Koristen svet
Eno pesem letos naj zakrožim         Pa kdo reče: »Naj velja, kar hoče,
še vam, Ijubi moji znanci mladi!      pesnik slaven moram jaz postati:
Toda kakšno tnisel naj izprožim—      saj učen setn, srce mi je vroče,
togo ali smeh, kaj bl bolj radi?      roka pa mi čedno zna pisati!
Kdor je pravi pesnik, ta nikoli        Ali kaj bi pel, da v večji slavi
k petja se ne slli, ne prevdarja,       v svet ime bo moje poletelo ?
pel kako Ijudem bi bolj po volji:      To vprašanje naj mi v modri glavi
v petju nepozna on gospodarja!      dozori še, potlej pa na delof"
Pravi pesnik čaka, da srce mu        Kdor tako modruje in po sili
čut napolni, ki za harmonije           pesmi kuje, trga in obnavlja,
pesmi je sposoben, nevede mu          tak sirotek res se meni stnili,
čut le-ta sam v pesem se izlije.      ker sispraznimdelomčaszapravlja!
Kadar tak trenutek ga objame,        Čas je drag, le za koristno delo
pravi pesnik več ne premišljuje,       naj zatorej vsakdo ga porabi,
temveč le pero brž v roko vzame,       da ne bo za njim mu krvavelo
piše pa, kar srce narekuje.               srce, ko ga smrt s sveta povabi!
Fr. Rojec   .