Prizadeta območja v občini Markovci si je po novembrskih poplavah ogledal minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič.
Po poplavah je pomoč prišla iz vse Slovenije, izkazale so se humanitarne organizacije in tudi posamezniki.
V Markovcih to jesen zaznamovali velik jubilej - 140. obletnico posvetitve današnje podobe župnijske cerkve.
ISSN 1580-3554	Glasilo občine Markovci	Leto 13, številka 5, december 2012
Vaška kapela v Markovcih
Od oktobra do decembra štiri seje
Na 12. redni seji, ki je bila 11. oktobra, so svetniki imenovali elektorja za volitve člana državnega sveta Marjana Megli-ča in podali predlog za člana Državnega sveta - predstavnika lokalnih interesov iz občine Markovci, Romana Vnuka. Sprejeli so Odlok o porabi koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo na območju občine Markovci ter Pravilnik o plačah in nagradah občinskih funkcionarjev in članov delovnih teles. Sprejeli so še Pravilnik o sofinanciranju programov kulturnih dejavnosti v občini Markovci in Sklep o subvenciji cene vrtca. V skladu z navedenim sklepom bodo lahko starši, ki imajo večje stanovanjske kredite, uveljavljali nižjo ceno vrtca. Potrdili so tudi investicijski program za večnamenski center Sobetinci, ki naj bi ga s pomočjo evropskih sredstev gradili v letu 2013. Sklenili so, da bo občina gradila Center za med-generacijsko druženje Stojnci z lastnimi sredstvi in da se v letu 2013 zagotovi vsaj del sredstev za gradnjo kolesarske poti v Bukovcih. Sprejeli so tudi sklep o prizna-
nju odškodnine na račun neuporabnega dela parcele v obrtni coni Novi Jork (varovalni pas gozda). Svetniki so dopolnili še Letni načrt pridobivanja nepremičnega premoženja v letu 2012 in odločili o prodaji in nakupu nepremičnin ob cesti v Prvencih ter o plačilu odškodnin zaradi izravnave meje ob že navedeni cesti. V imenu občine so se odpovedali predkupni pravici na parcelah v obrtni coni Novi Jork in sprejeli sklep o brezplačni pridobitvi ceste ob jezeru v k.o. Markovci in Zabovci od Dravskih elektrarn Maribor. Na 10. izredni seji dne 30. oktobra 2012 so svetniki sprejeli investicijsko dokumentacijo (DIIP in IP) za projekt energetske sanacije osnovne šole, saj je Občina projekt prijavila na razpis za energetsko sanacijo stavb, ki ga je razpisalo Ministrstvo za infrastrukturo in prostor. Sprejeli so še sklep o nakupu nepremičnine v Markovcih (del poti ob stanovanjskem bloku) ter sklep o ustanovitvi služnosti na novo pridobljeni poti ob jezeru za potrebe novogradnje v Zabovcih in za potrebe vzdrževanja
obrežja drenažnega potoka in brežine jezera za HE Formin. Na znanje je bilo vzeto tudi poročilo o javni razgrnitvi izdaje oko-ljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave za predelavo živalskih odpadkov v Sobetincih z obvezo, da Občina poda pripombe na razgrnjeno gradivo oziroma zahtevo zoper izdajo navedenega dovoljenja, kar je tudi storila. Na 11. izredni seji dne 13. novembra 2012 je bilo s strani župana in poveljnika civilne zaščite svetnikom podano poročilo o aktivnostih ob novembrskih poplavah. Svetniki z županom na čelu so se tudi zavezali darovati sredstva za pomoč prizadetim tako iz svojega računa, kot iz proračuna občine.
V sredo, 19. decembra, se je markovski občinski svet sestal na 13. redni seji. Župan je v obravnavo predlagal 12 točk dnevnega reda. Ker je seja potekala po zaključku redakcije, bomo o njej obširneje poročali v naslednji številki Lista iz Markovcev.
MBK
Medgeneracijsko srečanje v domu Muretinci
V soboto, 1. decembra, je podmladek RK iz Osnovne šole Markovci skupaj s člani OORK in župnijsko Karitas organiziral obisk v domu starejših v Muretincih.
Najprej je potekala sv. maša, ki jo je daroval završki gospod župnik, nato pa je sledil kratek in pester kulturni program, ki so ga pripravili učenci. Zaplesali so mladi folkloristi, predstavili so se recitatorji in glasbeniki, zapele so ljudske pevke sekcije FD Markovci. Članice OORK in župnijske Karitas so spekle pecivo, ravno tako pa tudi člani podmladka. Druženje smo nadaljevali v prijetnem klepetu ob prigrizku, starejšim stanovalcem pa smo tako popestrili sobotni, praznično obarvan dopoldan. Z otroki smo obiskali tudi tiste ljudi, ki se niso mogli udeležiti srečanja, ker jim bolezen to onemogoča. Bili so zelo veseli našega obiska. Zaželeli so si, da jih v naslednjem letu večkrat obiščemo.
In kako smo prišli do izvedbe tega srečanja? V oktobru je upravni odbor OORK sprejel sklep, da v osnovni šoli aktivno pričnemo z delovanjem podmladka RK. Tako se je predsednica OORK obvezala, da bo kot zunanja članica enkrat mesečno pomagala mentorju RK pri srečanjih s podmladkom in dogovarjanju skupnih aktivnosti. Tako so v oktobru izvedli projekt Drobtinice, v novembru so se sestali celo dvakrat in že izvolili predsednika ter podpredsednika, z vodstvom doma starejših pa so se dogovorili za medgeneracij-ska srečanja. Otroci bodo stanovalce doma upokojencev obiskovali enkrat mesečno in se srečevali s tistimi, ki to želijo. Namen tega sodelovanja je otrokom približati delo prostovoljstva, ki ga odlikujejo spoštovanje do bližnjega in starejših, iskrenost in poštenost in sprejemanje drugačnosti. Pomembno je tudi, da se ne norčujejo iz svojih vrstnikov, če le-ti nimajo npr. oblačil dobre blagovne znamke ali karkoli drugega. Otroke je torej treba osveščati, da razumejo svoje starše, če jim ne morejo kupiti tistega, kar si želijo, ker preprosto zaradi finančnih stisk tega ne zmorejo. O tem se bomo z otroci pogosteje pogovarjali, saj bodo nato lažje sprejemali dejstvo, da ne morejo dobiti vsega na pladnju.
Marija Prelog
i, (¿¡T (7 MARKO VC II V
Z županom ob koncu leta 2012
V sredo, 19. decembra, je potekala 13. redna seja občinskega sveta. Med najpomembnejšimi točkami dnevnega reda je bilo potrjevanje proračuna za leto 2013. Ker smo redakcijo za izdajo tokratne številke Lista iz Markovcev zaključili v ponedeljek dopoldan, bomo o poteku seje in odločitvah poročali v naslednji številki.
Pred sejo smo župana Milana Gabrov-ca zaprosili za pojasnila o proračunu za prihodnje leto. Kot je povedal, se predvideva 4,7 milijona evrov prihodkov, dober milijon evrov pa se iz letošnjega prenaša v prihodnje leto. Skupaj na prihodkovni strani bo tako proračun težak 5,8 milijona evrov. Toliko je predvidenih tudi odhodkov, saj je proračun uravnotežen. Pri pripravi proračuna je bil upoštevan izpad prihodkov s strani Dravskih elektrarn Maribor, saj HE Formin ne deluje, to pa pomeni, da bo Občina prejela za približno pol milijona evrov manj sredstev. »Ko smo z občinsko upravo sestavljali proračun, sem na delovni sestanek sklical predstavnike svetniških skupin. Predstavil in predal sem jim gradivo. Dogovorili smo se, da
na pripravljeno gradivo podajo še svoje predloge in pripombe. To so tudi storili in v približno 90 odstotkih sem podane predloge pri nadaljnjem načrtovanju proračuna tudi upošteval. Nekaj dni za tem sem s strani dveh svetnikov, Marjana Megliča in Ivana Svržnjaka, prejel še en predlog, pravzaprav v celoti predelan proračun s pripisom, da ta predlog podpira šest svetnikov, torej večina v občinskem svetu. Pri tem predlogu se mi zdi problematično predvsem to, da se posega v nekatere postavke, ki se jih ne da spreminjati ali pa v postavke, ki bodo sofinancirane s strani države ali Evrope.«
Med najpomembnejšimi naložbami, ki jih župan Gabrovec predvideva v prihodnjem letu, so pričetek gradnje večnamenskega centra Sobetinci, ureditev mansarde v občini z dograditvijo dvigala, zaključek gradnje vrtca Markovci in modernizacija cestnega odseka v Bukovcih (odsek Hujkarji). Nadaljevala naj bi se tudi gradnja kanalizacijskega sistema - iz kohezijskih sredstev v Bukovcih in Stojncih, vendar glede sofinanciranja zaenkrat ni še nič znanega, čeprav je bila vloga na Ministrstvo za
URADNE OBJAVE
i.
ODLOK o porabi koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo na območju občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 33/2012 z dne 26. 10. 2012).
PRAVILNIK o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov (Uradno glasilo slovenskih občin št. 33/2012 z dne 26. 10. 2012). PRAVILNIK o sofinanciranju programov kulturnih dejavnosti v občini Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 33/2012 z dne 26. 10. 2012). Sklep o subvenciji cene vrtca (Uradno glasilo slovenskih občin št. 34/2012 z dne 5. 11. 2012).
Vse sprejete akte si lahko ogledate na spletni strani www.markovci.si, povezava s klikom na Lex Localis.
2.
3.
