se pojavili tekom desetih let od 2006 do 2015, moramo upoštevati, da v Sloveniji umre majhno število prebivalcev na dan in rezultati slonijo tudi na definiciji vrocinskih valov, ki ni poenotena med državami. Povprecno je v Sloveniji v opazovanih 10 letih umrlo v casu vrocinskih valov 7 % prebivalcev vec od pricakovanega. Vpliv vrocinskih valov v Sloveniji na število smrti/umrljivost kaže narašcajoc trend za tiste stare vec kot 75 let in za tiste z boleznimi obtocil. Pri tem je potrebno omeniti, da smo v tem casu že opozarjali na negativne vplive vrocinskih valov. Poleg tega je iz leta v leto vse vec prostorov opremljenih s klimatskimi napravami. Starost je dobro poznan dejavnik tveganja za povecano umrljivost med vrocinskimi valovi in je bil dokazan v številnih raziskavah (Ĺström 2011; Kenny 2003). Ogroženost starejših lahko pripišemo fiziološkim in socialnim dejavnikom, kot so: starostniki veckrat živijo sami, pogosta je polimorbidnost, uporaba razlicnih zdravil, pocasnejša sposobnost prilagajanja in neustrezno vedenje v casu vrocinskih valov, omejen dostop do zdravstvene pomoci in pomanjkanje klimatskih naprav (Ĺström 2011; Kenny 2003). Kar zadeva bolezni obtocil, vemo da vrocina poveca minutni volumen srca, povzroci prerazporeditev krvi iz notranjih organov na periferijo, kjer povzroci razširitev žil in poveca potenje ter verjetnost za trombozo. Odgovor telesa se poslabša pri starejših še zaradi omejene termoregulacijske kapacitete in višjega nivoja holesterola, kar poveca verjetnost za akutne koronarne dogodke (Keating 1986). Poleg tega sistemi v telesu ne delujejo loceno: okužba ali vnetje dihalnih poti lahko pospeši razvoj ateroskleroticnih plakov in posledicno hiperkoagulacijo, kar vodi do tromboticnih dogodkov (Lavallee 2002). Ostali rezultati naše raziskave se nekoliko razlikujejo od drugih objavljenih raziskavah umrljivosti v casu vrocinskih valov. Ucinek vrocinskih valov na umrljivost v Sloveniji ni bil mocnejši pri ženskah kot pri moških, tako pri celotni populaciji, kot pri boleznih obtocil ali boleznih dihal, kar so nekatere tuje raziskave potrdile (Anderson 2009, Basu 2008; Hajat 2010). Ta fenomen lahko pripišemo dejstvu, da ženske dosežejo višjo starost, kot moški in starejši vec umirajo zaradi ucinka vrocinskih valov (Hajat 2010). Ne moremo pa izkljuciti tudi vpliva kulturnih razlik in razlicnih navad starejšega dela ženske in moške populacije v razlicnih okoljih. Ceprav v Sloveniji ženske prav tako živijo dlje, v raziskavi nismo potrdili takšne povezanosti. V naši raziskavi prav tako nismo potrdili povezanosti med umrljivostjo zaradi vrocinskih valov zaradi bolezni dihal, endokrinih bolezni, nevroloških bolezni, bolezni prebavil, bolezni secil in splovil ter neoplazem, kar je v nasprotju z nekaterimi do sedaj objavljenimi raziskavami (Bouchama 2007; D'Ippoliti 2010; Conti 2007, Hansen 2008a; Hansen 2008b; Kauser 2001). Izpostavljenost visokim temperaturam lahko v pljucih izzove nastajanje vnetnih dejavnikov, pospeši frekvenco dihanja in poslabša kronicna, obstruktivna obolenja dihal, ki so pogosta pri starejših. Kronicna obolenja, kot je sladkorna bolezen lahko povzroci presnovno, srcno-žilno, nevrološko in vedenjsko okvaro, ki oslabi ustrezen termoregulacijski odziv v obdobju vrocinskega stresa. Slab nadzor nad koncentracijo glukoze v krvi in nevropatije preprecujejo potenje ob visoki vrocini bolnikom s sladkorno boleznijo tipa 2, kar je zaskrbljujoce, saj pogostost debelosti in sladkorne bolezni v Sloveniji narašcata. Podobno pri izpostavljenosti vrocini pride do prerazporeditve krvnega obtoka iz žil notranjih organov na periferijo, kar pomeni stres za ledvice (Kenny 2010). V vec raziskavah so tudi potrdili povezanost med vrocinskimi valovi in umrljivostjo zaradi bolezni živcevja in duševnih bolezni, vendar pa ucinki vrocine pri tovrstnih bolnikih niso natanko znani. Mehanizmi pri tistih z boleznimi živcevja so med drugim lahko: slaba skrb zase, ne dovolj dobra zdravstvena oskrba in posledice fizioloških procesov staranja (Bouchama 2007; Hansen 2008b; Kaiser 2001) . Nekatere raziskave so potrdile domnevo, da visoke temperature povzrocijo vecjo umrljivost še nekaj casa po vrocinskem valu (ang. tako imenovan »lag«) (Semenza 1999). Glede na naše graficne analize (sekvencni diagrami) tega fenomena v Sloveniji nismo dokazali, zato smo zadržani pri interpretaciji. Niti nismo opazili upada števila smrti po vrocinskih valovih, kar naj bi bila posledica povecanega števila smrti v casu vrocinskega vala (ang. tako imenovan »harvesting«) (Alberdi 1998). Zavedamo se, da imajo rezultati naše raziskave nekatere pomanjkljivosti. Pomanjkljivost je nedvomno majhen vzorec in kot lahko vidimo na sliki 1, so 95 % intervali zaupanja zelo široki in interpretacija zato težka. To je deloma posledica majhne populacije v Sloveniji, vendar pa so po drugi strani zabeleženi samo osnovni vzroki smrti in zanimivo bi bilo vedeti še druge vzroke, kot so poškodbe, druge bolezni in stanja ali dogodki, ki so privedli do smrti. Pomanjkljivost raziskave je tudi, da nismo upoštevali drugih motecih dejavnikov, ki so prav tako povezani s povecano umrljivostjo v poletnem casu. Pomen raziskave Podnebne spremembe postajajo vse bolj pomembna tema v javnem zdravju na podrocju zdravja in okolja. V svetu in Evropi so bile izvedene številne epidemiološke raziskave, ki so ugotovile povezanost med povecano umrljivostjo in vrocinskimi valovi za razlicne ranljive skupine. Glede na to, da se tudi v slovenskem prostoru pojavljajo ekstremni vremenski pogoji, ki vkljucujejo tudi visoke temperature v poletnih mesecih, je nujno, da natancneje pregledamo stanje tudi za našo državo. Glede razvoja stroke bodo rezultati dali nujne znanstvene temelje za na dokazih podprte ukrepe v Sloveniji, pri blaženju posledic, ki jih pricakujemo v umrljivosti zaradi vrocinskih valov. V raziskavi smo razjasnili, katere ranljive skupine so ogrožene v Sloveniji in ker v prihodnosti pricakujemo še daljše, mocnejše ter bolj pogoste (Meehl 2004) vrocinske valove, je pregled stanja pomemben za Slovenijo in druga podobna obmocja v Evropi. Rezultati bodo lahko pripomogli k boljši politiki pri preprecevanju posledic vrocinskih valov z boljšimi strategijami za enakost do zdravja za vse. Raziskava lahko predstavlja dobro izhodišce za nadaljnje raziskave na tem podrocju. V prihodnosti bodo potrebne dodatne raziskave, ki bodo lahko dale uvid v prilagoditev na vrocinske valove v Sloveniji, prav tako je potrebno pregledati povezanost med obolevnostjo in vrocinskimi valovi. Pomembno pomanjkljivost v raziskavi lahko predstavlja neupoštevanje potencialnih motecih dejavnikov, ki prav tako prispevajo k vecji umrljivosti v poletnem casu. To so predvsem troposferski ozon v poletnem obdobju, druga onesnaževala zunanjega zraka (delci razlicnih velikosti), kot tudi prisotnost onesnaževal v notranjem okolju. Prav tako sta pomembna tudi socialno-ekonomski status in življenje v mestu ali na podeželju. Viri Agencija Republike Slovenije za Okolje. Kazalci okolja. Število umrlih v casu vrocinskih valov. Pridobljeno 25.2.2017 s spletne strain: http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=685 Alberdi J C, Diaz J, Montero J C, et al.1998: Daily mortality in Madrid community 1986-1992: relationship with meteorological variables. Eur J Epidemiol. 14: 571-578. Anderson BG, Bell ML. 2009: Weather-Related mortality: how heat, cold, and heat waves affect mortality in the United States. Epidemiology. 20(2):205-2013. Ĺström DO, Forsberg B, Rocklöv J. 2011: Heat wave impact on morbidity and mortality in the elderly population: a review of recent studies. Maturitas. 69:99-105. Baccini M, Biggeri A, Accetta G, Kosatsky T, et al. 2008: Health effects on mortality in 15 European cities. Epidemiology. 19(5):711-719. Basu R, Samet JM. 2002: Relation between elevated ambient temperature and mortality: a review of epidemiological evidence. Epidemiological Reviews. 24(2):190-202. Basu R, Feng WY, Ostro BD.2008: Characterizing temperature and mortality in nine Californian countis. Epidemiology. 19:138-145. Basu R .2009: High ambient temperature and mortality: a review of epidemiological studies from 2001 to 2008. Environmental health. 8(1): 40. Bouchama A, Dehbi M, Mohamed G, Mattihies F, et al.2007: Prognostic Factors in heat wave related deaths: a meta-analysis. Arch Intern Med. 167:2170-2176. Conti S, Masocco M, Meki P, et al. 2007: General and specific mortality among the elderly during the 2003 heatwave in Genoa (Italy). Environ Res. 103:267-274. D'Ippoliti D, Michelozzi P, Marino C, et al. 2010: The impact of heat waves on mortality in 9 European cities: results from EuroHEAT project. Environ Health. 9:37-45. Hajat S, Kosatky T.2010: Heat related mortality: a review and exploration of heterogenity, J Epidemiol Community Health. 64:753-760. Hansen AL (a), Bi P, Ryan P, et al.2008: The effect of heat waves on hospital admissions for renal disease in a temperate city of Australia. Int J Epidemiology. 37:1359-1365. Hansen A (b), Bi P, Nithschke M, et al. 2008: The effect of heat waves on mental health in a temperate Australian cities. Environ Health Perspect. 116:1369-1375. Hoshiko S, English P, Smith D, et al. 2010: A simple methode for estimating excess mortality due to heat waves, as applied to the 2006 Claifornia heat wave. Int J Public Health. 55:133-137. IPCC. Climate change 2007: The physical science basis. Contribution of working group I to the fourth assessment report of the intergovernmental panel on climate change. Edited by: Solomon S, Quin D, Manning M, Chen Z, Marquis M, Averyt KB, TignorM, Miller HL. United Kingdom and New York, NY, USA. Cambridge University Press 996. Kaiser R, Rubin CH, Henderson AK, et al.2001: Heat-related deathand mental ilness during the 1999 Cincinnati heat wave. Am J Forensic Med Pathol. 22:303-307. Keating W R, Coleshaw S R, Easton J C, et al.1986: Increased platelet and red cell counts, blood viscosity and plasma cholesterol levels during heat stress and moratality from coronary and cerebral throbosis, Am J Med. 81: 795-800. Kenney WL, Munce TA. 2003: Invited review: ageing and human temperature regulation, J Appl Physiol. 95:2598-2603. Kenny G P, Yardley J, Brown C, et al.2010: Heat stress in older individuals and patients with common chronic diseases CMAJ. 182: 1053-1060. Kilbourne EM, Choi K, Jones TS, Thacker SB.1982: Risk factors for heatstroke. A case-control study. JAMA. 247(24):3332-3336. Knowlton K, Rotkin Ellman M, King G, et al.2009: The 2006 Claifornia heat wave : impact on hospitalization and emergency department visits. Environ Health Prespect. 117: 61-67. Kovats RS, Kristie LE. 2006: Heat waves and public health in Europa. European Journal of Public Health. 16:592-599. Kovats RS, Hajat S. 2008: Heat stress and public health: a critical review. Annual Review of Public Health. 29:41-55. Lavallee P, Perchaud V, Gautier Bertrand M, et al. 2002: Assocciation between influenza vaccination and reduced risk of brain infarction. Stroke. 33: 513-518. Le Terte A, Lefranc A, Eilstein D, et al. 2006: Impact of the 2003 heatwave on all cause mortality in 9 French cities. Epidemiology. 17(1):75-79. Meehl GA, Tebaldi C.2004: More intense, more frequent, and longer lasting heat waves in 21th century. Science. 305:994-997. Prince MI, Wu F, Guo J.2015: The burden of disease in older people and implications for health policy and practice. Lancet. 385:549-562. Semenza JC, Rubin CH, Falter KH, et al. 1996: Heat-related deaths during the July 1995 heat wave in Chicago. New England Journal of Medicine. 335(2):84-90. Semenza JC, McCullough D, Flanders W D, et al.1999: Excess hospital admissions during the July 1995 heat wave in Chicago. Am J prev Med. 16: 269-277. Semenza JC, Wilson DJ, Parra J, Bontempo BD, Hart M, Sailor DJ, et al.2008: Public perception and behavior change in relationship to hot weather and air pollution. Environ Res. 107(3):401-411. Sommet A, Durrieu G, Lapeyre-Mestre M, Montastruc JL. 2012: Association of French Pharmaco Vigilance Centres. A comparative study of adverse drug reactions during two heat waves that occurred in France in 2003 and 2006. Pharmacoepidemiol Drug Saf. 21(3):285-288. Statisticni Urad Republike Slovenije. Regije v številkah. Pridobljeno 25.2. 