Cslje - skladišče D-Per s m GLASILO OZD ZASAVSKI PREMOGOVNIKI TRBOVLJE LETO XI. NOVEMBER 1975 ŠTEV. 1 ^ Vsem članom delovnih skupnosti vseh temeljnih organizacij združenega dela in skupnih služb naše delovne organizacije, čestitamo k DNEVU REPUBLIKE 29. NOVEMBRU! 29. november — dan republike Devetindvajsetega novembra leta 1943, sredi naj večje vojne vihre vseh časov, smo Jugoslovani postavili v osvobojenem bosanskem mestu Jajcu, temelje svoje nove državne skupnosti, temelje jugoslovanske federacije, državne skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti. Med naj večje uspehe, ki so jih jugoslovanski narodi dosegli med to osvobodilno vojno, sodijo zagotovo sklepi drugega zasedanja protifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije. Ti sklepi so prava prelomnica v procesu tega osvobodilnega boja. Položeni so bili prvi temelji za nastanek nove, srečnejše Jugoslavije, s pravičnejšo ureditvijo, ki jamči našim narodom boljšo in srečnejšo prihodnost, z ureditvijo, ki temelji na nacionalni enakopravnosti, bratski slogi in socialni pravičnosti. Ti sklepi so izraz teženj vseh naših narodov in zato jih s tolikšnim navdušenjem pozdravlja velika večina vseh jugoslovanskih narodov. Odmev teh sklepov je bil tako po vsej državi, kakor tudi v tujini, izreden. Dve leti pozneje, dobrega pol leta po zmagi nad fašizmom, se je na isti dan rodila federativna republika Jugoslavija. To našo novo državno skupnost mnogi v svetu imenujejo tudi Titova Ju- goslavija. Nikoli nismo imeli nič proti tem, temveč prav nasprotno: bili smo in ostali ponosni na to, saj Titovo ime simbolizira vse tisto, na kar smo pri nas lahko zares ponosni. Sile komunistične partije Jugoslavije, so na svojih plečih nosile najtežja bremena, bitke za naš drugačen, boljši svet svobodnega delovnega človeka. Ta bitka se je razplamtevala v demonstracijah proti neusmiljenem kapitalističnem izkoriščanju delavcev, v stavkah in v ječah stare Jugoslavije, vodili smo jo v krvavih spopadih z vojno silo fašizma in nacizma, vodili smo jo in jo še vedno vodimo, ko krepimo materialne osnove naše socialistične skupnosti in ko se borimo za njen čim svetlejši, čim demokratične j ši lik Konca te bitke še ne vidimo, vemo pa kdaj bo napočil. S tem, ko postavljamo in utrjujemo najdemokratičnejšo socialistično samoupravno skupnost na svetu, se hrati borimo za zmago svetovnega socialističnega družbenega sistema. Zato bo ta bitka končana šele takrat, ko bodo lahko delovni ljudje vsega sveta svobodno odločali o tem, v kakšnem svetu želijo živeti. Dan naše republike praznujemo kot samoupravna socialistična skupnost. Praznujemo v dneh, ko zaključujemo 30. obletnico osvoboditve in 25-letnico samoupravljanja, odkar je Tito v zvezni skupščini proglasil uzakonitev gesla »tovarne delavcem«, ki je izpisano na bojnih zastavah delavskih gibanj vsega sveta. Od tedaj smo Jugoslovani pionirji samoupravnega socializma, od tedaj gradimo družbeno skupnost, v katero so uprte oči vsega naprednega sveta. Njenih uspehov se veselijo vse napredne sile v svetu, njenih težav pa vsi tisti, ki jim je naša samoupravna socialistična skupnost iz najrazličnejših vzrokov trn v peti. Dan republike pa je vsekakor eden tistih trenutkov v naši skupnosti, ko se moramo dvigniti izmed zagnanosti vsakdanjega dne in se od nje odmakniti zato, da bi lahko mirno odmerili, kaj vse je že za nami, kaj imamo in kakšne cilje in naloge si zastavljamo. V takih trenutkih pa lahko zazvenita v nas vseh samo dva glasova. — glas ponosa nad tem, kaj smo že ustvarili in kaj ustvarjamo; —• glas zaupanja, da bomo uspešno uresničili tudi še vse tisto, kar je danes samo še cilj skupnosti, ki se imenuje Socialistična federativna republika Jugoslavija. Vili Kuhar Finančni obračun za 9-mesečno razdobje 1975 Poleg spremenjenega načina ugotavljanja dohodka za proizvodnjo in realizacijo premoga, sta bila sredi leta spremenjena in dopolnjena zakona o dohodku in o knjigovodstvu. Po teh spremembah in dopolnitvah zakonov moramo voditi za vsako TOZD in skupne službe posebno, popolnoma samostojno knji- govodstvo z lastnim ugotavljanjem in delitvijo dohodka. Na tej osnovi smo odprli za vsako TOZD posebni žiro račun in uvedli ločeno blagajniško poslovanje. Finančni rezultat smo morali znižati za neplačane fakture, starejše od 45 dni. Neplačane fakture so posebno visoke pri elektrogospodarstvu, tekstilni industriji in proizvodnji aluminija, pri RGD pa pri skoraj vseh investitorjih. Omenjeni popravek dohodka je precejšen in je izkazan v obračunih posameznih TOZD v izrednih izdatkih. 1 .TOZD RUDNIK PREMOGA HRASTNIK Dejavnost Realizacija Vsi stroški Razlika premog 99,439.700 97,493.400 1,946.3.00 ostalo 8,959.500 9,449.400 — 489.900 izredni doh. — izdatki 350.000 3,051.000 — 2,701.000 Skupaj 108,749.200 109,993.800 — 1,244.600 Pri premogu je rezultat pozitiven, negativne so druge dejavnosti. Presežek dohodka pri raznih storitvah, delavnici in pralnici, ni mogel pokriti izgube pri toplarni, kamnolomu, betonarni, samskih domovih in zemljiški posesti. V izrednih izdatkih je knjižen popravek dohodka za neplačane račune nad 45 dni v znesku 2,188.500 din, na drugi strani so pa izredni dohodki povečani za 217.800 din za plačane fakture nad 45 dni, za katere smo znižali dohodek v obračunu za I. polletje 1975. Po predpisanem načinu izkazovanja celotnega dohodka in njegove razdelitve pa izgleda obračun takole: din % izvršitve načrta celotni dohodek 108,749.200 92,4 porabljena sredstva 50,593.900 99,6 dohodek 58,155.300 87,0 obveznosti iz dohodka 10,040.400 90,0 dohodek za razdelitev 48,114.900 86,4 bruto OD 49,359.400 97,4 izguba °/o delitve dohodka — 1,244.500 — bruto OD 102,6 91,0 ostanek -2,6 9,0 2. TOZD RUDNIK PREMOGA TRBOVLJE Dejavnost Realizacija Vsi stroški Razlika premog 86,272.100 78,426.400 7,845.700 ostalo 6,135.500 6,444.400 — 308.900 izredni doh. — izdatki 330.300 2,025.900 — 1,695.600 Skupaj 92,737.900 86,896.700 5,841.200 Realizacija premoga je pozitivna, druge dejavnosti TOZD izkazujejo izgubo in to vse razen storitev in menze. Popravek dohodka za račune nad 45 dni znaša v izrednih izdatkih 1,790.700 din, v iz- rednih dohodkih pa 176.800 din. Doseganje in delitev celotnega dohodka in dohodka za vse de- javnosti TOZD: din %> izvršitve načrta celotni dohodek 92,737.900 103,8 porabljena sredstva 39,942.000 110,3 dohodek 52,795.900 99,4 obveznosti iz dohodka 8,326.600 95,6 dohodek za razdelitev 44,469.300 100,1 bruto OD 38,628.100 95,2 ostanek 5,841.200 151,6 °/o delitve dohodka bruto 86,9 91,3 ostanek 13,1 8,7 TOZD elektro-strojne delavnice v Gvineji Po večmesečnih pripravah, je skupina osmih naših sodelavcev iz TOZD Elektrostrojne delavnice, končno 12. novembra 1975 odpotovala v Gvinejo —- Afriko. Tu bodo sodelovali v okviru Rudisa pri raznih montažah in instalacijah. Tega dne so ob 6. uri z dvema kombijema odpotovali na približno štirimesečno delo Stane Bratun (vodja skupine), Janez Jagodič, Roman Pšunder, Franc Gorenc, Ivan Videnšek, Leopold Frece, Anton Cesar in Franc Ranzinger. Ob 8,40 so odpotovali iz Zagreba z letalom do Pariza. Tu so prenočili in iz Pariza odpotovali 13. novembra ob 9. uri preko Abidjana (Slonokoščena obala) in Monrovie (Liberija) do Conacrya (Gvineja). Tja so prispeli ob 19. uri. Po programu so naslednji dan odpotovali do N’zarekoreja, od tu pa so z jeepi nadaljevali pot do gradbišča, to je v naselju Nim-ba. Kot je znano iz daljšega opisa našega sodelavca Rajka Medveška, ki v zadnjih številkah našega glasila opisuje pot in delo v tej državi in na tem objektu, odpirajo tu rudnik železove rude — Nimba (ime po pogorju Nimba). Generalni direktor družbe, ki odpira ta rudnik je inž. Arsen Pensa, bivši sodelavec Rudisa. Sicer pa je pri odpiranju tega rudnika angažiranih tudi več tujih firm. Skupina se bo zadržala na tem gradbišču približno štiri mesece. V tem času bodo montirali pet električnih diesel agregatov, napeljali okrog 8 km nizkonapetostnega omrežja. Baze bodo povezali s telefonsko napeljavo in uredili razsvetljavo v naseljih. S skupino je potoval tudi Karel Vukotič, dipl. inž. el., sodelavec TOZD RUDIS. Ta bo ves čas sodeloval z našo skupino. Pred odhodom so fantje obljubili, da se bodo v našem glasilu občasno oglašali s kratkimi prispevki in opisom svojega življenja in dela v daljni afriški državi Gvineji. Zaželeli smo jim srečno pot, uspešno delo, koš zdravja in zadovoljen povratek. TOZD GRAMA! gradi cesto v kamnolomu Dne 27. oktobra 1975 smo pričeli z izgradnjo ceste po pobočju Ostrega vrha do kamnoloma »Vode« proti etaži na K. 375. Izgradnja te ceste je predvidena v projektu nove odkopne metode za pridobivanje gramoza v kamnolomu. Namen zgraditve omenjene ceste je v tem, da bo možno pripeljati na etažo nakladalec za odstranjevanje razstreljenega gramoza v času zastavljanja etaže oziroma etažnega zaseka in dovoz vrtalne garniture za izdelavo daljših vrtin večjega preseka pri odkopavanju etaže. Popraviti in razširiti je potrebno okrog 300 metrov že obstoječe poti in na novo izdelati (vsekati v hrib) okrog 400 metrov ceste v pobočju hriba, ki ima naklon 30 do 45°. V projetku predvidena in potrjena odkopna metoda, določa odkopavanje gramoza v etažah, kar zagotavlja varnost pri delu v kamnolomu. Z zastavljanjem etaže smo pričeli že junija 1975, vendar so napredki z ročnim odmetavanjem odstreljenega gramoza zelo slabi, poleg tega pa delo ni redno potekalo zaradi pomanjkanja ljudi. Zato bomo zgraditev ceste do etaže pospeševali, 3. TOZD RUDNIK PREMOGA ZAGORJE Dejavnost Realizacija Vsi stroški Razlika premog 106,312.400 101,721.000 4,591.400 ostalo 12,055.900 10,957.200 1,098.700 izredni dohod. — izdatki 758.100 2,465.900 — 1,707.800 Skupaj 119,126.400 115,144.100 3,982.300 Vse dejavnosti te TOZD, razen zemljiške posesti in menze, so kon- čale poslovanje v obravnavanem obračunskem razdobju uspešno. Popravek dohodka za neplačane fakture znaša v izrednih izdatkih 2,372.100 din, v izrednih dohodkih pa 362.900 din. Doseganje in delitev dohodka: din °/o izvršitve načrta celotni dohodek 119,126.400 102,5 porabljena sredstva 53,956.500 111,7 dohodek 65,169.900 96,0 obveznosti iz dohodka 9,142.800 90,8 dohodek za razdelitev 56,027.100 96,9 bruto OD 52,044.800 99,2 ostanek 3,982.300 74,2 % delitve dohodka bruto OD 92,9 90,7 ostanek 7,1 9,3 4. TOZD SEPARACIJA PREMOGA TRBOVLJE Dejavnost Realizacija Vsi stroški Razlika premog 44,535.600 40,921.000 3,614.600 ostalo 4,783.100 4,435.600 347.500 izredni doh. — izdatki 120.800 1,342.200 — 1,221.400 Skupaj 49,439.500 46,698.800 2,740.700 Vse dejavnosti so pozitivne, popravek dohodka za račune nad 45 dni znaša pri izrednih : izdatkih 1,059.900 din in pri izrednih do- hodkih 94.100 din. Doseganje in delitev dohodka: din % izvršitve načrta celotni dohodek 49,439.500 97,9 porabljena sredstva 24,382.500 105,1 dohodek 25,057.000 91,8 obveznosti iz dohodka 4,111.000 90,3 dohodek za razdelitev 20,946.000 92,1 bruto OD 18,205.300 89,9 ostanek 2,740.700 109,2 “/o delitve dohodka bruto OD 86,9 89,0 ostanek 13,1 11,0 5. TOZD RUDARSKA GRADBENA DEJAVNOST TRBOVLJE Dejavnost Realizacija Vsi stroški Razlika domača gradbišča 67,160.500 65,137.200 2,023.300 inozemska gradbišča 4,430.100 — 4,430.100 izredni doh. — izdatki 921.500 2,964.500 — 2,043.000 Skupaj 72,512.100 68,101.700 4,410.400 Za inozemska gradbišča je izkazan le neto devizni priliv, ki je precej višji od pozitivne razlike domačih gradbišč. Popravek dohodka za terjatve nad 45 dni, znaša v izrednih izdatkih 2,947.900 din, v izrednih dohodkih pa 481.300 din. Doseganje in delitev dohodka: din °/o izvršitve načrta celotni dohodek 72,512.100 111,5 porabljena sredstva 27,536.700 145,8 dohodek 44,975.400 97,5 obveznosti iz dohodka 6,242.700 103,1 dohodek za razdelitev 38,732.700 96,6 bruto OD 34,322.300 101,0 ostanek 4,410.400 72,4 % delitve dohodka bruto OD 88,6 84,8 ostanek 11,4 15,2 6. TOZD ELEKTROSTROJNE DELAVNICE TRBOVLJE Dejavnost Realizacija Vsi stroški Razlika strojna delavnica 17,213.000 16,705.400 507.600 elektro delavnica 7,514.000 7,296.000 218.000 toplarna 3,024.000 3,161.400 —137.400 Skupaj 27,751.000 27,162.800 588.200 Obe delavnici sta pozitivni, izguba v toplarni se zadnje mesece znižuje, saj je znašala po polletnem obračunu 444.100 din, sedaj pa 137.400 din. Doseganje in delitev dohodka: din °/o izvršitve načrta celotni dohodek 27,751.000 98,0 porabljena sredstva 17,069.300 97,2 dohodek 10,681.700 99,2 obveznosti iz dohodka 1,479.200 84,3 dohodek za razdelitev 9,202.500 102,1 bruto OD 8,614.300 107,5 ostanek 588.200 58,9 % delitve dohodka bruto OD 93,6 88,9 ostanek 6,4 11,1 7. TOZD GRAMAT TRBOVLJE Dejavnost Realizacija Vsi stroški Razlika opekarna 6,415.600 5,894.600 521.000 kamnolom 1,310.700 860.300 450.400 gradbena skupina 1,073.500 787.000 286.500 Skupaj 8,799.800 7,541.900 1,257.900 Vse dejavnosti so pozitivne, izredni dohodki in izdatki so vključeni v prikazanih obračunih. Doseganje in delitev dohodka: din % izvršitve načrta celotni dohodek 8,799.800 123,3 porabljena sredstva 4,080.900 108,3 da bomo čimprej prišli z nakladalcem na etažo in nato hitreje nadaljevali z zastavljanjem etaže. Ivan Slanšek, inž. Dejali so... Dne 17. oktobra 1.1. je Stane Dolanc, sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ povedal v svojem nagovoru najboljšim kovinarjem iz vseh republik in pokrajin, med drugim tudi naslednje: — zmeraj smo vedeli, da je boj za socializem zahteven in težaven, da to ni edina bitka, ampak revolucionarno obdobje z vrsto bitk, ki nenehno odpirajo, včasih tudi nepredvidljiva vprašanja. Tudi današnji čas, čas boja za socialistično samoupravljanje, akterju strastnega borca, ki bo v bitko za samoupravljanje vnašal ves tisti potrebni žar, polet in zavzetost, ki so prisotni v vsaki revoluciji. . . — prav tako moramo naše ravnanje v delitvi in porabi uskladiti z množino dohodka in produktivnostjo in resno zožiti neproduktivne izdatke. Z eno besedo: moramo se boriti za samoupravni red, večjo organiziranost in produktivnost, pa tudi za odgovorno ravnanje v razpolaganju s sredstvi, ker nobena produktivnost ni zmožna nadomestiti razsipništva, nerazumnih naložb in visokih izgub pri delovnem času. Resno nam mora do živega podatek, da je lani vsak dan izostalo z dela četrt milijona ljudi, kar je povzročilo 115 milijonov dinarjev izgube v bruto produktu. Ce ne bomo znatno izboljšali vseh teh prvin, tudi ne moremo pričakovati, da se nam bo blaginja bistveno izboljšala . . . — nič nam torej ne more vzeti poguma ali nas odvrniti s te poti, po kateri naši delovni ljudje smelo stopajo že tri desetlet-letja. Nič jih ne more preslepiti ali omajati, saj samoupravni sistem, ki ga grade, pomeni bistvo njihove notranje biti, izraz trajnih interesov in potreb, zaradi česar je tudi pognal tako globoke korenine, ki jih ne more nihče več izruvati, pa tudi ne spremeniti politike, politike Titove Zveze komunistov, niti za milimeter. Pa ne le to, ta politika, politika ZKJ, je dobila na mednarodnem področju polno veljavo . . . Dne 9. novembra 1.1. je predsednik Tito na slovesni večerji v Bački Palanki med drugim dejal: »Naši delovni ljudje nam bodo dali vedno prav, če bomo sledili njihovim mislim, njihovim željam, če bomo delali tako, kot želi naše ljudstvo, ne glede na to, kaj bodo rekli o tem drugi, ali jim je to všeč ali ne. Jugoslavija je zelo močna in čvrsta. In ni treba, da bi videli v tistem, kar je naša slabost, kakor tudi v teh naših nasprotnikih, nekaj kar je treba dramatizirati. Že včeraj sem rekel, da tega ne bomo dramatizirali, vendar pa jim tudi ne bomo pustili, da počno, kar bi se jim zahotelo . . .« Dolgoročni razvoj Jugoslavije Skupščina SFRJ je na seji zbora republik in pokrajin, dne 14. oktobra 1975, sprejela temelje skupne politike dolgoročnega razvoja SFRJ do leta 1985. Listina obsega poleg uvodnega dela, glavne značilnosti in probleme dosedanjega razvoja Jugoslavije, to je razvoj družbenoekonomskih odnosov, tempo, strukturne spremembe in probleme gospodarskega razvoja, ekonomsko sodelovanje s tujino, zaposlenost in produktivnost dela, življenjski standard, regionalni razvoj in razvoj go- din °/o izvršitve načrta dohodek 4,718.900 140,1 obveznosti iz dohodka 685.900 116,0 dohodek za razdelitev 4,033.000 145,3 bruto OD 2,775.100 112,1 ostanek 1,275.900 418,2 % delitve dohodka bruto OD 68,8 89,2 ostanek 31,2 10,8 8. TOZD AVTOPREVOZ »ZASAVJE« TRBOVLJE Dejavnost Realizacija Vsi stroški Razlika tovorni promet 8,933.100 8,347.400 585.700 osebni promet 69.200 119.100 — 49.900 delovni stroji 2,025.300 1,911.600 113.700 delavnica 187.000 151.300 35.700 izredni dohodki — izdatki 11.300 61.900 — 50.600 Skupaj 11,225.900 10,591.300 634.600 Razen osebnega prometa in nakladalca sc ) vse druge dejavnosti zaključile poslovanje uspešno. Izredni izdatki in dohodki se nana- šajo v glavnem na popravek finančnega rezultata za račune nad 45 dni. Doseganje in delitev dohodka: din % izvršitve načrta celotni dohodek 11,225.900 91,5 porabljena sredstva 5,826.000 90,2 dohodek 5,399.900 92,9 obveznosti iz dohodka 894.600 85,5 dohodek za razdelitev 4,505.300 94,5 bruto OD 3,870.700 87,7 ostanek 634.600 180,6 %> delitve dohodka bruto OD 85,9 92,6 ostanek 14,1 7,4 9. TOZD RUDARSKI ŠOLSKI CENTER TRBOVLJE RŠC je imel v tej obračunski dobi skupno 11,857.200 din dohod- kov, ki pa niso v celoti zadoščali za kritje vseh izdatkov. Pri- manjkljaj znaša 254.300 din. Doseganje in delitev dohodka: din °/o izvršitve načrta celotni dohodek 11,857.200 98,3 porabljena sredstva 5,537.600 104,8 dohodek 6,319.600 93,2 obveznosti iz dohodka 564.500 77,2 dohodek za razdelitev 5,755.100 95,1 bruto OD 6,009.400 104,8 ostanek — izguba — 254.300 — °/o delitve dohodka bruto OD 104,4 94,8 ostanek -4,4 5,2 10. SKUPNE SLUŽBE ZPT Prispevek TOZD za financiranje stroškov SS v tem razdobju ni zadoščal za pokrivanje vseh stroškov. Primanjkljaj je bil pokrit iz pozitivnega ostanka drugih dejavnosti (žaga, laboratorij, razne storitve za tuje). V knjigovodstvu skupnih služb vodimo tudi prodajo materiala iz skladišč ter poslovanje počitniških domov. Ti so v končnem seštevku pozitivni, presežek dohodka izkazuje Rab in Novigrad — Plava laguna, dočim imajo ostali domovi (Crikvenica, Partizanski vrh in Novigrad — Pineta) izgubo. Dejavnost Realizacija Vsi stroški Razlika prodan material 15,737.400 15,737.400 — storitve SS 19,306.600 19,211.300 95.300 počitniški domovi 1,759.700 1,726.500 33.200 Skupaj 36,803.700 36,675.200 128.500 Doseganje in delitev dohodka: din % izvršitve načrta celotni dohodek 36,803.700 97,6 porabljena sredstva 22,845.800 97,7 dohodek 13,957.900 97,4 obveznosti iz dohodka 2,053.500 87,0 dohodek za razdelitev 11,904.400 99,5 bruto OD 11,775.900 106,5 ostanek 128.500 14,1 °/o delitve dohodka bruto OD 98,9 92,4 ostanek 1,1 7,6 11. ZASAVSKI PREMOGOVNIKI TRBOVLJE Če povzamemo vrednostne dosežke vseh TOZD in SS ter jih pri- mer jamo s finančnim načrtom za 9 mesecev 1975 in z dosežkom ZPT za 9 mesecev 1974, dobimo naslednji pregled (v tisoč din): Elementi načrt doseženo indeks 1974 1975 1975 4:2 4:3 celotni dohodek 384.891 536.199 539.003 140,0 100,5 porabljena sredstva 173.837 233.861 251.771 144,8 107,7 dohodek 211.054 302.331 287.232 136,1 95,0 obvezn. iz dohodka 35.195 47.024 43.541 123,7 92,6 dohodek za razdelitev 175.859 255.307 243.691 138,6 95,4 bruto OD 177.264 229.617 225.606 127,3 98,3 ostanek — 1.405 25.690 18.085 — 70,4 '% delitve dohodka bruto OD 100,8 89,8 92,6 — — ostanek — 0,8 10,1 7,4 — — 12. TERMOELEKTRARNA TRBOVLJE slednji: celotni dohodek porabljena sredstva dohodek tudi periodični obračun TET, ki je na- Doseženo Načrtovano °/o 231,436.100 222,729.700 103,9 159,120.600 183,762.500 86,6 72,315.500 38,967.200 185,6 spodarsko manj razvitih republik in SAP Kosovo, ipd. Med razvojnimi cilji in nalogami za obdobje do leta 1985, so cilji dolgoročnega razvoja. Glavne naloge dolgoročnega razvoja, med temeljnimi vprašanji materialnega razvoja, ki imajo pomen za vso državo pa govore tudi o dinamičnem razvoju gospodarstva in naraščanju produktivnosti dela, strukturnih spremembah v gospodarstvu ter o osnovah proizvodne usmeritve. Med temi osnovami je za našo delovno organizacijo najpomembnejše poglavje, ki govori o energetiki. V vsem obdobju socialistične graditve naše države, se je namreč le-ta hitro razvijala. Energetika je skoraj nepretrgano pritegovala več kot 1/3 vseh industrijskih investicij. Kljub takšnim prizadevanjem pa je ostala energija vseeno faktor, ki omejuje dinamičen gospodarski razvoj in nadaljnje naraščanje življenjske ravni prebivalstva. Razvojna politika se na področju proizvodnje in porabe energije sooča s problemi, ki so po svoji naravi dolgoročni. Upoštevati je treba, da se mora proizvodnja energije hitro razvijati, da bi zagotovili dinamični gospodarski razvoj, da ima energija, zlasti električna, značaj splošnega faktorja gospodarskega razvoja, da je energetika eden investicijsko najbolj intenzivnih sektorjev materialne proizvodnje, da je čas graditve energetskih zmogljivosti razmeroma dolg in pojavljanje svetovnih energetskih težav ter njihov možen refleks na naš gospodarski razvoj. Zato temelji dolgoročnega razvoja v izhodiščnih zahtevah politike dolgoročnega razvoja proizvodnje in porabe energije govore o tem, da je treba le-to zagotoviti pod ekonomsko čimbolj ugodnimi pogoji in ob čim-večjem kritju potreb z lastno proizvodnjo. Skupne potrebe po energiji v naši državi se bodo okrog leta 1985 povečale za približno 2,5-krat v primerjavi z letom 1975. To pa terja ekonomsko smotrno aktiviranje vseh energetskih virov v vseh delih države ter neprenehno aktivno politiko usmerjanja porabe ob varčevanju, ki bi strnilo nesmotrno porabo energije na čim manjši obseg. Naša država ima obilne naravne energetske vire, vendar pa njihova struktura ni zadovoljiva, ker je premog podlaga našega naravnega energetskega bogastva. Na nizkokalorične premoge — lignit odpade več kot 70 % vseh energetskih virov. V takšnih pogojih pomeni opiranje na domače energetske vire predvsem valorizacijo pomembnih rezerv premoga. V naslednjem obdobju se bo nadaljevala zelo hitra dinamika proizvodnje in porabe električne energije, kar pa bo terjalo ne le velike investicijske napore, marveč tudi nadaljnji razvoj in dobro delovanje tehnič-no-tehnološkega enotnega sistema elektro gospodarstva, ki bi ustrezal interesom organizacije združenega dela in celotnemu gospodarstvu. Glede na pomembne naravne vire, ki omogočajo kritje dolgoročnih potreb po električni energiji, bo treba programirati razvoj te proizvodnje predvsem na izkoriščanju velikih najdišč premoga in na nadaljnjem aktiviranju vodnih potencialov. Razvoj pridobivanja premoga je odločilno odvisen od njegove porabe za proizvodnjo električne energije. To povezovanje s termoelektrarnami odpira perspektivo rudnikom lignita in rjavega premoga, kar ustvarja ugodne pogoje za razširitev obstoječih in odpiranja novih premogovnikov. Dolgoročni družbenoekonomski razvoj odpira široke možnosti in perspektive za razvoj proizvajalnih sil in socialističnih samoupravnih produkcijskih odnosov v vsej jugoslovanski skupnosti in na vseh njenih področjih. S tem pa se ustvarjajo materialni in družbeni pogoji za bolj vsestransko uveljavljanje družbenoekonomskega položaja delovnega človeka, za še popolnejše zadovoljevanje njegovih osebnih in družbenih potreb ter za razvoj lastnih ustvarjalnih sposobnosti. Doseženo Načrtovano % obveznosti iz dohodka 18,099.600 12,967.000 139,6 dohodek za razdelitev 54,215.900 26.000.200 208,5 bruto OD 30,592.500 23.975.200 127,6 ostanek 23,628.400 2,025.000 116,5 % delitve dohodka bruto OD 56,4 92,2 ostanek 43,6 7,8 Za sklade so načrtovana le sredstva skupne porabe in je prikazani ostanek dohodka začasen. Z letnim zaključnim računom se bo bistveno spremenil. 