4.
kmetijstvo in okolje poslana že pred nekaj meseci. V proračunu 2013 je predviden tudi nakup zemljišča za novo lokacijo Športnega parka Stojnci. Ta bi bila ob gasilskem domu, po besedah župana Gabrovca pa gre za projekt, ki se bo izvajal v več letih. Leto 2012 je pri koncu. Župan Milan Ga-brovec ga ocenjuje z besedami: »Menim, da je leto, ki je za nami, bilo izredno uspešno. Bilo je začetih in zaključenih kar nekaj investicij. Ob občinskem prazniku smo namenu slovesno predali novozgrajeno kanalizacijo na območju severovzhodnega dela občine ter obnovljeno cesto s potjo za kolesarje in pešce skozi naselje Sobetinci. Pričeli smo z gradnjo vrtca, ki bi morala biti zaključena v prvih mesecih prihodnjega leta. V središču Markovcev je zaživel nov poslovno-stanovanjski objekt, ki ga je zgradil zasebni investitor, občina pa je v poslopju kupila eno stanovanje za namen neprofitne oddaje. Sofinancirali smo tudi rekonstrukcijo mostu čez kanal HE Formin med Bukovci in Novim Jorkom ter modernizirali lokalno cesto Novi Jork-Sobetinci, ob kateri
Župan Milan Gabrovec
smo prav tako uredili pot za kolesarje in pešce. Ob vseh uspešno izvedenih naložbah pa ne morem biti zadovoljen z delovanjem občinskega sveta. Želel bi si več konsenza in da bi naše seje bile bolj konstruktivne,« je pogovor za decembrsko izdajo Lista iz Markovcev sklenil župan Milan Gabrovec in vsem občanom zaželel lepe in prijetne decembrske praznike.
Mojca Zemljarič
Marjan Meglič o tem, da sta z Ivanom Svržnjakom pripravila svoj predlog proračuna, pojasnjuje: »Drži, da smo se predstavniki svetniških skupin v času priprave proračuna sestali z županom in da smo lahko na proračun podali svoje pripombe. To smo tudi storili, vendar je župan upošteval samo 10 odstotkov naših predlogov. Drži tudi, da smo naknadno na Občino še enkrat predložili predloge, ki bi naj bili upoštevani pri proračunu. Pod ta dokument sva res podpisana midva s svetnikom Svržnjakom, vendar ta predlog formalno podpira šest, neformalno pa celo sedem svetnikov. Pri postavkah, kjer so nam razložili, da jih ni moč spreminjati, smo potem predloge umaknili ali jih spremenili.«	MZ
EiEhtramEhaniha RTV servis Ljuba Juric s.p. Borovci 56/b 2281 Markovci Tel: 02 755 49 61 GSM; 041 631 571 ljubo.juric@siol.net	PELETI ZA OGREVANJE Tel.: 051/631-571
	- nastavitev peletnih gorilnikov za manjšo porabo in boljše izgorevanje - servis peletnih gorilnikov Borovci 56/B, 2281 Markovci
2
Leio/ 13, številka/5, december2012
r/. MAKKOVC
f 4MI	1 P
	
^Kf ~i	KOPALNIC
www.mckdoo.si	
MCK d.o.o.
Nova vas pri Markovcih 103 2281 Markovci info@mckdoo.si Tel. +386 2 754 00 90
Za vas smo zgradili poslovno-stanovanjski objekt!
V	središču Markovcev smo zgradili poslovno-stanovanjski objekt, ki je grajen v štirih etažah V kletnih prostorih je garažna hiša, v pritličju so poslovni prostori, v prvem in drugem nadstropju pa 17 stanovanj, zgrajenih na ključ.
V	pritličju objekta so Mercatorjeva prodajalna z živilskim blagom, poslovalnica Deželne banke Slovenije in gostinski lokal bar Pri oračih. Osem poslovnih prostorov v pritličju je še naprodaj. Od 17-ih stanovanj jih je prodanih sedem, preostalih deset pa jih še Čaka na svoje lastnike. Stanovanja, ki se prodajajo, so v velikosti od 47 do 110 kvadratnih metrov. Vse enote imajo veliko teraso ali balkon. Ogrevanje objekta je urejeno s toplotno črpalko (sistem voda - voda), v objektu je tudi dvigalo. Investitor zagotavlja, da je objekt grajen kakovostno. Pri gradnji in zaključnih delih so namreč uporabili kakovostne in vrhunske materiale, V objekt so vgradili stavbno pohištvo priznanih proizvajalcev. Na oknih so vgrajene kakovostne aluminijaste rolete s predpripravo za namestitev komarnikov, Vhodna vrata v posamezno stanovanje so izjemno kakovostna in omogočajo najvišjo varnost. Prav tako so v stanovanjih vgrajene kakovostne talne obloge, keramika in sanitarna oprema. Vsaka stanovanjska enota ali posamezni poslovni prostor ima lastni števec za obračun električne energije, hladne in tople vode ter ogrevanja.
Stanovanja v novem objektu v središču Markovcev so za bivanje izredno prijetna, saj so zgrajena po visokih standardih. Prednost objekta je tudi v tem, da je grajen v središču občine, v neposredni bližini šole, vrtca, upravnih prostorov občine, pošte in trgovine. Le nekaj korakov stran so tudi Športne površine, primerne za prosti čas in sprostitev.
Več informacij v zvezi z nakupom stanovanj ali poslovnih prostorov dobite na telefonski številki 031 645 755 (podjetje MCK).
o-
za udobnejše bivanje
V podjetju MCK vam nudimo:
•	celovito prenovo kopalnic;
•	vodovodni material;
•	material za centralno ogrevanje;
•	keramične ploščice;
•	sanitarno keramiko;
•	kopalniško opremo.
Podjetje MCK - zanesljiv partner pri novogradnji ali obnovi.
Ponujamo vam tudi:
•	montažo centralnih kurjav;
•	montažo vodovodnih in plinskih instalacij;
•	vsa keramičarska dela;
•	sisteme za ogrevanje ali hlajenje z obnovljivimi viri energije.
Naše storitve so hitre, kakovostne in zanesljive.
Vsem kupcem, strankam in poslovnim partnerjem voščimo vesele božične praznike in srečno v letu 2013. Kolektiv podjetja MCK
Leto/13, številka/ 5, december2012
3
VA tVlA. R K O VC II V
Novembra občino Markovci prizadele poplave
V	ponedeljek, 5. novembra, so celotno Dravsko dolino na območju Slovenije, od Dravograda do Ormoža, zajele silovite poplave. V Dravogradu je reka Drava bregove prestopila že okrog poldneva, poplavni val pa se je nato širil vzdolž njenega toka. Prizadeti so bili tudi kraji južno od Maribora, predvsem občina Duplek, prav tako so poplave zajele območje nizvodno od Ptujskega jezera in jezu v Markovcih ob stari strugi.
V	občini Markovci so bile v poplavah prizadete tri vasi: Nova vas, Bukovci in Stojn-ci. Na tem območju je vodostaj Drave začel naraščati pozno popoldan, kritično mejo pa je dosegel okrog 18. ure, ko se je v Novi vasi približal stanovanjskim in gospodarskim objektom. Ker je voda hitro naraščala, je reka okrog 20. ure poplavila že dobršen del vasi. V tem času so bili pod vodo že tudi objekti v Bukovcih (Vopoš-nica) in Stojncih (Siget). Najvišji pretok je Drava na jezu v Markovcih dosegla v noči iz ponedeljka na torek, po 2. uri, in sicer je bilo to čez 3000 kubičnih metrov na sekundo. Poplav takšnih razsežnosti ne pomnijo niti najstarejši krajani.
Po podatkih, ki jih je zbrala Občina Markovci, je bilo v ujmi prizadetih 34 objektov in 650 hektarjev površin, od tega 190 hektarjev njiv, 70 hektarjev travnikov in 390 hektarjev gozdnih in zaraščenih površin. Poškodovanih je bilo 13 cest v dolžini 16 kilometrov. Največ objektov je voda zalila v Novi vasi. Pri Peklarjevih je poplavilo dva stanovanjska objekta in gospodarsko poslopje. Pri družini Antona Kekca sta bila pod vodo stanovanjski in poslovni objekt, pri družini Mirana Kekca pa stanovanjski objekt in gospodarsko poslopje. Stanovanjski in gospodarski objekt je poplavilo tudi pri družinah Mujanovič, Zelenko in Bezjak - Fridauer. Družinam Vilič, Hari, Vr-tačnik, Horvat in Hvalec je voda poplavila stanovanjske objekte, pri Borisu Fegušu in družini Slana sta bili poplavljeni gospodarski poslopji. V Novi vasi, v dolžini okrog 300 metrov nizvodno od zapornic, je deroča voda spodjedla tudi zemljišča.
V	Stojncih pri Valenkovih in Kosijevih ter Francu Divjaku je bilo poplavljeno stanovanjsko in gospodarsko poslopje, pri Vi-dovičevih in Kolenkovih pa stanovanjska objekta. V Bukovcih je voda poplavila dve stanovanjski poslopji - pri družinah Vido-vič Ane in Vidovič Alojza. V vseh naštetih primerih, razen pri Kosijevih in Divjaku, kjer je voda zalila tudi bivalne prostore, so bile poplavljene kleti stanovanjskih objektov. Ponekod so to bile garaže ali shrambe,
Foto: Doroteja Kostanjevec
Drava je poplavila tudi gasilsko-vaški dom v Novi vasi.
spet drugje pa so imeli lastniki objektov v kleteh lepo urejene prostore, ki so jih uporabljali kot del svojega stanovanja.
V	Novi vasi je Drava poplavila gasilsko-vaški dom, v Stojncih pa celotni športni park z vsemi objekti in farme, katerih najemnik je Peter Krabonja iz Sodincev.
V	Stojncih je bila prizadeta tudi družina Dunčič, ki si je stanovanje uredila v objektu ob farmah. Tudi njim je voda poplavila bivalni del, zato so se bili primorani za 14 dni preseliti v Kidričevo. Dunčičevi so se v svoj dom že vrnili, Franc Divjak in družina Kosi, ki so se prav tako morali izseliti, pa se bodo v obnovljene oziroma nove prostore vrnili v prihodnjih mesecih.