2017 s spletne strain: http://www.stat.si/StatWeb/File/DocSysFile/8941 Tomšic S, Šelb Šemerl J, Omerzu M. 2008: Vpliv vrocinskih valov na umrljivost ljudi. In: Svetovni dan zdravja 2008. Podnebne spremembe vplivajo na zdravje: moje, tvoje, naše. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 22-24. United Nation, 2013. Department of Economic and Social Affairs, Population Devision. World Population Ageing 2013 ST/ESA/SER.A/348. Viggoti MA, Muggeo VM, Cusimano R. 2006: The effect of birth-place on heat tolerance and mortality in Milan, Italy, 1980-1989. Int J Biometeorol. 50:335-341. Obravnava vrocinskih valov na Biotehniški fakulteti v okviru EU projekta Heat-Shield dr. Tjaša Pogacar in dr. Lucka Kajfež-Bogataj, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, (tjasa.pogacar@bf.uni-lj.si) Povzetek Ob dogovorih glede cim bolj poenotene definicije vrocinskega vala v Sloveniji predstavljamo naše raziskovalno delo na podrocju vrocinskih valov od leta 2016 dalje. S to problematiko se na Biotehniški fakulteti trenutno ukvarjamo predvsem zaradi sodelovanja v evropskem projektu Heat-Shield. Pri tem smo naleteli na težavo, saj vecinoma evropske države nimajo enotno definiranega vrocinskega vala in primernega kazalnika za opredelitev vrocinskega stresa. V projektu se namrec osredotocamo na toplotno obremenitev delavcev. Preizkusili smo nekaj definicij in kazalcev, predstavljamo pa dosedanje rezultate z uporabo definicije, da nastopi vrocinski val, ko so najvišje dnevne temperature zraka vsaj 5 dni enake ali višje od 29,5 °C. Za naslavljanje javnosti je definicija primerna, ker je enostavna in razumljiva, vendar onemogoca primerjavo z rezultati analiz v drugih državah. Tudi graficni prikazi morajo biti v ta namen nazorni (primer – casovnica na sliki 1). Za dolocanje toplotne obremenitve delavcev priporocamo uporabo kazalnika WBGT, za katerega bodo v okviru projekta pripravljene tudi projekcije podnebnih sprememb in mesecne napovedi. Kljucne besede: vrocinski val, Heat-Shield, temperaturni prag, kazalnik WBGT Abstract Due to the ongoing efforts of Slovenian meteorologist to define the heat wave, our work in this field is presented from 2016 onwards. At the Biotechnical Faculty, there is currently some focus on heat waves due to participation in the European Heat-Shield project. This problem was detected already at the beginning of the project as most European countries have not defined heat wave and a suitable indicator for heat stress yet. The focus of the project is on the heat load of workers. A few definitions and indicators were tested and results using the definition that heat wave occurs, when is the daily maximum air temperature for at least 5 days equal or higher than 29.5°C are presented. The definition is adequate to address the public because it is simple and understandable, but it makes it impossible to compare the results of the analysis with other countries. Graphics also have to be very illustrative (an example is the timeline in figure 1). To determine the thermal load of workers we recommend the use of the WBGT index, for which projections of climate change and monthly forecasts will be provided during the next stage of the project. Key words: heat wave, Heat-Shield, temperature threshold, WBGT index Uvod S poglobljeno obravnavo vrocinskih valov smo se na Biotehniški fakulteti zaceli ukvarjati v okviru projekta Heat-Shield (medmrežje 4), ki je financno podprt s strani EU (programski okvir Obzorja 2020) in naslavlja negativne vplive vrocinskega stresa na delovnem mestu na zdravje in produktivnost delovne sile v EU. Obravnavamo vplive narašcanja pojava prevrocih delovnih razmer zaradi podnebnih sprememb v tem stoletju in ucinke blaženja podnebnih sprememb na zdravje in produktivnost na delovnem mestu. Pripravili bomo strategije prilagajanja za glavne gospodarske panoge v EU: industrijo, gradbeništvo, prevozništvo, turizem in kmetijstvo. Te po podatkih OECD (medmrežje 1) skupaj predstavljajo 40 % BDP in 50 % delovne sile v EU. Smo skupina dvanajstih raziskovalnih institucij, dveh uradnih služb, štirih podjetij in dveh nevladnih organizacij širom EU. Projekt dodatno podpirajo nekateri odlocevalci, nevladne organizacije in deležniki iz gospodarstva. S projektom želimo nasloviti negativne vplive vrocinskega stresa na delovnem mestu na zdravje in produktivnost delavcev v evropskih strateških panogah in možno povecanje vplivov zaradi poglabljanja ucinkov podnebnih sprememb. Podnebne spremembe in z njimi povezana izpostavljenost vrocini na delovnem mestu so med najvecjimi grožnjami globalnemu zdravju v 21. stoletju s hudimi posledicami za kakovost življenja. Narašcanje vrocinskega stresa pomeni rastoc izziv za vecino družbenih okolij. Raziskave po svetu so poleg dobro znanih ucinkov izpostavljenosti vrocini potrdile še znacilno zmanjšano produktivnost, kadar so temperature v delovnem okolju previsoke. (Franchetti in Komaki 2012; Kosonen in Tan 2014). Nadalje poškodbe in smrti na delovnem mestu pomenijo zavarovalne zahtevke in sodniške postopke, kakor tudi slabše javno mnenje o podjetju. S staranjem delovne sile se odpornost na vrocinski stres manjša, kar pomeni nadaljnje negativne ucinke na zdravje in produktivnost. Zato ni presenetljivo, da vec kot polovico (56 %) ocenjenih skupnih ekonomskimih stroškov posledic podnebnih sprememb v letu 2030 pripisujejo vrocini na delovnem mestu (Costa in sod. 2016). Zmanjšanje vplivov narašcajocih temperatur v industriji, gradbeništvu, prevozništvu, turizmu in kmetijstvu bo pomenilo dve vrsti strateških koristi za omenjene panoge: • zagotovilo bo kakovostnejše delovne razmere delovne sile; • z blaženjem zmanjševanja produktivnosti se bo izboljšala konkurencnost EU. Zgoraj zapisano bo doseženo postopno, z uresnicevanjem posameznih ciljev (preglednica 1). Ker bi evropski družbi vse od posameznika do javnih in privatnih odlocevalcev radi zagotovili znanje za uvedbo metod in postopkov, ki bodo ohranjali zdravje in produktivnost delavcev navkljub poslabšanju toplotnih razmer v delovnem okolju, bomo pripravili vrsto sodobnih rešitev, ki bodo vkljucevale: • porocilo o oceni sedanjih tveganj na podrocju zdravja na delovnem mestu zaradi vrocinskega stresa, kot tudi predvidenega poslabšanja stanja v nekaterih delovnih okoljih zaradi podnebnih sprememb; • razvoj primernih tehnicnih in biofizicnih rešitev za kljubovanje z vrocino izzvanemu tveganju za zdravje delavcev v glavnih evropskih gospodarskih panogah; • razvoj prosto dostopnega portala za napovedi in opozorila pred dogodki, ki bi lahko predstavljali nevarnost za zdravje delavcev; • razširjanje smernic za varovanje zdravja delavcev, njihovo dobro pocutje in produktivnost pomembnim deležnikom; • oceno ucinkovitosti zasnovanih smernic glede zdravja delavcev ter gospodarske in družbene koristi pa tudi njihovega vpliva na zmanjševanje zdravstvenih in družbenih neenakosti. V Sloveniji in drugih evropskih državah se je že v zacetni fazi projekta pokazala težava – države nimajo nacionalnih definicij vrocinskega vala, prav tako pa ni enotnih evropskih smernic, ki bi posamezne države vodile k odlocitvi. Poleg tega smo morali izbrati kazalnik, ki bi dobro opisoval vrocinsko obremenitev delavcev. Za Slovenijo smo preizkusili nekaj definicij vrocinskega vala, kazalnik smo izbirali na evropski ravni za nadaljnje potrebe projekta. Podatki in metode dela Izbiranje definicije za opredelitev vrocinskega vala Že Šelb-Šemerl in Tomšic (2008) sta ugotovili, da enotna definicija za vrocinske valove ne obstaja. Pomembno je namrec za kakšno geografsko lego, letne case, aklimatizacijo ljudi ter za kakšne potrebe bi vrocinski val radi opredelili. Robinson (2001) meni, da ob dolocanju vrocinskih valov na podlagi dolocenih temperaturnih pragov lahko nastane težava, da se pojav vrocinskih valov omejuje samo na poletja, kljub temu, da so lahko prisotni tudi v drugih letnih casih. Svetovna meteorološka organizacija zato, na primer, vrocinski val definira kot obdobje, ko najvišje dnevne temperature zraka 5 ali vec zaporednih dni za vsaj 5 °C presegajo povprecne najvišje dnevne temperature v obdobju 1961–1990 (medmrežje 2). Russo in sod. (2015) so za ocenjevanje jakosti vrocinskih valov definirali indeks HWMId. Indeks vrocinski val definira kot zaporedje najmanj treh dni z najvišjo dnevno temperaturo zraka nad dnevno mejno vrednostjo, ki jo dolocimo kot 90. centil referencnega obdobja. Vrednost indeksa HWMId predstavlja vsoto odstopanj najvišje temperature zraka vseh dni v vrocinskem valu. Tu se kaže prednost uporabe centilne meje, saj z uporabo absolutne ne moremo primerjati vrocinskih valov v severni in južni Evropi, ceprav so posledice zaradi razlicne aklimatiziranosti ljudi lahko primerljive. Ob preizkušanju navedenih možnosti, smo se na podlagi izkušenj komuniciranja z javnostmi odlocili, da mora biti vrocinski val dolocen jasno in razumljivo vsakemu posamezniku. S tega vidika podpiramo izbiro dolocenega števila dni z najvišjimi dnevnimi temperaturami nad dolocenim pragom. Pri dosedanjih analizah smo na podlagi delnih rezultatov analiz in preteklih izkušenj izbrali mejo 5 dni nad pragom za najvišje dnevne temperature zraka 29,5 °C. Namesto 30 °C smo izbrali 29,5 °C, ker je velikostnega reda 0,5 °C lahko še napaka meritev pa tudi v primeru zaokroževanja se te vrednosti zaokrožijo navzgor na 30 °C. Poleg tega je Joint Research Centre v svoji publikaciji o vplivih podnebnih sprememb na zdravje ljudi v Evropi (Paci 2014) dolocil prag povecane smrtnosti zaradi vrocine za urbana obmocja na 29,4 °C in za podeželje 29,9 °C (Evropo so v tem primeru razdelili le na severni kontinentalni del in Mediteran – vrednosti sta za Mediteran, kamor Slovenija po tej osnovni delitvi bolj sodi). V literaturi se kot dodatni zaostritveni pogoj pojavlja še vpeljava nocnega temperaturnega praga, ki ga nismo želeli uporabiti, saj je po našem mnenju pomembnejši za rastline in živali kot za ljudi. Ljudje se ponoci namrec zadržujemo v notranjih prostorih, kjer si vsaj do dolocene mere sami uravnavamo temperaturo zraka. Temperaturni prag, ki bi slonel na izmerjenih najnižjih dnevnih temperaturah zraka, tako ne odraža realnega stanja in ni objektiven. Opredelitev izrazitosti in drugih lastnosti vrocinskega vala Dodatno težavo predstavlja želja po meri, ki bi vrocinski val opisala v celoti. Kjer bi upoštevali število dni v vrocinskem valu, temperaturne presežke in prikazali razlike med, na primer, julijskim in septembrskim vrocinskim valom. Pri opisu ali primerjavi vrocinskih valov namrec želimo iskati trende sprememb skozi izbrana obdobja z obravnavo posameznih let. Tako lahko definiramo vec meteoroloških izvedenih spremenljivk v letni casovni skali ali za daljše obdobje : • število vrocinskih valov, • število dni v vrocinskih valovih, • povprecno najvišjo temperaturo zraka v vrocinskih valovih, • vsoto odstopanje najvišjih dnevnih temperatur zraka v vrocinskih valovih od praga, ki doloca vrocinski val, • vsoto odstopanj urnih temperatur zraka v vrocinskih valovih od praga, • datum nastopa prvega/zadnjega vrocinskega vala, • razmerje med številom vrocih dni in številom dni v vrocinskem valu • in podobno. Poleg tega je za razumevanje pojava pomembno, kako rezultate cim bolj razumljivo graficno prikažemo. Izbira kazalnika toplotne obremenitve Kot pri dolocanju vrocinskih valov, se tudi pri kazalnikih toplotne obremenitve kaže ogromno možnosti. Sodelavci v projektu Heat-Shield so za pomoc pri izbiri kazalnika na podlagi preteklih raziskav in izkušenj ustvarili preglednico 2. Za nadaljnjo uporabo je bil izbran kazalnik WBGT (Wet Bulb Globe Temperature index). Za izracun (Lemke in Kjellstrom 2012 po Bernard in Pourmoghani 1999) vrednosti v senci (oz. v notranjih prostorih) potrebujemo podatke