13. REK ZASAVJE Skupni statistični pregled doseganja in delitve celotnega dohodka je naslednji: Doseženo Načrtovano °/o celotni dohodek 770,438.800 758,928.200 101,5 porabljena sredstva 410,891.800 417,630.100 98,4 dohodek 359,547.000 341,298.100 105,3 obveznosti iz dohodka 61,540.800 59,990.800 102,8 dohodek za razdelitev 297,906.200 281,307.300 105,9 bruto OD 256,197.800 253,592.500 101,0 ostanek 41,708.400 27,714.800 150,5 % delitve dohodka bruto OD 86,0 90,1 ostanek 14,0 9,9 14. OSEBNI DOHODKI Povprečni mesečni neto osebni dohodki na za 182 ur mesečno (samo za TOZD ZPT): zaposlenega so znašali TOZD Leto 1974 I—IX/1975 Indeks rudnik premoga Hrastnik 2.988 3.559 119,1 rudnik premoga Trbovlje 3.164 3.708 117,2 rudnik premoga Zagorje 2.745 3.391 123,5 separacija Trbovlje 2.525 2.987 118,3 RGD 3.238 3.784 116,9 ESD 2.474 2.941 118,9 GRAMAT 2.335 2.677 114,6 avtoprevoz 2.828 3.253 115,0 RŠC 3.116 3.869 124,2 SS 2.857 3.438 120,3 ZPT 2.902 3.473 119,7 Za vse izvršene delavnike, katerih je bilo v ZPT v 24,11, pa znašajo mesečno OD na zaposlenega takole: povprečku TOZD Leto 1974 I—IX/1975 Indeks rudnik premoga Hrastnik 3.446 4.026 116,8 rudnik premoga Trbovlje 3.638 4.184 115,0 rudnik premoga Zagorje 3.153 3.826 121,3 separacija Trbovlje 2.995 3.402 113,6 RGD 3.840 4.397 114,5 TOZD Leto 1974 I—IK/1975 Indeks ESD 2.943 3.501 119,0 GRAMAT 2.685 3.006 112,0 avtoprevoz 3.391 3.828 112,9 RŠC 3.674 4.502 122,5 SS 3.258 3.830 117,6 ZPT 3.370 3.948 117,2 TET — 4.590 — Pri TET je izračunan mesečni OD tako, da je bilo skupno mesečno neto izplačilo razdeljeno s številom opravljenih ur in nato urni zaslužek pomnožen s 182 urami. OD za september zajema tudi naknadna izplačila za izvršena remontna dela v avgustu in septembru tega leta. V TOZD ZPT povečujejo dela nad 182 ur mesečno, osebne dohodke za 13,7 %. Roman Turnšek / .. IZPOLNJEVANJE DELOVNEGA NAČRTA od 1.1. do 15. XI. 1975 PROIZVODNJA PREMOGA (ton) TOZD načrtovano doseženo doseženo + °/o Rudnik Hrastnik 454.900 442.967 — 11.933 97,4 Rudnik Trbovlje 603.932 624.422 + 20.490 103,4 Rudnik Zagorje 301.588 313.260 + 11.672 103,9 Skupaj 1,360.420 1,380.649 + 20.229 101,5 RŠC 31.232 22.791 — 8.441 73,0 ZPT 1,391.652 1,403.440 + 11.788 100,8 PROIZVODNJA GRADBENEGA MAETRIALA načrt doseženo % TOZD Rudnik Hrastnik — betonarna (kos) 160.000 102.480 64,1 — kamnolom (m3) 25.800 15.898 61,6 TOZD GRAMAT — opekarna (enot) 6,000.000 5,218.960 87,0 — kamnolom (m3) 30.000 34.974 116,6 TOZD Rudnik Zagorje — kamnolom (m3) 165.000 162.745,5 98,6 STORITVE, OSTALA PROIZVODNJA — TOZD RGD (din) 74,700.000 74,861.000 100,2 — TOZD Avtoprevoz »Zasavje« (t/km) 5,500.000 4,440.529 80,7 — TOZD ESD (ure) 321.000 325.282 101,3 Erika Kavčič Kako bomo končali letošnje gospodarsko leto? Ni hvaležna naloga, napovedovati končne rezultate nekega obdobja pa čeprav bo to že skoraj minilo in čeprav imamo za osnovo predvidevanj za 1. 1975, finančni in proizvodni načrt za vsako TOZD. Ugotovimo lahko, da nam dogajanja preko vsega leta niso nepoznana. Pri tem gre namreč za to, da so med letom nastopile spremembe, ki so bistveno vplivale na predvidevanja v letošnjem letu, tako v smislu proizvodnje, kot tudi finančnih rezultatov. V proizvodnji premoga se niso izpolnila pričakovanja glede doseganja načrtovane višine proizvodnje v letu 1975. Verjetno ni potrebno ponavljati, da so na to vplivali predvsem poslabšani pogoji za proizvodnjo na rudniku Hrastnik, deloma pa tudi možnosti prodaje premoga. Devetmesečni obračun dohodka po dosedaj veljavnih merilih kaže sicer, da smo celotni dohodek v okviru ZPT dosegli takšen, kot je bil načrtovan, znotraj tega pa nastopajo precejšnje razlike. Tako npr. dosegata GRAMAT in RGD od načrtovanega celotnega dohodka indeks 123,3 oziroma 111,5 v 9 mesecih, dočim ima naj nižji indeks Avtoprevoz »Zasavje« z 91,5 in rudnik Hrastnik z 92.4. Rudnik Trbovlje ima indeks 103,8 in rudnik Zagorje 102,5. V proizvodnji premoga je ta dohodek dosežen na osnovi planskih cen in meril, ki so bila uporabljena pri rebalansu finančnega načrta ob polletju. Vsekakor pa je glede na rudnik Hrastnik ta merila potrebno v določenem smislu popraviti. Če po devetmesečnem rezultatu sklepamo, kako bomo kon- čali letošnje leto, potem lahko predvidevamo, da bomo verjetno nekoliko prekoračili obseg načrtovane proizvodnje premoga v letu 1975, ki po rebalansu znaša 1,592.800 ton. Vse kaže, da bomo dosegli oziroma proizvedli okoli 1,608.000 ton. To je seveda za 102.000 ton manj kot smo prvotno predvidevali za leto 1975, vendar pa še vedno bolje, kot smo ocenili položaj okrog proizvodnje ob polletju. Predvidevamo, da rudnik Hrastnik ne bo dosegel načrtovane proizvodnje 519.700 ton, ampak okrog 10.000 ton manj. Rudnik Trbovlje bo predvidoma dosegel okoli 20.000 ton višjo proizvodnjo in rudnik Zagorje blizu 15.000 ton več. Rudarski šolski revir bo proizvedel predvidoma 27.000 ton, kar je za 9.000 ton manj od načrtovane količine, pa vendar okrog 8.000 ton več kot v letu 1974. Primanjkljaj v proizvodnji premoga v Hrastniku in v RŠC ima svoje vzroke v glavnem v poslabšanih pogojih za proizvodnjo. Na temelju takšnih predvidevanj lahko za celotno področje proizvodnje premoga (rudnik Hrastnik, rudnik Trbovlje, rudnik Zagorje, RŠC in Separacijo premoga Trbovlje) računamo na skoraj enak celotni dohodek, kot smo ga načrtovali v devetmesečnem obdobju, to je v višini 99,03 %. V proizvodnji električne energije lahko predvidevamo izpolnitev proizvodnega načrta z indeksom okoli 95 °/o, kar je bistveno boljše kot v letu 1975. Razlogi za to, da načrtovana proizvodnja električne energije ne bo v celoti dosežena, tiče deloma v podaljšanem remontu, v večji meri pa tudi v nižjem obsegu obratovanja termoelektrarne, zaradi ugodnejšega stanja vode na rekah in s tem v zvezi večjo proizvodnjo hidroenergije. V vseh ostalih TOZD do konca leta 1975 ne bo bistvene razlike od doseženih rezultatov v 9 mesecih, razen v TOZD GRA-MAT, ki je že v septembru pričela z rekonstrukcijo opekarne. V devetmesečnem obdobju pa GRAMAT visoko prekoračuje načrtovano realizacijo. Za doseganje ostanka dohodka so seveda najpomembnejši materialni stroški, ki so se v okviru ZPT, brez termoelektrarne, bolj povečali kot smo predvidevali. Iz teh razlogov lahko računamo na blizu 80-% oblikovanje ostanka dohodka, kar bo moralo zadostovati za pokrivanje vseh potreb za leto 1976. Ce bodo predvidevanja za leto 1975 držala, potem lahko sklepamo, da bomo v celoti vzeto dosegli boljši finančni uspeh kot v letu 1974, vendar pa z okrog 99 % dosežene proizvodnje premoga v primerjavi z letom 1974. Albert Ivančič, dipl. inž. rud. Rudar Alojz Dolinšek pri polni-šču vozičkov na VII. obzoru jame Hrastnik. Foto inž. A. Bregant Tržna gibanja in proizvodne zmogljivosti ZPT v letu 1975 Sestava proizvodnega načrta za leto 1975 je v Zasavskih premogovnikih temeljila na naslednjih načelnih usmeritvah: — na temelju elektroenergetske bilance za leto 1975, je ob normalnem hidrološkem letu in obratovanju hidroelektrarn predvideno maksimalno izkoriščanje razpoložljivih zmogljivosti v termoelektrarnah. Pri tem je predvidena stopnja ra- sti porabe električne energije v Sloveniji 10 %. Da bi bil dosežen predvideni porast je načrtovano povečanje proizvodnje hidroenergije za 3 °/o, termoenergije pa celo za 15 % v primerjavi z letom 1974 (podatki EGS — 1975); —• deficitarnost Slovenije v proizvodnji premoga za pokrivanje potreb široke porabe terja maksimalne napore premo- govnikov, da bi na ta način s čimvečjo proizvodnjo v kar največ ji meri pokrili obstoječe potrebe. Na temelju začrtanih ciljev, je bilo pri sestavi proizvodnega načrta Zasavskih premogovnikov za leto 1975 sprejeto načelo, načrtovati takšen obseg proizvodnje, ki bi pokril v celoti potrebe elektro gospodarstva, istočasno pa nudil široki porabi večje količine debelih vrst premoga. Sprejeta je bila odločitev, da se glede na obseg povpraševanja in potreb, načrtuje povečanje proizvodnje na račun večjega števila obratovalnih dni, ki naj poleg rednih delavnikov vključuje tudi delo ob prostih sobotah. Na tej osnovi je bil sprejet proizvodni načrt za leto 1975: Število obratoval, dni Količina ton Struktura a) ob rednih delavnikih 265 1,590.500 93 b) ob prostih sobotah 20 119.500 7 Skupaj 285 1,710.000 100 POVPRAŠEVANJE IN PONUDBA V LETU 1975 Povpraševanje po premogu iz Zasavskih premogovnikov je bilo precej večje od proizvodnih zmogljivosti oziroma sprejetega maksimalnega načrta proizvodnje. Če označimo prijavljene potrebe kot realen obseg povpraševanja, potem dobimo v primerjavi z načrtom prodaje, ki je usklajen z načrtom proizvodnje, naslednji prikaz zadostitve temu povpraševanju: Asortiment premoga Povpraševanje ton Načrt prodaje Indeks prod. = 100 kosi 194.554 120.910 161 kocke 247.605 136.385 182 oreh 164.678 164.680 100 grah 111.660 111.460 100 zdrob 158.400 230.100 69 praz 492.915 351.915 140 medprodukt 102.400 102.400 100 kotlovni 500.000 500.000 100 Skupaj 972.212 1,717.850 115 V celoti presega povpraševanje načrt prodaje 15 °/o, oziroma načrt proizvodnje celo za 15,3 °/o. Presežek povpraševanja ugotavljamo le pri debelih vrstah premoga za potrebe prometa in široke porabe, medtem ko je pri drobnih vrstah skupno s kotlovnim premogom povpraševanje izenačeno s proizvodnjo odnosno prodajo: Prodaja Indeks ton prod. = 100 — debele vrste (kosi, kocke, oreh) — drobne vrste (ostalo) Skupaj Pri debelih vrstah premoga se odraža značilna deficitarnost (nezadostnost), pri čemer s proizvodnimi zmogljivostmi ne moremo zadostiti povpraševanju. Pri drobnih vrstah je razlika v povpraševanju le pri zdrobu zaradi večjih zahtev Cementarne Trbovlje, katero zavoljo prehoda na kurjenje z mazutom nismo v celoti pokrili. Pri osta- 421.975 144 1,295.875 105 1,717.850 115 lih drobnih vrstah so potrebe pokrite z našo ponudbo. Iz navedene razlage sledi zaključek, da je načrtovani obseg proizvodnje usmerjen predvsem na kritje potreb v elektro gospodarstvu, ki je v drobnih vrstah premoga udeležen v skupnem z 78,5 %. Temu je sledila tudi potreba po izrednem obratovanju ob prostih sobotah. Povpraševanje ton 606.837 1,365.375 1,972.212 Pomen, vloga in potreba obratne ambulante pri REK Zasavje Pomen obratnih ambulant je verificiran z Zakonom o zdravstvenem varstvu SRS, ki je izšel v letu 1974. Ta zakon postavlja službo medicine dela na prioritetno mesto. Služba medicine dela opravlja dejavnost aktivnega in pasivnega zdravstvenega varstva, v tesni povezavi z obratnimi ambulantami, katerih naloga je kompleksno zdravstveno varstvo aktivne populacije zaposlenega prebivalstva. Prvenstvena naloga obratnih ambulant je preventivna dejavnost (aktivno zdravstveno varstvo), ki bi ga naj opravljale v 60 °/o, v ostalih 40 % pa kurativno dejavnost (pasivno zdravstveno varstvo). Poudarek je torej dan preprečevanju bolezni in nezgod. To nalogo opravlja s preventivnimi pregledi zaposlenih delavcev, z analizo in proučevanjem vseh škodljivih faktorjev na delovnem mestu in s predlogi za sancijo teh delovnih mest. Naloga je torej v pravočasnem odkrivanju obolenj, preprečevanju komplikacij in s tem v zvezi v zmanjšanju invalidnosti, oz. preprečevanju le tega. Skratka, gre za ohranjanje zdravja delavcev, da lahko opravljajo svoje delo čim dalje in čim bolj uspešno. Moderna medicina utira to edino pravilno pot na vsem svetu, vedno v večjem obsegu. Dispanzerska dejavnost utira svojo uspešno pot v vseh vejah medicine tudi v naši državi, posebno še v naši republiki. Spomnimo se le uspešnosti in rezultatov te oblike dejavnosti pri zaščiti otrok in mater, predšolske in šolske mladine, v zadnjem času pa tudi starostne populacije (ge-rentološke službe). REK Zasavje spada v bazično industrijo, ki terja izredni fi- žični in psihični napor in kjer so ekološki (bivalni) pogoji dela zelo težavni. Število obolenj in traumatizma (poškodb) je v tej panogi industrije veliko in narašča iz dneva v dan. Nimamo pa danes zdravstvene ustanove, ki bi to problematiko sistematično proučevala in tudi ustrezno ukrepala. Sedanje ambulante splošnega tipa ne morejo izvajati te dejavnosti zavoljo izredno močne obremenitve s kurativno dejavnostjo (zdravljenjem), prav tako pa ne že obstoječi dispanzer za medicino dela, zaradi pomanjkanja kadrov. Iz nižje navedenih vzrokov smo v medicini dela izdelali srednjeročni razvojni program kompleksnega zdravstvenega varstva aktivne populacije, v katerem predvidevamo razvoj mreže obratnih ambulant v Zasavju, kjer smo v prvi vrsti dali prioriteto (prednost) REK Zasavje. Predvidevamo, da bi na območju Zasavja za potrebe REK Zasavje ustanovili tri obratne ambulante in to v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju. Populacijski normativi po zakonu ustrezajo ustanovitvi treh obratnih ambulant. Menimo, da bi s takim razvojem zdravstvene službe v kratkem času dosegli vidne uspehe v pogledu zdravstvenega stanja naših rudarjev, boljši pa bi bil tudi ekonomski uspeh celotnega REK. Imeti pa moramo pred očmi dejstvo, da sama zdravstvena služba, brez širše družbene pomoči in razumevanja, svojega cilja »bolje preprečiti, kot zdraviti«, ne bo mogla uresničiti. Dr. Jože Toplak GRADNJA ŠTUDENTSKIH • DOMOV Dne 6. novembra je potekalo v dvorani občinske skupščine Trbovlje podpisovanje samoupravnega sporazuma o gradnji študentskih in drugih domov. Podpisali so ga pooblaščeni delegati TOZD in OZD s področja Trbovelj. Zaradi spremembe in poslabšanja .pogojev proizvodnje v TOZD - Rudnik premoga Hrastnik, je bil med letom sprejet rebalans (popravek) proizvodnega načrta. Razlika med osnovnim in popravljenim načrtom je naslednja: Osnovni načrt Rebalans Indeks Asortiment 1975 - ton načrta 1975 ton osn. načrt = 100 a) debele vrste — kosi 120.740 98.982 82 — kocke 136.290 115.639 85 — oreh 168.350 152.197 90 Skupaj 425.380 366.818 86 b) drobne vrste: — grah 109.140 87.694 80 — zdrob 221.900 204.685 92 — prah 351.160 292.171 83 — medprodukt 102.420 68.932 67 — kotlovnik 500.000 572.500 115 Skupaj 1,284.620 1,225.972 95 Skupaj 1,710.000 1,592.800 93 Iz primerjave obeh načrtov sledi, da je v celoti načrt proizvodnje znižan za 7 %. Od tega pri debelih vrstah za 14 %, pri drobnih pa samo za 5 %>. To nesorazmerje je posledica letošnjega poslabšanja strukture debelih vrst premoga v skupni proizvodnji, kar je bilo pri rebalansu načrta upoštevano. Na ta način smo najbolj zmanjšali našo ponudbo na deficitarnem področju (široki porabi), v manjši meri pa pri drobnih vrstah. Bistvena sprememba pa z rebalansom načrta proizvodnje za elektrarne ni dosežena, ker znaša razlika med osnovnim načrtom in rebalansom pri prahu, medproduktih in kotlovnem premogu samo 2,1 %>. TRŽNA GIBANJA V LETU 1975 Na temelju načrtovanega obsega proizvodnje in prejšnje obrazložitve lahko ugotovimo naslednje sklepe: — načrtovana proizvodnja je postavljena v takšni višini, da v celoti pokrije zahteve elektro gospodarstva; — ostale drobne vrste premoga po proizvodnem načrtu zadoščajo za pokrivanje potreb industrije. Ta ocena temelji na dejstvu, da je v II. polletju vsa industrija celuloze in papirja opustila premog in prešla na kurjenje z mazutom ali drugim kurilnim oljem enako tudi Cementarna Trbovlje; — v debelih vrstah premoga (kar velja predvsem za kosovec in kockovec), smo deficitarni in s proizvodnjo ne bomo pokrili niti letošnjih pogodbenih obvez. Glede na to, da so v skupni proizvodnji drobne vrste premoga -ideležene 77 °/o, v tem deležu pa obveznost dobav za elektrarne v višini 78,5 °/o, potem sledi ugotovitev, da vsaka sprememba načrtovane porabe v elektrarnah, direktno vpliva na realizacijo načrta prodaje in tudi proizvodnje. Znano je, da je letošnje deževno obdobje pozitivno vplivalo na pospešeno proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah. Po vsej verjetnosti lahko pričakujemo, da bo načrtovana proizvodnja hidroenergije bistveno presežena. Iz tega razloga pa ugotavljamo v nasprotni smeri, zmanjšanje proizvodnje v termoelektrarnah. K takšnemu stanju je pripo- mogla še počasnejša rast porabe električne energije od načrtovane in skozi to tudi manjše potrebe od predvidenih. Za realnost te ocene nam lahko služijo podatki o načrtovani in doseženi proizvodnji v elektrarnah, ki se oskrbujejo iz naših premogovnikov. Termoelektrarna Trbovlje (od 1. 1. do 30. 9. 1975) — načrt proizvodnje 448 GWh — realizacija 424,66 GWh — izvršitev načrta 94,8 % Toplarna Ljubljana — načrt proizvodnje 260 GWh — realizacija 213,233 GWh —■ izvršitev načrta 82 0 % Zmanjšanje proizvodnje je logično imelo posledice v izpolnjevanju pogodbenih obvez na-pram elektro gospodarstvu. Zavoljo predčasnega polnjenja de- ponij pri elektrarnah, so postavljene zahteve o zmanjševanju tekočih dobav. Ta problem pa se je še bolj zaostril v Termoelektrarni Trbovlje, ko je v septembru prišlo do samovžiga premoga v deponiji. Da bi sanirali obstoječe stanje v TET, smo se na skupnem sestanku sredi septembra dogovorili, za nadaljnje znižanje dnevnih dobav na višino 2.000 ton, od pogodbene zadolžitve 3.298 ton na dan. IZPOLNJEVANJE POGODBENIH DOBAV ZA TET V LETU 1975 TE od 1. obdobje 1. do 30. 9. 1975 obdobje od 1. 9. do 31. 12. 1975 skupaj 1975 pogodba realiz. 