V	skladu s popisom občinske komisije za ocenjevanje škode je na območju občine Markovci na kmetijskih površinah (odnos in nanos zemlje) za dobrih 800.000, na stavbah (kmetijskih, poslovnih in stanovanjskih) za 422.000, na cestni infrastrukturi pa za dobrih 138.000 evrov škode. Škoda na vodotokih naj bi po oceni občinske komisije znašala 3,5 milijona evrov. Skupno škodo, ki so jo novembrske poplave povzročile na območju občine Markovci, je komisija tako ocenila na dobrih 4,9 milijonov evrov.
V	regijskem centru za obveščanje in na ptujski izpostavi za zaščito in reševanje so po besedah v.d. vodje Draga Murka bili o prihajajoči nevarnosti obveščeni 5. novembra zjutraj, okrog 5. ure. O tem so takoj obvestili župane občin, kjer je pretila nevarnost, v nadaljevanju pa tudi gasilske enote. Na območju občine Markovci
je vodenje intervencije prevzel občinski poveljnik Civilne zaščite Ivan Golob. Po podatkih Območne gasilske zveze Ptuj je na območju prizadetih vasi Stojnci, Bukovci in Nova vas v intervenciji in pri odpravi posledic ujme 5. novembra sodelovalo 214, 6. novembra 244 in 7. novembra 180 gasilcev. Prisotna so bila naslednja gasilska društva: Stojnci, Bukovci, Nova vas, Markovci, Zabovci, Prvenci-Strelci, Sobetinci, Borovci, Dornava, Mezgovci, Hajdina in Ptuj. Med intervencijo je bilo porabljenih 4100 vreč, 250 kilogramov folije in 120 kubičnih metrov peska. Ko je voda odtekla s poplavljenih območij, so
Foto: MZ
Čiščenje mulja iz objekta ŠD Stojnci
pri čiščenju objektov sodelovali gasilci, pripadniki Slovenske vojske in skavti, prav tako so vsem prizadetim na pomoč takoj priskočili sorodniki, prijatelji in znanci. Družinam, ki so utrpele škodo na objektih, je Občina Markovci že nekaj dni po ujmi, 9. novembra, nakazala finančna sredstva. Družinama iz Stojncev, ki sta imeli poplavljene bivalne površine (stanovanjski del) je občina namenila po 1500, preostalim prizadetim, katerim je poplavilo kletne prostore, garaže in gospodarska poslopja, pa po 400 evrov. Občina Mar-kovci je za zbiranje pomoči prizadetim odprla tudi posebni transakcijski račun, na katerem se še vedno zbirajo sredstva. Številka računa je: SI56 0136 8010 0017 763, sklic: 00 -730, pripis: poplave. Po besedah župana Milana Gabrovca se je na računu zbralo že 17.000 evrov. V akcijo za pomoč prizadetim so se vključili humanitarne organizacije, podjetniki, društva in številni posamezniki. Predsednica OO RK Markovci Marija Prelog je povedala, da sta dobrodelni organizaciji iz območja občine Markovci (RK in župnijska Karitas) z delom pričeli že dan po poplavah, 6. novembra. Najprej so prizadetim ponudili prehranske pakete in oblačila. Hitro za tem so stekle različne akcije zbiranja pomoči. »Telefonski klici s ponujeno pomočjo so prihajali iz različnih koncev Slovenije. In to ne samo od sorodnikov, prijateljev ali znancev, pač pa tudi od dobrih ljudi, ki so izkazali pripravljenost za pomoč našim občanom. Spomnim se klicev iz Novega mesta, Murske Sobote, Beltincev, Kostanjevice na Krki in Rdečega križa Cirkovce. Slednji je skupaj z občinskim odborom SLS Kidričevo zbiral pomoč za prizadete v obliki hrane in krme za živino. Sprva je torej steklo zbiranje materialne pomoči, kasneje so se začela zbirati tudi finančna sredstva. Akcijo zbiranja pomoči in pomoč pri sanaciji za prizadete v Stojncih je v nadaljevanju prevzel tamkajšnji vaški odbor. Številni donatorji, ki so darovali za žrtve poplav, so izkazali izjemno sočutje in so darovali res s srcem. Menim, da se je zbralo veliko pomoči, zato vsem skupaj in vsakemu posebej iskrena hvala,« je povedala Prelogova. V istem tednu, ko so regijo prizadele poplave, je Vlada RS za najnujnejšo pomoč prizadetim namenila 1,5 milijona evrov. RK Slovenije in Karitas sta vsak prejela po 750.000 evrov, sredstva pa so bila namenjena za sofinanciranje najnujnejše pomoči, to je nakupa kurjave, prehrambenih paketov, ozimnice, odej, oblačil in podobno. Za zbiranje in razdeljevanje pomoči sta na našem območju
V nedeljo, 18. novembra, je mulj iz prostorov ŠD Stojnci pomagal čistiti takratni predsedniški kandidat, danes predsednik republike, Borut Pahor.
Prizadeta območja si je v petek, 16. novembra, na terenu ogledal minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič. Na fotografiji je v družbi župana Milana Gabrovca, poslanca v državnem zboru Franca Pukšiča in predstavnika občinskega odbora SLS Markovci, nekdanjega svetnika in kmetovalca Franca Obrana.
4
Leto 13, številka/5, december2012

Poplave so uničile tudi dom mlade družine Duncič, ki si je bivalne prostore uredila v objektu ob stojnskih farmah Tudi njim so pomagale humanitarne organizacije in številni dobri ljudje. Na fotografiji družina Duncič in predstavnici župnijske Karitas sv. Marko._
Foto: Nika Rožanc
Stojnčani so del ozimnice, ki je bila zbrana za semenišče, namenili tudi za prizadete sokrajane._
Predaja vrednostnega bona v višini 3100 evrov s strani Lions kluba Ljubljana Rožnik. Enak znesek so za prizadete v poplavah na območju občin Markovci in Gorišnica primaknili tudi člani Lions kluba Ptuj._
prav tako skrbela Območno združenje Rdečega križa Ptuj in dekanijska Karitas, pomagali so tudi župnijska Karitas Cirku-lane, Mestni odbor RK Ptuj, skavti iz Ptuja, Mestna občina Ptuj ter številni podjetniki in posamezniki iz domače kot tudi iz sosednjih občin in vse Slovenije. Finančna sredstva za prizadete so se zbirala po vaseh Markovci, Zabovci in Bukovci, kjer so skupno zbrali 7100 evrov, od tega 5700 v Stojncih. Akcija zbiranja sredstev je stekla v Osnovni šoli Markovci. Stojnčani so prizadetim v poplavah namenili tudi del na-birke hrane, ki so jo sicer po celotni občini zbirali za Nadškofijo Maribor. Tudi po prijateljskih vezeh je prispelo veliko pomoči. Jernej Ajdovec iz Šenčurja pri Kranju, ki je znanec Antona Kekca, se je odločil darovati deset pralnih strojev. Sam jih je dostavil in razdelil med prizadete v občinah Markovci in Gorišnica. Belo tehniko so darovali tudi člani Rotary klubov Ptuj in Zagorje Kum. Tudi njihova pomoč se je razdelila med obe omenjeni občini. Lions klub Ptuj je v sodelovanju z Lions klubom Rožnik Ljubljana in Lions-distriktom 129 Slovenija zbral 6200 evrov finančnih sredstev. Polovico zneska so namenili občini Gorišnica, polovico pa občini Markovci. Prav tako so Lions klubi in njihova zveza kupili razvlažilnike prostorov, ki so jih že razdelili v uporabo ljudem na prizadetih območjih. Dobrodelnost je izkazal tudi znani ptujski igralec Tadej Toš. Najprej je za prizadete v poplavah na območju Mestne občine Maribor in Duplek v mesecu novembru nastopil v SNG Maribor in zbral dobrih 12.000 evrov. Decembra je še eno stand up predstavo odigral v večnamenski dvorani v Markovcih, kjer je bil izkupiček še nekoliko višji. Zbralo se je namreč 14.500 evrov, sredstva pa se bodo razdelila med prizadete v občinah Markovci in Gorišnica. Organizator dobrodelnega dogodka je bilo Športno društvo Gorišnica, zanj pa Bojan Purgaj, svetnik občine Gorišnica.
Z izjemno dobrodelno akcijo so se izkazali člani RK iz Šenčurja na Gorenjskem. Pobudnik akcije za zbiranje pomoči na območju Gorenjske je bil Janez Rogelj, predsednik RK Visoko Milje Luže. »Zbrali smo 15 ton hrane, prav tako so naši krajani in občina darovali finančna sredstva. Za ta denar smo nabavili 70 kubičnih metrov drv. Kupili smo osem razvlažilnikov prostorov, 30 oljnih radiatorjev ter za 3500 evrov vrednostnih bonov za trgovino Obi,« je o zbrani pomoči, ki so jo člani RK iz Gorenjske v nedeljo, 25. novembra, dostavili v občini Markovci in Gorišnica, povedal Rogelj. Z njim je bila ta dan tudi ekipa 15-ih članov, ki je večino dostavljene pomoči razdelila po gospodinjstvih, ki so jih prizadele poplave.