o temperaturi zraka (Ta) in temperaturi rosišca (Td ; ki jo lahko dolocimo iz relativne vlage): WBGT = 0,67·Tpwb + 0,33 ·Ta pri cemer je Tpwb psihrometricna temperatura mokrega termometra (umetno ustvarjeni pogoji vetra s hitrostjo 3-5 m/s), ki jo z iteracijo dolocimo iz temperature zraka in rosišca (enacbe v McPherson (2008)). Za izracun vrednosti na soncu potrebujemo dodatno podatke o soncnem sevanju in vetru (Liljegren in sod. 2014). Pri tem se je potrebno zavedati, da je pragove za opozorilni sistem potrebno izbrati glede na aklimatiziranost delavcev, napor pri njihovem delu, oblacila, pretok zraka, starost, spol itd. Osnovna primerjava razlicnih pragov za aklimatizirane delavce je prikazana v preglednici 3. Rezultati z razpravo Vrocinski valovi – uporaba razlicnih definicij Kot smo prikazali v reviji Ujma (Pogacar in sod. 2016a) smo za primerjavo z najhujšimi evropskimi vrocinskimi valovi izracunali kazalnik HWMId za Ljubljano in Celje od leta 2000 naprej (preglednica 4) z referencnim obdobjem 1971–2000. Vrednosti so vecinoma med 0 in 10, kazalnik doseže vecjo vrednost le izjemoma. Najvecja vrednost kazalnika je bila v Evropi dosežena v vrocinskem valu leta 2010 v Rusiji, in sicer 71,9. Šesto zaporedno najvecjo vrednost HWMId (26) med najhujšimi vrocinskimi valovi je dosegel vrocinski val v srednji Evropi leta 2015. V tem letu je bila vrednost za Ljubljano 14,3. Na sedmem mestu je grški vrocinski val leta 2007 (22,9), HWMId za Ljubljano istega leta je 10,3 in za Celje 10,2. Najvecja dosežena vrednost v Ljubljani je 27,4 leta 2013, v Celju pa 16,7 istega leta. Najvišji HWMId za Ljubljano je tako primerljiv z vrhom petega ocenjenega najhujšega vrocinskega vala v Evropi. Kot smo že omenili v predhodnem poglavju, smo se nagibali k enostavnejši definiciji z nazorno predstavitvijo rezultatov. Tako smo na podlagi definicije, da vrocinski val nastopi, ko so najvišje dnevne temperature zraka pet ali vec dni enake ali višje od 29,5 °C, pripravili t.i. casovnice vrocinskih valov za nekatere kraje. V Ujmi (Pogacar in sod., 2016a) in na konferenci Vivus (Pogacar in sod. 2016b) smo predstavili rezultate za Ljubljano in Celje (slika 1), na Sadjarskem kongresu za Novo mesto (Kajfež Bogataj in sod. 2017). Za splošno javnost se nam zdijo zelo primerne za predstavitev vec spremenljivk vrocinskih valov (datum, dolžina, temperature) hkrati za daljše obdobje. Analizo vrocinskih valov po zgornji definiciji je za vec meteoroloških postaj v diplomskem delu predstavil Tomažic (2016). V Ljubljani so se vrocinski valovi zaceli pogosteje pojavljati v juniju, z zgostitvijo po letu 1996. Vrocinski valovi v juliju se pojavljajo skozi celotno obdobje 1961–2015, vendar pa so v zadnjih desetih letih daljši, pogostejši in izrazitejši (rdece, temnejše barve). V avgustu se je spremenilo število in trajanje vrocinskih valov. Do leta 1991 niso vrocinski valovi nikoli, z izjemo leta 1973, segali v drugo polovico meseca avgusta, medtem ko je v zadnjih 25 letih pojav vrocinskih valov v drugi polovici meseca avgusta nekaj povsem obicajnega. Tudi v tem mesecu so postali izrazitejši. V Celju se prav tako povecuje število vrocinskih valov na leto, vrocinski valovi se daljšajo in postajajo izrazitejši, hkrati pa so se zaceli pojavljati bolj zgodaj in se zakljucijo pozneje (slika 1). Junija se je vrocinski val v Celju prvic pojavil leta 1996, od takrat pa skoraj vsako leto. V prvi polovici obdobja so vrocinski valovi le izjemoma segli v drugo polovico avgusta, po letu 1991 pa to ni nic nenavadnega. Prav tako je v prvi polovici obdobja vrocinski val izjemoma nastopil v dveh zaporednih letih, medtem ko po letu 1991 v Celju ni bilo vrocinskega vala le v letih 1995 in 1997. Zanimiva so tudi razmerja med številom posameznih dni nad temperaturnim pragom in številom dni v vrocinskem valu. Vecinoma se razmerje povecuje v prid številu dni v vrocinskih valovih, kar pomeni, da se v zadnjih letih vroci dnevi pogosteje držijo skupaj in povzrocajo vecjo toplotno obremenitev. V objavi v monografiji Naravne nesrece (Zalar in sod. 2017) smo na istih grafih prikazali dneve v vrocinskih valovih in dneve nad temperaturnim pragom. Kot smo predstavili v omenjeni monografiji, sta leta 1988 (slika 2 zgoraj levo) v Ljubljani nastopila dva vrocinska vala. V obeh so najvišje dnevne temperature zraka segle do 35 °C. Prvi vrocinski val se je pojavil v drugi polovici julija, drugi pa v zacetku avgusta. Pred, med in po vrocinskih valovih so bila tri krajša obdobja z najvišjimi temperaturami nad 29,5 °C. Poletje 1992 (slika 2 zgoraj desno) je bilo zelo vroce. Nastopili so štirje vrocinski valovi, vsi v avgustu. Že pred tem sta nastopili dve krajši (dvodnevni) obdobji z najvišjimi temperaturami nad 29,5 °C. Poleti 2003 (slika 2 spodaj levo) smo imeli v Ljubljani tri dolgotrajne vrocinske valove. Prvi se je zacel že junija in je trajal 13 dni. Sledilo je nekaj krajših obdobij z najvišjimi temperaturami nad 29,5 °C. V drugi polovici julija se je zacel drugi vrocinski val, ki je vztrajal 14 dni. Sledila je nekaj dnevna ohladitev. Po njej se je zacel še zadnji vrocinski val. Ta je trajal kar 23 dni. Poletje 2013 (slika 2 spodaj desno) je bilo izjemno po vrednostih najvišjih dnevnih temperatur zraka, ki so dosegale in celo presegale 40 °C. Poletje sta zaznamovala dva vrocinska vala. Prvi se je pojavil že junija in je trajal 8 dni. Do sredine julija nato najvišje dnevne temperature zraka niso presegle praga 29,5 °C. V drugi polovici julija se je zacel drugi vrocinski val, ki je poskrbel za temperaturne rekorde. V Ljubljani je najvišja dnevna temperatura zraka dosegla 40,2 °C. Vrocinski val je trajal 23 dni. Sledili sta mu še dve krajši obdobji z najvišjimi temperaturami nad 29,5 °C. Primer opredelitve izrazitosti vrocinskih valov Pri obravnavi daljšega obdobja oziroma iskanju trendov sprememb se moramo nasloniti na eno ali vec kombiniranih spremenljivk. Tako lahko, na primer, obravnavamo t.i. vrocinsko vsoto, ki predstavlja vsoto odstopanj najvišjih dnevnih temperatur zraka v vrocinskih valovih od praga, ki doloca vrocinski val. Ce je torej za vrocinski val pogoj, da je najvišja dnevna temperatura zraka vsaj 5 dni zaporedoma vsaj 29,5 °C, potem seštejemo v vseh dneh vrocinskega vala odstopanje najvišjih dnevnih temperatur od 29,5 °C navzgor. Na grafu za Mursko Soboto (slika 3) se vidi izrazito narašcanje vrocinske vsote v obdobju med 1961 in 2015, kar nazorno prikazuje tudi desetletna drseca sredina. Uporaba kazalnika WBGT Poleg definicije vrocinskega vala pa, kot omenjeno, za potrebe projekta Heat-Shield potrebujemo kazalnik toplotne obremenitve delavcev, za katerega je bil izbran WBGT. V Sloveniji trenutno spremljamo razmere v tovarni odelo d.o.o., kjer sodelavci z Inštituta Jožef Stefan na delovnih mestih merijo temperaturo zraka na 0,05 in 1,5 m ter relativno vlago na 1,5 m. Pred tovarno je bila v lanskem letu na novo postavljena avtomatska meteorološka postaja. Lansko leto je na tej lokaciji 5-dnevni vrocinski val nastopil proti koncu julija, med 20. in 24. julijem 2016 (slika 4). V tovarni so bile temperature zraka izredno visoke že prej, od 8. julija so se pod 30 °C spustile le med 4-dnevno ohladitvijo med 14. in 17. julijem. Kot vidimo, približno velja, da je WBGT nad 25 °C, ko so temperature nad 30 °C, a za nekoliko krajše casovno obdobje v vsakem posameznem dnevu. Takšna toplotna obremenitev predstavlja za delavce velik problem glede pocutja, produktivnosti in zdravja, zato so naslednje faze projekta namenjene iskanju in preizkušanju ucinkovitih rešitev. Sklepne misli Predstavili smo nekaj težav in rešitev, s katerimi se soocamo pri našem delu na projektu Heat-Shield. Menimo, da je za predstavitev splošni javnosti zelo primerna casovnica vrocinskih valov. Poleg tega mora biti definicija samega vrocinskega vala jasna, torej osnovana kot število dni z izmerjenimi temperaturami zraka nad dolocenim pragom. Za samo vrednotenje vrocinskega vala lahko uporabimo razlicne temperaturne vsote ali druge izvedene meteorološke spremenljivke ali statistike. Za dolocanje toplotne obremenitve delavcev priporocamo uporabo preverjenega kazalnika WBGT, za katerega bodo v projektu pripravljenje tudi projekcije glede na scenarije podnebnih sprememb, operativno pa se bodo pripravljale mesecne in tedenske napovedi. Za opis oziroma stopnjevanje pri vrocinskih valovih svetujemo uporabo izrazov pogostejši, daljši in izrazitejši, namesto morda do sedaj uporabljenih intenzivnost, jakost ipd. Primerno je, da se v prihodnje držimo dogovorjenih definicij vrocinskih valov za razlicne namene, saj nas na tem podrocju caka še precej dela z analizami, pripravo smernic in preizkušanjem ucinkovitih nacinov blaženja vrocinskega stresa. Zahvala Raziskava je bila financno podprta s strani okvirnega programa EU za razvoj in inovacije Obzorje 2020 s pogodbo št. 668786. Viri Bernard, T. E., Pourmoghani, M. 1999. Prediction of Workplace Wet Bulb Global Temperature. Applied Occupational and Environmental Hygiene 14, 126-134 Costa, H., Floater, G., Hooyberghs, H., Verbeke, S., De Ridder, K. 2016 Climate change, heat stress and labour productivity: A cost methodology for city economies. Medmrežje: http://www.lse.ac.uk/GranthamInstitute/publication/climate-change-heat-stress-and-labour-productivity-a-cost-methodology-for-city-economies/ (7. 1. 2017) Franchetti, M., Komaki, G. 2012. Quantification methods for employee health and productivity rates. Int J Env Eng Res 1, 104-114 Kajfež Bogataj, L., Pogacar, T., Zalar, M., Crepinšek, Z. 2017. Pomen vrocinskih valov v hortikulturi. V: Hudina, M. (ur.). Zbornik referatov 4. slovenskega sadjarskega kongresa z mednarodno udeležbo, Krško, 20.-21. januar 2017. Ljubljana: Strokovno sadjarsko društvo Slovenije, 2017, 153-158 Kosonen, R., Tan, F. 2004. Assessment of productivity loss in air-conditioned buildings using PMV index. Energy Build 36, 987-993 Lemke, B., Kjellstrom, T. 2012. Calculating Workplace WBGT from Meteorological Data: A Tool for Climate Change Assessment. Industrial Health 50, 267-278 Liljegren, J. C., Carhart, R. A., Lawday, P., Tschopp, S., Sharp, R. 2008. Modeling the Wert Bulb Globe Temperature using standard meteorological measurements. J Occup Environ Hyg 5, 645-55 McPherson, M. J. 2008. Subsurface Ventilation and Environmental Engineering, 2nd Ed., Ch. 17. Physiological reactions to climatic conditions. Mine Ventilation Services Inc., Clovis. Medmrežje: http://www.mvsengineering.com/index.php?cPath=25 (7. 9. 2016) Medmrežje 1: https://data.oecd.org/ (8. 7. 2015) Medmrežje 2: http://www.metoffice.gov.uk/learning/learn-about-the-weather/weather-phenomena/heatwave (10. 3. 2016) Medmrežje 3: https://www.aiha.org/Pages/default.aspx (7. 5. 2016) Medmrežje 4: https://www.heat-shield.eu/ (20. 4. 2017) Paci, D. 2014. Human Health Impacts of Climate Change in Europe. Report for the PESETA II project. Joint Research Centre, Luxembourg: Publications Office of the European Union, 33 str. Pogacar, T., Zalar, M., Kajfež Bogataj, L. 2016a. Vrocinski valovi v povezavi z zdravjem in produktivnostjo. Ujma 30, 151-160 Pogacar, T., Zalar, M., Crepinšek, Z., Kajfež Bogataj, L. 2016b. Vrocinski valovi v Sloveniji. V: Macek Jerala, M., Macek M. A., Kolenc Articek, M. (ur.) Z znanjem in izkušnjami v nove podjetniške priložnosti : zbornik referatov, 4. konferenca z mednarodno udeležbo - konferenca VIVUS, 20.-21. april 2016, Strahinj, Slovenija, 58-64 Robinson, P. J. 2001. On the definition of a heat wave. Journal of applied meteorology 40, 762-775. Russo, S., Sillmann, J., Fischer, E. M. 2015. Top ten European heatwaves since 1950 and theri occurrenace in the coming decades. Environmental Research Letters 10, 124003-124019 Šelb Šemerl, J., Tomšic, S. 2008. Vpliv vrocinskih valov na umrljivost – vrocinski val avgusta 2003 v Sloveniji. Medmrežje: http://ec.europa.eu/health/ph_information/dissemination/unexpected/docs/vpliv.pdf (1.2.2016) Tomažic, G. 2016. Pogostost pojavljanja vrocinskih valov v Sloveniji in njihov vpliv na kmetijstvo : diplomsko delo. Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Ljubljana, 86 str. Zalar, M., Pogacar, T., Crepinšek, Z., Kajfež Bogataj, L. 2017. Vrocinski valovi kot naravna nesreca v mestih. V: Zorn, M. in sod. (ur.) Trajnostni razvoj mest in naravne nesrece, (Knjižna zbirka Naravne nesrece, 4), 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, 2017, 41-49 Korak 1 Napoved vremenskih vzorcev in prihodnjih delovnih razmer v Evropi za razlicne scenarije podnebnih sprememb. Korak 2 Ocena vplivov zgornjih napovedi na zdravje in produktivnost delavcev v industriji, gradbeništvu, prevozništvu, turizmu in kmetijstvu v Evropi. Ocenjena bo ranljivost na vrocino v omenjenih panogah za razlicne skupine delavcev glede na starost in spol. Korak 3 Iskanje in izboljšava tehnicnih in biofizicnih rešitev za zmanjšanje vrocinskega stresa v delovnem okolju. Korak 4 Oblikovanje usmeritev za ohranjanje zdravja in preprecevanje zmanjšanja produktivnosti delavcev na osnovi podatkov o toplotnih obremenitvah (z visoko locljivostjo za posamezno panogo, regijo in podnebni scenarij). Korak 5 Razvoj prosto dostopnega portala, s katerim bomo pomagali gospodarskim panogam in družbi predvideti nevarnosti za zdravje delavcev in ki bo služil za razširjanje smernic za prilagajanje pomembnim deležnikom. Korak 6 Ocena ucinkovitosti zasnovanih smernic in prosto dostopnega portala glede zdravja delavcev ter ekonomskih in družbenih koristi. Vprašanje Tw CET WBGT AT UTCI Ali je kazalnik koreliran s specificnimi vplivi vrocine na zdravje in produktivnost? Ne Ne Da Ne Ne Ali lahko s kazalnikom opredelimo vpliv vrocine v senci in na soncu? Ne Da Da Ne Da Ali lahko izracunamo kazalnik iz podatkov osnovne meteorološke postaje? Da ? Da Da Da Ali je na voljo preverjena enacba za izracun? Da ? Da Da Da Ali je kazalnik primeren za ocene vecje toplotne obremenitve v prihodnosti? Da Da Da ? ? Ali lahko kazalnik uporabimo na razlicnih delovnih mestih in je rangiran za razlicne stopnje vrocinskega stresa? Ne Da Da Ne Ne Ali lahko pri uporabi kazalnika upoštevamo razlicne metabolicne stopnje in vpliv oblacil? Ne ? Da ? Ne Ali je dokumentiranih dovolj izkušenj z uporabo kazalnika pri raziskavah zdravja na delovnem mestu? Ne ? Da ? Ne Ali je dokumentiranih dovolj izkušenj z uporabo kazalnika pri raziskavah zdravja na delovnem mestu? Ne Da Da ? Da Ali obstajajo objave, ki kazalnik kritizirajo z dejanskimi dokazi, ki podpirajo njihove zakljucke? Ne Da Da ? ? Ali je mogoce vrednosti kazalnika enostavno razumeti in sporocati? Da Da Da Da Da Ali je bil kazalnik potrjen z laboratorijskimi raziskavami ali raziskavami na terenu? Ne Da Da ? ? Delo ACGIH AIHA OSHA ISO NIOSH Pocivanje 32,2 °C (117 W) 33 °C (117 W) Lahko 30 °C (117-233 W) 30 °C (233 W) 30 °C (233 W) 30 °C (117-234 W) 30 °C (233 W) Zmerno 26,7 °C (234-407 W) 26,7 °C (349 W) 27,8 °C (234-349 W) 28 °C (234-360 W) 28 °C (234-349 W) Težko 26,1 °C (350 W) 25 °C (360-468 W) 26 °C (350-465 W) Zelo težko 25 °C (407-581 W) 23 °C (468 W) 25 °C (466-580 W) Meteorološka postaja Ljubljana Celje Leto HWMId Trajanje (dni) HWMId Trajanje (dni) 2000 6,9 7 5,7 8 2001 4,1 4 0,5 3 2002 2,0 12 2,2 7 2003 7,6 7 8,4 8 2004 2,4 5 0,8 4 2005 3,9 4 1,8 4 2006 6,2 5 2,8 5 2007 10,3 7 10,2 10 2008 0,0 0 0,7 6 2009 0,0 0 0,3 3 2010 5,6 8 5,8 8 2011 11,6 10 9,5 10 2012 9,9 7 8,2 8 2013 27,4 9 16,7 9 2014 2,7 7 2,0 6 2015 14,3 9 8,6 9 Podnebne podlage za definicijo vrocinskega vala Neža Kljucevšek, Andrej Hrabar, Mojca Dolinar, Agencija Republike Slovenije za okolje, (neza.kljucevsek@gov.si) Povzetek V Sloveniji enotne definicije za vrocinski val do sedaj nismo imeli. Zaradi hude vrocine, ki v zadnjih poletjih postaja stalnica tudi v Sloveniji, se je pojavila potreba po enotni definiciji za spremljanje vrocinskih valov. Na znanstvenem posvetu o vrocinskih valovih smo sodelujoci ugotovili, da zaradi zelo razlicnih vplivov vrocine na posamezne uporabniške skupine, ne moremo definirati enotnega kazalca vrocine. Kljub temu je za spremljanje, predvsem pa za napovedovanje vrocine splošni javnosti, potrebno definirati enoten kazalec vrocinskega vala. Osnovne zahteve takega kazalca so preprostost in razumljivost splošni javnosti, sledljivost na podlagi meritev ter napovedljivost na podlagi modelskih izracunov. Na podlagi prostorsko-casovne analize temperaturnih nizov slovenskih merilnih postaj je predlagana definicija vrocinskega vala, ki temelji na dnevni povprecni temperaturi z regionalno razlicnimi temperaturnimi pragovi. Kljucne besede: vrocinski val, vrocinski kazalci Abstract Until recently, no uniform definition of a heat wave has been agreed upon in Slovenia. However, due to frequent and intense hot spells during the summer, there is a need for such a definition in order to successfully monitor these periods of intense heat. A scientific council on heat waves has concluded that due to the immensely different requirements of impact studies for each specific group of subjects, no uniform heat index can be defined. Nevertheless, such an index is needed for systematic monitoring and forecasting of heat waves. For this index to be effective it has to be simple and easy to understand for the general public, should be based on the monitored meteorological variables for monitoring purposes and calculable on the basis of weather model values for forecasting purposes. The proposed heat wave index is based on daily mean temperature value, where temperature limit is regionalised, based on spatio-temporal analysis of Slovenian temperature time series Kljucne besede: heat wave, heat index Uvod Huda vrocina je v zadnjih letih naša poletna stalnica. Podnebni scenariji kažejo, da se bodo temperature še naprej dvigale (npr. Russo in sod., 2014). Tudi za poletno, vec dni trajajoco vrocino, se kaže trend narašcanja (Clark in sod., 2005). Pogosto lahko zasledimo, da se daljše obdobje nenavadno visokih temperatur imenuje vrocinski val. Zanj ni splošno sprejete definicije, predvsem zaradi velike podnebne pestrosti in razlicnih sposobnosti prilagajanja živih organizmov na vrocino (McGregor in sod., 2015). Kazalci, ki bi jih bilo mogoce uporabljati v slovenskem podnebju, so podrobneje predstavljeni v Kljucevšek (2018), analiza razlicnih kazalcev, ki temelji na meritvah meteoroloških postaj po Sloveniji, pa v magistrskem delu Kljucevšek (2016) in clanku Kljucevšek (2018). Razlicne države po svetu imajo torej razlicno definicijo vrocinskega vala. Nekatere definicije temeljijo izkljucno na podnebnih znacilnostih posameznega obmocja, druge upoštevajo tudi ucinke vrocinsko izredno napornih dni na razlicne ciljne skupine. Najpogostejša definicija vrocinski val opredeljuje kot dlje casa trajajoce nadpovprecno toplo obdobje. Pri tej definiciji pa ni jasno definirano, kaj pomeni dlje casa trajajoce, torej kaj pomeni ''vec''. Tudi nadpovprecno toplo obdobje ni natancno opredeljeno, – se to nanaša na najvišje, najnižje ali povprecne izmerjene temperature? Prav zaradi tega so se po razlicnih državah izoblikovale razlicne definicije (McGregor in sod., 2015). V nekaterih delih sveta so ugotovili, da se v casu vrocinskih valov poveca umrljivost, še posebej v mestih, kjer se toplota še bolj nakopici (Li, 2013; Schatz, 2015). V Sloveniji v povprecju na dan umre 55 ljudi. Ta podatek je dovolj, da lahko podvomimo o statisticno znacilnem vplivu vrocine na umrljivost (Kljucevšek, 2016). Primerneje bi bilo opazovati povecan obisk urgenc zaradi zdravstvenih stanj, ki so povezana z vrocino, vendar ti podatki za Slovenijo zaenkrat niso na voljo. Zaradi pomanjkanja podatkov ne moremo ugotavljati povezave med intenzivnostjo in trajanjem vrocine na eni strani in njenimi ucinki na zdravje in umrljivost na drugi strani, kar bi nas lahko pripeljalo do ustreznih meja za nastop vrocinskega vala. Glede na dostopnost podatkov v Sloveniji lahko vrocinski val definiramo samo na podlagi podnebnih znacilnosti. Drugi vidik, ki prav tako podpira definicijo izkljucno na podnebnih znacilnostih, je širina uporabe. Razlicna živa bitja se razlicno odzivajo na toplotno obremenitev in imajo razlicno sposobnost prilagajanja. Že pri cloveku težko pridemo do enotne meje, kje se zacne toplotna obremenitev, saj se ta precej razlikuje med posameznimi skupinami (otroci, zdravi odrasli, ostareli, kronicni bolniki …). Še vecje so razlike med razlicnimi živimi bitji. Metode in podatki Pri definiciji vrocinskega vala smo sledili dvema vidikoma: • široka uporabnost vrocinskega kazalca • enostavnost Z upoštevanjem prvega vidika smo želeli, da nastop vrocinskega vala pomeni vecjo toplotno obremenitev za cim vec ciljnih skupin. Z drugim vidikom smo želeli doseci, da je sama definicija razumljiva in da za izracun nastopa vrocinskega vala potrebujemo cim manj podatkov, ti pa morajo biti dosegljivi za preteklost (meritve) in za prihodnost (rezultati meteoroloških modelov). Podatki za izracun vrocinskega vala morajo biti tudi dovolj zanesljivi – obremenjeni s cim manjšo mersko napako oziroma negotovostjo izracuna pri modelskih spremenljivkah. Nastanek vrocinskega vala je povezan z dotokom tople zracne mase, ki je lahko morsko-tropska ali celinsko-tropska. Zracna masa mora vztrajati nad našimi kraji vsaj nekaj dni, drugace ne moremo govoriti o vrocinskem valu, ampak le o prehodnem vrocem dnevu ali dveh. Morsko-tropska zracna masa vsebuje vec vlage, zato dnevni temperaturni hod (razlika med dnevno najnižjo in najvišjo temperaturo) ni tako izrazit, je pa ozracje bolj soparno in so nevihte lahko pogoste. Celinsko-tropska zracna masa v primerjavi z morsko-tropsko zracno maso vsebuje manj vlage, je bolj stabilna in tudi bolj vroca. Zato je dnevni temperaturni hod izrazitejši, višje so tudi dnevne najvišje temperature, vendar so noci v primerjavi z morsko-tropsko zracno maso hladnejše. Pri enaki temperaturi zraka je toplotna obremenitev odvisna še od kolicine vodne pare v zraku (vlažnosti zraka), hitrosti vetra (odvajanje toplote s telesa) in sevanja (soncno sevanje in dolgovalovno sevanje– tal in neba, sevanje zgradb, prostorov, in drugih teles). Povezava vrocinskega vala z dnevnimi najvišjimi temperaturami torej ni enoznacna. Poleg dnevne najvišje temperature je pomembno tudi trajanje toplotne obremenitve. V zelo suhem ozracju se ponoci prizemna plast zraka lahko mocno ohladi in v taki zracni masi imamo kljub zelo visokim dnevnim najvišjim temperaturam noci sorazmerno sveže. Nasprotno pa v vlažni zracni masi temperature cez dan ne zrastejo tako visoko kot v suhi zracni masi, vendar se tudi ponoci bistveno manj spustijo in toplotna obremenitev lahko traja vecji del dneva. Tako je lahko toplotna obremenitev v vlažni zracni masi bistveno vecja, ceprav so zabeležene dnevne najvišje temperature nižje kot v suhi zracni masi. Od naštetih spremenljivk, ki vplivajo na toplotno obremenitev, z najmanjšo napako izmerimo in z najvecjo zanesljivostjo napovemo temperaturo zraka. Vse ostale spremenljivke so obremenjene z bistveno vecjo negotovostjo. Vlažnost zraka, ki je zelo pomembna za stopnjo toplotne obremenitve, je obremenjena z veliko mersko napako. Poleg tega je v primerjavi s temperaturo zraka vlaga veliko bolj odvisna od mikrolokacije. Tudi napovedi vlage so veliko manj zanesljive od napovedi temperature zraka. Dnevna povprecna temperatura zraka ima lastnost, da delno odraža tudi druge meteorološke spremenljivke. Predvsem je dnevna povprecna temperatura dobra mera za jakost toplotne obremenitve, saj bo približno enaka za dolgotrajno obremenitev pri nekoliko nižjih temperaturah (majhna amplituda dnevnega temperaturnega hoda v vlažni zracni masi) ali kratkotrajno obremenitev pri višjih temperaturah z vmesno osvežitvijo (velika amplituda dnevnega temperaturnega hoda v suhi zracni masi). Tako dnevna povprecna temperatura delno posredno iz dnevnega temperaturnega hoda odraža tudi vlažnost zraka. Zelo neposredno pa je dnevna povprecna temperatura povezana z jakostjo soncnega sevanja. Tako je edina spremenljivka, pomembna za energijsko bilanco živih bitij, ki je vsaj delno ne opišemo z dnevno povprecno temperaturo, veter. Ceprav