0/o pogodba ocena realiz. °/o pogodba realiz. °/o Termoelektrarna Trbovlje 625.800 591.790 94,5 191.900 170.100 88,6 817.700 761.890 93,2 Toplarna Ljubljana 155.000 141.983 91,6 45.000 45.000 100,0 200.000 186.983 93,5 SKUPAJ: 780.800 733.773 94,0 236.900 215.100 90,8 1017.700 948.873 93,2 Zaradi opisanega stanja v proizvodnji električne energije ocenjujemo, da bomo do konca leta zmanjšali dobave termoelektrarnam v primerjavi s pogodbenimi obveznostmi za ca. 69.000 t. Vsekakor je to zmanjšanje dobav večje kot znašajo razpoložljive količine na rebalansu proizvodnega načrta premoga. Razpoložljive količine premoga za TET po rebalansu načrta: ton zdrob 63.200 prah 292.171 vmesni produkt 68.932 kotlovni premog 572.500 Skupaj : 996.803 S primerjavo količine razpoložljivih količin po rebalansu proizvodnega načrta in ocene skupnih dobav konec leta lahko sklepamo, da se nam v tem primeru pojavi proizvodni presežek ca. 48.000 ton in to samo tistih vrst, ki jih je mogoče plasirati (prodati) v termoelektrarne. Glede na takšno stanje je logično sledil nujen ukrep o zmanjšanju števila obratovalnih dni v oktobru za 2 dela prosti soboti, ki so bile v osnovnem načrtu predvidene predvsem za pokrivanje potreb v termoelektrarnah. Do letošnjega leta smo takšne spremembe v porabi premoga za potrebe termoelektrarn pokrivali s povečanim plasmajem za industrijske potrebe. Pri številnih industrijskih porabnikih drobnih vrst premoga, je bilo lažje med letom izravnati opisana odstopanja v porabi. V sedanjem obdobju so takšne izravnave nemogoče, ker je večina industrijskih porabnikov prešla na drugo vrsto goriva, predvsem na plin in kurilna olja. Ugotavljamo, da se kljub priporočilom o bodoči preusmeritvi porabnikov na domače energetske vire, politika preskrbe z energijo v industriji ni v ničemer spremenila. V zadnjih dveh letih je vsa celulozna in papirna industrija, katero smo do nedavnega oskrbovali iz naših premogovnikov, prešla na drugo vrsto goriva. Podobno se obnaša tudi gradbena industrija in druge veje gospodarstva. To trditev lahko dokumentiramo z indeksi gibanja porabe rjavega premoga in kurilnih olj v nekaterih industrijskih panogah v obdobju januar—maj leta 1974 in 1975 (bilten PZE Slovenije, maj 1975). panoga poraba rjavega premoga poraba mazuta poraba drugih kurilnih olj železniški promet 45 — 105 črna metalurgija 84 105 159 gradbena industrija 82 112 78 papirna industrija 74 151 121 vsa industrija 87 113 124 Ugotavljamo torej, da je poraba rjavega premoga v industriji upadla, narašča pa pri kurilnih oljih. Z substitucijo (zamenjavo) kurilnih olj, postopoma izgubljamo dosedanje tržne pozicije v industrijski porabi drobnih vrst premoga. Čeprav predstavlja premog naj cenejši vir energije, smo proti takšnim trendom (razvojno smerjo) gibanja potrošnje nemočni. Tu se srečujemo tudi s povsem nasprotno politiko rafinerij, ki se je glede na konjukturo porabe načrtno usmerjala v proizvodnjo mazuta in lažjih kurilnih olj. Če bi bila njihova ponudba nezadostna in preskrba nezanesljiva, potem bi po vsej verjetnosti trend substitucije bil poča-nejši ali 'pa celo začasno ustavljen. Iz navedenega lahko sklepamo, da v industriji ne moremo več iskati potrošnikov za morebitne presežke proizvodnje, ki se med letom pojavljajo zaradi neenakomerne porabe elektro gospodarstva. Povsem enako stanje je tudi pri možnosti izvoza takšnih presežkov. Do nedavnega je bilo za nas najbolj zanimivo avstrijsko tržišče. Vendar tudi zadnja leta veljajo za to področje uvozne omejitve rjavega premoga, ki je vnešen v listo kontingentov oziroma državnih uvoznih dovoljenj. Za to tržišče je letos značilno še to, da cene kurilnih olj upadajo in so tako nizke, da je premog postal z našimi domicilnimi (domačimi) cenami nekonkurenčen. Cena premoga v Avstriji za industrijske namene znašajo okoli 80 do 85 Sch za G kategorijo. Naša sedanja cena franko meja, ob tem, da bi bil efekt izvoza enak domači ceni, znaša 100 do 113 Sch za G kategorijo. Ce bi torej načrtno usmerjali presežke proizvodnje v izvoz, potem bi dosegli za okoli 25 °/o nižjo ceno, oziroma izvažali z izgubo. Na drugi strani pa ugotavljamo, da so iz podobnega stanja kot pri nas, deponije v termoelektrarnah in toplarnah polne in je trenutna možnost izvoza ne glede na ceno, povsem nemogoča. Kratkoročno in tudi v perspektivi je edini zanesljivi porabnik drobnih vrst premoga, elektro gospodarstvo. Pri tem se pojavlja problem, da bo treba v bodoče nujno spremeniti politiko obratovanja termoelektrarn, ker se le-te neposredno povezujejo s premogovniki, ki glede na tehnologijo proizvodnje ne mo- rejo prevzemati obdobja stanja obratovalne pripravljenosti ali pa minimalnega obratovanja, kot j e'to doslej veljalo za termoelektrarne ob ugodnih vodnih razmerah in forsiranem (pospešenem) obratovanju hidroelektrarn. Kljub vsem stališčem in resolucijam, da pri racionalnem izkoriščanju energije predstavljajo domači viri, na prvem mestu premog, temeljno bazo energetskega potenciala, ugotavljamo iz stališča naše ponudbe že v srednjeročnem obdobju neugodna tržna gibanja. To se odraža na naslednjih usmeritvah: — v družbenem načrtu razvoja Slovenije do leta 1980, ni predvidena za porabe premoga iz Zasavskih premogovnikov izgradnja novih termoenergetskih zmogljivosti; — v srednjeročnem obdobju (leta 1978) predvideva Termoelektrarna Trbovlje, zaradi zastarelosti in neekonomičnosti, opustitev proizvodnje električne energije v enoti TET I; — v srednjeročnem obdobju je v Sloveniji predvidena izgradnja plinovoda s priključki do vseh velikih potrošnih centrov. Na sedmem obzoru jame Hrastnik je bila proga po talni glini poskusno obzidana s sidri in torkretiranim betonom. To permaniza-cijo sedaj odstranjujejo, ker ni vzdržala pritiskov in jo zamenjujejo z betonskimi kvadri. Ob upoštevanju vseh treh navedenih faktorjev lahko realno ocenjujemo, da bomo v letu 1980 napram načrtovani proizvodnji naših premogovnikov po srednjeročnem načrtu, razpolagali z neprodanimi količinami okoli 400 do 450.000 ton, ki predstavljajo današnji plasma, delno v termoelektrarnah in delno v industriji. Trenutno in tudi v bodoče je tržno stanje za naše vrste premoga torej takšno, da glede na tehnologijo in pogoje proizvodnje, potreb v široki potrošnji ne moremo pokrivati, istočasno pa ob tej deficitarnosti ustvarjamo presežke drobnih vrst premoga, za katere navkljub splošni energetski situaciji, zaenkrat nimamo v perspektivi zagotovljene porabe. Varno odkopavanje v jamah rudnika Hrastnik — nadaljnji ukrepi Delno ureditev odkopnih zmogljivosti po letošnji spomladanski katastrofi, smo dosegli z aneksom II. K DRP, ki obravnava odkopno metodo s povečano višino etaže in pridobivanje premoga z rušenjem. S tem aneksom smo razmejili sloj išče jame Hrastnik in Ojstro in določili območja, ki niso ogrožena po vdorih vode (vdorih blata) in za katere ne velja prepoved pridobivanja premoga iz nadkopnega dela širokih čel, kakor se to zahteva v točki 2, zapisnika z dne 22. aprila 1975. Vse odločitve, ki vsebino projekta (aneksa) tudi utemeljujejo, imajo svojo osnovo v številnih laboratorijskih prikazih, iz katerih smo tudi po praktičnih opazovanjih mogli sklepati naslednje: — vdori tekočega blata v jamske prostore (široka čela) so sledili iz akumulacij (kopičenj) fluidne (tekoče) mase, ki je morala biti akumulirana v starem delu; — te akumulacije so nastale avtohtono (samoniklo), če sta bila izpolnjena dva pogoja: v starem delu je morala biti dovolj velika količina posebne zvrsti premoga, ki mu zaradi jinih tankih vložkov singenet-skih glin pravimo tudi premogovni glinenec. Če je ta premog tudi dovolj nadrobljen, se glina v zelo kratkem času v vodi raztopi (dispergira) in tvori gosto suspenzijo, ki zapolni med-zrnske prostore in s tem pretvori vso zajeto staro delo v tekočo maso. Taka tekoča masa, z dovolj veliko gostoto suspenzije se pri določeni zrnatosti starega dela ne da več filtrirati in tako ustvari za vodo nepropustno plast, ki je drugi pogoj za nastanek tekočih akumulacij blata; pri omenjeni prisotnosti premogovega glinenca v starem delu, mora biti seveda navzoča tudi voda. Določevanje območij slojišča, kjer pogoji nastajanja akumulacij blata niso prisotni, je zelo težavno, ker je z vrtanjem dovolj visoko v staro delo, pred pridobivanjem nemogoče odvzeti potrebne vzorce, na podlagi katerih bi lahko dokazovali kakovost starega dela. Zato smo morali odsotnost nevarnih akumulacij blata predvidevati po kriterijih, na katere so vezani navedeni nujno prisotni pogoji in stanje ter petrografski sestav starega dela, ki nam je poznan iz prakse in ohranjenih podatkih prejšnjih odkopavanj. Tako ne obstaja verjetnost akumuliranega tekočega blata v starem delu: — če so v predhodnih etažah odkopavali pretežno krovninski premog brez puščanja strebrov in večjih izgub in če je ta premog pokrivala tudi močnejša plast krovnega laporja (več kot 30 m); — če staro delo ne presega 30 m v višino; — če na tem področju še ni bilo vdora blata ali vode. Na podlagi teh kriterijev smo v območje brez nevarnosti za vdore blata, opredelili sloj, premoga in prihribine na rudniku Hrastnik v naslednjih predelih: — talni sklad na višini 102 in 108, od ordinate 4.750 do ordinate 5.100. S posebnim odmikom smo v novembru letos ta predel razširili tudi v A kopo do ordinate 4.650; — zapadno polje - jug v jami Ojstro na III/12 etaže, od ordinate 2.750 do ordinate 2.810; — Lopata polje III/12 etaža jama Ojstro, od ordinate 3.100 do ordinate 2.850. Na nivojih omenjenih odkopnih polj smo torej v oktobru, pri poostrenih ukrepih, pričeli zopet odkopavati po odobreni odkopni metodi, kar je pripomoglo k delni normalizaciji proizvodnje v rudniku Hrastnik. Tu bomo spričo ozke odrejene meje lahko nakopavali le krajši čas, nakar se bodo od-kopne zmogljivosti že v prvih mesecih leta 1976 zopet občutno zmanjšale. Skrajni čas je torej, da do takrat pripravimo vse potrebno, da odkopne zmogljivosti vsaj obdržimo. Pri projektiranju dovolj varnega odkopavanja, bomo lahko koristili nekatera dragocena izkustva. Zal pa moramo povedati, da večina teh izkustev vodi do sprememb v odkopni metodi, ki bo v prid povečanja varnosti zmanjšala odkopno storilnost. Po končanem odkopavanju v območjih, ki niso nevarna za akumuliranje tekočega blata (kar bo sledilo približno v februarju in marcu leta 1976), bosta jami Hrastnik in Ojstro različno reševali problem odkopavanja. V jami Hrastnik bo možen po sedanjih ugotovitvah le takojšen prehod na vodoravno koncentracijo, pri čemer bo nad-kopna višina čela v tistem maksimalnem obsegu, ki bo pri storjenem pridobivanju še dopuščala delo na odprti fronti. Predvidevamo, da ta višina ne bi morala biti višja kot 4 m. Tudi v jami Ojstro bi bila taka rešitev mogoča. Obstaja pa možnost, da se tu zaradi ugodne lega talnine prodor blata v čelo prepreči s prečnim odkopavanjem, kar je pri poizkusu sanacijskega odkopavanja sektorja III, dalo dobre rezultate tudi pri višini odkopa nad 100 metrov. V ostalem pa bodo v jami Ojstro naslednje leto pričeli z odkopavanjem Javor sloja, kjer obstoje možnosti izbora naj go- spodarnejše odkopne metode pa tudi te z vertikalno koncentracijo, če bomo upoštevali vso dosedanjo prakso in izkustva, ki jih imamo v zvezi z nastankom akumulacij in vzrokov njihovih vdorov v jamske prostore. Kot že omenjeno, bo sprememba odkopne metode povzročila delno zmanjševanje od-kopnega učinka. To zmanjšanje odkopnega učinka pa ne bi smelo biti razvidno, saj smo v zad- njem času uvedli tako pomembno modernizacijo podgrajevanja kot tudi pridobivanja, da bi od-kopni učinki morali biti preseženi. Za rudnik Hrastnik velja torej čim hitrejše projektirati novo odkopno metodo, prilagojeno območjem, nevarnim za vdore blata in vode, pri čemer je pri projektiranju upoštevati vsa sedanja izkustva. Emil Kohne, dipl. inž. rud. Skupina administrativnih in finančnih delavk iz TOZD Rudnik premoga Hrastnik, v jami Hrastnik, A-polje. Kakor kaže, utrujenost ni bila prehuda. Foto J. Kirič Srednjeročni program dela in razvoja TOZD Termoelektrarna Programiranje proizvodnje električne energije je tesno povezano s programiranjem proizvodnje premoga in z razvojem ostalih proizvodnih elektroenergetskih zmogljivosti na določenem področju. Velik vpliv na obratovanje starih elektrarn imajo predvsem novi. moderni termobloki velikih moči, z nizko specifično porabo toplote, ki se na novo vključujejo v kak elektroenergetski sistem. Pri programiranju proizvodnje električne energije v srednjeročnem. programu TOZD Termoelektrarna Trbovlje, smo morali upoštevati prognozo proizvodnje v obstoječih termoelektrarnah v Sloveniji po letu 1978. Po republiškem progra- Evropski velikan »pod streho«. Dne 4. novembra 1975, so delavci Vatrostalne iz Zenice dokončali v višini 356,20 m betoner-ska dela pri izgradnji naj višjega dimnika v Evropi in drugega naj višjega na svetu. Investitor je Termoelektrarna Trbovlje. Posnetek prikazuje delavca Vahira Taliča od Vatrostalne, ko je obesil zastavo in s tem oznanil konec betonerskih del na tej višini. Do vrha je v času končanja betonerskih del manjkalo še 3,8 m, kar pa bo sezidano z ustrezno opeko. Spodaj vidimo reko Savo, na levi strani cesto ob Savi, transformatorsko postajo, naselje ob cesti, levo spodaj pa avtomobile na parkirišču. Foto L. Čuk mu je predvideno, da bo po začetku obratovanja TE Šoštanj IV, jedrske elektrarne v Krškem in toplarne Ljubljana II, proizvodnja v obstoječih termoelektrarnah padla v letu 1979 za 224 GWh. To pomeni, da bi prenehal obratovati kotel Pa-uker v naši stari elektrarni. Za leto 1976 določa načrt proizvodnjo v stari elektrarni 108 GWh in to se v naslednjih letih ne bo bistveno spreminjalo. Ostalo znižanje proizvodnje se bo verjetno odrazilo v nižji proizvodnji v drugih starejših termo- elektrarnah: v starem Šoštanju ali tudi v naši novi elektrarni Trbovlje II. S prenehanjem obratovanja stare elektrarne, se bo znižala tudi poraba premoga za okrog 190.000 ton, kar pomeni, da bi od 1979 dalje potrebovali le še okrog 600.000 ton premoga za obratovanje TE Trbovlje II. Izračun potrebnih količin premoga je napravljen na podlagi ugotovljene specifične porabe premoga v 10 mesecih tega leta. (PEI — 1,76 kg/kWh/prag in PEII — 1,08 kg/kWh/prag). V naslednji,tabeli je prikazan srednjeročni načrt proizvodnje električne energije in porabe premoga: Proizvodna enota PE I Proizvodna enota PE II Skupno Poraba Poraba Poraba Leto GWh premoga GWh premoga GWh premoga v tisoč v tisoč v tisoč tonah tonah tonah 1976 100 180 500 600 600 780 1977 100 180 500 600 600 780 1978 100 180 500 600 600 780 1979 — — 500 600 500 600 1980 — — 500 600 500 600 V dveh plinskih turbinah na podlagi tekočih goriv predvidevamo naslednjo proizvodnjo in porabo goriv: Poraba plin. Leto GWh olja v tisoč ton 1976 180 44 1977 240 58 1978 240 58 1979 100 24 1980 100 24 Načrt proizvodnje energije v plinskih turbinah v srednjeročnem programu še ni usklajen, niti v okviru elektro gospodarstva Slovenije niti v okviru elektroenergetskega sistema Jugoslavije. Prognoziranje potreb po obratovanju plinskih elektrarn je zelo različno. V Sloveniji bodo služile v glavnem za rezervo in se računa, da bodo obratovale okrog 1.000 ur na leto. Pri nas v Trbovljah lahko računamo, da bodo po dograditvi obeh kotlov za uporabo izpušnih plinov iz plinskih turbin, plinske turbine obratovale od maja naslednjega leta v glavnem v kombi sistemu. Cena za proizvedeno kWh v kombi sistemu je za okrog 1/3 nižja kot cena kWh, proizvedene v plinskih turbogenerator-jih, kar daje upanje, da bo kot kombi elektrarna verjetno po- trebna še po letu 1978, s tem pa seveda tudi kotel Pauker na premog. Realizacija programirane proizvodnje električne energije, ki smo jo predvideli v našem srednjeročnem programu, pa je v veliki meri odvisna tudi od optimizacije obratovanja ter ima naslednje osnovne naloge: —• zagotoviti po možnosti vse redne potrebe konzumentov po električni energiji; — potrebno električno energijo proizvesti oziroma nabavi- ti zunaj Slovenije na tak način, da bodo stroški proizvodnje in nakupa najmanjši; — zagotoviti ustrezno rezervo v proizvodnji, ki naj omogoči zanesljivo in kakovostno dobavo električne energije porabnikom tudi v primeru motenj na proizvodnih in prenosnih napravah. Ob upoštevanju dejstva, da pri hidroelektrarnah praktično ni spremenljivih stroškov, razen vodnega prispevka, je razumljivo, da je treba v prvi vrsti in po možnosti v celoti izkoristiti razpoložljivo proizvodnjo v hidroelektrarnah. Normalno dotok vode in proizvodnja hidroelektrarn odstopa od načrtovane, zato je potrebno v vsakodnevni operativi usklajevati proizvodnjo v hidro- in termoelektrarnah, usklajevati pa je treba tudi izmenjavo s sosedi, tako da je v prvi vrsti in v kar največji možni meri izkoriščena proizvodnja v hidroelektrarnah. Termoelektrarne pa tudi posamezne proizvodne enote, se normalno angažirajo po kriteriju stroškov za gorivo, ki je glavni element spremenljivih stroškov pri proizvodnji v termoelektrarnah. V letu 1975 so stroški za gorivo pri posameznih termoelektrarnah v Sloveniji naslednji: Šoštanj Šoštanj Trbovlje I Trbovlje II Toplar. L j ubij. Brestanica 1 - 3 (bloki 2 x 30 x 75 MW) 4 (blok 275 MW) (kotel Pauker 25 MW) (125 MW) (2 X 32 MW) (2X11 MW) - premog (3 x 23 MW) - plinsko parno obratovanje oz. kombinirano čisto plinsko obratov. 27,50 p/kWh 22,40 p/kWh 45.00 p/kWh 25,70 p/kWh 34,60 p/kWh 49.00 p/kWh 60.00— 120,00 p/kWh 80.00— 120,00 p/kWh odvis. od vrste goriva Gradnja še enega bloka moči okrog 125 do 150 MW je nujno in življenjsko pomembno za nadaljnjo eksploatacijo premoga iz premogovnikov Rudarsko elektroenergetskega kombinata Zasavje. Z obratovanjem novega bloka bi dosegli enakomernejšo porabo premoga v vsem letu. Iz dosedanjih obratovalnih izkušenj je jasno, da nihanje pri porabi premoga v trboveljskih elektrarnah, povzroča izredne težave pri eksploataciji premoga. Deponiranje slabših vrst premoga skupaj z dobrim premogom, povzroča samovžige v deponiji in s tem tudi izredno visoko materialno škodo, tako Posnetek novega dimnika pri TET II je bil narejen 4. novembra 1975, predno so dokončali betonerska dela na izgradnji tega dimnika na višini 356,20 m. Kamera je zabeležila to višino pri 355 m. Kako pritlikav je dosedanji dimnik TET II, v primerjavi z novim. Foto inž. A. Bregant zaradi pepelitve premoga in kasneje na kotlovskih napravah ter na transportnih napravah za premog. Če bi morebiti v letu 1977 prenehal obratovati kotel Panker, se bo znižala poraba premoga za okrog 600.000 ton letno; poraba pa je lahko še nižja, če upoštevamo možno manjše angažiranje obstoječega bloka 125 MW. Torej se težave in problemi lahko še povečajo. Načrtovanje novega bloka 150 MW v Trbovljah je v osnutku srednjeročnega načrta naše republike sicer omenjeno in to v zvezi z gradnjo TO Ljubljana II moči 50 MW. V dnevniku »Delo« je v petek 4. 11. 1975 obravnal to problematiko novinar Marko Jakše z naslovom »V Zasavju se bojijo, da ne bo kupcev premoga«. Omeniti moram, da v elektrarni že imamo investicijski program za TE Trbovlje, moči 125 MW. Ta je bil izdelan v marcu leta 1972 in predložen v odobritev odboru za urejanje vprašanj posebnega družbenega pomena na področju elektro gospodarstva Slovenije, ki ga je zavrnil z motivacijo, da ni zadosti premoga. Z ozirom na potrebe po vedno večjih enotah smo se odločili, da izdelamo nov investicijski program za isto lokacijo z blokom, moči 150 MW. Predvideno je, da/ bo naslednja optimizacija izbire gradnje novih elektroenergetskih objektov spomladi leta 1976, zato želimo, da bo investicijski program do tega časa narejen. V članku je omenjena tudi povečava deponije premoga v Trbovljah in trditev, da je gradnjo že odobril bivši odbor za Leto 1975 se približuje koncu, zato ni odveč, če ugotovimo v katere objekte in naprave smo vlagali sredstva in kakšno je trenutno stanje na izgradnji teh objektov in naprav v TOZD naše organizacije združenega dela. V jami Dol TOZD Rudnik premoga Hrastnik odpirajo nadaljnje predele stojišča pod savskim horizontom do kote 160. Izdelujejo zračilno zvezo in glavni izvozni vpadnik. Dela na omenjenih dveh objektih so pri kraju in nadaljujemo še z izdelavo vpadnika do kote 160. Dela na teh objektih finansiramo iz lastne amortizacije. Objekti v jami Hrastnik, katerih izdelava je v teku, služijo odpiranju nadaljnjih rezerv in koncentraciji transporta. Trenutno izdelujejo dva večja objekta in to vpadnik, dolžine zadeve posebnega družbenega pomena v elektro gospodarstvu Slovenije. Točno je, da so bile nekajkrat razprave, vendar finančna sredstva niso bila nikoli odobrena, brez teh pa gradnja ni bila možna. Vsekakor bo potrebno v naslednjem obdobju aktivirati vse sile v REK Zasavje, da pride v Trbovljah do gradnje še enega bloka moči 150 MW, ki bo povečal porabo vseh vrst premoga, predvsem pa slabših vrst in tako dvignil ekonomiko eksploatacije premoga. Pridobiti bo treba tudi finančna sredstva za ureditev deponijskih prostorov za premog. Anton Kočar okrog 600 m med savskim in VII. obzorom in prečnik, dolžine 300 m, na ordinati 5.100 na VII. obzoru. Navedena objekta finansiramo z investicijskim kreditom. Že izdelana pa je nova zračilna pot — nadkop iz VII. na V. obzor in potrebne priključne poti. Dela na izdelavi vpadnika, so nekoliko otežkoče-na, zaradi pritoka vode iz dolomita (okrog 1.3 mVmin) in zaradi neobstojnega dolomita, ki ga je potrebno v nekaterih predelih tesariti. Z izdelavo prečnika pa kasnimo zaradi izdelave zračilne poti. V jami Ojstro dokončujemo dela na novi transportni poti Terezija II polje — jama Ojstro, V. obzor, v teku so montažna dela, enako tudi v črpališču Ojstro II, kjer montiramo začasne črpalke in ostalo elektro in strojno opremo. Istočasno do- PREGLED najpomembnejših investicij v letu 1975 končujemo presipne bunkarje na področju jame Trbovlje. Od zunanjih investicij na področju TOZD Rudnik premoga Hrastnik so končana dela na rekonstrukciji kotlarne, med tem ko dela na rekonstrukciji naprav v kamnolomu zaostajajo zaradi pomanjkanja razpoložljivih sredstev. V jami Hrastnik uvajajo nov odkopni stroj »Ravageuse«, s katerim bo tudi v tej jami izvedena zamisel uvedbe kompleksne mehanizacije (samohodnega hidravličnega podporja in odkopnega stroja) za pridobivanje premoga. Na področju Trbovelj je stanje investicij po posameznih TOZD naslednje: na TOZD Rudnik premoga Trbovlje izdelujejo objekte za odpiranje polja A + B, presipni bunker in transportne poti ter montirajo transportne naprave in opremo v teh objektih. Od zunanjih investicij je v pripravi izgradnja ventilatorske postaje nad Terezija rovom in nadaljnja rekonstrukcija rudniških delavnic ter obratnih prostorov. Večino razpoložljivih sredstev pa je rudnik namenil za nabavo domače strojne in elektro opreme (gumijastih transporterjev, električnih motorjev, kablov, transformatorjev itd.). Na TOZD Separacija premoga Trbovlje so sredstva predvideli za dokončanje del na bunkerju rovnega premoga in napravah za lokalno oddajo premoga. Del sredstev je predvidenih tudi za zgraditev nove kopalnice in sanitarij ter ureditev tirov na področju A in B polja, Terezija II polja in polja Pola j. Ostala sredstva so predvideli za nabavo elektro in strojne opreme. Na TOZD GRAMAT smo pričeli rekonstruirati peč za žganje opeke in graditi mazutno postajo. Ta dela spadajo v program rekonstrukcije opekarne Trbovlje, ki poleg navedenega, obsega še izgradnjo paketirnice, zorilnice, umetnih sušilnic, sanitarij, ureditev novih površin in kanalizacijo, nabavo naprav za avtomatizacijo in preuredi- tev trafo postaje. V kamnolomu Vode pa so v teku pripravljalna dela za eksploatiranje po novi odkopni metodi. V TOZD Rudarska gradbena dejavnost je večino razpoložljivih sredstev predvidenih za nabavo elektro in strojne opreme, ki jo nujno potrebujejo za opremljanje domačih gradbišč (Velenje, Resavica, »Hitra cesta« — predori itd.). Del sredstev je namenjenih tudi za povečanje upravnega poslopja in priključka na vročevodno o-mrežje. Oba navedena objekta sta končana. Pripravljajo zgraditev sanitarij in kopalnic na bazi II. TOZD Avtoprevoz »Zasavje« zunanjih gradbenih investicij ni imel. Vsa razpoložljiva sredstva so bila oziroma bodo vložena za nabavo novih kamionov in delno dvigalne in transportne mehanizacije. V TOZD Elektrostrojne delavnice, kamor spadajo strojne delavnice, elektro obrat in toplarna, so predvidena sredstva za izdelavo sušilnice elektromotorjev na elektro obratu, za ureditev transportnih poti v strojni delavnici in za podaljšanje toplovoda proti naselju Po-laj. Ostala sredstva pa so razporejena za nabavo elektro in strojne opreme in naprav za vse vrste njihove dejavnosti. V skupnih službah je v teku postavitev žage za paranje jamskega lesa na lesnem skladišču, končan je toplovod do analitskega in revizijskega oddelka ter prestavitev vrtnarije. Razen tega je bilo nabavljeno nekaj pisarniške opreme in ročna bencinska žaga za lesno skladišče. Na TOZD Rudnik premoga Zagorje so večino sredstev razporedili za izgradnjo in opremo jamskih objektov in le manjši del za opremo separacije. Gradijo objekte v jami Kotredež, ki bodo omogočili odpreti zaloge premoga v severnem in kasneje tudi v južnem krilu premogovne kadunje pod 6. obzo-rom te jame. Izdelan je vpadnih V-77 in oblom H-60 pri P-60-0 jug, izdelujejo pa prečnik na 7. obzoru P-77, dalje prečnik P-65 na šestem obzoru. Pripravljajo začetek del na vpadniku V-74. Predvideno podaljšanje vodonepropustnega korita Kotredežce, ni bilo izvedeno. Poleg tega so nabavili elektro (elektromotorji, kabli, stikala itd.) in strojno opremo (jamski vozički, transporterji, samohodno podpor j e, itd.). Milan Bole, dipl. inž. rud. Gradnja kombinirane plinsko-parne elektrarne pri TET I (v ozadju deponija premoga na separaciji) pospešeno napreduje. Posnetek je od 4. 