Pri odpravi posledic vodne ujme bodo prizadetim pomagali člani Obrtno-pod-jetniške zbornice Ptuj, ki jo vodi Vladimir Janžekovič, naš sokrajan. Obrtniki in podjetniki bodo v sodelovanju z donatorji sodelovali pri obnovi objektov. V akcijo se bodo vključile sekcije slikopleskarjev,
električarjev, cementninarjev, kamnosekov, tesarjev in lesarjev. Pomagali bodo pri obnovi estrihov, sanaciji ometov in pleskanju sten, njihov prispevek v delu pa ocenjujejo med 40 in 50 tisoč evrov. Z delom bodo obrtniki pričeli takrat, ko bodo objekti popolnoma izsušeni, saj jih želijo sanirati zares kakovostno. V petek, 16. novembra, si je od poplav prizadeta območja Dravske doline ogledal minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič. V občini Markovci si je na terenu pogledal situacijo pri Gostišču Palaska, kjer je voda odnesla škarpo in del ceste. V nadaljevanju je sledil ogled poplavljenih kmetijskih površin v Bukovcih (pri Maro-hu), obisk v občini Markovci pa je minister zaključil v Stojncih, na domačiji Franca Divjaka in z ogledom tamkajšnje situacije. Minister je za sanacijo območij, regulacijo struge in ureditev protipoplavnih ukrepov obljubil pomoč države, pri čemer je omenil črpanje evropskih kohezijskih sredstev in najetje kredita pri Evropski investicijski banki.
Foto: MZ
Iz Gorenjske je v nedeljo, 25. novembra, prispela donacija, vredna več kot 20.000 evrov. Na fotografiji: predsednica OO RK Markovci Marija Prelog, predsednik RK Visoko Milje Luže Janez Rogelj in njegovi sodelavci, ki so pomagali pri zbiranju in razdeljevanju pomoči.
V sklopu predvolilne kampanje se je v občini Markovci, takrat še kot predsedniški kandidat, mudil novi predsednik republike Borut Pahor. Z ekipo prostovoljcev je v sklopu delovne brigade pomagal pri čiščenju objekta Športnega društva Stojnci. Danes, mesec in pol po katastrofalnih poplavah, je življenje na prizadetih območjih že v veliki meri prešlo na stare tirnice. Kljub temu pa ostaja odprtih več vprašanj. Še vedno ni jasno, kako se bodo sanirale kmetijske površine, na katerih so ogromne količine gramoza. Poraja se vprašanje, ali je mulj, ki ga je prinesla Drava, neoporečen ali pa morda vsebuje zdravju nevarne snovi. Tudi poplavna voda bi lahko v rodovitni zemlji pustila različne strupe. Hidroelektrarna Formin ne obratuje, ocena trajanja njenega popravila je zelo relativna. Govori se o pol leta, vendar točnega podatka ni moč dobiti. Čeprav odgovorni na Dravskih elektrarnah Maribor zatrjujejo, da je njihova infrastruktura varna in da trenutno stanje ne predstavlja nevarnosti, pa je med ljudmi čutiti nezaupanje in strah. Strah, da se nesreča ponovi. Ranjeni od zadnje ujme iz dneva v dan opazujejo rečni vodostaj. Dokler ne bo ponovno v obratovanju He Formin, bo vsa voda tekla po stari strugi. V času pred nesrečo je bil pretok Drave čez jez in zapornice v Markovcih okrog 10 kubičnih metrov na sekundo. Okrog 500 kubikov vode na sekundo je teklo proti Forminu. Danes vsa voda pada čez zapornice in se deroča kotali od Nove vasi proti Bukovcem in Stojncem ter naprej v sosednje vasi. Nihče ne ve, ali nam zraven hrupa, ki ga sicer slišimo, prinaša tudi bolezni. Vprašanj je torej več in so zelo kompleksna. Zato bodo nadaljnji koraki pri odpravi posledic ujme morali biti preudarni in dobro premišljeni. O tem, kako bosta tekla sanacija in odpravljanje posledic poplav, bomo v Listu iz Markovcev zagotovo poročali še v nekaj naslednjih izdajah.
Mojca Zemljarič
Leto/13, številka/ 5, december2012
5
UST (7 íVLíVKKOVCIiV
Strašljiva moč na videz mirne reke
V ponedeljek, 5. novembra, so v naši vasi vladale izredne razmere. Objavljen je bil rdeči alarm za poplave; iz medijev smo bili obveščeni, da Drava poplavlja že na Koroškem. Vaščani iz spodnjega dela Sigeta v Stojncih so se začeli pripravljati na »veliko vodo«. Tega so že vajeni, saj je reka na tem območju poplavljala že nekajkrat. Vaščani so odnašali stvari iz kletnih prostorov v pritličje, nekateri so preselili svojo živino, zaščitili so vhode v prostore. Misleč, da so pripravljeni na poplave, so nemirno čakali. Čeprav je bil napovedan zelo velik pretok, toliko vode ni pričakoval nihče. Šele ko je pričela vidno rasti iz minute v minuto, smo se vsi skupaj zavedli, da gre zares, ampak takrat nismo mogli več kaj dosti rešiti. Gasilci so pomagali pri polnjenju vreč, s katerimi so se zaščitila vrata. Nato je prišel trenutek, ko so Kosijevi morali zapustiti svoj dom, ki so ga težko in skromno, ampak z ljubeznijo urejali skoraj deset let. Franc
Divjak v tem trenutku ni hotel zapustiti praga svoje hiše; tudi njega smo komaj spravili na varno. Voda je naraščala nenormalno hitro. Tega ne pomnijo niti najstarejši prebivalci. Dobivala je moč, ki je doslej nismo poznali. Kosijevi so iz daljave nemo strmeli proti svojemu domu ter na tiho upali, da ne bo prestopila vrat njihove hiše. Ko smo zagledali, da iz Div-jakovega kuhinjskega okna teče voda, smo vedeli - škoda bo ogromna. Noč je bila dolga in burna. Okrog treh zjutraj je voda le nehala naraščati, ampak je padala zelo počasi. Sredi naslednjega dne so Kosijeve s čolnom peljali gledat, do kod je voda dejansko prišla. Hudo je priti v svoj dom, ko ti naproti priteče voda ter z njo vsi spomini, družinske slike, dokumenti, razni spominki in še kaj. Zgodilo se je najhujše: poplavljeno so imeli celotno stanovanje. Kar so si stežka uredili, so v eni sami noči izgubili. Franc Divjak je imel v svojem domu kar en meter vode - tudi tam je vse izgubljeno. Dom, v katerem je preživel celotno
Divjakova hiša v torek, 6. novembra. V času najvišjega vodostaja je voda tekla tudi skozi okna.
Foto: Jasna Forštnarič
Povodenj v Stojncih
svoje življenje, je v hipu izginil. V takšnem primeru ne najdeš pravih besed tolažbe; prizadetega lahko samo potrepl-jaš po ramenih in mu stojiš ob strani ter mu pomagaš, kjer pač lahko. Šele naslednji dan, v sredo, 7. novembra, so se lahko začela čistilna dela. Na pomoč so priskočili domači gasilci, prijatelji ter sorodniki. Stanovanjske dele smo s skupnimi močmi izpraznili, kletni prostori pa so bili še vedno napolnjeni z vodo. Zvečer je voda spet začela naraščati. Takrat smo bili v še večjem strahu kot v ponedeljek, saj smo vedeli, kaj se lahko zgodi, a na srečo se ni zgodilo nič hujšega. V naslednjih dneh smo začeli razmišljati, kako pomagati prizadetim družinam. Franc Divjak je imel poplavljeno celotno domačijo: stanovanjski in gospodarski del. Družina Kosi - Kostanjevec je prav tako imela vse pod vodo: stanovanje, gospodarsko poslopje, na katerem se ukvarjajo z rejo prašičev; tudi hrana za živino je bila v vodi. Družina Valenko je imela zalite celotne kletne prostore, kjer so imeli urejeno kurilnico ter pralnico. Tudi družina Dunčič je bila ob stanovanje, ki so ga imeli urejenega v prostorih
Škoda na objektih ŠD Stojnci
Novembrske poplave so veliko škode povzročile na celotnem športnem parku in objektih Športnega društva (šD) Stojnci.
Kot je v dopisu županu in občinskemu svetu zapisal predsednik ŠD Stojnci Miran Kolarič, so utrpeli škode za več deset tisoč evrov. »Potrebna bo sanacija kurilne naprave in ostale opreme v kurilnici
ter nadomestitev izlitega kurilnega olja, kar ocenjujemo na 3000 evrov škode. Za izsuševanje objektov, delno odstranjevanje ometa, pleskanje in sanacijo talnih oblog računamo 5000 evrov. Okrog igralnih površin bo v skladu z zahtevo Nogometne zveze Slovenije potrebno ponovno postaviti ograjo v dolžini 700 metrov. Tudi ta dela ocenjujemo na
Foto: arhiv ŠD
Člani ŠD Stojnci so lahko društveni objekt v času ujme opazovali le od daleč. Iz površin športnega parka se je voda umaknila šele 17. oziroma 18. novembra.