je veter zelo pomembna spremenljivka za obcutenje hladu ali vrocine, ga pri definiciji nismo upoštevali, ker so podatki o vetru pomanjkljivi. Meritve vetra so prostorsko redke, pri cemer je podobno kot vlažnost zraka tudi veter prostorsko zelo spremenljiv in odvisen od mikrolokacije. Enako velja za napovedi, ki so ravno zaradi velike prostorske spremenljivosti obremenjene z veliko napako na lokalni ravni. Dnevna povprecna temperatura zraka se je izkazala kot primeren kazalec za spremljanje vrocine (Nairn, 2013). Poleg temperaturnih razmer z njo vsaj delno zajamemo tudi vlažnost zraka in opišemo izpostavljenost toplotni obremenitvi (jakost in trajanje). Dnevna povprecna temperatura je enostaven kazalec, razumljiv širši javnosti in ga lahko z dokaj veliko natancnostjo izracunamo na podlagi meritev in hkrati tudi na podlagi modelskih rezultatov za prihodnost. Zaradi teh lastnosti smo vrocinski val definirali na podlagi dnevne povprecne temperature. Pri tem pa se je potrebno zavedati, da za natancnejše študije vpliva toplotne obremenitve na razlicne skupine uporabnikov takšna definicija ne zadošca, saj je prevec splošna in ne upošteva razlicnih odzivov živega bitja na toplotno obremenitev. Za takšne študije je potrebno bolj natancno upoštevati vse lastnosti zracne mase in lokalnega vremena (poleg temperature tudi vlažnost, veter, soncno sevanje …) in uporabiti kazalec, ki je prirejen za posameznega uporabnika (Kljucevšek, 2018). Slovenija je glede na velikost podnebno izjemno pestra. Temu so do neke mere prilagojeni ljudje, ostali živi svet in kulturna krajina. Zato temperaturna meja, pri kateri nastopi vrocinski val, ni enotna. Pri dolocitvi meje je potrebno upoštevati prilagoditve, ki so odvisne od lokalnih podnebnih znacilnosti. Na postajah z dolgimi nizi meritev smo analizirali vrednosti temperature za vrhnji del porazdelitve (od 95. do 99. centila) dnevne povprecne temperature zraka. Vrednost temperature zraka pri 95. centilu pomeni, da je bila dnevna povprecna temperatura zraka v 95 % vseh dni v obravnavanem obdobju nižja ali enaka, v 5 % dni pa višja od te mejne temperature. Za vsako od postavljenih meja smo analizirali pogostost vrocinskih valov (vorcinski val se šteje vsak dogodek, ko vsaj tri dni zapored presegamo izbrano mejo) in porazdelitev dnevne najvišje temperature znotraj tako dolocenih vrocinskih valov. Na podlagi te analize smo dolocili, pri katerem centilu bomo postavili mejo za nastop vrocinskega vala. Izbrani centil bi podal temperaturo, ki jo od sedaj naprej imenujmo temperatura praga vrocinskega vala. Ena od potrebnih poenostavitev pri definiciji vrocinskega vala je enotna meja za cim širše obmocje. Na podlagi tockovno izracunanih vrednosti temperature pri dolocenem mejnem centilu, smo izracunali prostorsko porazdelitev temperatur praga vrocinsega vala po Sloveniji. Da smo zadostili kriteriju enostavnosti, smo zaradi velike prostorske spremenljivosti na podlagi prostorske analize meje poenotili po podnebnih regijah Slovenije (Kozjek in sod., 2016). Podnebnih regij je šest. Ker za namen definicije vrocinskih valov ni potrebno upoštevati znacilnosti padavin, smo podnebne regije lahko združili v tri: celinsko podnebje (osrednja, severovzhodna in jugovzhodna Slovenija), zmerno podnebje hribovitega sveta (Gorenjska, Notranjska ter dvignjen svet Štajerske in Dolenjske) in omiljeno sredozemsko podnebje (zahodni in jugozahodni del Primorske) (slika 1). Regije z gorskim podnebjem smo iz analize izlocili zaradi zelo redke poseljenosti tega obmocja in nizke povprecne temperature v tej regiji. V analizo smo vkljucili podatkovne nize, ki so bili v procesu homogenizacije dolgih mesecnih nizov prepoznani kot kakovostni nizi brez potrebnih vecjih popravkov (Vertacnik, 2015). To namrec pomeni, da so tudi dnevni podatki (ki niso bili homogenizirani) dovolj zanesljivi za analizo. Postaj s takšnimi nizi je 19 (preglednica 1). Rezultati Znacilnosti vrocinskih valov pri razlicnih mejah Za izbranih 19 postaj z dovolj dolgim in kakovostnim casovnim nizom smo izracunali vrednosti dnevne povprecne temperature pri visokih centilih, in sicer od 95. do 99. centila. Vrednost pri posameznem centilu je bila izracunana na podlagi porazdelitve dnevne povprecne temperature v treh razlicno dolgih casovnih obdobjih. Prvo obdobje je bilo dolgo 30 let, kot je standard v klimatologiji, nato smo postopek ponovili še za 20- in 10-letno obdobje. Da ne bi iz analize izpustili zadnjega, izjemno toplega obdobja, se vsa obravnavana obdobja zakljucijo z letom 2015. Tako je v vse analize vkljuceno tudi leto 2013, ko smo zabeležili veliko temperaturnih rekordov. Z analizo centilov v razlicno dolgih obdobjih smo ocenili obcutljivost tako dolocene meje za vrocinski val na casovno spremenljivost dnevne povprecne temperature. Izracunane temperaturne vrednosti za posamezne centile in obdobja so zbrane v preglednici 1. Vrocinski val obravnavamo kot ekstremen vremenski dogodek, na katerega prebivalstvo ni prilagojeno in je nanj potrebno opozarjati. Za Slovenijo ne obstajajo študije, ki bi povezale stopnjo toplotne obremenitve s škodnimi ucinki na prebivalstvo. Študija Perciceve in sodelavk v pricujoci številki Vetrnice je pokazala, da se pri dolocenih obcutljivih skupinah poveca stopnja umrljivosti, ko v dveh ali vec soslednih dnevih psevdo-ekvivalentna temperatura zraka preseže 56 °C. To je bil edini podatek o vplivu vrocine na ljudi, na katerega smo se lahko oprli pri dolocitvi mejne temperature vrocinskega vala, ki pa ne pove nic o mejni (psevdo-ekvivalentni) temperaturi na stopnjo umrljivosti. Zato smo se pri dolocitvi kriterijev za vrocinski val oprli tudi na izkušnje prognosticne službe Agencije Republike Slovenije za okolje ob vrocini v preteklih letih, pri cemer smo pri postavljanju mejne temperature upoštevali pogostost vrocinskih valov. Tako smo postavili dva kriterija za pogostost vrocinskih valov, ki temeljita na izkušnjah prognosticne službe in hkrati upoštevata zahteve za opozarjanje - dogodkov ne sme biti prevec, ker opozarjanje postane neucinkovito: • V preteklih desetih letih smo imeli vsaj en vrocinski val v letu • V posameznem letu število vrocinskih valov ne sme preseci 6 Za podporo odlocitvi, kateri centil bi ustrezal za mejo nastopa vrocinskega vala, smo naredili analizo pogostosti pojavljanja vrocinskih valov pri razlicnih mejah in porazdelitev dnevne najvišje temperature ob tako dolocenih vrocinskih valovih. Za vsako postajo smo za posamezni centil prešteli število vrocinskih valov na leto, ce je vrocinski val definiran z izbrano mejno vrednostjo centila in vsaj tremi zaporednimi dnevi, ko dnevna povprecna temperatura presega to vrednost. Vrednosti so prikazane tako, da je v enem primeru na istem grafu prikazano število vrocinskih valov glede na izbrani centil v istem referencnem obdobju. V drugem primeru je na istem grafu za izbrani centil in razlicna referencna obdobja prikazano število dogodkov na leto. Primera obeh grafov za postajo Ljubljana sta prikazana na sliki 2. Z višanjem mejne vrednosti dobimo strožje pogoje za nastop vrocinskega vala in s tem manjše število le teh. Po drugi strani lahko višja vrednost razdeli en dogodek na dva ali vec krajših dogodkov. Tak primer je na sliki 2 (spodaj) v letu 2015, ko je pri višji mejni vrednosti vec vrocinskih valov (modri stolpec), kot pri nižji meji (rdeci stolpec). Iz rezultatov na sliki 2 opazimo, da v zadnjem desetletju prakticno vsako leto beležimo vsaj en vrocinski val, medtem ko je bilo takih dogodkov pred letom 1980 zelo malo. Ob pojavu vrocinskega vala je pomembno, kako visoko dnevno temperaturo dosežemo vsak dan znotraj vrocinskega vala. Analizirali smo porazdelitev dnevne najvišje temperature v casu vrocinskih valov. Primer take analize je za postajo Crnomelj prikazan na sliki 3. Ena od definicij vrocinskega vala, ki je bila v preteklosti uporabljena tudi v študijah vplivov vrocinskih valov v Sloveniji, je drugi zaporedni dan, ko psevdo-ekvivalentne temperatura preseže 56 °C. Analiza dnevne najvišje temperature v tako definiranih vrocinskih valovih je pokazala, da je ta le izjemoma nižja od 30 °C. Tako je bila ena od zahtev za dolocanje mejne temperature tudi ta, da je dnevna najvišja temperatura v dnevih z vrocinskim valom v vecini primerov nad 30 °C. Na podlagi porazdelitev dnevne najvišje temperature v casu vrocinskih valov pri razlicnih mejah in analize pogostosti vrocinskih valov pri razlicnih mejah lahko iz uporabe izlocimo 98. in 99. centil. To sta ocitno prestrogi meji, saj s takšnima mejama zajamemo zelo majhno število zelo vrocih dni (slika 2) in izpustimo veliko število dni, ko dnevna najvišja temperatura mocno preseže 30 °C (slika 3). Na primeru Crnomlja, ki je predstavljen na sliki 3, vidimo, kaj pomeni prestrog pogoj za mejno vrednost. V primeru 99. centila, izracunanega na deset in dvajsetletnem obdobju, se med vrocinske valove ne uvrstita dneva, ko sta bili izmerjeni dve od najvišjih temperatur na tej postaji (40,0 °C, 40,3 °C), saj povprecna temperatura v treh zaporednih dneh ni dosegala strogih pogojev (27,3°C in 27,5°C). Tako visoke temperature navadno izmerimo po vec zelo vrocih dnevih, ko vrocina iz dneva v dan narašca, torej bi se pricakovalo, da se to obdobje nedvomno šteje za vrocinski val. Izredno veliko dogodkov, kar ponovno kaže na manj primerno izbiro, dobimo v primeru meje pri 95. centilu (slika 2). V tem primeru med vrocinske valove uvrstimo tudi veliko dni, ko dnevna najvišja temperatura ne doseže 30 °C (slika 3). Regionalne znacilnosti temperaturne meje za vrocinski val Na podlagi rezultatov, ki so bili pridobljeni z enakimi analizami kot na sliki 2 in 3 za vse obravnavane postaje, se je za najprimernejšo izbiro za definicijo vrocinskega vala izkazal 96. centil na zadnjem desetletnem obdobju, oz. 97. centil na tridesetletnem obdobju. Razlike med mejnimi vrednostmi, izracunanih za oba primera iz omenjenih dveh centilov, so v 80 % postaj med 0,0 °C in 0,2 °C, najvecja razlika je na postaji Postojna, kjer znaša 0,6 °C. Glede na po podnebnih scenarijih predvideno rast temperature v naslednjih desetletjih, se zdi bolj smotrna izbira definicije na podlagi podatkov zadnjega desetletja (2006-2015), ki se mora v prihodnosti redno preverjati na novih podatkih. Nove temperature praga vrocinskega vala bi se tako racunale po sedanjih ocenah predvidoma vsakih deset let. Za izbrano mejo dnevne povprecne temperature (96. centil na zadnjem desetletnem obdobju) smo naredili prostorsko analizo. Na sliki 4 je predstavljena prostorska porazdelitev dnevne povprecne temperature pri 96. centilu obdobja 2006–2015 (DPT96). Na sliki 5 je prikazana prostorska spremenljivost DPT96 znotraj posamezne podnebne regije s slike 1. Najbolj enotna je DPT96 znotraj regije s celinskim podnebjem, v vecjem delu tega obmocja se giblje med 23 °C in 25 °C, le na zelo majhnem obmocju pade pod 23 °C. Na prvi pogled se zdi spremenljivost DPT96 znotraj regije z zmernim podnebjem hribovitega sveta kar precejšnja, od manj kot 20 °C pa vse do 25 °C. Izkaže se, da je DPT96 pod 21 °C vezana na najvišje predele Slovenije z gorskim podnebjem. To obmocje smo zaradi zelo redke poseljenosti in nizkih povprecnih temperatur že na zacetku izlocili iz analize, saj se na tem obmocju ne srecujemo s posledicami prevelike toplotne obremenitve. Ce izlocimo obmocje z gorskim podnebjem, se porazdelitev DPT96 znotraj regije z zmernim podnebjem precej skrci. Vecinoma se DPT96 giblje med 21 °C in 23 °C, le na majhnem obmocju je tudi nekoliko višja. Najvecjo prostorsko spremenljivost in hkrati najvišje vrednosti DPT96 imamo tako znotraj regije z omiljenim sredozemskim podnebjem, kjer se giblje med 23 °C in 26 °C, na ozkem obalnem pasu Slovenije pa doseže tudi 27 °C. Zgoraj naštete ugotovitve so povzete v preglednici 2, kjer je za posamezno regijo podano prostorsko povprecje DPT96 znotraj regije, ter standardni odklon, ki meri prostorsko spremenljivost DPT96 znotraj regije. Najvišje povprecje DPT96 je s 24,7 °C v regiji z omiljenim sredozemskim podnebjem, hkrati