11. 1975. Foto inž. A. Bregant ZAHVALA Zveza sindikatov Slovenije Zveza mladine Slovenije Center za družbeno izobraževanje Slušatelji šestega političnega tečaja se vam zahvaljujemo za vaše razumevanje, pomoč in tovariško sodelovanje, s katerim ste prispevali, da je bilo naše pedagoško in družabno življenje še bolj plodno in uspešno. V Jasnici, dne 29. 11. 1975 slušatelji Aktivnost samoupravnih organov V času od 16. oktobra do 15. novembra 1975 so potekale seje in zasedanja raznih organov upravljanja delovne organizacije. Kot običajno navajamo v povzetku najpomembnejše zadeve in sklepe, o katerih so razpravljali in sklepali. DELAVSKI SVET ZPT Delavski svet ZPT je imel svoje 21. zasedanje v tej mandatni dobi, dne 5. novembra 1975. Na zasedanju so delegati razpravljali in sklepali o naslednjih zadevah: — sprejeli so poročilo o doseganju in delitvi dohodka v TOZD in ZPT za devetmesečno razdobje 1975; — sklenil je, da bi TOZD vseh treh rudnikov in separacije premoga Trbovlje posebej razpravljale o predlagani spremembi planskih cen za to poslovno leto, ker so se pojavile objektivne težave pri eksploataciji premoga. Z doseženimi po-kazalci gospodarjenja v obdobju devetih mesecev, morajo biti seznanjene vse TOZD in skupne službe, zaradi sprejemanja ustreznih ukrepov za dosego ekonomičnosti in rentabilnosti poslovanja, pa tudi zaradi gibanja osebnih dohodkov, ki niso v skladu z izhodišči resolucije o družbenoekonomski politiki za leto 1975; — sprejel je stališče, da naj TOZD poleg obveznega 9-°/o stanovanjskega prispevka predvidijo iz ostanka dohodka doseženega v letu 1975, določena sredstva za povečano stanovanjsko izgradnjo; — posebno opozorilo je sprejel v zvezi z nadaljnjim izboljševanjem likvidnosti in krepitvi obratnih sredstev oziroma poslovnega sklada — izterjevanje dolžnih zneskov mora potekati stalno in intenzivno; — vse TOZD morajo sprejeti ustrezne ukrepe za znižanje zalog materiala v skladiščih na obseg enomesečne porabe; — TOZD Rudnik premoga Hrastnik, tehnično vodstvo delovne organizacije in izvajalci del, to je TOZD Rudarska gradbena dejavnost, TOZD Elektro-strojne delavnice in drugi, so dolžni po predhodni ugotovitvi stanja del, le-te čimpreje dokončati, da bi rudnik Hrastnik lahko v čim krajšem možnem roku pričel z eksploatiranjem premoga na območju Terezija II — Ojstro; —- celotni delovni skupnosti vseh TOZD in skupnih služb je treba predočiti zelo težko situacijo, ki je nastala zaradi zelo visokega odstotka bolnih članov delovne skupnosti. Sredstva za boleznine so se zvišale od 1.046.282.00 din v letu 1974, na 5.385.429.00 din v tem poslovnem letu. Izrekel bi kritiko zoper tiste člane delovne skupnosti, ki neupravičeno izkoriščajo bolniški dopust in s tem tudi sredstva, ki jih TOZD oziroma delovna organizacija namenja za izplačevanje boleznin; —■ soglašal je z razvojnimi programi TOZD in delovne organizacije za razdobje 1976— 1980; ugotovil je, da razvojni programi niso nekaj dokončnega, pač pa jih bo treba sproti usklajevati in dopolnjevati; — strinjal se je s tem, da je treba okrepiti akcije za uvrstitev gradnje TET III in TO Ljubljana II v srednjeročni program naše republike, kar pomeni istočasno reševanje problematike prodaje našega premoga v naslednjih letih; — po obširni predhodni obrazložitvi, ki so jo prejeli delavski sveti TOZD in skupnih služb ter njihovi delegati, je delavski svet soglašal, po predhodnem soglasju delavskih svetov TOZD, da se vsa sredstva ostanka dohodka po zaključnem računu za leto 1974, razporejenega v sklad skupne porabe razdelijo takole: za delo družbenopolitičnih organizacij ZPT, 100.000,00 din in za kritje stroškov za osrednjo revirsko proslavo, dne 4. julija 1975 v Zagorju ter proslavo 25-letnice samoupravljanja in Marmorna plošča na levi strani vhoda v upravno zgradbo Zasavskih premogovnikov Trbovlje, ki so jo odkrili 3. 9. 1950, ob prevzemu rudnika po prvem delavskem svetu. 30-letnice osvoboditve v okviru REK Zasavje, ki je bila 28. septembra 1975 v Trbovljah, 388.939,00 din. Celotna razporeditev ostanka dohodka razporejenega v skladu skupne porabe je naslednja: — na znanje je sprejel informacijo o načrtovanju proizvodnje premoga za leto 1976 ob upoštevanju predhodno zbranih okvirnih naročil kupcev premoga ter na temelju predvidenega obratovanja TE Trbovlje in Toplarne Ljubljana v letu 1976. Predvideno je, da bi znašala okvirna proizvodnja premoga v letu 1976, ob upoštevanju 42-urnega delovnega tedna, skupno 1,600.000 ton, pri čemer moramo računati z večjo produktivnostjo in večjimi gospodarskimi ukrepi. Na znanje je sprejel poročilo delegata v samoupravni interesni skupnosti elektro gospodarstva Slovenije, ki se je nanašalo na potek investicij v izgradnji in njih podražitve ter na kritje zgube elektro gospodarstva Slovenije v višini 53 milijard S din, s tem, da bodo delovne organizacije podpisale samoupravni sporazum o pokritju izgube z dodatnimi prispevki od naračunane porabe energije v višini 9 % in 3 % od dohodka za leto 1975; — odobril je spremembo investicijskega programa modernizacije in povečanja proizvodnih zmogljivosti po aneksu II iz avgusta 1975 s tem, da se poveča predračunska vrednost za osnovna sredstva na 35,721.000 din in za trajna obratna sredstva na 39,620.000 din. Skupna vrednost sredstev v osnovna in obratna sredstva znaša po aneksu II za avgust 1975: za osnovna sredstva 139,515.000 in za trajna obratna sredstva 51,689.000, skupaj torej 191,205.000 din; — odobril je najetje dodatnega kredita za vlaganje v osnovna in trajna sredstva po aneksu II iz avgusta 1975: za osnovna sredstva 35,721.000 din in za trajna obratna sredstva 30 milijonov din, oboje iz sredstev za energetiko, z odplačilno dobo 14 let in 6,5-°/o letno obrestno mero. O tem so predhodno sklepale TOZD vseh treh rudnikov in sepacracije premoga Trbovlje; — na znanje je sprejel informacijo, da bo v novembru izdelan izračun o dejansko izplačanih osebnih dohodkih v tem le- din — skupna razpoložljiva sredstva v letu 1975 10,869.414,00 — izdatki: regresi za letovanje članov delovne skupnosti 4,702.072,00 odpravnina upokojenim članom delovne skupnosti 1,267.467,00 jubilejne nagrade za 10-, 20- in 30-letno delo preventivno zdravljenje članov delovne skupnosti kolektivno zavarovanje vseh zaposlenih prispevek v sklad solidarnosti pomoč družinam smrtno ponesrečenih in umrlih članov delovne skupnosti regresi, počitniški domovi za letovanje članov delovne skupnosti in njihovih družinskih članov nagrade racionalizatorjem za sprejete tehnične izboljšave stroški proslave dneva rudarjev dne 2. julija 1975 objavljene osmrtnice umrlih in ponesrečenih članov delovne skupnosti razne članarine organizacijam za kolek, članstvo razno neporavnani računi in obveznosti v okviru razporeditve sklada skupne porabe dotacija družbenopolitičnim organizacijam ZPT stroški za revirsko proslavo 4. julija 1975 in obletnico samoupravljanja 28. septembra 1975 v Trbovljah Skupaj : 349.800.00 152.153.00 223.307.00 173.000. 00 54.553.00 241.005.00 45.430.00 24.563.00 11.490.00 3.930,00 51.188.00 3,079.617,00 100.000. 00 388.939,00 10,869.414,00 Marmorna plošča na upravnem poslopju TOZD Rudnik premoga Zagorje, ki nas spominja na datum prevzema rudnika Zagorje po delovnih ljudeh. tu in ga primerjali z dovoljenimi izplačili po samoupravnem sporazumu o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov, kar naj bi služilo kot osnova za nadaljnjo dogovarjanje o možnostih izplačila dodatnih sredstev; — sprejel je priporočilo, da naj TOZD Separacija ugotovi možnosti za izboljšanje tehnologije transporta, kar naj bi omogočilo ostrejšo mero debeline posameznih vrst debelega premoga. ODBOR ZA KADROVSKO POLITIKO IN SOCIALNO VARSTVO ZPT 8. seja odbora za kadrovsko politiko in socialno varstvo ZPT je bila 7. novembra 1975. Na njej so razpravljali in sklepali o naslednjih zadevah: — sklenil je poravnati višino štipendije podjetju COMMERCE v Ljubljani, za njihovo bivšo in našo sedanjo sodelavko Ireno Dečman; —■ strinja se z ustanovitvijo dislociranega oddelka tehniške rudarske šole v Trbovljah v sodelovanju z revirsko delavsko univerzo v Trbovljah. Kandidate za šolanje na tem oddelku morajo naknadno potrditi vse zainteresirane TOZD; priporočal je, da naj TOZD omogočijo slušateljem tega oddelka delo v eni izmeni; — nadalje je sprejel stališče oziroma sklepe k posameznim vlogam za podelitev štipendij, šolnin, itd.; — nadalje je sklenil, da za letošnje šolsko leto odbor načelno ne bo več podeljeval šolnin, ker so sredstva v celoti razdeljena. V tem smislu je sprejel tudi sklepe k posameznim vlogam za podelitev šolnin; —- naknadno je odobril Ani Švigelj, materi smrtno ponesrečenega rudarja Stanka Šviglja iz Zagorja, denarno pomoč v višini 2.000 din za leto 1975, na podlagi posebnega pravilnika, enako je prejela tudi ustrezno količino premoga; — sprejel je na znanje poročilo o podeljenih štipendijah in šolninah za letošnje šolsko leto. Razpisanih štipendij je bilo 31, 32 je bilo podeljenih, 10 pa je ostalo nepodeljenih. Nadalje je bilo odobrenih za šolanje na visokih in višjih ter srednjih šolah 21 šolnin; — odbor je imenoval Janeza Oberžana kot delegata v zbor delovne skupnosti TOZD tehniške strojne in elektro šole v Trbovljah. Za organizacijo študija na višji tehniški rudarski šoli v Velenju je bil imenovan delegat Adolf Jermol, dipl. inž. rud.; — imenoval je v svet višje tehniške varnostne šole v Ljubljani za delegata Emila Kohne-ta, dipl. inž. rud.; —• na naslednji seji bo odbor razpravljal o veljavnosti pravilnika o izobraževanju. ODBOR ZA SPLOŠNI LJUDSKI ODPOR Odbor za splošni ljudski odpor je imel svojo sejo dne 27. oktobra t.l. Obravnaval je vprašanja, ki se nanašajo na dejavnost tega odbora. T. L. Naloge komunistov so zelo jasne Sekretarju sveta ZK REK Zasavje, Rajku Medvešku smo postavili v zvezi z dejavnostjo Zveze komunistov v naši delovni organizaciji nekaj vprašanj, na katere nam je prav rad odgovoril. Srečno: Vloga Zveze komunistov v naši delovni organizaciji je zalo velika in pomembna. Naloge delovne organizacije so hkrati naloge komunistov, ki delajo v tej organizaciji in ki sodelujejo pri kreiranju in izvajanju skupne politike, njenega dela in poslovanja. Kako člani ZK izvajajo sprejete sklepe v posameznih TOZD in skupnih službah oziroma v delovni organizaciji in kako se bore za njihovo dosledno izvrševanje? Medvešek: V vprašanju je že del odgovora. Naloge, ki izhajajo iz kongresnih dokumentov so jasne in nedvoumne. Ustava ni pogojna in jo moramo v praksi realizirati tako, da delovni človek resnično postane upravljalec svojega dela v združenem delu. Mislim, da so naloge komunistov. na področju kjer delajo in živijo, zelo jasne. Spominska plošča na upravni zgradbi TOZD Rudnika Hrastnik, v spomin na prevzem hrastniškega rudnika po prvem delavskem svetu, dne 17. septembra 1950. Odgovoren pristop k realizaciji sklepov v posameznih OO ZK naše delovne organizacije ni v vseh enak. Moram reči, da se večina članov ZK prizadeva za realizacijo sklepov, ker le z izpeljavo dogovorjenih sklepov po načelu demokratičnega centralizma, dokazujemo idejno in akcijsko enotnost ZK. Ni pa OO ZK v naši delovni organizaciji, v katerih je včlanjeno nekaj članov ZK, ki so le pasivni spremljevalci dogodkov. O tem problemu smo spregovorili že na naši problemski konferenci ZK, nismo pa dosegli še vidnih rezultatov. Mislim, da bomo morali resno in odgovorno pristopiti k razreševanju tega problema in se s takimi člani ZK dokončno pogovoriti. Iz tega izhaja problem, da največji del dela odpade na sekretariate v nekaterih OO ZK, pa tudi na sekretarje v OO ZK. Na ta problem pa nas ponovno opozarjajo sklepi 14. seje predsedstva ZKJ. No, moram pa reči, da so družbenopolitične organizacije, na čelu z ZK, v našem kombinatu v zadnjem času s svojim aktivnim delom, dokazale idejno in akcijsko enotnost. Srečno: Kako je organizirana Zveza komunistov v REK Za-sav, ob upoštevanju osnovnih organizacij ZK v TOZD in SS ter v delovni organizaciji? Kolikšno število članov imajo posamezne TOZD in SS in primerjava s preteklimi leti? Medvešek: V tem, organizacijskem pogledu, smo že v začetku izvajanja ustavnih dopolnili napravili hitre korake, tako da smo takoj organizirali OO ZK v vsaki TOZD in SS. Vse OO ZK pa povezuje Svet ZK REK Zasavje, ki deluje po poslovniku, katerega so sprejele vse OO ZK. Takšna organizacija ZK v delovni organizaciji pa je tudi potrjena s statutom ZKS. Število članov ZK delovne organizacije, v obdobju treh let se je gibalo takole: OO ZK 1973 1974 1975 v zač. konec v zač. konec v zač. 31.10. 1975 TOZD Rudnik premoga Hrastnik 132 TOZD Rudnik premoga Trbovlje 60 TOZD Rudnik premoga Zagorje 80 TOZD Separacija premoga Trbovlje 47 TOZD Termoelektrarna Trbovlje 54 TOZD Rudarska gradbena dejavnost 38 TOZD Elektrostrojne delav. 19 TOZD GRAMAT 9 TOZD Avtoprevoz »Zasavje« 3 TOZD Rudar, šolski center 18 Delovna skupnost skupnih služb 42 Skupaj 502 Moram pripomniti, da smo bili pri sprejemanju v članstvo ZK v letu 1974 dokaj uspešni, dočim v letu 1975 nismo bili dosledni, kajti sprejemanje ne sme biti kampanjsko, temveč stalna obveznost in oblika dela. 116 113 116 116 118 61 62 60 72 75 78 78 88 88 92 44 45 48 48 46 48 59 72 72 72 38 38 46 46 49 20 20 22 22 27 9 8 8 8 8 8 8 8 9 9 18 18 18 18 18 46 41 49 46 43 496 490 535 545 557 Srečno: Kako si prizadeva ZK skupno z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami pri izvajanju konkretnih nalog v okviru programa stabilizacije oziroma varčevanja? Medvešek: ZK si skupno z drugimi družbenopolitičnimi or- ganizacijami prizadeva predvsem, da morajo biti stabilizacijski ukrepi in programi TOZD in delovne organizacije konkretni in ovrednoteni, ne pa brez obveznega spremljanja in vrednotenja realizacije stabilizacijskih ukrepov, praktično ne bomo izpolnili svojih nalog. Mislim pa, da smo se vsi skupaj premalo prizadevali za to, da bi stabilizacijski napori izhajali iz interesov delovnih ljudi in da bi akcijo usmerili tako, da bi jo lahko spremljali vsi člani naše delovne skupnosti. Zato mora biti ZK stalno prisotna pri teh ukrepih in pri vrednotenju rezultatov, ker nas poleg ostalih dokumentov veže tudi sklep naše problemske konference ZK. Srečno: Sodelovanje ZK s sindikalno in mladinsko organizacijo v REK Zasavje je dokaj uspešno. Kako načrtujete to sodelovanje pri izpeljavi najpomembnejših akcij v bližnji bodočnosti in katere so te akcije, ki jih bo treba čimpreje izpeljati? Medvešek: Res je, da je sodelovanje med družbenopolitičnimi organizacijami v naši delovni skupnosti v zadnjem času dokaj uspešno in zadovoljivo. To pa mora biti, saj nas obvezujejo skupni cilji delavskega razreda. Mislim, da smo to uspeli z odgovornim delom komunistov, ki delujejo v sindikatih, pri mladini in v samoupravnih organih. Če bo ta aktivnost takšna kot je sedaj in kar seveda mora biti, bomo lahko izpeljali skupne načrte in cilje, ki so zapisani v sklepih problemske konference ZK ZPT. Čeravno se vprašanje ne nanaša tudi na delegatske odnose pa moram poudariti, da pri nas še ni prišlo do kakovostnejših odnosov pri delovanju komunistov v delegacijah. Na tem področju pa nas čaka še izredno odgovorno delo. Izkoriščam to priložnost, da v imenu sveta ZK REK Zasavje, čestitam članom ZK in ostalim članom delovne skupnosti k dnevu republike — 29. no- vembru! Mnenja in prizadevanja za stabilizacijo Leto 1975 imenujemo leto stabilizacije, in urejevanje problemov likvidnosti. Tudi v naših TOZD in skupnih službah ter delovni organizaciji, smo sprejeli programe ukrepov, vključno z varčevanjem. Zanimalo nas je, kako je akcija zajela člane naše delovne skupnosti. V ta namen smo izpeljali malo anketo, iz katere lahko povzamemo,. kako so se posamezni člani delovne skupnosti vključili v prizadevanja za stabilizacijo in kaj so osebno prispevali k njej. JOŽE MEDVEŠEK, TOZD Rudnik premoga Hrastnik, jamski kovinar: Večinoma sem zaposlen v jami pri popravilu SHP Salzgit-ter. Kadar nimam tu dela, poiščem kako drugo delo, ki ga je nujno treba opraviti in se bolj mudi. Moj prispevek k prizadevanjem za izhod iz krize je v tem, da izkoriščam v celoti delovni čas, uporabljam čimbolj gospodarsko material in tako varčuj em. To pa ne le pri materialu, temveč tudi pri električni energiji, delovnem času in tovariškem sodelovanju. JOŽE OGRIZEK, TOZD Rudnik premoga Trbovlje, prvopi-sani kopač na širokočelnem odkopu pri SHP: Mislim, da je moj delež v tem, da skupaj s sotovariši delovni čas polno izkoristimo, varčujemo z električno energijo, gledamo na to, da ne poškodujemo raznih delov samohodnega podporja, ker vemo, da so uvoženi in da so precej dragi. Vsi se zavedamo, če bomo porabili manj električne energije, manj lesa in manj drugega materiala, potrgali manj cevi pri SHP, pravilno uporabljali zaščitna sredstva, in s tem zmanjševali število nesreč pri delu, ter nakopali več premoga, da se bo s tem poznalo v TOZD in celotni delovni organizaciji v pogledu boljšega doseganja dohodka pa tudi boljših osebnih dohodkov. FRANC ZAGOŽAN, TOZD Rudarska gradbena dejavnost, kovinostrugar: S tovariši sodelujem v smislu stabilizacije tako, da sam dobro izkoriščam delovni čas in da drugim sodelavcem nudim pomoč z nasveti in rokami, k boljšemu rezultatu. Mislim, da je moj prispevek k prizadevanjem za izboljšanje položaja pomemben v vseh pogledih, želim pa si, da bi bile odločitve nadrejenih ekonomičnejše. JOŽE MIGLIC, TOZD Elektro-strojne delavnice, skupinovodja v previjalnici elektromotorjev: Moj delež k stabilizaciji je v tem, da opravljam svoje delo pri previjanju elektromotorjev strokovno, hkrati pa usmerjam in kontroliram svoje sodelavce za čim kakovostnejšo izdelavo izdelkov in popravil, po drugi strani pa skrbim tudi za to, da vladata red in disciplina. Stremim za tem, da sam in vsi moji sodelavci čimbolj varčujemo pri uporabi raznih vrst materiala, pri čemer gledamo na to, da uporabljamo tudi star, vendar uporaben material. Delovni čas dobro izkoristimo. KAREL VERDEL, TOZD GRA-MAT, tesar in vodja gradbene skupine: Moj delež k stabilizaciji je v tem, da kot vodja gradbene skupine tudi sam kot tesar normalno delam. Prizadevam si in v tem imamo