okrog 5000 evrov, pri čemer se predvideva ponovna uporaba večjega dela obstoječih stebrov in ograjnih panelov. Izruvan in prelomljen je gol na glavnem igrišču. Za nakup novega in njegovo montažo ter nakup mobilnih golov, ki so v poplavah izginili, bi potrebovali okrog 2500 evrov. Škoda je nastala tudi na namakalnem sistemu. Popravilo krmilnega sistema, dvig in izpiranje potopne črpalke ter izpiranja mulja iz namakalnega sistema ocenjujemo na 2000 evrov. Čiščenje objektov, odvoz in izpiranje mulja, odstranjevanje podrtih ograj ter čiščenje igralnih površin smo že ali še bomo opravili sami, predvidenih pa je okrog tisoč ur prostovoljnega dela naših članov,« navaja Kolarič in dodaja: »Poznano nam je stališče Občine, da je zaradi nevarnosti ponovitve poplav potrebno iskati novo lokacijo za športni park, s čimer se tudi sami popolnoma strinjamo. Kljub temu pa je po našem mnenju treba v vmesnem obdobju sanirati objekte ter igralne površine do te mere, da se bo lahko dejavnost društva nadaljevala do trenutka, ko bo možna selitev na novo lokacijo. Navedli smo zgolj osnovne stvari, ki jih bo potrebno sanirati. Brez finančne pomoči Občine Markovci pa društvo posledic poplav ni sposobno odpraviti.«
MZ
piščančjih farm Perutnine Ptuj. Člani vO Stojnci smo se dogovorili ter takoj pričeli pobirati prostovoljne prispevke po vasi Stojnci, ki jih bi namenili za sanacijo poplavljenih stanovanjskih delov. Na pobudo sovaščana in podjetnika Marjana Kostanjevca smo takoj pristopili k sanaciji prizadetih stanovanjskih hiš. Izvedbo smo zaupali domačemu podjetniku Silvu Straussu, seveda pa pomagajo tudi ostali obrtniki s prostovoljnim delom, le material je potrebno kupiti. Ocenili smo, da bi bilo nesmiselno sanirati stanovanjsko hišo Franca Divjaka, saj je le-ta na terenu, ki je preveč in prepogosto izpostavljena poplavam, pa še zidovi so preveč premočeni. Vsi skupaj smo sklenili, da se mu uredijo bivalni prostori nad njegovimi obstoječimi garažami, kjer je že imel zazidano osnovo, prav tako so vgrajena že okna. Pri družini Kosi-Kostanjevec se bo saniral obstoječi objekt. V tem trenutku so izpraznili celotno hišo, iztrgali so talne obloge, estrihe in podbetone. Zidovi se sušijo. Nadaljnja dela bodo možna šele takrat, ko bodo zidovi suhi. Do končne sanacije bo družina živela pri svojih starših. Družina Valenko je očistila ter izpraznila kletne prostore, ki jih sedaj prav tako sušijo. Sanacijska dela se bodo verjetno začela komaj spomladi naslednjega leta. Posebej bi se radi zahvalili gasilcem iz naslednjih društev: PGD Stojnci, PGD Pr-venci-Strelci, PGD Zabovci, PGD Borovci, PGD Hajdina, PGD Mezgovci, PGD Ptuj in PGD Cirkulane, ki so pomagali med naraščanjem reke Drave, in pripadnikom Civilne zaščite za dobro informiranje ter dostavo vreč in ostalega materiala, ki je bil potreben za zaščito objektov. Zahvala po poplavah gre prav tako gasilcem iz zgoraj omenjenih društev, posebej pa domačim, vojakom iz Slovenske vojske, skavtom, sorodnikom, prijateljem, vaščanom in vsem ostalim, ki so kakorkoli pomagali pri čiščenju naplavin od groznih poplav, ki se jih bomo še dolgo spominjali z grenkim priokusom. V teh dneh smo ponovno lahko spoznali, da smo vaščani Stojncev enotni. Ko je treba, stopimo skupaj ter pomagamo tistemu, ki je pomoči potreben. Prav tako ne smemo pozabiti na vse humanitarne organizacije, kot so Karitas, Rdeči križ iz različnih območnih enot ter druge organizacije in na posameznike, ki so pomagali z oblačili, hrano, čistilnimi sredstvi in drugim.
O vseh delih, ki se bodo izvedla v sklopu sanacije po poplavah ter o zbranih in porabljenih sredstvih, bomo poročali po končani sanaciji, predvidoma spomladi naslednjega leta.
Klaudija Pivko, Vaški odbor Stojnci
6
Leto 13, številka/5, december2012
Ko ti voda vzame vse
Nikoli ne bomo pozabili 5. novembra 2012. To je dan, ko nam je voda poleg gospodarskih prostorov zalila še stanovanjske. Ostali smo brez doma
ter le nemo strmeli v uničenje, ki ga je povzročila voda. V takšnem trenutku sploh ne veš, kje in kaj bi začel pospravljati.
Tukaj so nastopili naši prijatelji in sorodniki, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani ter nas spodbujali k delu in pomagali odstranjevati uničeno pohištvo ter naplavine.
Najprej bi se radi zahvalili vsem gasilcem ter članom Civilne zaščite, ki so nas obveščali o poteku poplav ter nam pomagali pri zaščiti objektov pred vodo. Po poplavah, ko je bilo katastrofalno stanje jasno, nam je prišlo na pomoč ogromno ljudi. Hvala sorodnikom, prijateljem, vaščanom, gasilcem PGD Stojnci, PGD Borovci in PGD Prvenci-Strelci, vojakom Slovenske vojske, skavtom ter vsem, ki ste nam na kakršenkoli način izkazali svojo pomoč, pa naj bo to s trdim delom, z darovanjem hrane in pijače ali pa s prostovoljnimi prispevki. Prav posebna zahvala gre tudi humanitarnim organizacijam, posebej še gospe Mariji Prelog, predsednici OO Rdečega križa Markovci. Radi bi se tudi zahvalili Občini Markovci, ki je urejala stvari glede odvoza smeti, popravila raznih motorjev ter nam priskrbela odstranjevalce vlage v prostorih.
UST i'/. MMiKOVCV.V
Hvala tudi VO Stojnci, ki se trudi z organizacijo sanacije stanovanjskega dela. Žrtvovali so svoj čas ter po vasi pobirali prostovoljne prispevke, za katere bi se na tem mestu iskreno zahvalili vsakemu vaščanu-darovalcu posebej. Prav tako so nas s prostovoljnimi prispevki presenetili tudi Lovska družina Markovci in pobratena Lovska družina Bohinjska Bistrica. Vsem skupaj lepa hvala. Ni besed, s katerimi bi se lahko zahvalili za vse, kar ste storili za nas. Zaradi vaše pomoči v nas še tli upanje, da bomo enkrat spet mirno zaživeli v svojem domu, ampak strah pred ponovnimi poplavam nam bo za vedno ostal globoko v naših srcih.
Trenutno smo gospodarski del uredili, da smo lahko preselili živino. V stanovanju moramo najprej posušiti zidove, šele nato bomo lahko začeli s sanacijo bivalnih prostorov, o katerih vam bomo lahko poročali v eni izmed prihodnjih izdaj Lista iz Markovcev ter se še enkrat vsem skupaj zahvalili.
Družina Kosi - Kostanjevec
Nekoč vabljiva reka mi je vzela moj dom
Spomin na 5. november 2012 mi bo za vedno ostal kot izguba vsega. Po pregledu škode, ki je nastala na mojem domu, je bilo hitro jasno, da se ne bom več vrnil v svoje staro domovanje. Izgubil sem dom, v katerem sem živel od rojstva. Tukaj sem preživel vse lepo pa tudi manj lepo. Misel na to me žalosti, ampak mi dejstvo, da bom kmalu zaživel v novih stanovanjskih prostorih, daje moč, da z rahlim nasmeškom živim naprej.
Rad bi se zahvalil vsem gasilcem in pripadnikom Civilne zaščite, ki so bedeli ob meni med naraščanjem reke Drave in mi pomagali pri zaščiti objektov. Pri čistilnih delih po poplavi bi se rad zahvalil gasilcem PGD Stojnci, vsem sorodnikom, prijateljem ter vsem znancem, ki so mi prišli pomagat na kakršenkoli način. Hvala tudi vojakom Slovenske vojske in skavtom, ki so prav tako poprijeli za vsako delo. Članom VO Stojnci, mojim sorodnikom ter podjetniku Marjanu Kostanjevcu se
moram zahvaliti, da so vzeli stvari v svoje roke. Pomagali mi bodo urediti nov dom nad obstoječimi garažami. Trenutno se dela že izvajajo: obrtniki od blizu in daleč so priskočili na pomoč, delajo brezplačno, sredstva za poplačilo materiala pa bodo prispevali drugi podjetniki, vašča-ni Stojncev, Markovcev, Zabovcev in še drugi. Vsem, ki mi kakorkoli pomagate pri gradnji novega doma, se želim iskreno zahvaliti , ob tem pa obljubim, da se bomo ob zaključku del dobili skupaj, da vsakemu posebej sežem v roko v zahvalo. Posebej bi se rad zahvalil mojemu bratrancu Marku Kranjcu, ki mi prav vsak dan stoji ob strani, me bodri in pomaga pri vsakem delu. Prav tako prisrčna hvala sestri Mariji in njeni družini, ki so z mano v teh težkih trenutkih in mi nudijo topel nadomestni dom.
Še enkrat vsem skupaj iskrena hvala za vsako pomoč, ki ste mi jo nudili v teh dneh. Brez vas bi se mi bilo zelo težko vrniti v normalno življenje.
Franc Divjak
Foto: MZ
Minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič ter poslanec državnega zbora Franc Pukšič v pogovoru s Francem Divjakom
Kako se je reševalo v Novi vasi
V Novi vasi so novembrske poplave povzročile obsežno škodo, obenem pa se je sprožilo vprašanje, zakaj v vasi ni bilo zaščitnih sredstev (peska in vreč), s katerimi bi lahko objekte zaščitili pred prihajajočo ujmo. Vreče in material za njihovo polnjenje (gramoz in neke vrste sekance) so namreč v vas dostavili šele okrog 18. ure, ko se je voda že nevarno približevala objektom, nekatere pa celo že zalivala. Veliko očitkov je bilo izrečenih tudi na delo župana. Ta se je na njih odzval z besedami: »5. novembra, okrog 5. ure zjutraj, so me iz Regijskega centra za obveščanje obvestili, da za našo občino obstaja nevarnost poplav. Takoj za tem sem poklical pooblaščenega občinskega sodelavca za to področje, Branka Kostanjevca, in poveljnika Civilne zaščite občine Markovci Ivana Goloba. Imenovana sta v nadaljevanju obvestila občinsko gasilsko poveljstvo in gasilska društva po vaseh, za katere je obstajala nevarnost poplav. V Bukovcih in Stojncih smo o nevarnosti poplav osebno obvestili tista gospodinjstva, ki
so bila v minulih letih oziroma desetletjih zaradi povodnji že prizadeta in za katere se smatra, da so na poplavno ogroženih območjih. To so tri hiše v Vopošnici in dve hiši v stojnskem Sigetu. V Novi vasi so o možnostih poplav gasilci bili obveščeni, prav tako so o situaciji, ki nam grozi, poročali vsi slovenski mediji - od regionalnih do nacionalnih. Sama organizacija dela - da nekdo pride po vreče, da jih odpelje in napolni z materialom - pa ni moja
Foto: Doroteja Kostanjevec
Nova vas v občinskem načrtu zaščite in reševanja ni opredeljena kot poplavno ogroženo območje.