pa se v tej regij DPT96 tudi najbolj spreminja. Podobno velika prostorska spremenljivost je v regiji z zmernim podnebjem, kjer je povprecje bistveno nižje (21,8 °C). Le nekoliko nižje povprecje od regije z omiljenim sredozemskim podnebjem ima regija s celinskim podnebjem (24,0 °C) ima pa ta regija precej manjšo prostorsko spremenljivost kot ostali dve regiji. Definicija vrocinskega vala za Slovenijo Rezultati prostorske analize so pokazali, da je spremenljivost DPT96 znotraj regij velika, v vseh primerih je interval dvakratnega standardnega odklona vecji od 1 °C. To dejstvo in pa vodilo, da mora biti kazalnik cim bolj enostaven, sta nas vodila k sklepu, da mejno dnevno povprecno temperaturo zraka za nastop vrocinskega vala zaokrožimo na celo stopinjo Celzija. Za dolocanje konkretne meje smo sledili rezultatom prostorske analize. Za vsako od podnebnih regij smo mejo za nastop vrocinskega vala dolocili povprecno vrednost DPT96 znotraj regije, zaokroženo na celo stopinjo Celzija. Pri tem pa smo preverili tudi vrednosti DPT96 na merilnih mestih iz preglednice 1. Ker se bo v prihodnosti nastop vrocinskega vala spremljal na teh merilnih mestih, DPT96 teh merilnih mest ne sme veliko odstopati od mejne vrednosti regije, v kateri ležijo. Za sprotno spremljanje vrocinskih valov je težavno predvsem odstopanje DTP96 merilnega mesta od regionalnega navzdol, saj v tem primeru tvegamo, da ne bomo beležili vrocinskega vala tudi v primeru, ko so v regiji izpolnjeni pogoji za njegov nastop. Primerjava kaže, da je na vecini postaj DPT96 višji od mejne vrednosti za podnebno regijo, v kateri ležijo. To pomeni, da nevarnosti za prezrtje dni s hudo vrocino ni. Izjema je postaja Celje, kjer je DPT96 za 0,4 °C nižji od meje za to regijo, zato velja biti predvsem pri napovedovanju vrocinskih valov na tej postaji previden. Zelo nizka vrednost DPT96 je zabeležena tudi na postaji Ratece, vendar ta postaja leži na obmocju z gorskim podnebjem, ki je bilo zaradi majhnega vpliva vrocine iz analize izloceno (slika 1). Po vzoru avstralskega faktorja toplotnega presežka (Nairn in sod., 2013), kjer je vrocinski val vsak dogodek, ko imamo vsaj tri dni zaporedoma visoke temperature glede na lokalne podnebne znacilnosti, smo se odlocili, da tudi v Sloveniji definiramo vrocinski val kot obdobje najmanj treh zaporednih dni nad izbrano mejo. Tudi sicer je izbira treh zaporednih dni zelo pogosta (npr. Russo, 2015). Nekatere študije ugotavljajo, da ranljivo prebivalstvo v casu hude vrocine ravno po treh dneh izpostavitve zacne cutiti posledice visokih temperatur (Nairn in sod., 2013). Definicija vrocinskega vala za Slovenijo je povzeta v preglednici 3. Primeri uporabe izbrane definicije vrocinskega vala Na sliki 6 je prikazano letno število vrocinskih valov po zgoraj predlagani definiciji (preglednica 3) za tri postaje, ki predstavljajo posamezno temperaturno regijo. Opazen je pozitiven trend števila vrocinskih valov, ki se od leta 1990 pojavljajo skoraj vsako leto. Število vrocinskih valov v posameznem letu je nekoliko vecje v severovzhodni Sloveniji, torej na postaji v Murski Soboti. Da si lahko predstavljamo temperaturne razmere v dnevih, ko je po definiciji iz preglednice 2 razglašen vrocinski val, je na sliki 7 prikazan potek najvišje, najnižje in povprecne temperature ter relativne vlažnosti ob koncu julija in zacetku avgusta 2013 v Ljubljani. Iz grafa je razvidno, da je dnevni temperaturni razpon vecji ob nižji zracni vlažnosti in manjši ob višji zracni vlagi. Tako se npr. 5. avgusta, ko vlažnost precej poraste, najvišja dnevna temperatura zniža, medtem ko se najnižja dnevna temperatura zviša. Ceprav cez dan ni bilo tako vroce kot predhodni dan (4. avgusta), je toplotna obremenitev ostala podobna zaradi vecje zracne vlažnosti (bolj soparno vreme). Poleg tega se je ponoci manj osvežilo. Primer pokaže, da je dnevna povprecna temperatura primerna mera za oceno toplotne obremenitve, saj je bila enaka v obeh obravnavanih dnevih. Zakljucek V Sloveniji do sedaj nismo imeli dolocenih kriterijev za enotno spremljanje vrocine in vrocinskih valov. Z zgoraj predlagano metodologijo poskušamo to vrzel odpraviti. Na posvetu o vrocini se je izkazalo, da zaradi velike pestrosti ucinkov vrocine na živa bitja ni mogoce najti kazalca vrocine, ki bi ustrezno pokril vse zahteve razlicnih študij ucinkov vrocine na živa bitja. V marsikaterem sektorju je nujno, da upoštevamo vse lastnosti zracne mase ob vrocini (od temperature in vlažnosti zraka do sevanja in vetra) in zato postanejo kazalci zelo zapleteni. V primeru komuniciranja s splošno javnostjo, predvsem v primeru spremljanja in napovedovanja vrocinskih valov, pa mora biti kolicina, o kateri govorimo, enostavna in razumljiva. To je bilo eno od osnovnih vodil pri zasnovi zgoraj definiranega vrocinskega vala. Zato se je pri uporabi tega kazalca treba zavedati, da gre za poenostavljen kazalec, ki je prvenstveno namenjen spremljanju in napovedovanju obremenjujocih vrocinskih razmer za splošno javnost, manj pa poglobljenim študijam ucinkov vrocine na razlicne skupine živih bitij. Za slednje je primernejša uporaba kazalcev, ki vsebujejo informacijo o vseh lastnostih zracne mase, ki imajo lahko ucinek na proucevan subjekt. Viri Clark R. T., Brown S. J. in Murphy J. M., 2005. Modelling Northern Hemisphere Summer Heat Extreme Changes and Their Uncertainties Using a Physics Ensemble of Climate Sensitivity Experiments, Journal of climate Volume 19 Holton J. R., 2004. An introduction to dynamical meteorology, Elsevier Academic Press Kozjek K., 2016. Objektivna opredelitev podnebnih regij Slovenije: magistrsko delo. Ljubljana, 85 str. Kjucevšek N., 2016. Detekcija in vpliv vrocinskih valov v Sloveniji: magistrsko delo. Ljubljana 66. str Kjucevšek N., 2018. Pregled kazalcev za detekcijo in klimatologijo vrocinskih valov v Sloveniji, Vetrnica 10 , Ljubljana Li D. in Bou-Zeid E., 2013. Synergistic Interactions between Urban Heat Islands and Heat Waves: The Impact in Cities Is Larger than the Sum of Its Parts, Journal of American Meteorological Society McGregor G. R., Bessemoulin P., Ebi K. in Menne B., 2015. Heatwaves and Health: Guidance on Warning-System Development. World Meteorological Organization and World Health Organization. (Dostopno na http://www.who.int/globalchange/publications/WMO_WHO_Heat_Health_Guidance_2015.pdf?ua=1 ) Nairn J.R. in Fawcett R., 2013: Defining heatwaves: heatwave defined as a heat-impact event servicing all community and business sectors in Australia. Centre for Australian Weather and Climate Research Russo S., Dosio A., Graverson R. G., Sillman J. in sod., 2014. Magnitude of extreme heat waves in present climate and their projection in a warming world. Journal of Geophysical Research: Atmospheres Russo S., Sillmann J. in Fiscger E.M., 2015. Top ten European heatwaves since 1950 and their occurrence in the coming decades, Environmental Research Letters Schatz J. in Kucharik C. J., 2015. Urban climate effects on extreme temperatures in Madison, Wisconsin, USA, IOP science. Vertacnik G., 2015. Podnebna spremenljivost Slovenije v obdobju 1961–2011, Kontrola in homogenizacija podnebnih podatkov, Agencija Republike Slovenije za okolje, Ljubljana, str. 101 spletni vir: http://www.smd.v-izdelavi.si/data/upload/VABILO.pdf 1986–2015 1996–2015 2006–2015 centil 95. 96. 97. 98. 99. 95. 96. 97. 98. 99. 95. 96. 97. 98. 99. Murska Sobota 23,1 23,6 24,2 25,0 26,0 23,5 24,0 24,5 25,2 26,4 23,9 24,3 25,0 25,8 27,0 Maribor 23,6 24,2 24,8 25,5 26,6 24,0 24,6 25,2 25,9 27,0 24,3 24,9 25,6 26,4 27,6 Let. Maribor 23,0 23,6 24,1 24,9 25,8 23,4 23,9 24,4 25,2 26,3 23,8 24,2 24,9 25,4 27,0 Šmartno 21,1 21,6 22,2 22,8 23,9 21,4 22,0 22,4 23,2 24,3 22,0 22,4 23,0 23,9 24,8 Celje 22,7 23,2 23,7 24,4 25,3 23,0 23,5 24,0 24,8 25,7 23,1 23,6 24,2 25,0 26,1 Novo mesto 23,4 23,9 24,5 25,1 26,0 23,9 24,3 24,8 25,6 26,5 24,1 24,6 25,3 25,9 26,8 Crnomelj 24,0 24,5 25,1 25,6 26,6 24,6 25,0 25,5 26,2 27,3 24,6 25,1 25,6 26,3 27,5 Kocevje 21,0 21,4 21,9 22,4 23,3 21,2 21,6 22,1 22,6 23,5 21,5 21,9 22,4 23,0 23,8 Postojna 21,1 21,5 21,9 22,7 23,6 21,5 21,9 22,5 23,1 23,9 21,9 22,5 23,1 23,7 24,6 Ljubljana 23,9 24,3 24,9 25,6 26,4 24,2 24,7 25,2 25,9 26,9 24,6 25,1 25,8 26,3 27,3 let. Ljubljana 22,0 22,4 22,9 23,5 24,5 22,1 22,6 23,0 23,6 24,6 22,6 23,1 23,6 24,3 25,1 Ratece 19,2 19,6 20,1 20,6 21,6 19,5 20,0 20,4 20,9 22,1 20,0 20,4 20,9 21,6 22,3 Bilje 24,5 25,0 25,4 25,9 26,8 24,8 25,2 25,7 26,2 27,0 25,3 25,7 26,1 26,6 27,2 Portorož 24,9 25,3 25,8 26,4 27,0 25,1 25,5 26,0 26,5 27,1 25,4 25,9 26,4 26,8 27,4 Starše 23,4 23,9 24,5 25,1 26,1 23,8 24,3 24,9 25,6 26,6 24,2 24,7 25,3 26,0 26,9 Veliki Dolenci 23,0 23,5 24,2 25,0 26,0 23,3 23,9 24,5 25,3 26,4 23,6 24,3 25,0 25,8 26,8 Bizeljsko 23,2 23,6 24,1 24,8 25,9 23,5 24,0 24,7 25,3 26,3 23,9 24,5 25,0 25,9 26,6 Topol pri Medvodah 21,9 22,4 23,0 23,7 24,9 22,1 22,6 23,1 23,9 25,1 22,7 23,1 23,7 24,5 25,5 Vojsko 18,6 19,0 19,5 20,2 21,1 18,7 19,1 19,7 20,4 21,4 19,1 19,6 20,3 20,9 21,8 podnebni tip temperatura (°C) zmerno podnebje hribovitega svetao 22 celinsko podnebje 24 omiljeno sredozemsko podnebje 25 regija povprecje (°C) standardni odklon (°C) zmerno podnebje hribovitega sveta 21,8 1,0 celinsko podnebje 24,0 0,6 omiljeno sredozemsko podnebje 24,7 1,1 Kriteriji za opozarjanje na ekstremno visoke temperature Janez Markošek, Agencija Republike Slovenije za okolje, (janez.markosek@gov.si) Uvod Državna meteorološka služba se je leta 2008 prikljucila skupini evropskih držav, ki svoje prebivalce in obiskovalce prek spletne strani www.meteoalarm.eu opozarjajo pred nevarnimi vremenskimi razmerami. Barvna lestvica kaže na stopnjo vremenske ogroženosti in možne posledice. Leta 2011 smo v nabor vremenskih ujm, za katere državna meteorološka služba izdaja opozorila, vkljucili tudi ekstremno visoke temperature. Opozorilni sistem Stalno dostopna informacija o nevarnem vremenskem dogajanju predstavlja velik prispevek k obvešcenosti o stopnji ogroženosti prebivalcev in njihove lastnine. Posredovanje napovedi in opozoril o nevarnih vremenskih razmerah je ena osnovnih nalog državnih meteoroloških služb. Državna meteorološka služba opozorilo obicajno izda, ko napovedane vrednosti posameznih meteoroloških spremenljivk presežejo vnaprej definirane kriterije. Od leta 2008 smo opozorila posredovali v enotni evropski opozorilni sistem Meteoalarm, kjer so združene osnovne informacije o pricakovanih vremenskih ujmah na ozemlju Evrope. Nekaj let pozneje smo zaceli na spletnem portalu (www.meteo.si/pozor) objavljati bolj podrobne informacije za obmocje Slovenije in sicer za 5 dni vnaprej. Informacije so prikazane na enoten nacin, barvna lestvica kaže na stopnjo vremenske ogroženosti in možne posledice z nasveti za ukrepanje. Na ta nacin se zagotavlja usklajene interpretacije vremenske ogroženosti po vsej Evropi. V letu 2011 smo naboru nevarnih vremenskih pojavov dodali tudi opozarjanje na ekstremno visoke temperature. Pomen barvne lestvice Barva lestvica kot prikaz stopnje ogroženosti ima naslednji pomen: Zelena: posebna pozornost v zvezi z vremenskimi dogajanji ni potrebna. Rumena: bodite pozorni! Vreme je potencialno nevarno. Napovedani vremenski pojavi niso neobicajni, vendar bodite pozorni, ce nacrtujete dejavnosti, ki so odvisne od vremenskih razmer. Priporocamo, da se sproti seznanjate s predvidenimi vremenskimi razmerami in ne tvegajte, kadar ni potrebno. Oranžna: bodite pripravljeni! Vremenske razmere so nevarne. Napovedani so neobicajni meteorološki pojavi. Verjetna je gmotna škoda, možne so cloveške žrtve. Bodite zelo pozorni in se redno seznanjajte s podrobnostmi v zvezi z napovedanimi vremenskimi razmerami. Zavedajte se tveganj, ki se jim morda ne boste mogli izogniti. Upoštevajte uradno izdana priporocila. Rdeca: ukrepajte! Napovedane vremenske razmere so zelo nevarne. Napovedani so zelo burni meteorološki pojavi. Na širšem obmocju je verjeten nastanek vecje gmotne škode in nesrec, ogrožena so cloveška življenja. Cim pogosteje se seznanjajte s podrobnostmi