določene uspehe, da pri uporabi materiala čimbolj varčujemo, pri tem pa izkoriščamo v celoti delovni čas. Zato smatram, da z dobrim delom in varčevanjem pri materialu, kakor tudi pri izkoriščanju delovnega časa in smiselnem razporejanju sodelavcev prispevam, tako jaz osebno, kakor tudi drugi sodelavci, kar največ k stabilizaciji. JANEZ CERNI, TOZD Avto-prevoz »Zasavje«, šofer tovar-njaka s prikolico: Običajno vozim 16-tonski OM, ki mu je dodana 18-tonska prikolica. Prevažam tudi za cementarno. Vozim neprekinjeno, zato smatram, da s tem izpolnjujem cilje stabilizacije vključno z varčevanjem. Moji odnosi s sotovariši so dobri in mislim, da to v precejšnji meri pripomore k dobremu uspehu celotne TOZD. Varčuj em tako pri delovnem času, pa tudi pri porabi goriva, maziva in drugih vrst materiala, sproti opravljam dodatna dela, kar je v zvezi s prevozi in manjšimi remonti, hkrati pa k temu navajam tudi druge. STANKA LIPOVŠEK, delovna skupnost skupnih služb, administratorka v oddelku za osnovna sredstva: Večinoma delam pri pisalnem stroju in sem vezana pogosto na roke, zato moram pohiteti. S sodelavci imam dobre odnose. Vsi se zavedamo, da naš delovni čas traja od 6. do 14. ure in da v tem času aktivno delamo. Mislim pa, da je vsako delo pomembno za izhod iz težav. Res je, da grem večkrat na sestanke naše mladinske organizacije in raznih komisij, zato moram to nadoknaditi. O stabilizaciji in izvajanju ukrepov ter varčevanju smo v mladinski organizaciji pogosto razpravljali in se pri vsem tem odločili, da bomo vsak na svojem delovnem mestu izpolnili vsa pričakovanja v pogledu hitrejšega dela, varčevanja pri delovnem času in porabi materiala, izkoriščanju delovnega časa in drugo. T. L. MEDNARODNI SEJEM RUDARSTVA V ZAGREBU V času od 22. do 28. aprila 1976, bo potekal na zagrebškem velesejmu VI. mednarodni sejem rudarstva. Na tem sejmu se bodo srečali proizvajalci opreme, mehanizacije, zaščitnih sredstev in inženiring. Sindikalna lista Znano nam je, da je predsedstvo republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije, na svoji 17. seji, dne 28. oktobra 1975, obravnavalo in sprejelo osnutek sindikalne liste za leto 1976. Hkrati je predsedstvo tudi sklenilo, da naj javne razprave o predmetnem, osnutku potekajo takole: — do 20. novembra naj potekajo javne razprave v osnovnih organizacijah sindikata; — vse pripombe, ki bodo zbrane v osnovnih organizacijah sindikata, je treba posredovati občinskim sindikalnim svetom. Ti bodo o pripombah razpravljali ter jih do 25. novembra posredovali republiškemu odboru sindikata; — do 5. decembra 1.1. mora biti končana razprava v republiških odborih sindikata in drugih organizacijah ter institucijah (skupne komisije, komisija za presojo, komisija za družbeno dogovarjanje, gospodarska zbornica, interesne skupnosti); —• razprava in sprejem sindikalne liste za leto 1976 bo v decembru 1975, in sicer na seji republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije. Po sprejetju bo sindikalna lista objavljena v prilogi Delavske enotnosti »Sindikati«. Še nekaj besed o pomenu in spremembah, ki so se pojavile na širših razpravah in dogovorih. Poudariti moramo, da je sindikalna lista skupen dogovor sindikatov in Zveze sindikatov Slovenije, kije nastala na temelju javnih razprav na vseh ravneh njihove organiziranosti. V sindikalni listi so zapisana stališča o tistih vprašanjih, za katere si sindikati prizadevajo, da bi bila enotno urejena v družbenih dogovorih za območja, pomožnih samoupravnih sporazumih za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke ter v internih samouprav- za leto 1976 nih aktih temeljnih in drugih organizacij združenega dela. Stališča v sindikalni listi so obvezna za vse udeležence samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, jasna pa takrat, ko bodo sestavni del samoupravnih sporazumov, nimajo pa neposredne pravne veljave. Osnovne organizacije sindikata so s svojo aktivnostjo dolžne zagotoviti dosledno spoštovanje določil družbenih dogovorov o višini skupne porabe. Sindikalna lista ja leto 1976 ne prinaša bistvenih novosti, pač pa prinaša to, da se določene nejasnosti dopolnijo z ugotovitvami iz prakse. Kar je naj-bistvenejše, so spremenjeni dinarski zneski, ki v posameznih določilih opredeljujejo spodnje in zgornje meje. Zneski niso povečani za enoten odstotek in na enoten način, ki naj bi upošteval predviden porast življenjskih stroškov v letu 1976, nekateri pa sploh niso spremenjeni, ker ni razlogov za njihovo prevrednotenje. Ti zneski pa niso dokončni za leto 1976. Zneski, ki zadevajo študente in dijake na počitniških praksah, se lahko povečajo med letom ter delav-cem-pripravnikom v tolikšnih zneskih, kolikor so se povečali osebni dohodki delavcev v TOZD, kjer delajo in se učijo. Najnižji osebni dohodek se med letom povečuje skladno z gibanjem povprečnih osebnih dohodkov na delavca v republiki. Dnevnice, terenski dodatki, kilometrina, nadomestilo za ločeno življenje, obvezna udeležba delavca za kritje stroškov pri prevozu na delo in z dela, pa se bodo povečali na osnovi utemeljenih predlogov osnovnih organizacij, organov sindikata ter drugih družbenih dejavnikov. O višini povečanja teh prejemkov in izdatkov pa morajo udeleženci samoupravnega sporazuma obvestiti republiški svet zveze sindikatov Sloevnije. Za vsa izplačila, ki so enkratna na leto (regres za letni dopust, jubilej- ne nagrade) pa povečanje ni predvideno. Odpravnine so še nadalje vključene v sindikalno listo. Kljub prizadevanju sindikatov, območnih družbenih dogovorov v Zasavju še nismo uresničili. Zato še vedno obstaja aktualno vprašanje, kako uresničiti tista določila, ki bi morala biti zapisana v teh samoupravnih aktih. Rešitev bi bila v tem, da bi vsa določila iz sindikalne liste uresničili v pomožnih samoupravnih sporazumih s tem, da bi s posebno klavzulo določili, da ta določila ne veljajo za tiste udeležence, ki so na svojem področju pristopili k družbenem dogovoru. Za te naj veljajo določila tega samoupravnega akta. Vse osnovne organizacije sindikata delovne organizacije REK Zasavje Trbovlje, so dolžne obravnavati osnutek sindikalne liste ter ga istočasno primerjati s panoškim samoupravnim sporazumom, tako s sporazumom premogovnikov oziroma rudnikov Slovenije ter s sporazumom v elektro gospodarstvu. O izvedbi javnih razprav o osnutku sindikalne liste za leto 1976, smo že pismeno seznanili vse osnovne organizacije sindikata na področju delovne organizacije. Ivan Vovk OBISK SLUŠATELJEV IZ JASNICE Dne 24. oktobra so obiskali Zasavske premogovnike slušatelji sindikalne politične šole iz Jas-nice pri Kočevju. V tej šoli se šolajo tudi nekateri člani naše delovne skupnosti. Ogledali so si jamo TOZD Rudnik premoga Trbovlje, od 13,30 dalje pa so imeli v sejni sobi skupnih služb ZPT daljši razgovor s predstavniki družbenopolitičnih organizacij REK Zasavje. Informacija o odnosih RUDIS - ZPT TOZD RGD RUDIS (Rudarsko industrijska skupnost) so ustanovili s podpisom »Pogodbe o poslovnem združenju«, 18. 2. 1960 IBT (Investicijski biroji Trbovlje), RTE (Rudnik rjavega premoga Tr-bovlje-Hrastnik) in STT (Strojna tovarna Trbovlje). Registracija je bila opravljena 9. 1. 1961. Združenje smo ustanovili z namenom »da z ustanovitvijo materialnih in tehniških pogojev in s formiranjem odgovarjajoče operativne organizacije, omogoči članom čim uspešnejše plasiranje njihovih proizvodov in uslug za izgradnjo in opremo rudnikov .. .«. Sodelovanje RTE se je nanašalo predvsem na RGO (Rudarski gradbeni obrat), ki je uspešno delal po vsej Jugoslaviji že od leta 1952 dalje. RGD je v obdobju od ustanovitve Rudisa izdelal objekte v rudnikih: Kočevje, Mežica, Dol, Vareš, Kičevo, Bor, Arandelovac Kolubara, Velenje, Soko, Ušče, Ajvalija, Miljevina, Zajača, Kopanih Kalna (Mezdreja, Gabro-vica, Bogovina). V ta dela je bilo vključenih kar 15 jaškov, ki jih je RGO večinoma tudi projektiral ter izgradnja prvega rudnika urana v Kalni (predan investitorju v dveh letih). Tako je prinesel RGO v »Združenje« izredno dragocene reference ter izkušnje v poznavanju rudarskih razmer in tržišča v jugoslovanskem prostoru. Prvo delo v okviru Rudisa je bila izdelava jaška SASA v Makedoniji, 5. 4. 1961, takoj po ustanovitvi Rudisa, tokrat pod imenom RTE OSRD (obrat za specialna rudarska dela). Leta 1965 je OSRD preko Rudisa prevzel izdelavo 800 m raziskovalnih prog na območju ležišča urana v vzhodni puščavi Egipta, 1966 pa izgradnjo rudnika svinca in cinka Kherzet Vousseff v Alžiriji. Po uspešni kooperaciji z nemško firmo Deilmann-Eaniel v okviru Rudisa pri izgradnji jaška v Boru (dela smo končali predčasno zaradi nesoglasji z in- vestitorjem), je ta ekipa prevzela leta 1969 podizvajalska dela pri firmi Deilmann-Eaniel v ZR Nemčiji, leta 1971 pa v Švici. Lahko trdimo, da je RGD (preje RGO oziroma OSRD) že pred ustanovitvijo Rudisa uspešno nastopal doma, skupno z Rudisom pa oral ledino pri izvajanju rudarsko-gradbenih del v tujini. Po prodoru v ZR Nemčiji je v podizvajalska dela vključil tudi Geološki zavod Ljubljana — GZL. Uspešnost Rudisa je privabila nove člane v združenje in novo »Pogodbo o organizaciji poslovnega združenja Rudarsko industrijsko skupnost RUDIS«, je podpisalo 31 članov — delovnih organizacij, med njimi tudi ZPT. Vključene pa so poleg ZPT še 4 OZD, ki se bavijo z rudar-sko-gradbenimi deli (GZL, Vrd-nik, Knjaževac, Drnič). V okviru Rudisa, so v času podpisa pogodbe izvajali ti člani le rudarska podizvajalska dela v ZRN, GZL pa tudi v Švici. Razen Vrdnika, so imeli ti izvajalci le malo reference v rudarskem gradbeništvu, razen GZL, ki si »nabira« reference že več kot 7 let trajajočih raziskavah in izgradnji rudnika urana Ži-rovski vrh. V katalogu Rudisovih referenc izdanih aprila 1975, je na štetih, izdelanih ali v toku, 17 firm in objektov, katera vsa je izvajal RGD. Iz teksta v istem katalogu pa je razvidno, da sta izvajalca vseh geološko-razisko-valnih in rudarsko-gradbenih del GZL in Rudis, toda našteta izvedena dela, razen proizvajal-skih v ZRN in Švici, v referencah so izključno dela RGD. Naj jih naštejem: — jašek Bogovina —■ vodni predor Miljevina — rekonstrukcija jaška Skale, Velenje —• jašek Vajfert, Bor —• jašek Novo okno, Bor — jašek Sasa, Zletovo — jašek Dobrevo, Zletovo — jamski prostori Kinšica — jašek Badovac, Ajvalija — jašek Kišnica, Trepča — proge Ljubevč, Idrija — vodni in transportni predor Termoelektrarne Trbovlje — predor Golo rebro in Pleto-varje RŠC — Alžirija, Kherzet Vousseff — Egipt, raziskave El Atchan — ZRN pri firmi Deilmann-Eaniel in Frolich-Kltipfel — Švica, jaški Guspisbach, Motto di Dentro. To so torej vse Rudisove reference za rudarsko-gradbena dela, ki jih je izvajal RGD do sedaj, razen tekočih del — izdelava predorov (Vrdnik) in Šup-Ija Stijena (GZL). To je tudi lista dolgoletnega več ali manj uspešnega sodelovanja v katerem je polni riziko nosil izključno ZPT in marsikdaj drago plačal te reference. Nova pogodba in novi člani Rudisa omogočajo s pogodbo ustanovljenem TOZD RUDIS inženiring, večjo ekspanzijo ter skoraj popolno samostojnost v poslovnem odločanju, za skupnost združenja mimo članov, ali pa celo v njihovo škodo. Trdim, da je oškodovanec ZPT RGD. Pogledati je sedanje stanje poslov ZPT RGD v okviru Rudisa. Odprte in v teku so naslednje zadeve: — izgradnja Kherzet Voussef, Alžirija; — odpiranje transportnega sistema za RBN Nikšič; — izdelava transportnega predora za Kl-Zagreb; — izgradnja predorov na trasi Eoče—Levec za S CS-Lj ubij ana; — podizvajalska dela za firmo Murer-Andermatt, Švica; — podizvajalska dela za firmo Frolich-KMpfel, ZR Nemčija; — podizvajalska dela za firmo Deilmann-Eaniel, ZR Nem- \ čija; — raziskava za predor pod gradom Salek, Sob Velenje. Od vseh osmih poslov so v teku dela na predorih v ZRN ter v Švici. Alžirija, Podsused in Nikšič so sporna, raziskave v Velenju pa pred pričetkom. ALŽIRIJA V Alžiriji je RUDIS prevzel celotno izgradnjo rudnika svinca in cinka, RGD pa v posebni pogodbi z Rudisom rudarsko-grad-beni del. Zaradi izredno velikih dotokov podzemskih vod so dela napredovala počasi in zavoljo previsokih celokupnih stroškov, predvidenih v zadnji študiji Rudisa, je investitor pretrgal pogodbo z Rudisom s pripombo, da je ekipa ZPT RGD solidno opravila svoj posel. Dela so bila prekinjena 10. junija 1971. RUDIS je bil dolžan plačati ZPT RGD DA 616.598,63; sporazumno je RUDIS odprodal opremo RGD za DA 257.062,75. ZPT RGD do danes še ni dobil dinarja, niti obvestila ali RUDIS sploh namerava poravnati svoje račune, kljub svoji obveznosti v 10. členu pogodbe, ki pravi v drugem odstavku: »RUDIS se s svoje strani obvezuje, da bo OSRD poravnal vso škodo, ki bi jo imel po krivdi ostalih pogodbenih partnerjev.« Sicer pa še v teku izgradnje nikakor ni mogel dobiti na vpogled letnih bilanc, izdanih situacij Rudisa investitorju, niti obvestil o stanju plačil. NIKSlC RUDIS je prevzel izgradnjo transportnega sistema za RBN s podizvajalcem GP Črna gora za gradbeni del in RGD v okviru Rudisa za rudarsko-grad-beni del. RUDIS se je obvezal po sporazumu, da bo imenoval pooblaščenca, ki polnopravno jamči za uspešno izvajanje medsebojnih obveznosti, investitor-izvajalec. ZPT RGD je bil v teku izgradnje v nemogočem položaju, saj investitor ni hotel razpravljati z njihovimi predstavniki, Rudisovega pa ni bilo. Ob koncu gradnje pa je ZPT RGD gradil tudi brez garancije, ker se na Rudisu nihče ni spomnil, da je stara potekla. Tožba na zahtevo ZPT RGD se vleče, saj po 11. 12. 1974 še ni prišlo niti do razprave. Spor pa ne moti RUDIS, da ne bi bil RBN še nadalje njihov poslovni partner. Tožbena terjatev znaša 7,527.763,19 din. PODSUSED Investicija je tekla od prvega investitorja TC »Sloboda« preko Konstruktor-inženiring, Rudisa do ZPT RGD. Nenehno zavlačevanje plačil in odklanjanje sporazumevanja v nedogled je pripeljalo do tega, da je ZPT GRD dobil plačanih ob koncu del 11,189.722,15 din od pogodbene vrednosti, medtem ko znaša ZPT RGD terjatev z dodatnimi deli in razliko v cenah 28,115.271,25 dinarjev in račun 203/IV-74. RUDIS je tožil. Meseca julija je KI napovedal stečaj. Na sodišču je bila sklenjena poravnava in zgubimo 20 %. Za ostalo pa se še sedaj potegujemo, zahtevali smo končni obračun. AVTO CESTA HOČE—LEVEC Gradbišče dolguje ZPT RGD 8,439.385,27 din. Plačilno sposobno ni zaradi italijanskega partnerja I.CO.RL, ki ne spoštuje pogodbenih obveznosti in zadržuje denar na svojem žiro računu. Plačila pa je zadržal tudi investitor SC Slovenija, ker RUDIS-I.CO.RI ni podpisal aneksa o povečanih stroških in podaljšanju roka izgradnje. Podpis odklanja I.CO.RL, ker ne doseže želj enega transfera sredstev. V sporazumu RUDIS-ZPT jasno piše, da pogodbene in finančne odnose z investitorjem in soizvajalcem ureja RUDIS in prav ti odnosi so do skrajnosti neurejeni. DELA V ZRN IN ŠVICI ZPT RGD je začel z deli v ZRN in v Švici z namenom, da prev- zame če je mogoče celotna gradbišča v; podizvajalskem ali kooperacijskem odnosu. V nekaterih primerih je uspel. Ob povečani potrebi po delovni sili je RUDIS uvedel druge partnerje, ki jim je želja le oddati rudarje, saj se z rudarsko-gradbenimi deli niti ukvarjali niso. Razumljivo je, da so vodstva gradbišča obešala te »rudarje« na ekipo RGD in stalež na gradbiščih popestrili do te mere, da je postalo vodenje in skrb za stalež RGD nemogoče. Vodstvo je prevzel RUDIS. Da se temu izognemo smo zahtevali, da nas RUDIS vsaj pri firmi R & K pusti pri miru. Vendar je kmalu za našo ekipo prispela ekipa GZL, kasneje pa še RU-DIS-Bau. Sedaj želi RUDIS prevzeti tudi vodstvo gradbišča pri firmi Frolich-Kliipfel. V Švici smo ves čas sodelovali s firmo MURER. Prevzemali smo objekte, toda tudi tu je prišlo do uvajanja ekipe GLZ, baje mimo Rudisa. Predor v Guspisbachu že dela mešana ekipa z ločenim vodstvom in prihajajočimi težavami, kar investitor izrablja. GLZ je že predlagal spremembo pogodbenih določil za premije v škodo RGD. Posebna zadeva je finančno poslovanje Rudisa v inozemstvu. Posle opravlja KAB Rudisa, v Miinchnu za vse člane skupaj. Posebnega računa za ZPT RGD ni, zato RUDIS vse obveznosti in stroške razdeljuje. Zaključne bilance za katerokoli leto pa še nismo nikoli videli, čeprav delamo v ZRN že 7 let. Se več, že ves čas zadržuje RUDIS kot svoj strošek 2,5 % realizacije za kritje plačila davka na dobiček. V 7 letih znaša DM 618.850,21. Nadalje je RUDIS obremenil RGD leta 1974 za 260.111,62 DM na račun podjetniškega davka (Gewerbesteuer) in dodatnega davka na osebni dohodek (Lohn-summensteuer), kljub našim protestom. Isto velja za Švico, ko nam je 1. 1974 zaračunal 134.070,80 sfr davka na dobiček, čeprav imamo pismeno zagotovilo Rudisa, da takšnih dajatev v Švici ni (notica: Andermatt, 13, 3. 1974). Poleg tega pa RUDIS v Miin-chnu zadržuje dve to tri celotne mesečne realizacije (RGD 600.000 DM/mesec). V inozemstvu posluje RUDIS z naslednjimi sredstvi: ca. DM — zadržana sredstva 2,5 °/o 620.000 — sporni davki 250.000 —■ sporni davki 130.000 — zadržana realiz. 1,500.000 ali približno 17,000.000,00 din Terjatve ZPT RGD napram Rudisu ali preko Rudisa so tele: SONAREM, Alžirija Če so znane te obveznosti Rudisa tudi samoupravnim organom RUDIS-inženiringa in združenja ne vemo. Na dopise, prošnje in pritožbe, da se mora RUDIS na teh zadevah odločneje angažirati in vendar nekaj ukreniti, ne dobimo odgovorov. RUDIS bi rad prenesel te zadeve na GR grupacijo, kjer so člani Rudisa, ki jim je to malo ali nič mar. Š tem se ne strinjamo, ker se medsebojni odnosi RUDIS-ZPT vsaj kar se tiče RGD, ne morejo reševati s preglasovanjem. Odnos nekaterih vodilnih v Rudisu do RGD pa kaže poročilo o poslovanju RUDIS na področju rudarsko-gradbenih del, z dne 9. 10. 1975. Navedeni najbolj akutni problemi za RGD sploh niso omenjeni. Poročilo ugotavlja, da sta dva člana angažirana na rudarskih delih v Iranu. GZL in RGP Knjaževac. O teh možnostih 616.598,63 DA RGD sploh ni bil obveščen. Še več, za Liberijo je RGD izdelal ponudbo, oddana pa je bila GZL. Vprašamo se samo, kdo odriva RGD od poslov za katera ima le ZPT RGD reference? Iz vsega navedenega sledi, če RUDIS odnosa do ZPT RGD ne spremeni, je sodelovanje TOZD RGD z Rudisom vprašljivo. ZPT, ki je član Rudisa pa lahko svoj odnos uskladi le s temi dejstvi, ker ne verjamemo, da obstaja še kak drug interes. Za konec naj citiramo uvodni člen pogodbe o ustanovitvi poslovnega združenja — Rudarsko industrijska skupnost »RUDIS«, Trbovlje: 1. člen »Skupnost je ustanovljena z namenom, da z ustvaritvijo materialnih in tehničnih pogojev, formiranjem odgovarjajoče operativne organizacije — Temeljne organizacije združenega dela ter drugih enot, omogoči članom in njih kooperantom ter temeljni organizaciji združenega dela, čim uspešnejše plasiranje storitev in proizvodov oziroma izgradnjo kompleksnih in parcialnih objektov, v okviru poslov skupnega pomena in iz njih izhajajočega predmeta poslovanja na domačem in tujem tržišču«. Je v odnosu do ZPT RGD, RUDIS posloval tako kot je domenjeno? Srečko Klenovšek, dipl. inž. rud. — RBN Nikšič 7,527.763,10 din — KI Zagreb 16,931.139,10 din —- konzorcij RUDIS-I.CO.RI. brez razlik v cenah 8,439.385,27 din — ZRN, približno 16,000.000,00 din — Švica, približno 800.000,00 din Skupaj 49,698.287,56 din Sindikat v akciji za večjo produktivnost V oktobru je bila v Beogradu plenarna seja sveta zveze sindikatov Jugoslavije, na kateri smo razpravljali o nalogah sindikatov pri uresničevanju politike ekonomske stabilizacije. Že nekaj let, predvsem pa letos, je celotna družbena aktivnost na vseh ravneh intenzivno naravnana na odpravljanje posledic, ki povzročajo nestabilnost našega gospodarstva, kar se odraža predvsem v visoki stopnji inflacije in življenjskih stroškov, povečanjem zunanjetrgovinskega primanjkljaja, a v zadnjem času tudi izrazito po- časnejše rasti industrijske proizvodnje, posebno padca rasti produktivnosti dela. Sleherno pričakovanje, da je možno stabilizacijo zagotoviti predvsem z ukrepi državnih organov, bi bilo v tem trenutku nevarno slepilo. Ukrepi državnih organov, bodisi sistemske, bodisi operativne narave, so sicer vedno potrebni, toda odločilna bitka za stabilizacijo se mora vendarle odigrati na področju produktivnosti dela in to v širšem smislu, kot družbena produktivnost. (V lanskem letu je znašala stopnja rasti produk- tivnost v gospodarstvu še 3,8, letos v 8 mesecih pa samo 1,1). Strokovne analize sedanje stopnje gospodarskega in družbenega razvoja dokazujejo, da se največje kakovostne rezerve za doseganje večje produktivnosti dela, nahajajo prav na področju organizacije dela in poslovanja, a ne v fizičnem naporu delavcev. Zato je naloga, predvsem sindikatov in samoupravnih organov, da gredo odločno v akcijo, da se zaustavijo neugodni rezultati v rasti produktivnosti in gospodarnosti dela, kakor tudi nujnost sprejetja konkretnih družbenih akcij in ukrepov v tekoči ekonomski politiki in politiki ekonomske stabilizacije, ki bodo spodbujale: hitrejšo rast produktivnosti in gospodarnosti dela v vseh organizacijah združenega dela; hitrejše združevanje dela in sredstev in izgradnjo samoupravne organizacije združenega dela; aktiven odnos proti vsem pojavom nedelavnosti, neracionalne porabe, nediscipline, slabega odnosa do koriščenja družbenih