naloga, ampak je to delo enot zaščite in reševanja. Bukovci in Stojnci so občinski režijski obrat za vreče zaprosili že tekom dneva in popoldan je bilo tam pripravljenih že okrog 500 protipoplavnih vreč. V kolikor bi v Novi vasi izrazili potrebo po vrečah in pesku že čez dan, bi jim oboje tudi dostavili. Zjutraj, takoj po klicu iz Regijskega centra za obveščanje, sem dal jasna navodila, da je potrebno nemudoma poskrbeti za to, da se pripravimo na napovedano ujmo in zaščitimo premoženje ter življenje ljudi. S Kostanjevcem in Golobom smo bili vseskozi povezani po telefonu, sam pa sem bil na terenu od 14. ure popoldan pa do dveh ponoči.« Med zbiranjem informacij po poplavah smo naleteli tudi na dejstvo, da Nova vas v občinskem načrtu zaščite in reševanja ni opredeljena kot poplavno ogroženo območje. Župan Milan Gabrovec pojasnjuje: »V načrtih zaščite in reševanja ob poplavah na na-
šem območju smo načrtovali nevarnost izlivanja reke Drave le na območju naselij Zabovci, Bukovci in Stojnci. Načrt je bil izdelan iz dosedanjih pretokov na zapornicah v Markovcih, ki je le redko presegel 1500 kubičnih metrov na sekundo. Iz zbranih podatkov pretokov ob zadnjih novembrskih poplavah smo prišli do zelo pomembnih podatkov, ki nam bodo v veliko pomoč pri ukrepanju in obveščanju občanov v bodoče.«
Ob več stanovanjskih, gospodarskih in poslovnih objektih je v Novi vasi zalilo tudi gasilsko-vaški dom. Kot je pojasnil župan Gabrovec, bodo v objektu najprej izsušili estrihe, nato pa bodo položili začasne talne obloge, tako da bodo objekt usposobili do te mere, da bo funkcionalen. »Celovite sanacije se v tem trenutku še ne bomo lotili, saj ne vemo, kaj nam prinašajo prihodnji meseci. Dokler HE Formin ne bo v obratovanju, je lahko situacija ob stari strugi Drave precej negotova in je vprašanje, kaj se še lahko zgodi. Zato bomo zdaj na izsušene estrihe začasno namestili samo topli pod. Škoda, ki so jo poplave povzročile na gasilsko-vaškem domu, pa je ocenjena na okrog 25.000 ev-rov,« je med drugim povedal župan.
Mojca Zemljarič
Leto/13, številka/ 5, december2012
7
(7 MÍVRKOVCIW
Problematika bioplinarne v Sobetincih
Upravljalec bioplinarne v Sobetincih je podal vlogo za okoljevarstveno dovoljenje za predelavo 67,1 tone živalskih odpadkov dnevno. Krajani pridobitvi tega dovoljenja nasprotujejo, zato se je oblikovala civilna iniciativa. V nadaljevanju predstavljamo njihova stališča in zahteve.
Ob presoji sprejemljivosti predelave živalskih odpadkov v bioplinarni v Sobetincih je potrebno upoštevati, da se le-ta nahaja praktično v sami vasi. Že do sedaj je močno degradirala bivanjsko okolje v Sobetincih in sosednjih naseljih tako z zdravstvenega kot tudi z ekonomskega vidika (vrednost naših nepremičnin se je močno znižala). Z dovozom in odvozom predvidenih količin surovin za bioplinar-no bodo še bolj obremenjene občinske ceste, kar pomeni dodatne stroške za občinski proračun in zmanjšanje prometne varnosti. Pri gnitju živalski odpadki povzročajo neznosen smrad, pri tem pa se sproščajo tudi strupeni plini, ki vplivajo na zdravje ljudi, kar ni v skladu z našo zakonodajo (17. člen Zakona o varstvu okolja). Neznosen smrad se širi že sedaj, ko je kapaciteta za predelavo teh odpadkov manjša. Smrad sodi tudi med kemične dejavnike tveganja. Vsak škodljivi učinek kemikalije na ciljni organ imenujemo toksičnost; do določene mere so toksične vse kemikalije. Tveganje je odvisno predvsem od stopnje toksičnosti kemikalije in trajanja ter pogostosti izpostavljanja.
Prav tako še ni bila izdelana presoja vplivov na okolje na osnovi ustreznih meritev za obstoječi režim obratovanja; predvsem opozarjamo na izpust formal-
Krajani Sobetincev nasprotujejo povečanju kapacitete predelave živalskih odpadkov v tamkajšnji bioplinarni._
dehidov, ki so rakotvorni. Ni odgovora, kam odlagati pregnito blato glede na strukturo tal Ptujskega polja, ki sicer ni vodovarstveno območje, vendar se podtalnica v čedalje večjem obsegu uporablja za namakanje. Vsako nadaljnje spreminjanje obratovalnih oziroma okoljskih pogojev bioplinarne pomeni nadaljnjo degradacijo že tako obremenjenega okolja in s tem slabšanje zdravstvenih in bivalnih razmer krajanov Sobetincev in tudi drugih bližnjih naselij (Zagoji-či, Prvenci ...) ter posledično nadaljnjo zmanjševanje vrednosti naših nepremičnin.
Opozoriti moramo na negativen vpliv na zdravje vseh nas. Že sedaj namreč opažamo, da ljudje tožijo o glavobolih,
želodčnih težavah in alergijah. Na tem območju je vse več podgan in insek-tov, ki so prenašalci nalezljivih bolezni. Naslednji prav tako pomemben vidik tveganja za naše zdravje je možnost prenosa nalezljivih bolezni preko vdihavanja okuženega zraka. Prav tako moramo pri tem upoštevati možnost prenosa bolezni preko digestata (blata) na polja in potem bodisi preko hrane ali preko
podtalnice na ljudi. Ne smemo izključiti tudi možnosti prenosa prionskih bolezni in možnosti mutacij mikroorganizmov, ki bolezni povzročajo. Ob upoštevanju te možnosti so lahko dolgoročne posledice na naše zdravje katastrofalne. V okviru prionskih bolezni se vsi dobro spomnimo v še ne tako daljni preteklosti bolezni norih krav. V okviru mutacij bi omenili le, da ne more nihče napovedati možnih bolezni in okvar na človeku, saj so v zadnjem času ptičja gripa, svinjska gripa in podobne bolezni nastale ravno kot posledica mutacij virusov običajne gripe pri prenašalcih bolezni. Zaradi navedenega civilna iniciativa, ki se je organizirala na vaškem zboru proti izdaji pozitivnega okoljevarstvenega dovoljenja za predelavo živalskih odpadkov v bioplinarni v Sobetincih, zahteva: da se vloga za predmetno okoljevarstveno dovoljenje zavrne, da se preveri upravičenost (če sploh obstaja) predelave živalskih odpadkov v tej bioplinarni tudi za do 10 ton na dan in da se vzpostavi mehanizem nadzora nad skladnostjo sedanjega režima obratovanja biopli-narne z izdanimi dovoljenji, soglasji in zakonodajo ob upoštevanju dejstva, da je bioplinarna zgrajena v samem naselju in v sedanji obliki obratovanja nima več nobene zveze s kmetijsko proizvodnjo.
Civilna iniciativa Sobetinci
Uredili novo parkirišče
Družinsko podjetje Han iz Markovcev je letos zabeležilo 18 let uspešnega poslovanja. V teh letih so v poslovni objekt vseskozi investirali in nadgrajevali svojo ponudbo.
Njihova zadnja naložba, ki so jo realizirali v tem letu, je ureditev novih parkirnih prostorov. V spomladanskih mesecih so popolnoma prenovili tudi prodajalno in jo opremili v slogu slovenskega trgovca TUŠ iz Celja, s katerim uspešno sodelujejo že od leta 2000. »V teh letih se je na področju trgovine mnogo stvari spremenilo, pa tudi kupci postajajo vedno bolj zahtevni. V podjetju seveda sledimo vsem smernicam dobrega trgovca, zato smo se odločili da letos za naše zveste kupce ob naši poslovni zgradbi uredimo sodobni parkirni prostor. Z novo pridobitvijo smo uredili dodatnih 42 parkirnih prostorov, od katerih sta dva tudi za invalide in en za mamice z otroki. Na parkirišču smo prav tako uredili prostor za nakupovalne vozičke, tako da lahko kupci nakupljeno blago pripeljejo do svojih avtomobilov,« je povedal direktor podjetja Han Darko Plohl in dodal: »Skupaj z Občino Markovci smo tudi prenovili pločnik, razširili cestišče in uredili odvodnjavanje meteornih vod na občinskem zemljišču, ki se nahaja neposredno ob našem novem parkirišču. Ureditev meteornih vod je za nas velikega pomena, saj je ob vsakem močnem nalivu cesto pred našim poslovnim objektom poplavilo in je bila posledično vožnja na tem delu tudi zelo nevarna.«
Podjetje Han, katerega lastnika sta Slavica in Rado Plohl, zaposluje deset sodelavcev. Ukvarjajo se s trgovsko in gostinsko dejavnostjo, prodajalna in bar pa nosita ime Špic bar in Market Špic.