v zvezi z napovedanimi vremenskimi razmerami in tveganji. Brezpogojno upoštevajte uradne ukaze in priporocila, bodite pripravljeni na izredne ukrepe. Mejne vrednosti za izdajo opozorila Slovenijo smo glede na podnebne znacilnosti razdelilia na vec regij. Trenutna razdelitev je na pet regij (slika 1), ki so poimenovane po straneh neba (severozahodna, jugozahodna, severovzhodna in jugovzhodna), vmes pa je še centralna regija, ki zajema širše obmocje Ljubljanske kotline ter Zasavje. Mejne vrednosti (preglednica 1) so bile za vsako regijo dobljene iz podnebnih podatkov obdobja 2001-2010 vecjih naseljenih krajev znotraj posamezne regije. Vsekakor pa pri odlocanju o stopnji ogroženosti zaradi visokih temperatur zraka ne upoštevamo le zgoraj navedenih mejnih vrednostih, temvec so pri odlocanju za oranžno ali rdeco stopnjo ogroženosti pomembni tudi naslednji dejavniki: trajanje kriticnih temperatur tekom dneva, trajanje vecdnevnega vrocinskega vala, vlažnost zracne mase, povprecna dnevna hitrost vetra, padavine itd. Posledice in nasveti Vsaki od treh stopenj vremenske ogroženosti zaradi visokih temperatur je pripisan tudi tekst s posledicami, ki so možne zaradi takšnega vremenskega stanja ter priporocila za ravnanje prebivalcev. Za primer spodaj navajamo tekst, ki se izpiše ob najvišji (rdeci) stopnji ogroženosti. Posledice: zelo visoke temperature bodo mocno vplivale na zdravstveno stanje obcutljivejšega dela populacije. Nasveti in priporocila: sredi dneva in popoldne se zadržujte v senci, odsvetujemo velike fizicne napore na prostem. Uživajte lahko hrano in pijte zadostno kolicino tekocine. Nosite zracna in lahka oblacila. Odsvetujemo pitje kave, alkohola in zelo sladkih pijac. Ce je možno, pojdite v gozd, višje lege, ob vodo. V mestih se vsaj za nekaj ur dnevno zadržujte v ohlajenih prostorih. Ce jemljete zdravila za uravnavanje krvnega tlaka, se posvetujte s svojim zdravnikom. Klimatske naprave naj ne bi bile nastavljene na temperaturo, ki je vec kot 8 °C nižja od zunanje. Domacim živalim zagotovite zadostno kolicino sveže vode in senco. Bivalne prostore zracite ponoci in zjutraj in poskrbite za zadostno kroženje zraka. Priporocamo sencenje prostorov od zunaj. Na soncu parkirana vozila pred zacetkom vožnje dobro prezracite. Spremljajte navodila pristojnih služb. Viri Navodilo za pripravo vremenskih opozoril (ARSO, 2011) Regija JZ SZ C SV JV Rumena Tmax>32 °C Tmax>29 °C Tmax>31 °C Tmax>31 °C Tmax>32 °C Oranžna Tmax>36 °C in/ali Tpov>26 °C Tmax>33 °C in/ali Tpov>23 °C Tmax>34 °C in/ali Tpov>26 °C Tmax>34 °C in/ali Tpov>26 °C Tmax>35 °C in/ali Tpov>26 °C Rdeca Tmax>38 °C in Tpov>28 °C Tmax>35 °C in Tpov>26 °C Tmax>37 °C in Tpov>28 °C Tmax>37 °C in Tpov>28 °C Tmax>38 °C in Tpov>28 °C 8. EKO KONFERENCA Med predpisi in zrakom, ki ga dihamo Tanja Cegnar, Agencija Republike Slovenije za okolje, (tanja.cegnar@gov.si) 24. aprila 2017 je v prostorih Agencije RS za okolje potekala 8. Eko konferenca. Letos smo jo pda premošca vrzel med strokovnjaki, politiki, odlocevalci in javnostjo. organizirali društvo Planet Zemlja, Slovensko meteorološko društvo, Agencija RS za okolje in Gradbeni inštitut ZRMK – Center za bivalno okolje, gradbeno fiziko in energijo. Že od samega zacetka je cilj Eko konference, da premošca vrzel med strokovnjaki, politiki, odlocevalci in javnostjo. Zasnovana je tako, da razlicni deležniki predstavijo svoj pogled na temo konference; vabimo politike, gospodarstvenike, odlocevalce in strokovnjake, cenjeni pa so tudi odzivi zainteresirane javnosti. Tokrat smo konferenco namenili predstavitvi spremljanja kakovosti zraka in napovedovanju ravni onesnaženosti, vplivom onesnaženega zraka na zdravje, primerjavi razmer v Sloveniji z razmerami v drugih državah, ukrepom, da bi se kakovost zraka izboljšala, oblikam obvešcanja javnosti o tem, kakšen zrak dihamo, pogled politike na kakovost zraka in kako lahko sami prispevamo h kakovostnejšemu zraku. Glede na odziv prisotne zainteresirane javnosti, so predavatelji podali dobre osnove za razpravo. Uvodoma so prisotne pozdravili predsednik Slovenskega meteorološkega društva Jožef Roškar, v imenu Agencije RS za okolje direktorica Urada za stanje okolja dr. Janja Turšic in generalni sekretar društva Planet Zemlja Vili Grdadolnik. Letos smo konferenco prvic casovno in prostorsko locili od podelitve nagrad v okviru državnega tekmovanja, ki ga za vrtce, osnovne in srednje šole pripravlja društvo Planet Zemlja. Kot je že tradicija, je slovesnost ob podelitvi nagrad društvo pripravilo na Gospodarskem razstavišcu Ljubljana pod pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije, gospoda Boruta Pahorja. Ker je bila v letu 2017 dan Zemlje, 22. april, sobota, so nagrade podelili v petek dopoldne. Ocenili smo, da je za izvedbo 8. Eko konference, primernejši ponedeljek, 24. april, a smo jo zato morali namesto na Gospodarskem razstavišcu Ljubljana izpeljati v prostorih Agencije RS za okolje. Vecina razstavljavcev na Eko bazarju se je odlocila za sodelovanje le na Gospodarskem razstavišcu, saj bi na agenciji težko našli dovolj primernega prostora za razstavljavce. Da ne bi povsem prekinili povezave med obema dogodkoma, smo s pomocjo zmagovalcev državnega tekmovanja »Zeleno pero« vkljucili v Eko konferenco tudi pogled prihodnjih generacij. Eko konference se je udeležila Nea Zagorc iz OŠ Marjana Nemca iz Radec, ki je zmagala v kategoriji 6. in 7. razredov osnovnih šol. Prebrala je svoj nagrajeni prispevek. Spremljala jo je mentorica ga. Nevenka Tratar. Evropski poslanec dr. Igor Šoltes je na Eko konferenci podelil priznanje trem zlatim nagrajencem iz Gimnazije Kranj v natecaju »Zeleno pero«. Gašper Logar in Ana Roblek, sta si delila nagrado za prispevek v kategoriji 1. in 2. letnik, Sonja Debevc pa je zmagala v kategoriji 3. in 4. letnikov srednjih šol. Prisotna je bila tudi mentorica ga. Maruša Vencelj. Strokovni del konference smo zaceli s predstavitvijo dr. Igorja Šoltesa, evropskega poslanca v skupini Zeleni/Evropska svobodna zveza. Po predavanju z naslovom »Zrak tihi ubijalec« so imeli udeleženci konference dobro uro casa, da so zastavljali vprašanja in podajali predloge za nadaljnje delo skupine Zelenih v Evropskem parlamentu. Predlogov in vprašanj bi bilo še vec, ce nas ne bi preganjal cas in smo morali nadaljevati s predavanji. Sledile so 10 minutne predstavitve, ki so problematiko kakovosti zraka osvetlile iz razlicnih zornih kotov, kot je to že tradicija na Eko konferencah. Predavatelji in kratki povzetki vsebin, ki so jih predstavili, so predstavljeni na naslednjih straneh. Predavanjem so sledila vprašanja in živahna razprava, saj je kakovost zraka tema, ki se tice vseh nas. Kako lahko posamezniki prispevamo k cistejšemu zraku dr. Boštjan Paradiž, Agencija Republike Slovenije za okolje Živimo v postindustrijski družbi, ko na onesnaženost zraka v veliki meri vplivamo s svojimi odlocitvami in ravnanjem mi, posamezniki. V Sloveniji imajo male kurilne naprave za ogrevanje gospodinjstev dvotretjinski delež v skupnih izpustih delcev, cestni motorni promet pa prispeva desetino. Za korenito zmanjšanje izpustov delcev zaradi ogrevanja je potrebno predvsem zmanjšati toplotne izgube stavb in zamenjati zastarele kurilne naprave na les. Pri prometu je poleg obnove voznega parka najpomembnejša izbira prometnega sredstva – vec z javnim prevozom, kolesom in peš. Pomembno je, da lahko z ustreznejšim posluževanjem kurilnih naprav v gospodinjstvih zmanjšamo izpuste – v ekstremnih primerih tudi za red velikosti – in pocenimo ogrevanje zaradi prihranka kuriva. Pri uporabi vozil eko nacin vožnje omogoca prihranke goriva do 10 % in še vecje zmanjšanje izpustov. Kot primer – pri zmanjšanju hitrosti na avtocesti s 130 na 100 km/h se poraba goriva zmanjša za 20 %, izpusti pa za 20 do 40 %. Ce se na delo vozimo iz Lesc v Ljubljano poleg zmanjšanja izpustov letno pri gorivu prihranimo 340 EUR, cas na poti pa podaljšamo za 40 ur. Za cistejši zrak so potrebni sistemski ukrepi na nivoju EU, države in lokalnih skupnosti v povezavi z zmanjševanjem izpustov toplogrednih plinov. Vec pozornosti pa je potrebno nameniti obvešcanju in ozavešcanju javnosti ter omogocanju in spodbujanju do okolja prijaznega nacina življenja. Evropska agencija za okolje za kakovost zraka v Evropi mag. Nataša Kovac, Agencija Republike Slovenije za okolje Evropska agencija za okolje (EEA) nudi podporo pri zbiranju in analizi podatkov o kakovosti zraka ter pri ozavešcanju javnosti. Kot evropski podatkovni center za kakovost zraka skrbi, da so podatki o zraku za celotno EU na voljo javnosti preko Skupnega evrop­skega okoljskega informacijskega sistema SEIS. Za podporo usklajenemu zbiranju podatkov o kakovosti zraka je EEA razvila informacijsko infrastrukturo, ki jo nudi državam clanicam EU v okviru porocevalskega omrežja ReportNET. ReportNET podpira elektronsko izmenjavo podatkov, opredeljeno v direktivah EU in v prednostnem podatkovnem toku EEA. Eden izmed prednostnih podatkovnih tokov je tudi kakovost zraka. Vsi podatki, ki so del izmenjave z EEA, se shranjujejo v evropskem podatkovnem skladišcu. Uporabljajo se za pripravo razlicnih produktov. Slovenija aktivno sodelu­je pri pripravi kazalcev okolja, pri pripravi tehnicnega porocila o kakovosti zraka v Evropi in pri pripravi pri­spevka za Porocilo o stanju okolja v Evropi. Za podporo porocanju agregiranih podatkov o stanju okolja ARSO upravlja nacionalni portal, Kazalci okolja v Sloveniji (http://kazalci.arso.gov.si/). Kazalci, ki so del tega portala, so na dogovorjen nacin izbrani in predsta­vljeni podatki, ki so namenjani podpori odlocanju in ozavešcanju javnosti. So mednarodno primerljivi, ker so pripravljeni v skladu z mednarodno dogovorjenimi metodologijami. Analiza evropskih podatkov o kakovosti zraka, ki so del tehnicnega porocila o kakovosti zraka v EU za leto 2016 poudarja, da se je onesnaženost zraka v EU sicer izboljšala, toda še vedno pomembno vpliva na zdravje in kakovost življenja. Vzrok temu so standardi, t. im. okoljske mejne vrednosti, definirane v EU direktivah, ki so bistveno manj strožje od priporocil Svetovne zdravstvene organizacije. Zato EEA poudarja, da bo potrebno v prihodnosti vecjo pozornost nameniti spremljanju predvsem koncentracij delcev PM2.5 v zunanjem zraku. Ti prodirajo globoko v pljuca in dokazano povecujejo umrljivost v celotni Evropi. Pri tem so še posebej ogroženi otroci in starostniki, kot bolj ranljiva družbena skupina. Glavni viri onesnaževanja z delci so cestni promet in poslovne ter stanovanjske zgradbe, ki k celotnim izpustom PM2.5 v EU prispevajo vec kot polovico. Ker cestni promet ni problematicen samo zaradi onesnaževanja zraka, temvec je vecdimenzonalen problem, ki povzroca tudi hrup, zastoje, EEA spodbuja države k medpanožnem, sektorskem ukrepanju. Porocilo poudarja, da razvoj novih tehnologij pomembno vpliva na spremljanje in ozavešcanje o kakovosti zraka v EU. Trenutno poteka testiranje uporabe satelitskih podatkov kakovosti zraka programa EU Copernicus s ciljem pridobiti boljšo predstavo o prostorski porazdelitvi koncentracij onesnaževal.Ti podatki bodo vsebinsko dopolnjevali podatke, ki se spremljajo v okviru nacionalnih monitoringov po državah EU. Poleg tega EEA poudarja, da obstaja v EU veliko lokalnih meritev kakovosti zraka, ki lahko v prihodnosti, ko bodo senzorji za detekcijo dovolj natancni, pomembno prispevali kot dodaten vir informacij. V tem trenutku pa so izredno dobro sredstvo za ozavešcanje javnosti. Porocilo o stanju okolja v Evropi 2015 napoveduje, da se bo kakovost zraka v obdobju naslednjih 20 let poslabšala na ozemlju celotne Evrope. Da bi lahko proucili vzroke za to, EEA države clanice spodbuja, da proucijo vpliv globalnih megatrendov na stanje okolja na nacionalni ravni. Globalni megatgrend (GMT) v osnovi pomeni veliko družbeno, ekonomsko, politicno ali tehnološko spremembo, ki se formira pocasi. Ko se udejani, vpliva na veliko število aktivnosti, procesov in tudi na našo percepcijo dojemanja pojavov. Ima dolgorocen vpliv, ki traja vec desetletij. Ker globalni megatrendi