sredstev in rezultata dela; odgovornejši odnos sindikatov do izgrajevanja sistema ustvarjanja in delitve dohodka in osebnih dohodkov, za povezovanje povečanja osebnih dohodkov in vseh oblik porabe s povečanjem produktivnosti in dohodka, kakor bi za boljšim delom in rezultati stal večji osebni dohodek in zadovoljevanje drugih potreb v odvisnosti od ustvarjenega dohodka; odkrivanje in koriščenje vseh rezerv za dvig produktivnosti in dohodka v vseh sredinah ter zoperstavljanje vsem nosilcem ponašanja in odpora, ki otežkočajo to akcijo. Težišče te akcije mora biti v TOZD, ki bodo v sistemu združenega dela, ob razvoja samoupravljanja, spodbujale iskanje konkretnih rešitev za povečanje produktivnosti dela. Velike rezerve za povečanje dohodka so v hitrejšem združevanju dela in organiziranju dohodkovnih odnosov in usklajevanju tehnično-tehnološke organizacije s temi odnosi, kar je istočasno pot k hitrejšemu premagovanju ostankov podjetniško menažerskih odnosov v gospodarjenju. Nekateri ukrepi in akcije sindikatov za stabilizacijo gospodarstva seveda ne bodo takoj na začetku dali želj enih rezultatov, nekateri predvsem tisti, ki pa so povsem individualnega značaja, to so tisti, na katere ima vpliv prav vsak član naše delovne skupnosti, pa so lahko ob takojšnjem prizadevanju in vključitvijo v akcijo za stabilizacijo nas vseh, rezultati vidni prav kmalu. Zato se morajo osnovne organizacije sindikata nasloniti na celotno članstvo in ga organizirati, da se takoj vključi v akcijo za stabilizacijo, predvsem na naslednjih področjih: —• izboljšati delovno disciplino na vseh delovnih mestih, ker za boljše rezultate gospodarjenja prispeva svoj delež vsak posameznik; — povečati izkoristek delovnega časa, ne samo v osnovni proizvodnji, temveč na vseh delovnih mestih v procesu proizvodnje, pomožnih dejavnostih in strokovnih službah; Namen tega prispevka je, da seznanimo člane delovne skupnosti REK Zasavje o delu enote za družbeno pomoč samoupravne stanovanjske interesne skupnosti v Trbovljah in s tem, jasno, tudi o delu in angažiranju delegatov s tega področja. Vsem je znano, da smo se z glasovanjem odločili, da od 6 % stanovanjskega prispevka združujemo na področju občine Trbovlje 30 % sredstev za solidarnost oziroma družbeno pomoč. Ta, namensko združena sredstva, so relativno visoka, zato odgovornost enote in delegatov ni majhna. Ni dvoma, da je naša družbena skupnost vedno podpirala ekonomsko šibke družine in občane pri reševanju njihovega družbenega standarda oziroma stanovanjskega vprašanja. Vemo pa, da ta pomoč ni bila zadostna in sistematična, zato je prišlo v določenih primerih do težke stanovanjske situacije. Skladno z razvojem novih družbenoekonomskih odnosov ter realnih socialnih in ekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu, je bil zgrajen poseben sistem družbene pomoči za zaščito določene kategorije ljudi in občanov, ki svojega stanovanjskega problema ne morejo — racionalnejše koriščenje delovnih strojev in naprav ter reprodukcijskega in potrošnega materiala; — izboljšati kakovost proizvodov in storitev v vseh TOZD. Za uspešno izvajanje gospodarske stabilizacije na omenjenih področjih, ima naša zavest odločilno vlogo. Kolikor bolj se bomo tega zavedali in tudi prizadevali, toliko boljši bodo rezultati, katerih sadove bomo uživali sami. Ludvik Zalokar reševati sami. To načelo je novi stanovanjski zakon uresničil skozi solidarno združevanje stanovanjskega prispevka, namensko usmerjeno in načrtno izgradnjo stanovanj za to kategorijo delovnih ljudi in občanov. V tem je izražena vzajemnost, solidarnost in družbena pomoč družinam, in občanom z nižjimi osebnimi dohodki, mladim družinam, upokojenim občanom ter udeležencem NOV in vojnim invalidom. Takoj po konstituiranju oziroma samoupravnem organiziranju samoupravne stanovanjske skupnosti in njenih enot, se je pred delegati in delovno skupnostjo skupnih služb te skupnosti, nabralo kup nalog. Enota za družbeno pomoč in njeni izvršilni odbor, je kot prva začela razreševati, na temelju združenih sredstev in realnih možnosti izgradnje družbenih najemnih stanovanj v naši občini, možen odkup in financiranje izgradnje določenega števila stanovanj. Glede na finančna sredstva, zbrana do konca letošnjega leta, je naša enota odkupila oz. financirala izgradnjo 60 najemnih stanovanj. Glede na možnosti gradnje stanovanj in težave pri gradnji, pa so bila ta stanovanja odkupljena v stolpičih S-47 in Stanovanja iz družbene pomoči S-48 na Polaju in Škratovim. Sredstva upokojenih občanov pa so bila v višini 250 milijonov S din dodeljena za izgradnjo doma upokojencev. Istočasno s to akcijo je izvršilni odbor, skupno s strokovnimi službami te enote pripravil osnutek pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi enot za družbeno pomoč. V ta pravilnik smo skušali vnesti določila, da bi bili do te vzajemnosti in solidarnosti upravičeni le tisti delovni ljudje in občani, ki so te pomoči zares potrebni in s polno mero odgovornosti, da to vsebino prilagodimo dejanskim stanovanjskim razmeram v naši občini. Osnutek pravilnika je bil dan v razpravo samoupravnim organom TOZD in DO ter družbenopolitičnim organizacijam v naši občini. Šele po široki razpravi je bil z nekaterimi dopolnitvami pravilnik sprejet. Zavedamo se, da noben pravilnik ni popoln in statičen, zato ga bomo morali še dopolnjevati. Kot je bil pravilnik sprejet, je bil po sklepu enote izpeljan razpis. V razpisnem roku je bilo vloženih 176 prošenj. Pri preverjanju razpisnih pogojev smo ugotovili, da 17 prosilcev ne izpolnjuje pogoje za pridobitev stanovanj iz sredstev enote za družbeno pomoč. Po posameznih statusih, je bilo naslednje število vlog: — status družine in občani z nižjimi osebnimi dohodki — 40 prošenj; — status mlade družine — 101 prošnja; — status udeležencev NOV in vojni invalidi — 18 prošenj. Skupno je bilo vloženih 159 prošenj, katerih prosilci so izpolnjevali pogoje. Po temeljitem pregledu in ocenitvi po pravilniku, je izvršilni odbor izdelal prioritetno listo, katero je zbor enote potrdil in objavil ter v skladu s pravilnikom dal vsakemu prosilcu možnost pritožbe. Po preteku pritožbenega roka je bila izdelana popravljena prioritetna lista, katero je zbor enote dokončno osvojil. Istočasno pa se je na podlagi zbranih točk zbor enote odločil, da od skupno 60 stanovanj, podeli družinam in občanom z nižjimi osebnimi dohodki 16 stanovanj, mladim družinam 38 stanovanj in udeležencem NOV in vojnim invalidom 6 stanovanj. Udeležencem NOV in vojnim invalidom smo s to razdelitvijo dodelili 2 stanovanji več kot pa bi jih pridobili glede na popolno enotno prioritetno listo. Iz naših TOZD in skupnih služb s področja Trbovelj, so na podlagi pravilnika dobili stanovanje naslednji člani: — iz TOZD Rudnik premoga Trbovlje — Franc Pišek in Jože Sladič; — iz TOZD Separacija premoga Trbovlje Ervin Kos; — iz TOZD Termoelektrarna Trbovlje Bojan Rus, Branko Pistotnik, Vinko Kurent, Branko Novak, Milan Ocvirk, Marjan Omahen, Ludvik Zakrajšek, Leopold Marčen, Franc Dolenc, Marija Janc, Nedeljko Stanojevič, Ervin Ocvirk; — iz TOZD Elektrostrojne delavnice Ivan Kralj, Martin Sodec, Milan Koncilja; — iz delovne skupnosti skupnih služb Jože Petauer. V glavnem so bila stanovanja naštetim dodeljena na račun mladih družin, deloma pa na račun statuta občana z nižjimi OD. Ne bi rad dajal nepravilnih ocen, mislim pa, da naj samoupravni organi TOZD Termoelektrarne Trbovlje, že sedaj prično reševati stanovanjska vprašanja tistih, ki so si pridobili stanovanja na račun statusa mlade družine, ker praktično naenkrat po petih letih, verjetno ne bodo mogli vrniti enoti za družbeno pomoč devet stanovanj. Mislim, da v prihodnjem obdobju čaka enoto za družbeno pomoč, poleg kratkoročne naloge za odkup in delitev družbenih stanovanj, pomembna vsebinska naloga. Solidarnost bo prišla do izraza v naši dolini še bolj, če bomo stanovanja, ki so izpraznjena kot neprimerna stanovanja, tudi porušili oziroma uporabili za druge namene (npr. stanovanja v Bukovi gori, Žabjeku, temni bivalni prostori v kolonijah in podobno). Ta problem pa bo lahko enota reševala le skupno z združenim delom. Rajko Medvešek Stanovanjska izgradnja v Trbovljah v naslednjem obdobju Samoupravna stanovanjska skupnost občine Trbovlje je pripravila srednjeročni program razvoja za razdobje 1976—1980. S tem programom je predvidela zazidalna območja za družbeno in individualno gradnjo stanovanj. Po programu bo v tem času zgrajenih v Trbovljah 713 stanovanj. Doslej je bilo po- vprečno letno zgrajenih 86 stanovanj . V naslednjih petih letih bodo pozidali nove stanovanjske zgradbe na območju Škratovine, Polaja, na Leninovem trgu, na Njivi in pri Komunali. Prvi blok že grade na Polaju, prav tako tudi blok na Škratovim. Stanovanjska soseska na Polaju bo imela po dograditvi skupno 327 stanovanj in bo zgrajena do leta 1978. Kmalu za tem bodo po tem načrtu pričeli z gradnjo prve etape na Leninovem trgu. Blok na Škratovim bodo končali že prihodnje leto. Na Trgu svobode, v naselju Njiva, je predvidena postavitev dveh stanovanjskih stolpnic enakega tipa kot že stoje na Trgu revolucije. Stanovanjski objekt pri Komunali bodo nadzidali in tako pridobili 27 stanovanj. Gradnja posameznih objektov se nekoliko zamuja zaradi rušenj dosedanjih objektov in preselitev stanovalcev. Stanovanjski stolpnici na območju Trga svobode naj bi bili zgrajeni že v letu 1978. Tudi na tem področju bo potrebnih več rušenj in urejanj, kar bo terjalo precejšnja sredstva. Problematika ZSMS pri REK Zasavje V naši delovni organizaciji, tj. v Rudarsko elektroenergetskem kombinatu Zasavje, je 940 članov ZSMS, vendar je od tega števila aktivnih le okrog 100 do 140 članov. Zato moramo čim-preje najti pravo pot in način, kako in s kakšnim delom bi najprej e pritegnili še ostale, ki naj bi aktivno sodelovali v ZSMS. Mnenja smo, da ostale družbenopolitične organizacije še vedno ne posvečajo dovolj skrbi mladim in da jih naši problemi ne zanimajo dovolj. Tudi vodstveni sodelavci ne kažejo dovolj zanimanja za probleme mladih, kaj šele za njihovo reševanje. Mnogokrat nas tudi ovirajo pri naših nalogah, nimamo možnosti napredovanja pri delu češ, kaj rabimo takšne, ki hodijo samo po sestankih, ne napravijo pa ničesar. To ni res in imajo taki povsem napačno mnenje. V ustavi je jasno zapisano, da je delo na družbenopolitičnem področju nujno in za družbo zelo pomembno delo, česar pa se mnogi ne zavedajo, pa najsi bodo to mojstri, delovodje, poslovodje ali pa vodje sektorjev. Zavedati bi se morali tega, da prihodnost sloni na mladih, kajti iz naših vrst bodo tudi druge družbenopolitične organizacije dobile nove kadre. Toda če ti kadri ne bodo dovolj usposobljeni za delo, tega ne bodo krivi samo mladi, temveč predvsem tisti, od katerih naj bi se mladi učili delati. Kdo so tisti, ki nam zavirajo aktivno delo nam je več ali manj znano, pa kljub temu še kaj radi zapremo oči, čeprav nam je stanje jasno. Stane Pavelšek Delo mladine na rudniku Trbovlje Dne 31. oktobra 1975 je bila v sejni sobi rudnika Trbovlje seja predsedstva OO ZSMS TOZD Rudnik premoga Trbovlje. Sejo je vodil Viktor Ričko, navzoči pa so bili še ostali člani predsedstva. Seji so prisostvovali tudi Janez Oberžan, Jože Albert, Marjan Lapornik, predsednik OO ZSMS TET. Sprejeli smo okvirni program dela za leto 1976, ki zajema naslednja področja: izobraževanje, šport in rekreacijo, informiranje, kulturno dejavnost ter splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito. Ugotovili smo, da se nam po sprejetju nove ustave in kongresnih dokumentih ni treba spraševati kam naj usmerimo našo akcijo, temveč je bolj pomembno vprašanje, kako naloge učinkoviteje in hitreje reševati. Vedeti moramo, da je prihodnost odvisna od nas mladih, posebno še od delavske mladine, zato je naša naloga, da se dosledno borimo za njihovo uresničitev. Bilo je nujno, da smo se seznanili temeljito z novim okvirnim programom, ki mora v socialističnem duhu usmerjati in izobraževati mlade člane naše delovne skupnosti. Za uresničitev programa pa bomo po- trebovali veliko finančnih sredstev, ki jih bomo nekaj dobili s članarino, nekaj pa od ostalih družbenopolitičnih organizacij. Sklenili smo, da smo pripravljeni na kakršnokoli delovno akcijo v okviru delovne organizacije, zato se obračamo tudi na ostale mladince, ki doslej niso prihajali na seje, da se jih sedaj udeležujejo v čim večjem številu, saj bomo le tako lažje uresničevali sprejete sklepe in izpolnjevali naše naloge. Franc Podlesnik Programska konferenca mladine na rudniku Hrastnik V oktobru t.l. je bila programska konferenca osnovne organizacije ZSMS TOZD Rudnik premoga Hrastnik. Konferenca je bila izvedena po delegatskem sistemu, predvsem iz bojazni, da bo udeležba mladincev minimalna. Ta bojazen pa se je izkazala kot pravilna, saj so bili navzoči le delegati in pa predsedstvo, ostalih vabljenih pa ni bilo, čeravno je vsak posamezen mladinec in mladinka prejel vabilo. Sicer pa je bilo za konferenco tudi dovolj reklamnega gradiva, predvsem lepakov, ki so vabili mlade na konferenco. Na konferenci je bilo pregledano dosedanje delo OO ZSMS, ki pa je bilo ocenjeno kot zadovoljivo, saj so bile sprejete naloge v celoti izvedene. Na konferenci je bil podan tudi osnutek programa dela za obdobje 1975/1976. Osnutek je bil v celoti sprejet, v nekaterih poglavjih pa je bil tudi dopolnjen. Glede neaktivnosti mladincev, je bilo veliko povedanega. Treba bo najti pravilnejšo pot, da bodo osnovne organizacije ZSMS ponovno oživele tako, kot si to vsi želimo. Eno teh poti smo skušali najti s tem, da smo organizirali enodnevno ekskurzijo v tovarno Elan v Begunje, ki pa je žal odpadla zaradi nezainteresiranosti mladih in je bilo prijavljenih le 14 mladincev od 120. S tem so dokazali, da jih tudi z organizira- POSVETOVANJE O POVRŠINSKI EKSPLOATACIJI PREMOGA V dneh od 22. do 25. oktobra 1.1. je potekal v Tuzli II. jugoslovanski simpozij o površinski eksploataciji premoga. Na tem posvetovanju so prebrali 29 strokovnih referatov. Kot organizatorja sta nastopila Tuzla in Titovi rudniki Kreka-Banoviči. Posvetovanja so se udeležili številni rudarski strokovnjaki iz Jugoslavije, ki se bavijo s površinsko eksplotacijo surovin. Mineralne surovine eksploati-rajo v svetu in pri nas vse bolj s površinskim načinom pridobivanja. Trenutno pridobivajo 2/3 nakopanih količin surovin na površinskih kopih, tendenca pa je, da bi se ta odnos še povečal v korist površinskega izkopavanja. Za leto 1975 je na primer načrtovana proizvodnja premoga v višini blizu 37 milijonov ton, od tega ga bodo površinsko pridobili 16 milijonov ton ali 43 °/o. Za leto 1985 predvidevajo proizvodnjo premoga v višini 120 milijonov ton, od tega naj bi pridobili s površinsko eksploatacijo 98 milijonov ton. Trenutno ugotovljene jugoslovanske rezerve premoga znašajo okoli 22 milijard ton. Na posve- njem raznih izletov in z drugo dejavnostjo, ne pridobimo za aktivno delo v osnovni organizaciji ZSMS. Po vsem tem, si lahko vsi odgovorimo na vprašanje, zakaj je bilo v letošnjem letu tako težko dobiti mladince za mladinske delovne brigade, v kateri jih je v vsaki izmeni manjkalo določeno število? Predsedstvo OO ZSMS TOZD Rudnik prem. Hrastnik to vanju so nadalje govorili še o potrebni opremi za eksploatacijo, energetski politiki, domači strojegradnji, združevanju dela in sredstev, premajhnem vlaga-ganju sredstev v rudarstvo itd. Posvetovanje je imelo delovni značaj in njegovo celokupno de-delo je bilo zasnovano na stališčih in nalogah X. kongresa ZKJ in družbenopolitičnih organov. NOVA ČELADA ZA RUDARJE Angleški časopis za rudarstvo je organiziral akcijo »iznajdba leta«. V okviru te akcije je dobila zlato medaljo nova rudarska čelada, ki bo omogočila, da se bo zmanjšalo vdihovanje prahu za 90 °/o. Nova čelada ima vgrajen manjši ventilator, ki vsesava zrak s prahom skozi filter. Cist zrak gre preko rudarjevega obraza in izstopa iz spodaj zvite blazine. Novo čelado so konstruirali v britanskem raziskovalnem institutu za varnost v rudnikih. Po vsej verjetnosti bodo novo čelado pričeli uporabljati koncem leta 1976. SIMPOZIJ V VELENJU Zveza inženirjev in tehnikov rudarske, geološke in metalurške stroke Jugoslavije — Jugoslovanski komite za varnost in za- ščito na delu v rudarstvu, geologiji in metalurgiji, organizira III. jugoslovanski simpozij na temo: Varstvo pri delu v rudarstvu, geologiji in metalurgiji ter sodobna tehnologija. Pokrovitelja tega simpozija bosta Mika Spil jak, predsednik sveta zveze sindikatov Jugoslavije in REK Velenje. Simpozij bo potekal v okviru letošnje proslave »100 let rudarjenja v Velenju«. Simpozij bo potekal v času od 11. do 14. decembra 1975. Predsednik organizacijskega odbora je naš glavni varnostni inženir Emil Kohne, dipl. inž. rud., sicer pa šteje ta odbor sedem članov. Simpozij bo potekal v dvorani doma kulture v Velenju. MEDNARODNA RAZSTAVA ZAŠČITNIH SREDSTEV V času od 28. septembra do 2. novembra 1975 je bila na beograjskem sejmu mednarodna razstava zaščite na delu in zaščite okolja pod nazivom »Zaščita 75«. V okviru te razstave so bile razstavljene tudi pomembne novosti s področja zaščite na delu v rudarstvu. MANJ PREMOGA V EGS Po naj novejših podatkih Komisije za premog EGS (Evropska gospodarska skupnost), je proizvodnja premoga pri vseh članicah te skupnosti v zadnjih treh mesecih manjša. Proizvodnja je manjša v glavnem zaradi manjših naročil večjih industrijskih porabnikov, kar pa je spet posledica gospodarske krize v zadnjem obdobju. Najbolj se je znižala proizvodnja premoga v Veliki Britaniji. VELIKE ZALOGE ZAHODNONEMSKIH PREMOGOVNIKOV Zaloge zah. nemških premogovnih družb bodo zaradi zmanjšane prodaje do konca leta 1975 dosegle približno 15 milijonov ton premoga in koksa. Za leto 1976 računajo z nadaljnjim povečanjem zalog za 14 milijonov ton, kar bi pomenilo do konca prihodnjega leta 32 milijonov ton zalog. Energetski pro- Rudarstvo in energetika doma in po svetu gram zvezne vlade predvideva sicer ustvarjanje zalog premoga v višini 10 milijonov ton, vendar šele od leta 1977 dalje. V tekočem letu pa se je delež črnega premoga pri proizvodnji elektroenergije celo znižal kar za 25 »/o, medtem ko je ostal delež energetskih virov skoraj nespremenjen ali pa je celo porasel. NOVE KILOVATNE URE Do konca leta 1976 bo dograjen hidro sistem Šarske gore, ki bo deloval v sestavu Mavrovskih elektrarn. Njihova proizvodnja električne energije se bo povečala letno za 250 milijonov kilovatnih ur. S tem pomembnim hidroenergetskim objektom, katerega so pričeli graditi leta 1968, bodo zajeli vode s Šar planine na nadmorski višini 1250 m. Sistem Šarskexvode bo direktno povezan s hidroelektrarnama Vrutok in Ravan in se bo zavoljo tega njihova akumulacija vode povečala letno za 148 milijonov mj vode. JAPONCI POVEČUJEJO PORABO PREMOGA Japonci bodo znatno povečali porabo premoga. Njihova domača proizvodnja znaša sicer pri zadovoljevanju vseh potreb po energiji le 4 %>, uvoženi premog pa 12 °/o. Načrtujejo nadaljnji razvoj tehnologije za predelavo premoga v energetske namene. PORABA ENERGIJE DO LETA 1980 Pričakujejo, da bo načrt proizvodnje posameznih virov energije in njihovih potreb do leta 1980 kmalu izdelan. Potrebe in možnosti njih pokrivanj bodo usklajene. Proizvodnja vseh vrst premoga mora biti usklajena z gibanjem proizvodnje elektrogospodarstva. Povsem zanesljivo je, da bo v naslednjem srednjeročnem obdobju premog ostal naj zanesljivejša opora v proizvodnji električne energije. Proizvodnja in poraba premoga bi se morala povečati vsako leto povprečno za 13,5 %, kar pa seveda ne velja za vse porabnike. Verjetno se bo proizvodnja vseh vrst premoga koncem tega desetletja gibala na višini okrog 60 milijonov ton. Proizvodnja električne energije se bo povečala od sedanjih 43 milijard kWh, do leta 1980 za nadaljnjih 30 milijard kWh. Računajo, da se bo poraba energije v naslednjih letih povečala za okoli 11 % letno. PROIZVODNJA PREMOGA V BiH Bosanski premogovniki bodo letos proizvedli po načrtu 12,8 milijona ton premoga, kar je 8,2 odstotka več kot preteklo leto. Uspeh je še toliko večji, ker rudarji gospodarijo pod težkimi pogoji, pri zastareli tehnologiji in v glavnem nemoderniziranih odkopih. Od skupne količine proizvedenega premoga ga bodo v BiH porabili 8,3 milijona ton, ostala količina pa je namenjena kupcem v Vojvodini, Slavoniji in v Beogradu. V DALMACIJI IŠČEJO PREMOG Letos in prihodnje leto bodo na območju Dalmacije izpeljali obsežna raziskovalna dela na premog. Naročnik teh del je Elek-tro gospodarstvo Dalmacije, izvajalec pa Institut za geologijo in raziskave v Zagrebu. DEVETMESEČNA PROIZVODNJA V NEKATERIH JUGOSLOVANSKIH PREMOGOVNIKIH V razdobju januar—september 1975 so vsi jugoslovanski premogovniki dosegli proizvodnjo v višini 26,200.671 ton. Od tega so proizvedli črnega premoga 431.293, rjavega 6,947.243 in lignita 18,822.135 ton. Rudniki črnega premoga so proizvedli v tem obdobju: Raša 262.180, Ibarski rudniki 134.100, Vrška Cuka 35.013 ton. Rudniki rjavega premoga so v tem obdobju nakopali: Srednjebos. 