MZ
Foto: MZ
Novi parkirni prostori pri Špic Marketu v Markovcih
8
Leto 13, številka/5, december 2012
L (ST (7 MARKO VC
Gradnja devetoddelčnega vrtca v zaključni fazi
Izvajalec del, Jelovica hiše d. o. o., te dni zaključuje z izgradnjo nizkoener-gijskega devetoddelčnega vrtca v Markovcih. Gradbeno-obrtniška dela bodo zaključena v drugi polovici tega meseca, preostala dela, kot je namestitev notranje opreme, pa v prvih dneh novega leta.
Podrobno bomo objekt predstavili, ko ga bomo predali v uporabo, v nadaljevanju pa želimo na kratko opisati njegovo energetsko učinkovitost. Vrtec Markovci je zasnovan kot sodobna, energetsko učinkovita lesna montažna gradnja. Vrtec ima v pritličju montažnega dela pet igralnic s sanitarijami, skupni dvovišinski prostor ter servisni del. V nadstropju vrtca so predvidene štiri igralnice in večji skupni prostor za zaposlene, ki je namenjen zbornici. Prav tako se v nadstropju nahajajo pisarne ter sanitarije. Na podstrešju se nahaja sistem za prezračevanje zraka in rekuperacijo odpadne toplote.
Glede na predvideno specifično porabo energije lahko govorimo o primeru dobre nizkoenergijske gradbene prakse, ki zahteva sodelovanje vseh strok že v fazi načrtovanja. Uporabljeni so inovativni pristopi pri projektiranju in uporaba sodobnih, trajnostnih tehnologij in materialov za zagotavljanje visoke energijske učinkovitosti ter optimalnih obratovalnih stroškov. Objekt je nizkoenergijski z uporabo energentov iz obnovljivih virov energije za potrebe hlajenja in ogrevanja objekta ter sanitarne vode. Pričakovana specifična poraba toplotne energije (energijsko število) je med 25 kWh/m2 in 30 kWh/m2 na leto. Prezračevalni sistem z rekuperacijo toplote odpadnega zraka zagotavlja konstantno kakovost zraka in boljše delavne pogoje, omogoča večjo zbranost otrok in s tem tudi uspeh pri delu z njimi. Hkrati z optimi-rano sestavo in debelino ovoja stavbe, s katerim lahko dosegamo tudi pasivni
specifična letno raba toplote za ogrevanje
rj ft	(n
ca o es o
—	ru ru fu
rj p. ffi co o ru -t" o O o o a o a
Stavce starejše od 1980
Stvlop
stavbe 2QQ2-2003
stovbe 2008-2010
stavbe >2010
Pravilnik O toplotni zo£t:ti Irt uilrikovit» robi energije, CUraolrii '.ist RS, ¿t 42/20023
Pravilnik o utlnkovti r&iai o energije v stavbah
(Uradni Ust RS. £t.93/8flt>&>
Provllnik o učinkoviti rabi i energije v st&vbiiv o (Uradni Ust
VRTEC
MARKOVCI
(¿Olg)
■
r\> ui
Foto: MZ
Vrtec Markovci je grajen v pretežni meri iz naravnih materialov.
način obratovanja objekta, doseženo tudi večje občutenje toplotnega ugodja v vseh prostorih vrtca. Za lažjo predstavitev energetske učinkovitosti objekta so na priloženem grafu predstavljena grelna števila različno starih objektov. Vidimo lahko, da so energetsko najbolj potratne stavbe grajene pred letom 1980. V večini primerov so to stavbe, grajene v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Ti objekti so v večini primerov grajeni brez učinkovite toplotne izolacije zunanjih sten stavbe, slabe kvalitete stavbnega
pohištva in velikih zunanjih površin -balkonov, pri čemer ni bil upoštevan negativni vpliv toplotnih mostov. Ti objekti so dosegali specifično porabo energije za potrebe ogrevanja tudi do 200 kW/m2.
Seveda ne gre zanemariti tudi dejstva, da je vrtec v pretežni meri grajen iz naravnih materialov, kar je tudi priporočilo sodobne gradnje in smernic za tako imenovano »zeleno javno naročanje«, ki stremi k spodbujanju okoljsko odgovornejše gradnje.
Branko Zorko Občinska uprava Občine Markovci
Foto: arhiv
Specifična letna raba toplote za ogrevanje v posameznih obdobjih gradnje
Obvestilo za oddajo vlog za znižano plačilo vrtca
Starše, ki imajo otroke vključene v vrtec, obveščamo, naj vložijo vlogo za znižano plačilo vrtca za leto 2013. Vloge oddajte na Center za socialno delo Ptuj, Trstenjakova 5/a, 2250 Ptuj, najkasneje do 31. 12. 2012. V nasprotnem primeru bo vrtec izstavil račun v višini najvišjega dohodkovnega razreda. Vloge lahko oddate priporočeno po pošti ali v elektronski obliki. Obrazec »Vloga za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev« lahko dobite v knjigarni ali na spletu.
Občinska uprava Občine Markovci
Komemoracija ob dnevu spomina na mrtve
Na pokopališču v Markovcih je ob dnevu spomina na mrtve potekala spominska svečanost. Venec pred spomenik žrtvam vojnega in povojnega nasilja so položili župan Milan Gabrovec, podžupan Franc Ferčič in predsednik Zveze združenj borcev NOB Markovci Franc Toplak.
Župan Milan Gabrovec se je v svojem nagovoru ob tej priložnosti dotaknil dveh ideologij, ki sta v 19. stoletju po Evropi in svetu razplamteli nasilje. »Druga svetovna vojna je povzročila ogromno zla. Poreklo tega zla je znano. Fašizem in nacizem, dve zločinski ideologiji dvajsetega stoletja, sta ustvarili politične razmere, ki so privedle do druge svetovne vojne in do njenih grozodejstev. Zatiranje Slovencev, zatiranje slovenske narodne identitete in pravic slovenskih ljudi, mučenje in pobijanje Slovencev so bili med prvimi zločini fašizma še v času, ko drugod po Evropi
njegove zločinske narave niso razumeli. Prav je, da se danes spomnimo tudi tega. Brez fašizma ne bi bilo razmer, ki so postopoma potiskale Evropo in svet v vojaški spopad. Brez fašizma morebiti tudi nacizem ne bi prišel na oblast. Brez fašizma in nacizma ne bi bilo druge svetovne vojne. Brez fašizma in nacizma ne bi bilo posledic druge svetovne vojne, ne bi bilo povojnih obračunavanj s pravimi in domnevnimi vojnimi hudodelci, prav tako pa ne bi bilo povojne prevlade stalinizma, nedemokratične komunistične oblasti in kršitev človekovih pravic. Vse to se včasih pozablja. Še več, včasih tudi z najvišjih mest naše slovenske politike slišimo trditve, da se je trpljenje začelo nekje ob koncu druge svetovne vojne. Vse to se počne s političnimi računi, ki jih ni težko prepoznati v luči sedanjih političnih razmer. In vse to je politično in moralno nesprejemljivo. Selektivni spomin je vselej etično vprašljiv. Spomin, ki zavestno
zamenjuje vzrok in posledico ali pa noče priznati vzrokov, pa je etično popolnoma nesprejemljiv. Vselej, kadar se govori o koncu druge svetovne vojne, ne da bi se omenil njen vzrok - fašizem in nacizem - , je treba protestirati: odločno, jasno in javno, vendar pa tudi mirno in dostojanstveno. Nikoli ne smemo pozabiti, da smo bili Slovenci med prvimi žrtvami fašizma. Ne smemo pozabiti, da smo bili med drugo svetovno vojno na pravi strani, na pravični strani, ki je bila tudi zmagovita stran, in ki je spravila s sveta zločinski ideologiji fašizma in nacizma. Zmaga nad njima je še danes pomembna in to na veliko načinov. Omogočila je svetovno ureditev, katere sadove uživamo danes. Skrbeti moramo, da spomin na korenine sodobne ureditve ne bo zbledel. V Organizaciji združenih narodov, ki je in ostaja temeljna ustanova sodobnega sveta, je to dobro razumljeno. S posebno deklaracijo Združenih narodov
je bil leta 2008 proglašen dan spomina, 27. januar, dan osvoboditve koncentracijskega taborišča Auschwitz. S tem je spomin na moralne razsežnosti druge svetovne vojne dobil dodatno oporo. Svet ne bo pozabil in ne sme pozabiti tistih, ki so v Auschwitzu in drugih taboriščih trpeli grozodejstva in jim tudi podlegli. Tisti, ki smo taborišče obiskali, vemo o čem govorim in menim, da bi ga moral obiskati vsak, še posebej tisti, ki še danes dvomi v trpljenje, ki se je dogajalo znotraj teh zidov. S takimi dejanji dokazujemo naš zgodovinski spomin in utrjujemo vrednote humanizma in človeške svobode, na katerih temelji naša družba. Prav zaradi tega moramo ohranjati spomin na zgodovinske dogodke med drugo svetovno vojno in na dogodke po njej,« je na komemoraciji ob 1. novembru, dnevu spomina na mrtve, v svojem nagovoru razmišljal župan Milan Gabrovec.
MZ
Leto/13, številka/ 5, december2012
9
Ü^T (7 iVlíVRKO VC Ii V
Predstavitev naših vasi - Nova vas
Nova vas leži ob reki Dravi. To območje naj bi bilo naseljeno že v času neolitika ali mlajše kamene dobe, v 2. tisočletju pred našim štetjem, o čemer pričajo tudi najdbe kamnitega orodja in sekir. V 3. stoletju pred našim štetjem so območje poselili Kelti, stoletje za tem so se začeli priseljevati Rimljani, okoli leta 600 našega štetja pa se je pričelo priseljevanje Slovanov. V nadaljevanju zgodovine so območju med drugim vladali Ogri, Salzburška nad-škofija in Habsburžani. Podložniki, ki so živeli na območju današnje občine Markovci, so pripadali različnim zemljiškim gospodom. Po večini so bili lastniki zemljišč Ptujska gospoščina, nekaj kmetij iz Nove vasi je spadalo tudi pod gospoščini Ormož in Vurberk. V 15. stoletju je bilo v Novi vasi 13 kmetov. Trije so pripadali ormoškim gospodom, ostalih 10 pa gospoščini Vurberk. V vasi je bilo šest velikih kmetij, pet srednjih in dve mali kmetiji. V njihovih hlevih je bilo 11 konj, 35 krav, 43 telet, 37 svinj in le dva vola. V zvezi z go-spoščino Vurberk se kraj omenja v času napadov ogrskega kralja Matije Korvina, ki je vas iztrgal vurberškim gospodom. Ti so jo dobili nazaj šele po njegovi smrti, leta 1490. V 16. stoletju so se pričeli priseljevati Uskoki, ki so bežali pred Turki. V 16. in 17. stoletju se je razmahnila rast kmečkega prebivalstva.