pomembno spreminjajo potrošniške vzorce, imajo velik vpliv tudi na kakovost zraka. Izpusti onesnaževal v zrak dr. Martina Logar, Agencija Republike Slovenije za okolje Na Agenciji RS za okolje pripravljamo državne evidence izpustov onesnaževal zraka. Izpusti onesnaževal v zrak, ki povzrocajo zakisovanje, evtrofikacijo in nastanek prizemnega ozona ter prispevajo k nastanku sekundarnih delcev so se v zadnjih treh desetletjih v Sloveniji mocno zmanjšali. Prav tako so se zmanjšali izpusti primarnih delcev manjših od 2,5 mikrometrov (PM2.5) in delcev manjših od 10 mikrometrov (PM10). Najbolj so se zmanjšali izpusti žveplovih oksidov. V obdobju 1980-2015 so se zmanjšali kar za 98 %. Izpusti dušikovih oksidov so se v enakem obdobju zmanjšali za 46 % in izpusti ogljikovega oksida za 59 %. Izpusti amonijaka in nemetanskih hlapnih organskih snovi so se od leta 1990 zmanjšali za 18 % in 55 %. Izpusti delcev PM2.5 in PM10 so se v obdobju 2000-2015 zmanjšali za 3 % in 14 %. Zmanjšanje izpustov je posledica uvajanja goriv z manjšo vsebnostjo žvepla, zamenjave trdnih fosilnih goriv z zemeljskim plinom, uvajanja strožjih emisijskih standardov za motorna vozila, posodobitve tehnoloških procesov, boljše energetske ucinkovitosti, spodbujanje dobre kmetijske prakse in izvajanja okoljske zakonodaje, predvsem na podrocju celovitega preprecevanja in nadzora nad industrijskim onesnaževanjem. Izpusti vseh onesnaževal so pod dovoljenimi ciljnimi vrednostmi, ki jih doloca mednarodna zakonodaja. Strožje zahteve po zmanjšanju izpustov po letu 2020 in še zlasti po letu 2030 pa bodo izziv za zmanjšanje državnih izpustov, predvsem dušikovih oksidov in delcev. Vec kot polovico vseh državnih izpustov dušikovih oksidov predstavlja cestni promet in vec kot dve tretjini izpustov delcev zgorevanje goriv v gospodinjstvih, predvsem lesa v zastarelih in neucinkovitih kurilnih napravah. Pomen kakovostnega zraka v bivalnem okolju mag. Miha Tomšic, Gradbeni inštitut ZRMK Kakovosti zunanjega zraka posvecamo veliko pozornosti in si z najrazlicnejšimi ukrepi prizadevamo za njeno izboljšanje. Vendar pa v razvitih državah preživimo vec kot štiri petine dnevnega casa v zaprtih prostorih, zato je za naše zdravje in pocutje še pomembnejša kakovost notranjega zraka. Tudi vsebnost dolocenih onesnaževal je lahko v notranjosti stavbe nekajkrat višja kot v zunanjosti. Mnoge raziskave kažejo na - cetudi morda ne neposredno - povezavo med kakovostjo notranjega zraka in sindromom bolne stavbe ali sindromom tesne stavbe. Dolocene lastnosti notranjega zraka lahko vplivajo na nastanek gradbenofizikalnih oz. biogenih poškodb na notranjem stavbnem tkivu, ki potencialno ogrožajo tudi zdravje uporabnikov stavbe. Prispevek bo opozoril na nekatere bistvene elemente kakovosti notranjega zraka in na njihovo povezavo z znacilnostmi stavb in nacinom njihovega upravljanja. Spremljanje kakovosti zunanjega zraka in viri delcev PM10 Tanja Koleša, Agencija Republike Slovenije za okolje Spremljanje kakovosti zunanjega zraka Agencija republike Slovenije za okolje upravlja z Državno merilno mrežo za spremljanje kakovosti zunanjega zraka. Trenutno to mrežo sestavlja 19 merilnih mest, s katerimi lahko zagotavljamo osnovne podatke o kakovosti zraka v Sloveniji. Na posameznih merilnih mestih spremljamo vec onesnaževal. V zadnjih letih le za ozon in delce ne dosegamo skladnosti z predpisanimi vrednostmi, koncentracije ostalih onesnaževal pa so nižje od mejnih oziroma ciljnih vrednosti. Podatki o kakovosti zunanjega zraka so javno dostopni vsem. Podatke iz avtomatskih merilnikov sproti objavljamo na internetni strani Agencije Republike Slovenije za okolje, mesecno se podatki objavljajo v Mesecnem biltenu, ki ga izdaja agencija. Bolj podrobna analiza kakovosti zunanjega zraka v Sloveniji pa se naredi enkrat letno, ko se izda letno porocilo, v katerem je objavljena letna statistika, trendi in doseganje skladnosti z zakonodajo. Viri delcev Delci manjši od 10 mikronov negativno vplivajo na zdravje, zato je potrebno zmanjšati njihovo koncentracijo v zunanjem zraku, kar lahko naredimo le, ce vemo od kje ti delci izvirajo. Na Agenciji Republike Slovenije za okolje že vec let v razlicnih krajih po državi dolocamo vire delcev s pomocjo statisticnega modela. Rezultati vecinoma povsod kažejo d,a štirje viri dokaj enakomerno prispevajo pri nastanku delcev PM10: kurjenje lesa, promet, resuspenzija in sekundarni delci. Kurjenje lesa je prisotno v hladnejših mesecih in ima izrazite vrhove pozimi in jeseni, poleti pa ta vir ni prisoten. Promet je prisoten skozi vse leto. Sekundarni delci se pojavljajo pozimi in jeseni, resuspenzija pa skoraj izkljucno v toplejših mesecih. Opredelitev virov delcev je lahko dobra osnova za pripravo ukrepov, ki jih mora država pripraviti z namenom doseganja ciljev zakonodaje. Glede na to, da do preseganj dnevne mejne vrednosti vecinoma prihaja le v zimskem casu, je smiselno ukrepe usmeriti v zmanjšanje prispevkov virov v tem obdobju. Meteorološke znacilnosti epizod ozona in delcev dr. Rahela Žabkar, Agencija Republike Slovenije za okolje Z epizodo oznacujemo nekaj dnevno do nekaj tedensko obdobje visokih ravni onesnaževal, pri nas bodisi delcev v zimskem casu oziroma ozona v poletnih mesecih. Zaradi lege v zavetrju Alp na obmocju Slovenije prevladujejo šibki vetrovi, ob katerih se predvsem v zimskem casu onesnaževala v razgibanem terenu ob prisotnosti temperaturnih obratov neucinkovito redcijo. V takšnih razmerah lahko že razmeroma majhni izpusti vodijo v visoke ravni delcev. Situacija je še toliko slabša, ko se zaradi mraza poveca potreba po ogrevanju. Prekinitev epizode prinese mocnejši veter oziroma obilnejše padavine, medtem ko lahko šibkejše padavine ravni delcev prehodno celo povišajo. Tudi pri epizodah ozona v poletnem casu so kljucne stabilne vremenske razmere s prevladujocimi šibkimi vetrovi in odsotnostjo padavin, obenem pa ozon, kot sekundarno onesnaževalo, za ucinkovito tvorbo potrebuje tudi visoke temperature in prisotnost soncnega sevanja. Ce so tako najvišje ravni delcev v zimskem casu v Sloveniji znacilne za poseljene doline in kotline celinske Slovenije, pa najvišje ravni ozona v poletnem casu zabeležimo na Primorskem in na višje ležecih merilnih mestih. Tako pri ozonu kot delcih, ima svoje mesto tudi izvor zracnih mas. Predvsem na Primorskem so najvišje ravni onesnaževal pogosto povezane z onesnaženimi zracnimi masami nad širšim severno Jadranskim bazenom, obcasno pa v naših krajih zaznamo tudi vpliv Saharskega prahu. Modeliranje kakovosti zunanjega zraka Marko Rus, Agencija Republike Slovenije za okolje Pri modeliranju kakovosti zunanjega zraka simuliramo fizikalne in kemijske procese, ki vplivajo na ravni onesnaževal v ozracju. Zapletenejši disperzijsko-fotokemijski modeli poleg prenosa in razredcevanja izpustov v zraku upoštevajo tudi kemijske pretvorbe snovi v ozracju, ki so bistvenega pomena predvsem za ravni sekundarnih onesnaževal, na primer ozona. Modeli podajajo informacijo o prostorski porazdelitvi onesnaževal in na ta nacin dopolnjujejo rezultate meritev na stalnih merilnih mestih. S postopki združevanja meritev in modelskih polj lahko dobimo izboljšano oceno prostorske porazdelitve onesnaževal, kar smo za eno od preteklih let tudi poskusno izvedli. Negotovost modelskih rezultatov je v veliki meri odvisna od negotovosti vhodnih podatkov, povezanih z izpusti onesnaževal in opisom polj vhodnih meteoroloških parametrov, ter od prostorske locljivosti modela. Modeliranje kakovosti zunanjega zraka se uporablja tudi za napovedovanje ravni onesnaževal in razumevanje razlicnih vplivnih procesov v ozracju. Druge možnosti uporabe modelov vkljucujejo oceno prispevka posameznih skupin virov ali obmocja k onesnaženosti zraka, vrednotenje scenarijev izpustov in oceno ucinkov posameznih ukrepov. Prikazovanje onesnaženosti zraka s pomocjo indeksov dr. Janja Turšic, Agencija Republike Slovenije za okolje Agencija Republike Slovenije za okolje je konec leta 2016 pricela s prikazovanjem onesnaženosti zraka s pomocjo indeksov. Pri izracunu se upoštevajo kljucna onesnaževala (delci PM10, O3, NO2 in SO2), za katere so rezultati meritev dostopni v realnem casu. Indeks se osveži vsako uro, stopnja onesnaženosti pa se doloci na podlagi najbolj problematicnega onesnaževala. Stanje onesnaženosti prikazujemo s štirimi razredi - nizka, zmerna, visoka in zelo visoka. Glede na te razrede so pripravljena tudi priporocila za ravnanje prebivalcev, tako za splošno populacijo kot tudi za bolj ranljive skupine. Z vidika onesnaženosti zraka so v Sloveniji v hladni polovici leta najbolj problematicni delci PM10, poleti pa ozon. Na posameznih lokacijah, ki so bolj izpostavljene prometu pa se obcasno pojavljajo tudi povišane vrednosti NO2. Vpliv onesnaženega zraka na zdravje Simona Percic, Nacionalni Inštitut za varovanje zdravja V zadnjih desetletjih, so bili dodobra raziskani in objavljeni v velikih epidemioloških raziskavah razlicni patobiološki ucinki onesnaževal zunanjega zraka na dihala in srcno-žilni sistem. Nedavno so v epidemioloških raziskavah dokazali tudi povezanost med onesnaževali zunanjega zraka in boleznimi centralnega živcnega sistema. Povezanost je bila nakazana tudi pri dolgotrajni izpostavljenosti onesnaževalom zunanjega zraka in inzulinsko odpornostjo in sladkorno boleznijo tipa 2, tako pri odraslih, kot pri otrocih. Obstajajo tri poglavitne patobiološke poti, ki povezujejo izpostavljenost delcem razlicnih velikosti z dihalnimi obolenji, srcno-žilnimi obolenji, nevrološkimi obolenji in okvaro metabolizma s sladkorno boleznijo tipa 2 in so opisane na sliki. Izpostavljenost delcem razlicnih velikosti povzroca oksidativni stres in vnetje v pljucnem tkivu, z vnetnim odzivom/oksidativnim stresom, ki se razširi sistemsko in povzroca okvaro ožilja. Delci razlicnih velikosti prav tako stimulirajo pljucne avtonomne živcne koncice in receptorje, posledica cesar je prevlada sistemskega simpaticnega tonusa nad parasimpaticnim. UFP-ji lahko prehajajo v krvni obtok in celice in vstopijo v stik neposredno z endotelnimi celicami in trombociti s potencialno škodljivim ucinkom na ožilje in hemostazo (slika). Nacrti za kakovost zraka mag. Jože Jurša, Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor Nacrt kakovosti zraka, ki so bili sprejeti za vseh sedem obmocij preseganj pred tremi leti, se uresnicujejo.Obstaja potreba, da se obstojeci nacrti nadgradijo z novimi ukrepi, pri cemer obstojeca strategija k reševanju problema ostaja enak kot doslej. Država in obmocja preseganj te mesece novelirajo nacrte in pricakuje se, da bodo nacrti sprejeti skupaj s Podrobnješimi programi (nacrti financiranja) do poletja 2017. Glavne novosti ukrepov so: Ogrevanje stavb in problematika malih kurilnih naprav • država bo zagotavljala tudi spodbude za nakup toplotnih postaj za prikljucevanje novih uporabnikov na daljinsko ogrevanje • nominalno in procentualno vecje spodbude države za zamenjavo zastarelih malih kurilnih naprav s sodobnimi in toplotnimi crpalkami na nezgošcenih obmocjih poselitve • celovit pristop k obvladovanju lesne biomase za ogrevanje Prehod h trajnostni mobilnosti: • višje spodbude države za zamenjavo zastarelih avtobusov mestnega potniškega prometa • na novo spodbude za zamenjavo zastarelih komunalnih vozil • vpeljava sistema izposoje koles na vseh obmocjih preseganj in spodbude države za to (v Zasavju elektricna kolesa) • ukrepi za preboj elektromobilnosti Drugi ukrepi: • upravljalski: država in mesta dolocijo skrbnika-upravitelja nacrta, ki bodo bdeli nad uresnicevanjem nacrtov • tehnološke inovacije za kakovost zraka, ki pa bodo imele tudi gospodarske ucinke in nova delovna mesta v Sloveniji. Ustanovljena je medresorska delovna skupina, ki ima ambicijo še v tem letu pripraviti Strategijo umne rabe lesne biomase za kurjenje v (skupinskih) kurilnih napravah, ki ima za cilj z ukrepi preprecevati, da bi se zaradi malih kurilnih naprav slabšala kakovost zraka kjerkoli v Sloveniji. SPONZORJI, KI SO OMOGOCILI IZID VETRNICE: Klaro d.o.o. Solos d.o.o.