2,223.187 (od tega rudnik Kakanj 987.724, Zenica 523.355, Breza 486.557, Mostar 154.056 in Abid Lolič — Bila 70.595 ton), Titovi rudniki Banoviči-Djurdjevik milijon 836.815, Zasavski premo- govniki Trbovlje 1,192.300, Združeni rudniki rjavega premoga Srbije 835.708 (od tega Resavsko moravski bazen 397.500, Aleksinac 181.152, Bo-govina 175.391 in Soko 81.665), Ugljevik 172.484, Senovo 93.840, Kanižarica 93.000, Laško 47.800, Kočevje 38.566 ton itd. Rudniki lignita so proizvedli v tem obdobju: Kolubarski bazen 5,266.550, Titovi rudniki Kreka 4,433.990, Kosovo 4,672.193, Velenje 3,078.000, Kostolac 845.135 Plevlja 367.146 ton itd. RAZISKAVE SHELLA PRI VPLINJANJU PREMOGA Od začetka leta 1974 sodelujeta Shell International Petroleum Maatschappij BV ter Krupp-Koppers GmbH, pri razvijanju postopka za vplinjanje premoga pod visokim pritiskom. Rezultati tega sodelovanja so pripeljali do odločitve Deutsche Shell AG, da zgradi preizkusni obrat s pretočno zmogljivostjo 150 ton premoga dnevno. Preizkusni obrat bo izdelan pri Saarberg — Werke AG in bo pričel obratovati v letu 1977. Celotni stroški za ta projekt bodo znašali približno 60 milijonov DM. Stane Markovič v progi med jaškom A in polniščem na VIL obzoru jame Hrastnik. Po progi teče okrog 4 mVmin. vode po vdoru vode na delovišču preč-nice, ki jo odpiramo proti severu za povezavo z vpadnikom iz zveznega obzora na VIL obzor. Foto inž. A. Bregant ELEKTRO GOSPODARSTVO NA HRVATSKEM Letos gradijo elektroenergetske objekte na Hrvatskem mnogo hitreje kot v preteklih letih. V prvem polletju 1.1. so vložili v izgradnjo novih zmogljivosti 1.632 milijonov din. Hkrati ugotavljajo, da so nastale velike zamude pri dokončni izdelavi prioritetnih objektov, to je drugi agregat hidroelektrarne Varaždin, termoelektrarne Jertovec in termoelektrarne PT Osijek. 150 NOVIH ATOMSKIH REAKTORJEV Članice SEV so sprejele program izgradnje atomskih električnih central, ki obsega zgraditev 150 novih reaktorjev. Čas, v katerem bodo postavili te reaktorje, ni znan. ELEKTROENERGIJA NA POLJSKEM Poljaki so v proizvodnji električne energije na prebivalca na sedemnajstem mestu v Evropi in na dvajsetem mestu v svetu. Poljska ima skupnih instaliranih moči 20.300 MW, kar je 50 % več kot pred petimi leti. Letna proizvodnja električne energije znaša 96,5 milijard kWh. Do leta 1980 bodo proizvodnjo zvišali za nadaljnjih 50 °/o. Svoje zmogljivosti bodo povečali za 8,500 MW. PROBLEMI EKSPLOATACIJE PREMOGA V ZDA V ZDA cenijo, da znašajo skupne rezerve premoga 217 milijard ton. Ta količina bi zadoščala pri dvakrat večji porabi od sedanje, za naslednjih 200 let. Eksploatiranje premoga stremi za čim hitrejšo rast v ameriškem gospodarstvu, medtem ko žveplo, ki ga vsebuje premog povzroča vse večje one-čiščevanje človekovega okolja, medtem ko je oprema za čiščenje dimnih plinov predraga. V svojih naporih stremijo za tem, da bi čimpreje rešili energetsko krizo in smatrajo, da so dodatni viri energije trenutno pomembnejši od problematike razvoja zaščite človekovega okolja. AVSTRIJA UVAŽA ENERGIJO Po zadnjih podatkih uvaža naša soseda Avstrija skoraj 2/3 doma porabljene energije. Kakor kažejo dolgoročne napovedi, se bo domača poraba električne energije v razdobju do leta 1980 povečala letno povprečno za 3,8 %. Poraba električne energije se bo povečala v času do let 1980 povprečno za 5,6 °/o. Udeležba premoga pa se bo zmanjšala od 22,5 °/o v letu 1974 na 12,2 °/o v letu 1990, medtem ko se bo udeležba atomske energije zelo povečala. V VELIKI BRITANIJI MANJ ELEKTRARN Britanska osrednja uprava za električno energijo je objavila načrt, po katerem naj bi prenehalo obratovati 28 elektrarn, v nadaljnjih 20 elektrarnah pa bi zmanjšali obseg obratovanja. To naj bi izvedli v prihodnjih 18 mesecih. Skupno proizvodnjo električne energije nameravajo zmanjšati za 5 °/o. V tem okviru bodo zmanjšali tudi število zaposlenih za okoli 5.000. Ta ukrep sledi zaradi uspešnega izvajanja programa varčevanja z električno energijo in zmanjšanega obsega obratovanja industrijskih podjetij zaradi gospodarske krize. POTA K NOVIM VIROM ENERGIJE V zadnjih letih se je zaradi naftne krize čedalje bolj pokazala potreba po novih virih energije. Vse večje in tudi manjše države so pristopile k intenzivnemu iskanju predvsem domačih klasičnih virov energije, to je premoga, nafte, plina, vodne energije, itd. Vse več pa vlagajo, predvsem večje države, v raziskave novih virov in novih oblik energije. Sovjetski znanstveniki se na primer sedaj ukvarjajo z zelo zanimivim poskusom, da bi izkoristili toploto iz zemeljskih neder. Na Kamčatki je precej vulkanov. Tu je predvideno, da bodo izdelali več vrtin globine preko 3 km. Skozi eno od teh vrtin bodo potiskali vodo, skozi ostale pa bo prihajala na dan para. To paro pa bodo izkoristili za polaganja turbin električne centrale z močjo 300.000 kW. Večina drugih držav pa seveda pospešeno išče premog, nafto, plin. Švica, ki pa je že v celoti izkoristila svoj hidroenergetski potencial in je 80 °/o odvisna v pogledu proizvodnje ostale energije, na uvoženo nafto, pa pospešeno razvija nuklearno energetiko. Podobno je tudi v drugih državah. BOSANSKI PREMOGOVNIKI NE VODIJO »ZAPRTE POLITIKE« Gospodarska zbornica BiH je pred kratkim obravnavala, skupno s predstavniki bosan-sko-hercegovskih premogovnikov, vprašanje upravičenosti ali neupravičenosti kritik, ki so bile objavljene v nekaterih jugoslovanskih časopisih v zvezi z njihovo ponudbo, to je ponudbo premogovnikov, da bi kupci premoga sodelovali s po 50 din na tono na kreditni osnovi pri financiranju razvoja proizvodnje premoga. Ob tej priliki so poudarili, da ne vodijo nobene zaprte politike, kadar skušajo rešiti vprašanje načrtovanega razvoja delovne proizvodnje sporazumno in samoupravno z zainteresiranimi nosilci združenega dela. Bosanski premogovniki imajo osem razvojnih programov, vendar imajo finančna sredstva zagotovljena le za dva programa. Za izvedbo neobhodnih rekonstrukcij in modernizacije premogovnikov, morajo delovne skupnosti bo-sansko-hercegovskih premogovnikov zagotoviti precejšnja sredstva, v glavnem iz lastnih virov, deloma pa s krediti v raznih oblikah. Na tem razgovoru so kritizirali, nekatera sredstva informiranja, da včasih dezin-formirajo bralce in jih napačno in enostransko obveščajo. RUHRKOHLE S SKRAJŠANIM DELOVNIM ČASOM Zaradi porasta zalog na 13 milijonov ton, bo uprava družbe skrajšala delovni čas in tako omejila proizvodnjo. Odpravljene bodo tudi vse nadure. Kljub skrajšanju delovnega časa pričakujejo, da bodo zaloge do konca leta 1975 dosegle 15 milijonov ton, kar bo vezalo finančna sredstva v višini 2,5 milijard DM. Ruhrkohle zaposluje trenutno 145.000 sodelavcev. SOVJESKA PROIZVODNJA PREMOGA V LETU 1975 Sovjetska proizvodnja premoga bo v tekočem letu dosegla preko 700 milijonov ton. Po podatkih ministrstva za premog so v letu 1974 nakopali v SZ 624 milijonov ton premoga. ISKANJE NOVIH ENERGETSKIH VIROV V povojnem obdobju smo Jugoslavijo »preiskali« v geološkem in rudarskem pogledu po dol- V nekaj vrstah MIRKO PIRNAVER V CSSR Mirko Pirnaver, predsednik osnovne organizacije sindikata TOZD Rudnik premoga Trbovlje in predsednik komisije za družbeni strandard kri KOSIRE ZPT, je bil v času od 28. do 31. oktobra t.l. v ČSSR. Potoval je z delegacijo predstavnikov sindikata Elektrogospodarstva Slovenije. S češkimi sindikati so razpravljali o možnostih organiziranja medsebojnih letovanj članov kolektiva. ZBORI DELAVCEV V TOZD ZPT so potekali v času od 3. do 13. novembra t.l. zbori delavcev. Na njih so obravnavali stališča do programov SIS za leto 1976 in za naslednje srednjeročno obdobje. Koncem novembra oziroma začetkom decembra pa bodo programi usklajeni predvsem v pogledu določitve višine stopenj za naslednje razdobje med posameznimi interesnimi skupnostmi in gem in počez, vendar smo doslej raziskali le 2/3 območja naše države, zato je naša naloga, da v naslednjih letih določimo popolnejšo sliko o naših naravnih bogastvih. Na raznih posvetovanjih, simpozijih, konferencah, kongresih itd., se mnogokrat govori o razvoju posameznih energetskih vej, pri čemer se vedno omenja tudi nove vire energije. Hidroenergetski potencial je večinoma poznan, medtem, ko so naše predstave o rezervah premoga, nafte in plina, oljnih škriljavcev in urana, nepopolne. Geološka karta naše države nima dokončne oblike in vseh možnih podatkov. Vsepovsod po svetu na določen način »inventarizirajo« svoje vire energije, zato je tudi pri nas skrajni čas, da razvozlamo bogastvo naših planinskih področij, ravninskih predelov pa tudi predvidenimi gibanji v gospodarstvu, uskladitev pa bo opravljena tudi z republiškimi SIS, zlasti glede solidarnostnih, skupnih in prenesenih nalog. Na zborih smo delavci obravnavali tudi sprejetje samoupravnega sporazuma o financiranju gradnje domov za študente medicinskih in drugih šol. Večina TOZD v ZPT se je že odločila za podpis tega sporazuma, s tem, da se odobrava plačevanje prispevka v višini 0,3% od doseženega dohodka v okviru 42-urnega delovnega tedna. Na zborih smo, predvsem na področju Trbovelj, sprejemali tudi samoupravni sporazum o ustanovitvi komunalne skupnosti in določili podpisnike. OBČINSKE INFORMACIJE Občinska skupščina Trbovlje je skupno z vsemi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, izdala za vse zaposlene in gospodinjstva v Trbovljah obširne tiska- morskih tal in globin. Stopnja raziskanosti območja naše države je zelo različna. Zato je slika o pravih rezervah raznih vrst surovin, tako tudi energetskih virov, nepopolna. Nujno je da se sprejme samoupravni sporazum, ki bi podpisnike usmerjal k izdelavi popolne geološke karte Jugoslavije. Znano je, da razpolagamo s precejšnjimi zalogami oziroma rezervami lignita, s precej manjšimi rezervami črnega in rjavega premoga, nato železa, svinca, cinka, itd. Zato je treba svoječasno začeto delo pri rudarskih in geoloških raziskavah nadaljevati, vendar bolj pospešeno. Obstajajo vse možnosti, da bi popolnejšo sliko o bogastvu naše države dobili že pred koncem naslednjega desetletja, čeravno bo to povezano s precejšnjimi vlaganji. ne Informacije. V njih so bili objavljeni programi dela teh interesnih skupnosti za leto 1976 in srednjeročni programi dela za razdobje 1976—1980. PANOŠKI SPORAZUM POTRJEN Dne 14. novembra 1.1. je potekalo na RŠC — Tehniški srednji šoli Velenje, podpisovanje panoškega samoupravnega sporazuma o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke rudnikov Slovenije. Podpisovanja so se udeležili tudi delegati TOZD in skupnih služb ZPT, in sicer: iz TOZD Rudnik premoga Hrastnik, Adam Baloh; iz TOZD Rudnik premoga Trbovlje, Karlo Tabor; iz TOZD Rudnik premoga Zagorje, inž. Leopold Grahek; iz TOZD Separacija premoga Trbovlje, Ivan Forte; iz TOZD Rudarska gradbena dejavnost, Stane Trupi; iz TOZD Elektrostrojne delavnice, Stane Brleč; iz TOZD GRAMAT, Juro Gotal; iz TOZD Avtoprevoz »Zasavje«, Jože Pirnar; iz TOZD Rudarski šolski center, Jože Omahne in iz delovne skupnosti skupnih služb Jože Zorčič, inž. Podpisovanju je prisostvoval tudi Ivan Vovk, predsednik IO KOSIRE. Bilo je slovesno vzdušje. KJE SO LETOVALI NAŠI OTROCI? Komisija za letovanje pri občinski zvezi prijateljev mladine Trbovlje, je seznanil vse delovne organizacije o tem, kako je potekalo letošnje letovanje otrok. V letu 1973 je letovalo 53 otrok, v letu 1974 88, letos pa 242. Od tega števila je bilo na Debelem rtiču 74 predšolskih otrok. Letovanje je trajalo po 14 dni. Cena oskrbnega dne je veljala 45,00 din za junij, julija in avgusta pa 50,00 din. K tej ceni so starši prispevali še prevozne stroške in nagrado vzgojiteljem. Staršem so bili stroški odmerjeni po lestvici glede na dohodek. Brezplačno je letovalo 30 otrok, 7 otrok pa je letovalo z minimalnim prispevkom po 100,00 din. Komisija za letovanje ZPM se toplo zahvaljuje vsem interesnim skupnostim, ZPT-TOZD Separacija premoga in drugim TOZD ter OZD za dano pomoč k izvedbi letovanja. Zasavski premogovniki Trbovlje pa so za otroke svojih delavcev, ki so bili na preventivnem zravljenju, še posebej prispevali delna finančna sredstva. Komisija bo prihodnje leto skušala organizirati na Debelem rtiču v juniju tudi šolo v naravi za učence 4. razredov. Odločilna za to pa bodo sredstva. POBRATENJE DELAVSKIH UNIVERZ Dne 20. novembra t.l. so v delavskem domu v Zagorju podpisali predstavniki Revirske delavske univerze Trbovlje in Radničkog univerzi teta Banja Luka, listino o pobratenju obeh univerz. S tem se začenja trajno bratsko sodelovanje na vseh področjih izobraževanja odraslih za ustvarjanje srečnejše pri- hodnosti delovnih ljudi in občanov naših občin, to je Hrastnika, Trbovelj in Zagorja ter na drugi strani Banja Luke. SIMPOZIJI IN RAZSTAVE Izvršni svet SRS, Raziskovalna skupnost Slovenije in Gospodarska zbornica Šlovenije, bodo priredili od 2. do 10. februarja 1976 v Ljubljani, dve veliki ekološki prireditvi. Posvet o sekundarnih surovinah »odpadki — surovine 76« in mednarodna razstava »tehnika za okolje 76« bo na Gospodarskem razstavišču. Hkrati bo v Ljubljani organiziran tudi III. jugoslovanski simpozij o varstvu zraka pred onesnaževanjem in I. simpozij o racionalnem gospodarjenju s toploto. Prijave za udeležbo, predvsem na simpoziju na katerem bodo govorili tudi o uporabi sončne energije in energije vetra, sprejema poslovno združenje za energetiko v Ljubljani. KAKŠNE SO CENE TOPLOTE PRI CENTRALNEM OGREVANJU? Revija Naš dom je v svoji letošnji številki 11 objavila obširen prispevek o cenah toplote pri centralnem ogrevanju z različnimi gorivi. Prispevek so objavili na temelju predhodnih strokovnih ugotovitev in izdelanih analiz strokovnjakov, zaradi pogosto posplošenih trditev, kakšne vrste gorivo je drago in kakšno cenejše. Uporabniki ponavadi primerjamo cene plina z električno pa cene olja s premogom, itd. Stroški za gorivo so le del celokupnih stroškov ogrevanja. Izračunamo lahko še amortizacijo, medtem ko je ostale stroške težko izračunati. Pri izračunavanju cene toplote za centralno ogrevanje prostorov, je bilo treba upoštevati več faktorjev, to je predvsem porabo električne energije, plina, olja, premoga, dodatnih del pri spravilu in odvažanju, čiščenju, onesnaževanju okolja, itd. Izdelovalec analize se je zavoljo tega omejil na to, koliko stane 1.000 kcal toplote, koristno odvedene z vodo iz kotla, če kotel kurimo s premogom, oljem, plinom ali ga ogrevamo z elektriko. Številčne vrednosti in razmerja ne veljajo za posamezne peči, ker so tu izkoristki zelo različni. Cena 1.000 kcal toplote stane pri kurjenju s premogom (s kurilno vrednostjo našega premoga 4.000 kcal/kg) po cenah, ki so bile v veljavi junija v Ljubljani vključno z dostavo na dom, 22 par; cena toplote enake količine pri kurjenju z oljem znaša 36 par; cena toplote enake količine pridobljene z uporabo plina znaša 42 par in 1.000 kcal toplote, pridobljene z ogrevanjem z elektriko znaša 45 par. Kalkulacija je bila izdelana za Ljubljano! Sicer pa si vsak koristnik lahko izračuna ceno toplote glede na dejanske cene, veljavne v kraju bivanja. Iz navedenega sledi, da je cena toplote pri centralnem ogrevanju s premogom še vedno najcenejša. IZ DELA OBČINSKE SKUPŠČINE HRASTNIK Dne 30. septembra t.l. je potekalo zasedanje delegatov zbora krajevnih skupnosti občine Hrastnik. Sklicali so ga zaradi obravnavanja stališč odbora za družbenopolitični in komunalni sistem, zbora občinske skupščine SRS, aktualnih problemov nadaljnjega razvoja krajevnih skupnosti v SRS in predlogov stališč in zaključkov izvršnega sveta občine Hrastnik. Zbor delegatov krajevnih skupnosti je sprejel vrsto sklepov in stališč. Strinjali so se z zaključki izvršnega sveta občine Hrastnik, ki jih je sprejel v zvezi z dokumenti o nadaljnjem razvoju krajevnih skupnosti v Sloveniji. Zbor je smatral, da bi morali pri sprejemanju programov krajevnih skupnosti še aktivneje povezovati sodelovanje in odločanje delovnih ljudi in občanov, da bi bili le-ti dejanski odraz volje krajanov na določenem območju. Podprl je akcijo, da se v okviru republike izdela poenoten sistem financiranja krajevne skupnosti. Sprejel je vrsto stališč, ki se nanašajo na ljudsko obrambo in stanje obrambnih priprav. Zahteval je od vseh podpisnikov družbenega dogovora o financiranju krajevnih skupnosti (po stopnji 0,26 % od dohodka) v letu 1975, da svoje obveznosti takoj poravnajo. Med številnimi delovnimi organizacijami, ki niso poravnale svojih obveznosti je tudi TOZD Rudnik premoga Hrastnik. Sprejel je priporočilo občinskih konferenc SZDL, da pripravi in izpelje ustrezni program izobraževanja članov vseh delegacij v občini, da bi v vsebinskem pogledu dosegli boljše uspehe pri svojem delu. Sprejeli so stališče, da naj bi v naslednjem srednjeročnem obdobju usmerili delovanje krajevnih skupnosti od komunalnega k ostalim oblikam delovanja, to je pripravam na SLO, socialnemu skrbstvu in varstvu, itd. Delegati so na zboru sprejeli tudi vrsto odgovorov na stavljena vprašanja. ODSLEJ TUDI VARSTVO ZRAKA Dne 5. novembra 1975, je bila v Hrastniku prva seja iniciativnega odbora za ustanovitev samoupravne interesne skupnosti za varstvo zraka za področje občin Hrastnik, Laško, Trbov- lje in Zagorje. V tem odboru zastopata vsako občino po dva predstavnika. Odbor se je na tej seji konstituiral in izvolil za predsednika inž. Lada Vrtačnika iz STT. Pripravili so izhodišča za ustanovitev medobčinske samoupravne interesne skupnosti za varstvo zraka, za izdelavo samoupravnega akta o ustanovitvi skupnosti in predloga statuta. Samoupravne akte naj bi pripravili do konca t. L, tako da bi v januarju naslednjega leta sklicali ustanovno skupščino. Razpravljali so tudi o plačevanju prispevkov novi skupnosti in o tem, če je umestno, da še nadalje v Zasavju obstaja posebna skupnost za varstvo okolja in narave. REVIJA ZASAVSKIH PEVCEV V soboto 15. novembra je potekala od 17. ure dalje v delavskem domu v Zagorju, VIL revija zasavske pevske skupnosti. Na tej reviji je nastopilo skupno 16 zborov, vsak s po dvemi pesmimi. Za konec pa so nastopili še združeni mešani zbori in združeni moški zbori. Na reviji so nastopili: Moški pevski zbor Radeče pri Zidanem mostu; Moški pevski zbor iz Hotiča; Moški pevski zbor »Tone Okrogar«, Zagorje ob Savi; Moški pevski zbor zbor DPD Svoboda II Hrastnik; Moški pevski zbor Jag-njenica; Moški pevski zbor »Elektroporcelan« Izlake; Moški pevski zbor »Zvon«, Šmartno pri Litiji; Moški pevski zbor »Lipa«, Litija; Moški pevski zbor »Loški glas«, Loke-Kiso-vec; Moški pevski zbor »Zarja«, Trbovlje; Ženski pevski zbor »Jutranjka« iz Dola pri Hrastniku; Trboveljski oktet; Mešani pevski zbor Jevnica; Mešani pevski zbor DPD Svoboda II Trbovlje; Mešani pevski zbor »Slavček, Trbovlje; Mešani pevski zbor »France Prešeren«, Celje. USTANOVITEV RAČUNALNIŠKEGA CENTRA Dne 24. oktobra je potekal v sejni sobi skupnih služb ZPT, razgovor predstavnikov delovnih organizacij iz Zasavja, skupno s sekretarji komitejev občinskih konferenc ZK iz Hrastnika, Trbovelj in Zagorja, o poteku dosedanjih prizadevanj za ustanovitev računalniškega centra v Trbovljah, ki bi pokrival celotno Zasavje. Razgovor je vodil Samo Čermelj, dipl. inž., kot predsednik delovnega odbora, ki ima na skrbi izvedbo tehničnih predpriprav. Bil S0IH V Afriki (četrto nadaljevanje) Prebivala sva v hotelu INDEM-PANDANS (hotel Neodvisnost) in čakala na dokumente za prevoz opreme iz Mauravije do Nimbe. Pošta iz Jugoslavije pride z letalom družbe Saabena, vsak ponedeljek ali petek. Ob tem čakanju, ki ga je delno povzročil izreden administrativen birokratizem, delno pa pomanjkanje občutka za čas, sva s K. Vukovičem spoznavala mesto in delo administrativnega aparata. Conakry, glavno mesto republike Gvineje, leži ob Atlant- skem oceanu in ima nekaj čez 200.000 prebivalcev. Mesto šele v zadnjem času urbanistično urejajo. Kar je novih zgradb, so jih večinoma zgradili Kitajci. Edino modernejšo cesto, ki povezuje Conakry in mednarodno letališče, je zgradila Kuba in se imenuje »cesta Fiedel Castro«. Mesto je zelo umazano, brez urejene kanalizacije in večina fekalij ter ostalih umazanij in odplak teče naravnost na ceste. Očiščeno je verjetno le v času monsunskega deževja. Tipičnih lokalov ni in pivo se lah- ko dobi le v majhni gostilni na pomolu obale z imenom »Le pe-tit bateau«. Dobi se pivo Heine-ken v 3 del pločevinki, ki stane 18 Osylisov, kar znaša po uradnem tečaju 162,00 dinarjev. V hotelu pa je na razpolago le dvoje jedi in to riž z malo perutnine ali pa riž z govedino iz konzerv. Izbira jedi je nemogoča, ker imajo na razpolago le-te omenjene jedi. Na splošno je življenje v Conakryu zelo drago. Ker se je nama izredno mudilo in nama je bil vsak dan dragocen, sva sama začela iška- ti dokumente in to od glavne pošte do državne banke. Pri tem sva naletela na že omenjeni birokratizem in ugotovila, da tu nimajo občutka za čas. Vedno sva dobila odgovor, da je jutri še en dan in vprašanje, če se nama ne dopade življenje v Conakryu. Tam ni nič posebne- ga, če uslužbenci na glavni pošti ob 11. uri lepo in mirno spijo za delovnimi mizami brez, da bi se kdo sekiral. Nič posebnega tudi ni, če direktor v banki eno do dve uri išče dokumente potem pa vas pošlje na oddelek, kjer vam na kratko povedo, da dokumentov še ni. Tako sva celih sedem dni izgubila v čakanju, končno pa sva vse potrebne dokumente dobila 28. aprila 1975. Še isti dan ob 18,30 sva z letalom družbe Saabena odletela iz Conakrya za Monrovio. Tudi pri tem letu, sva doživela malo pustolovščino. V času pristajanja letala Boeing 707 na letališču v Abidjanu (Slonokoščena obala) je bil izredno hud vihar. Letalo je v zraku premetavalo kot škatlo vžigalic. Še sedaj se spominjam bledih obrazov in jokanja otrok v letalu. Tudi midva z Vukovičem se nisva bolje počutila, a to sva si povedala šele po uspelem pristanku na letališču. Ko smo stopili iz letala je tako močno deževalo, da se ne da opisati. No letalo je vzletelo še kar v redu. Na letališče Robersivil sva prispela ob 23. uri. Od tu pa sva se s taksijem peljala v Monrovio, glavno mesto republike Liberija, kamor sva prispela okrog 24. ure in dobila prenočišče v hotelu DUCOR. Rajko Medvešek (nadaljevanje prihodnjič) Maja 1975 sta naš sodelavec Rajko Medvešek in sodelavec TOZD RUDIS inž. Karel Vukovič, trasirala električni daljnovod za napajanje naselja rudnika železove rude Nimba — Gvineja v Afriki. Mirko Prašnikar - rudar in zborovodja Pred nedavnim smo člani delovne skupnosti in drugi občani gledali in poslušali na ljubljanski televiziji, moški pevski zbor Loški glas iz Kisovca oz. Lok — Zagorje. Poslušali smo in videli same znane obraze — naše znance in prijatelje, delovne tovariše, krajane in kulturnike. Bili smo navdušeni nad njihovim petjem, zbranostjo, disciplino in tovarištvom. Bili pa smo navdušeni še zaradi nečesa — zaradi zborovodje! Zbor vodi namreč že dolga leta zborovodja Mirko Prašnikar, član naše delovne skupno- sti — rudar, inštruktor v TOZD RŠC. Ker bi ga radi predstavili vsem bralcem našega glasila, smo se odločili, da mu stavimo nekaj vpraašnj, na katera je rad odgovoril. Srečno: »Splošno znano je, da iz Zagorja izvira kar precej znanih javnih in kulturnih delavcev pa tudi umetnikov z raznih področij. Med znane in uspešne kulturne delavce štejemo tudi vas in smo z vso upravičenostjo ponosni, ker ste hkrati tudi član naše delovne skupnosti. Povejte nam, od kdaj rudarite in od kdaj ste pevec?« Prašnikar: »Kot rudar-vozač sem začel delati leta 1947 v jami rudnika Zagorje. Tu sem opravljal razna jamska dela do leta 1963, ko sem bil po težji nesreči pri delu premeščen v RŠC kot inštruktor praktičnega pouka v jami. Član, oziroma pevec pevskega zbora LOŠKI GLAS, sem postal leta 1956. Aktivno sem pel do leta 1957. V tem letu je zbor praznoval 30. obletnico obstoja. Med mnogimi zborovodji je v tem času zbor vodil Drago Korošec, brat opernega pevca Ladka Korošca. Ker je bil Drago Korošec kot učitelj službeno premeščen v Ljubljano, me je določil, da za njim prevzamem vodstvo zbora. Pripomniti moram, da ta odločitev ni bila enostavna, saj sem obvladal takrat le igranje harmonija, note pa sem le delno poznal. Teorije petja in dirigiranja nisem poznal.« Srečno: »Sprva ste sodelovali v Loškem glasu kot pevec, sedaj pa že vrsto let vodite ta zbor kot njegov zborovodja. Kakšen je ta zbor, od kdaj deluje, koliko pevcev šteje in koliko pevcev je šlo skozi njegove vrste v preteklih desetletjih?« Prašnikar: »Zbor sestavljajo delavci — rudarji in nekaj drugih delavcev iz neposredne proizvodnje. Deluje od leta 1927 dalje neprekinjeno, razen med okupacijo, ko so se pevci odločili za kulturni molk. Prva žrtev okupatorja je bil pevec Karlo Regancin, ki je bil ustreljen v avgustu 1941. leta. Zbor je bil vedno delavsko usmerjen, saj je vseskozi prepeval delavske in narodne pesmi. Danes šteje 34 pevcev, koliko pa je šlo pevcev v 50-letnem delovanju skozi zborovske vrste pa je težko reči, vendar lahko trdimo, da precej čez 100.« Mirko Prašnikar — rudar in zborovodja Srečno: »Poklic rudarja je bil še vedno težak in nevaren. Težko pa je voditi tudi nek pevski zbor. Kako osebno usklajujete ti dve težki bremeni?« Prašnikar: »Vprašanje je nekoliko zapleteno, vendar če je človek voljan nekaj ustvarjati, potem ni ničesar pretežko. Zavedam se svojih poklicnih dolžnosti do družbe in bodočih mladih rudarjev, čeprav le-ta ni tako lahka. Ker pa se ubadam z vzgojo mladih v jami in starejših v zboru, potem izkušnje, pridobljene pri enih, s pridom prenašam na druge. Jasno je, da poleg dela v jami, obveznosti, ki jih imam doma do družine in pa do pred kratkim, vodenja dveh pevskih zborov, ni lahka naloga in majhna odgovornost. Seveda pa je v vseh teh primerih trpel dom in družina, vendar nikdar toliko, da bi se le-ta porušil in razpadel.« Srečno: »Vam poklic in petje grenita ali sladita življenje?« Prašnikar: Če sem iskren, potem moram priznati, gledano s strokovne plati, da do konca šilita ali nastopa zbora ni užitka zaradi velike treme in odgovornosti. Ko je delo v jami končano sem vesel, da je šlo vse po sreči, v dvorani pa že spontan aplavz in zadovoljstvo poslušalcev omogoča, da pozabljam na vse vložene napore, trud pa tudi kakšno pikro. Res je užitek, ko ugotavljaš, da je publika zadovoljna, seveda pa je veselja na pretek tudi med pevci. Ta drugi del je še posebno lep, ko vidiš nasmejane obraze okrog sebe, to pa se izraža v humorju in dovtipih. Niti enkrat še nisem pomislil, da bi Loški glas sploh lahko kdaj zapustil. V tem duhu se obnašajo tudi pevci do mene in tako si delamo življenje lepše drug drugemu.« Srečno: »Gotovo si želite, da bi zbor dosegel še boljše rezultate in da bi njegove vrste še razširili. So na tej poti kake ovire in kako bi jih odstranili, da bi dosegli želj eni cilj?« Prašnikar: »Res je, da si želim napredka zboru pa tudi sam bi si želel nadaljnje glasbene izobrazbe, če bi bil mlajši. Jasno je tudi, da si želim, da bi bil zbor številnejši, saj večje število pevcev tudi glasovno povsem drugače vpliva na poslušalce. Res škoda, da mladi ne ljubijo bolj zborovskega petja, saj se prav v takšnem sestavu glasovno oblikujejo. Ne smem pa biti preveč kritičen za naš zbor, saj ga kar uspešno pomlajujemo in ni bojazni za njegov nadaljnji obstoj. Pogrešamo pa delovno inteligenco, ki se menda sramuje sodelovati, vendar moram reči, da bi bili med nami prisrčno sprejeti. Če lahko rečem, da so to najbolj očitne ovire, potem lahko trdim, da bodo tudi te v kratkem odstranjene, saj so si s pevci zadali nalogo in šli skupno v akcijo »50 LET ZBORA — 50 PEVCEV«. Ta bo končana v letu 1977, ko bo zbor slavil 50-letnico svojega obstoja. Srečno: »Toplo se vam zahvaljujemo za odgovore. V imenu vseh bralcev in članov delovne skupnosti našega kombinata, želim vam in vsem sedanjim ter bodočim pevcem Loškega glasu srečno roko, dober posluh, čist glas, trdo voljo in nazadnje, da bi nas vse še dolgo, dolgo razveseljevali in oplajali z lepo slovensko pesmijo«. T. S. POPRAVEK V številki 10/75 našega glasila — oktober 1975, se nam je vrinila na strani 20, v 3 stolpcu neljuba pomota. Začetek četrtega odstavka v tretjem stolpcu se pravilno glasi: »V Zagorju so pričeli z odkopavanjem premoga na mestu sedanjega obrata Kisovec v letu 1755 ... (in ne leta 1955). Na novo sta zaživela! Čeprav nimam veliko prostega časa, saj me poleg službe čaka še delo v domačem gospodinjstvu, pa prav rada redno preberem vaše glasilo SREČNO. Ugotavljam, da so pisci v glasilu prizadevni in bralcem zelo kakovostno in neposredno prikazujejo stanje dejavnosti v podjetju in tudi načrte za bodoči razvoj. Prav zanimiva se mi zdi rubrika »v nekaj vrstah«, nisem pa še opazila, da bi" se kdaj oglasil kdo iz Kluba zdravljenih alkoholikov. Alkoholizem je prav gotovo za širšo družbeno skupnost velik problem. Ta problem pa še bolj občutijo delovne organizacije, saj se ta običajno ne neha samo z neopravičenimi izostanki z dela, z izpadom proizvodnje, z nastajanjem gospodarske škode, ampak se to odraža tudi v zaostrovanju medsebojnih odnosov. Še in še bi lahko naštevala. Zato mislim, da bi morali biti ukrepi proti pitju alkohola na delovnem mestu ostrejši in neizprosnejši. Vsem tistim pa, ki so zabredli v nekontrolirano pitje alkohola pa je treba pomagati in najti način, kako jih prepričati, da bi se prostovoljno odločili za zdravljenje. Vemo, da je zdravljenje tega zla dolgotrajno in je pomoč delovne organizacije in svojcev zdravljenca nujno potrebna. Ta pomoč pa ni potrebna samo med zdravljenjem ampak tudi po končanem kliničnem zdravljenju. Gre za to, da se zdravljenec čimpreje rehabilitira in vključi v normalno življenje in delo. Res je treba vložiti v to dolgotrajno zdravljenje veliko truda in naporov in to kot žena zdravljenega alkoholika še kako dobro vem. Vendar pa te preveva prijeten občutek zadovoljstva, da si nekomu pomagal, ko srečaš bivšega alkoholika spet urejenega moža, člana širše družbene skupnosti in kolektiva. Mnenja sem, da so ljudje vse premalo seznanjeni z zdravljenjem alkoholizma. To sem že sama prepogosto občutila v času zdravljenja, ki traja že eno leto. Prizadeti zelo dobro vemo, kako hud problem je alkoholizem tudi za družino. Cesto govorimo o moževem alkoholizmu, o moževih problemih, vendar so tu zelo prizadete žene, matere in otroci. To se odraža Kadrovske vesti V času od 1. oktobra do 31. oktobra 1975, ima kadrovski sektor ZPT evidentirane naslednje kadrovske spremembe: TOZD RUDNIK PREMOGA HRASTNIK Sprejeti: Kupec Stanko — kopač, Skubic Frida — administrator, Klad- nik Rudolf — vozač, Ibrič Nu-rija — kop. pomočnik, Kranjc Branko — vozač, Medved Adam — vozač, Zupanc Adolf — vozač. Odšli: Čestič Ivan, vozač — sporazumna prekinitev; Mars Jože, vozač — samovoljna prekinitev; Dreu Ana, zun. delavka — v tem, da je žena poleg rednega dela v podjetju, doma v gospodinjstvu še dodatno obremenjena z večno skrbjo za moža alkoholika. Saj mora tudi sama osebno sodelovati, najprej pri začetkih zdravljenja in potem še pri nadaljnjem zdravljenju, pri terapiji na kliniki. Zato žene, ki so zaposlene rabijo na delovnem mestu, v svoji delovni organizaciji veliko razumevanja, da se jim omogoči sodelovanje pri dolgotrajnem moževem zdravljenju. Naj ob koncu napišem še to, da premalo zdravimo alkoholizem, saj je še ogromno družin, ki so nesrečne, ker v njih prikrito ali odkrito gospodari alkohol. Mnogi ne vedo, kako je lepo življenje ob treznem možu in očku. Letos je tudi mednarodno leto žena, zato predlagam, da bi se delovne organizacije spomnile vseh žena zdravljenih alkoholikov na ta način, da bi jim omogočile nemoteno sodelovanje v procesu zdravljenja njihovih mož, kakor tudi v klubih zdravljenih alkoholikov. prizadeta žena sporazumna prekinitev; Rotar Ciril II, elektrikar — sporazumna prekinitev; Potrata Ernest, vozač — v šolo; Frangeš Alojz, kopač —• umrl; Bijelič Mujo, kop. pomočnik — samovoljna prekinitev; Gajič Amir, vozač —■ samovoljna prekinitev; Ve-zovišek Milenko, elektrikar — samovoljna prekinitev; Nadža-kovič Refik, vozač — samovolj- na prekinitev; Mlakar Božidar II, zunanji delavec — izključen; Cepin Alojz, vozač — samovoljna prekinitev. TOZD RUDNIK PREMOGA TRBOVLJE Sprejeti: Rozman Miroslava — administratorka, Jerše Ivan — kopač, Sevo Milan — kopač, Kmetič Dušan — vozač. Odšli: Jagodič Božidar, vozač — (ek. tehnik) konec p.; Trivunovič Slavko, kopač — samovoljna prekinitev; Husič Ismed, vozač — samovoljna prekinitev; Seki-li Danijel, vozač — upokojen; Stankovič Milan, kopač — sporazumna prekinitev. TOZD RUDNIK PREMOGA ZAGORJE Sprejeti: Podlesnik Igor — spenj. voz., Jakupovič Zahid — vozač, Gorenc Alojz — vozač, Drljič Ja-šar — vozač, Pepelnak Mira — administrator. Odšli: Majdič Pavle, rud. nad. — upokojen; Knap Leon, ključavničar — sporazumna prekinitev; Martinčič Stanislav, kopač — upokojen; Razboršek Anton, kop. pomočnik — umrl; Bebar Silvester, zunanji delavec — samovoljna prekinitev; Vukmano-vič Giorgij, vozač — samovoljna prekinitev; Hauptman Jože, vozač — samovoljna prekinitev; Kokole Ludvik, kopač — upokojen. TOZD RUDARSKA GRADB. DEJAVNOST Sprejeti: Lemezovič Kahrija — vozač, Mujezinovič Hasan — kop. pomočnik, Žaubi Ivan — kopač, Smajlovič Esad — vozač, Ilič Aleksander — kopač, Golubovič Vladimir — kopač. Odšli: Cvetkovič Iztok, vozač — sporazumna prekinitev; Arnauto-vič Galib, vozač — sporazumna prekinitev; Radivojevič Momči-lo, kopač — sporazumna prekinitev; Mahnič Stevo, kop. pomočnik — sporazumna prekinitev; Muminovič Razim, vozač — k vojakom. TOZD SEPARACIJA PREMOGA TRBOVLJE Sprejeti: Vidrih Zdravko — separacijski delavec. TOZD ELEKTROSTROJNE DELAVNICE Sprejeti: Vukovič Drago — strugar, Leskovšek Boris — elektrikar. TOZD RUDARSKI ŠOLSKI CENTER Sprejeti: Podmenik Štefan — kopač. SKUPNE SLUŽBE Sprejeti: Fink Alojz — lesni delovodja; Resman Greta — snažilka. Odšli: Bantan Bruno, dipl. inž. el. — upokojen; Macolič Ljubica, pom. del. v poč. domu na Rabu — konec sezone; Maričevič Zorka, pom. del. v počitniškem domu na Rabu — konec sezone; Jerkič Šime, točaj v poč. domu na Rabu — konec sezone; Miš Vladimir, šankist v poč. domu na Rabu — konec sezone; Stokalo Josip, težak v poč. domu na Rabu — konec sezone. Ljuba Poznič Zahvala Ob nenadni, boleči izgubi nenadomestljivega moža in očeta ALOJZA FRANGEŠA se prisrčno zahvaljujem za darovano cvetje in vence, rudarski godbi Hrastnik in pevcem, govornikoma Alojzu Pavčniku, dipl. inž. rud. in Ervinu Altu ter vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Še posebna zahvala članom kolektiva obrata Dol za finančno pomoč. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi veliko prezgodnji zadnji poti. Žalujoča žena Milka, sinova Bojan in Ivan in mama Helena. OBVESTILO Zdravstveni dom Zasavje Trbovlje, je odprl na predlog zveze združenj borcev NOB, dve ambulanti za borce NOB. Splošna ambulanta na Ulici ■ 1. junija, Trbovlje, je odprta vsak ponedeljek od 14,30 dalje (dr. Hinko Drnovšek). Zobozdravstvena ambulanta pa je odprta: — vsako sredo od 7. do 13. ure, v zobni ambulanti STT; — vsako sredo od 13,30 do 19,30 v zobni ambulanti v bivši »izolirnici« na Gimnazijski cesti (dr. Baš). Člane naše delovne skupnosti —■ borce NOB seznanjamo s tem obvestilom zato, da bi se v primeru potrebe posluževali zdravstvenih uslug v teh ambulantah. Dobili smo nov znak delovne organizacije V številki 9-75 našega glasila Srečno, smo na zadnji strani seznanili vse člane delovne skupnosti z rezultati natečaja o izbiri najboljšega predloga oziroma osnutka za nov znak delovne organizacije. Prvo nagrado je prejel avtor Janez Bizjak, dipl. arh. iz Trbovelj. Danes pa seznanjamo vse člane delovne skupnosti z obliko in vsebino novega znaka REK Zasavje. Nov znak delovne organizacije Rudarsko elektroenergetskega kombinata Zasavje. Dne 9. julija 1975 je bila v festivalni dvorani v Ljubljani svečana zaprisega sodnikov sodišča združenega dela v Ljubljani. To sodišče obsega tudi občine Hrastnik, Trbovlje in Zagorje. Sodniki sodišča združenega dela v Ljubljani, brez lastnosti Avtor je novo oblikovani znak REK Zasavje utemeljil takole: »Stilizirano obliko začetne črke »R« (REK) sestavljajo štirje pasovi, katerih gibanje je usmerjeno k skupni stični točki, ki pomeni preliv — prehod ene oblike energije v drugo. Ker ta združitev in preliv predstavljata dejavnost rudarstva, imajo pasovi simbolno barvo rudarstva: zeleno in črno. Poudarjena je tudi smer simbolnih pasov; njihov izvor je točno določen: spodaj in ob strani; odtod namreč prihaja tudi premog. Energija, ki jo znak simbolizira, izhaja iz zemlje.« Nov znak smo prvikrat javno uporabili na proslavi ob 25-let-nici samoupravljanja in 30-let-nici osvoboditve, dne 28. septembra 1975 v delavskem domu. Uporabljali ga bomo v raznih oblikah na poslovnem papirju, tiskovinah, štampiljkah, kuvertah, napisnih tablah, na avtomobilih in drugod. Lahko ga bomo uporabljali enobarvno, pa tudi dvobarvno, zeleno in črno. delavca v združenem delu pri sodišču so naslednji občani iz našega območja: — Iz Hrastnika: Drago Mili-novič, direktor Tovarne kemičnih izdelkov Hrastnik, Franc Šergan, medobčinski javni pravobranilec, Matija Trotovšek, načelnik oddelka za davčno upravo pri občini Hrastnik; —• Iz Trbovelj: Ivan Maleš, sekretar skupščine občine Trbovlje, Franc Nučič, predsednik občinskega sodišča Trbovlje, Ivo Trentelj, TIKA Trbovlje; —• Iz Zagorja: Aleš Maček, občinski javni tožilec v Trbovljah, Mili Regancin, sodnik za prekrške pri občini Zagorje, Franc Tomažič, tovarna plino-betona Kisovec v izgradnji. Sodišča združenega dela so v Sloveniji organizirana po določbah zakona o sodiščih združenega dela (Uradni list SRS 38/74) v naslednjih mestih: Brežice, Celje, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Postojna. Sedež republiškega sodišča pa je v Ljubljani. Priprave na študij na višji tehniški rudarski šoli Koordinacijski odbor, ki ga sestavljajo predstavniki FNT Ljubljana, TOZD Montanisti-ka, REK Velenje in Rudarski šoski center Velenje in katerega vodi predsednik Slavko Janežič, dipl. inž. rud., je koncem oktobra seznanil vse rudnike in druge delovne organizacije, ki se bavijo z eksploatacijo mineralnih surovin, da pripravlja ta odbor ustanovitev višje tehniške rudarske šole. Šolanje na višji tehniški rudarski šoli bi organizirali zavoljo tega, da bi lahko pokrili kadrovski primanjkljaj na tem področju. Že v letu 1974 bi slovenski rudniki potrebovali 91 rudarskih inženirjev, da bi lahko pokrili trenutne kadrovske potrebe. Diplomanti te šole bi se Pregled sodnikov sodišča združenega dela Nagradna križanka lahko zaposlili neposredno na odgovornih delovnih mestih v proizvodnem procesu, najsposobnejši pa bi nadaljevali študij na fakulteti. Koordinacijski odbor se je že večkrat sestal. Sklenil je seznaniti rudarsko dejavnost o tem, da bo višja tehniška rudarska šola delovala v sestavu FNT Ljubljana — TOZD Mon-tanistika, in sicer kot dislocirana enota fakultete v kraju, ki ga bodo določili uporabniki. Študij bi bil redni, šola pa naj bi omogočila tudi izobraževanje ob delu. V višjo tehniško rudarsko šolo naj bi se vpisovali predvsem kandidati s končano tehniško rudarsko šolo ali nad-zorniško rudarsko šolo in z ustrezno prakso in po opravljenem preizkusnem izpitu. Podrobnejše predloge za vpisne pogoje, za učni načrt in prestopne pogoje bo pripravila posebna komisija, ki jo je koordinacijski odbor že imenovali. Študij naj bi pričeli že v marcu 1976. Zaenkrat je to le informacija o pripravah za ustanovitev te šole. Kaj konkretnejšega trenutno ne moremo objaviti. NAGRADNA KRIŽANKA OB 29. NOVEMBRU Med reševalci s pravilnimi rešitvami nagradne križanke, objavljene ob dnevu republike — 29. novembru, bomo z žrebom razdelili tri knjižne nagrade. Izrezek iz časopisa z opisom rešitve pošljite na naslov: Uredništvo glasila Srečno, Zasavski premogovniki Trbovlje, 61420 Trbovlje, Trg revolucije 12. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele v uredništvo do 7. decembra 1975. Humor in anekdote Trije fantje so potiskali štedilnik po cesti gor in dol. Miličnik jih je nekaj časa gledal, potem pa jim dejal: »Fantje, kaj pa ga biksate s tem štedilnikom tu na cesti?« »Užgati noče, pa ga rinemo!« »Človek božji, kakšen pa si? Obraz imaš razpraskan, pod očmi si ves podplut, pa še šepaš povrhu. Daj, da te peljem do-, mov!« »Kaj si čisto neumen, od tam pravkar prihajam!« Lepa mlada pacienka je prišla k doktorju na pregled. »Slecite se tam za steno!« je dejal doktor in čez nekaj časa vprašal: »No, ste se slekli?« »Jaz sem se, pa vi?« Filmski obiskovalec se je obrnil k svojemu sosedu in dejal: »Tale film gledam danes že petič, ampak glavni igralec še ni nikoli tako dobro igral kot nocoj!« Starejši miličnik je ustavil šoferja. »Vaše papirje prosim!« Voznik mu jih je dal, miličnik pa: »Vi morate z menoj na postajo milice«. »Zakaj le?« se brani voznik, »saj so papirji vendar v redu«!. »Čisto lahko, ampak brez očal jaz ne vidim brati«. Poročen mož z ženo v avtomobilu, je peljal že menda desetkrat okrog stanovanjskega bloka in iskal »luknjo«, kjer bi parkiral. Zaman, vse polno avtomobilov. Pa se razjezi žena in reče: »Poglej, vsi so našli parkirni prostor, le ti butec ga ne moreš!« Bilo je pred zadnjo vojno. Na »ajnzer«, sedaj rudnik Trbovlje je prišla starejša kmečka ženska z velikim košem češenj. Pred kopalnico je zagledala Peta verja. »Boste kupili kaj češenj?« je ponudila ženska. »Jaz ne,« je dejal Petaver, »pojdite notri,« in je pokazal na kopalniška vrata, »tam jih je še veliko in bodo gotovo kaj kupili.« Ženska se je z velikim košem komaj zrinila v kopalnico. Toda obrnila se je kot strela in jo vrešče ocvrla mimo krohotajočega Petaver j a. Petje spi v jami na premogu. Paznik: »Petje, vi se pa bojite dela!« Petje: »To pa že ne, jaz samo spim na premogu!« Paznik: »Pa vam ni nerodno spati na premogu?« Petje: »Je, vendar bi premog, če ne bi bil tako drag, kupil in spal na njem kar doma!« Petje je bil na sodišču zaslišan. Sodnik: »Kaj ste po poklicu?« Petje: »Umetnik, gospod sodnik!« Sodnik: »Kakšen umetnik?« Petje: »Marelmohar!« Sodnik: »Pa to vendar ni nobena umetnost!« Petje: »Gospod sodnik, pa mi vi popravite to marelo, če jo znate!« Glasilo SREČNO izdajajo Zasavski premogovniki Trbovlje — 61420 Trbovlje, Trg revolucije 12; izhaja mesečno. Glasilo ureja uredniški odbor: Hinko Jazbec, Emil Kohne, dipl. inž. rud., Tine Lenarčič, Metod Malovrh, Janez Oberžan, Anton Pikš, Anton Šum, Miro Šuštar. Odgovorni urednik: Emil Kohne, dipl. inž. rud. Tehnični urednik: Tine Lenarčič. Naklada 3.200 izvodov. Za člane delovne skupnosti ZPT je časopis brezplačen. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk TIKA Trbovlje. Milan Kovač