Habsburška monarhija je leta 1824 za davčne namene uvedla zemljiški kataster, v skladu s katerim so leta 1850 Ptujsko polje razdelili na 23 katastrskih občin. Ena izmed njih je bila tudi Nova vas. Čeprav je bila vas samostojna katastrska občina, pa je bila v drugi polovici 19. stoletja skupaj s katastrsko občino Markovci upravno združena v politično občino Markovci. Teritorialno-upravna ureditev se od prve polovice 19. stoletja pa do leta 1933 ni bistveno spremenila.
Po razpadu avstro-ogrske monarhije je sledilo obdobje Kraljevine SHS, ko sta neposredni nadzor nad občinami prevzeli Narodna vlada za Slovenijo in Deželna vlada. Konec 19. in v začetku 20. stoletja se je na sicer pretežno kmetijskem območju začela razvijati tudi obrt. Tudi v Novi vasi je bilo nekaj obrtnikov, čeprav sta bili zaradi ugodnih naravnih danosti poglavitni gospodarski panogi poljedelstvo in živinoreja. Od velikih fevdalnih posestev so se v tem času razdrobila tudi zemljišča. S prodorom nemškega kapitala in njegovo nadvlado je Ptuj na prelomu v 20. stoletje postajal nemška trdnjava. Kljub temu pa so ljudje na podeželju ostali zvesti svojemu maternemu jeziku in ohranjali narodno zavest.
Po podatkih iz popisa prebivalstva leta 1931 je v Novi vasi živelo 446 prebivalcev,
bilo je 83 hiš, od tega 72 posestnikov, 10 kočarjev in en najemnik. Med 2. svetovno vojno je okupator območje ponemčil, preimenovali so tudi kraje. Nova vas se je med letoma 1941 in 1943 imenovala Neudorf, med 1943 in 1945 pa Neudorf an der Drau. Proti okupatorju so se formirala osvobodilna gibanja (OF); eden izmed vaških odborov OF je bil tudi v Novi vasi. Po osvoboditvi se je vzpostavil socialistični družbeni sistem, politično oblast pa je oblikovala Komunistična partija. Upravljanje na lokalnem nivoju so prevzeli Krajevni ljudski odbori (tako imenovani KLO-ji). KLO Nova vas in Markovci sta bila združena v KLO Markovci. Leta 1952 je v skladu z zakonom prišlo do ustanovitve občin, kasneje so se te preimenovale v komune. Nova vas je bila od 1952 do 55 del občine Markovci, zaradi združevanja in reorganizacije pa kasneje del Mestne občine Ptuj. Nekatere vasi današnje občine Markovci so v tem obdobju pripadale občinama Borl in Gorišnica. Po letu 1958 je ponovno prišlo do ukinjanja še nekaterih občin in tako se je formirala velika občina Ptuj.
Življenje krajanov Nove vasi je bilo vseskozi povezano z reko Dravo in s Štur-movci, kjer so imeli svoja zemljišča. Po večini so to bili gozdnati travniki. Poleti so travnike pokosili in pripravili krmo za živino, jeseni so pograbljali listje za steljo in spravljali drva. Vse našteto so čez reko prepeljali z lesenimi ladjami in z barnom ali brodom. Zadnje barno je bilo zgrajeno leta 1967, slovesnost ob njegovi predaji pa so zaznamovali z veliko šturmovsko veselico. Lastniki posesti v Šturmovcih so bili združeni v Brodarsko zadrugo. Skozi stoletja so se domačini posluževali tudi ribolova. Žal pa je reka občasno narasla in ogrozila naselje. Deroča voda pa ni samo poplavljala, ampak je ped za pedjo odnašala dele njiv, travnikov, sadovnjakov. Zajedala se je tudi v dvorišča, prizanesla pa ni niti hišam, ki so bile prvotno bližje reki. Ker je reka poslopja izpodjedala, so morali prebivalci svoja bivališča zapustiti in se premakniti na varnejši prostor. Ker je bilo zgrajenih veliko novih hiš, so kraj poimenovali Nova vas. V letih 1887 in 1888 je Drava silovito poplavljala. Prodrla je tako blizu vasi, da so morali osem hiš podreti. Da reka ne bi poplavljala, so od začetka 20. stoletja gradili protipoplavne nasipe, tako imenovane bere, delavcem pa so rekli beroši. Brežine rek so zaščitili na način, da so najprej nabili močne lesene pilote, ki so jih založili s fažinami (to je v butaro zvezano vejevje, povezano z žico), zasuli z gramozom, kamenjem in skalovjem ter nato vse skupaj še zabetonirali. Betonske kocke, ki so nastale, so zaradi njihove velikosti imenovali kubiki. V 70-ih letih se je pričela gradnja Ptujske-
'^jHBH
mi
ga jezera, dovodnega kanala za HE Formin in zapornic, kar je pomenilo velik poseg v prostor. Po izgradnji naštete infrastrukture se je sobivanje krajanov z reko bistveno spremenilo, kanal in jezero pa sta tudi z vidika vodno-klimatskih razmer ustvarila dolgoročne negativne posledice tako v prostoru kot v življenju ljudi. Leta 1939 se je v Novi vasi začela elektrifikacija vasi. Leta 1960 je bil zgrajen gasilski dom, med leti 1974 in 76 so uredili javno vodovodno napeljavo, izgradnjo pa so v celoti financirali s sredstvi HE Srednja Drava 2. V tem obdobju so asfaltirali tudi cesto skozi vas. Prvi telefonski priključki v vasi so bili napeljani leta 1983, bilo jih je 16.
V	času samostojne Občine Markovci (od leta 1998) se je tudi v Novi vasi izvedlo več investicij. Med največje zagotovo sodi gradnja novega gasilsko-vaškega doma, ki je bil slovesno namenu predan leta 2006. Ob objektu se je uredila okolica z igrali, celoten kompleks pa je povezan tudi s športnim parkom ob stari strugi Drave. V minulih letih sta se v vasi posodobili tudi cestna infrastruktura in javna razsvetljava, ob Dravi se je uredila tematska rekreativna pot. Na gradnjo kanalizacijskega sistema Novovaščani še čakajo. Prav letos pa je vas prizadela tudi naravna nesreča. Novembra je Drava poplavila in zalila več stanovanjskih in en poslovni objekt ter nov gasilsko-vaški dom. V neposredni bližini jezu in zapornic pa je tik ob naselju zaradi močnega toka in valov spodjedla tudi zemljišča. V izogib ponovitvi nesreče so krajani odločeni, da bo v bodoče v vasi potrebno zagotoviti proti-poplavne ukrepe.
Čeprav se je kmetovaje v zadnjih letih ponekod na veliko opuščalo, pa to ne velja za Novo vas. Še danes je v kraju nekaj velikih kmetij, ki se ukvarjajo tako z živinorejo (govedorejo - prirejo mleka, svinjerejo in rejo piščancev) kot tudi poljedelstvom in pridelavo svežih vrtnin. Na več kmetijah se ukvarjajo tudi s konjerejo, vendar predvsem za rekreativne namene. Zaradi velikega števila ljubiteljev konjeništva se je leta 1996 ustanovilo Konjeniško društvo.
V	vasi je tudi več obrtnikov in podjetnikov. Njihove dejavnosti so: avtoprevo-zništvo, taxi prevozi, servis kmetijske mehanizacije in storitve z gradbeno mehanizacijo, računalniško svetovanje, elektro mehanika, montaža gradbenih elementov, računovodstvo, mizarska dejavnost - montaža in popravilo pohištva, avtoservis, kovaštvo in kovinostrugarstvo
ter vgradnja vodovodnih, plinskih in sanitarnih instalacij. V vasi so tudi dva gostinska lokala, frizerski salon in trgovina z vinogradniškim materialom. Del Nove vasi je tudi območje obrtne cone Novi Jork, tako da so tudi vsi gospodarski subjekti s sedežem v obrtni coni krajevno gledano del Nove vasi.
Tisti, ki so zaposleni, na delo odhajajo v bližnje kraje, na Ptuj, pa tudi v Maribor in v tujino.
V	Novi vasi se krajani trudijo za ohranjanje tradicije in obujanje starih običajev.
V	poletnem času se srečajo na prireditvi »Košnja trave na star način«, pripravijo pa tudi srečanje konjenikov in traktoristov. Decembra v vaški dvorani priredijo Mi-klavževanje, družijo pa se tudi v pustnem času. Pred desetletjem so na pustnih po-vorkah sodelovali s karnevalsko skupino, zadnjih nekaj let pa so povezani v etnografsko pustno skupino »Nagošejnski pi-ceki«.
Na vasi deluje več društev. Med najbolj aktivnimi sta Prostovoljno gasilsko društvo, ki bo prihodnje leto zaznamovalo 90 let obstoja, in Konjeniško društvo. Ustanovljena je tudi skupina BCS team.
V	kraju je več verskih obeležij. To so tri kapelice, ki so neposredno v vasi: Mateko-va, Kokotova in Becova. Leta 2010 so na novo zgradili še Jožefovo kapelo, ki je bila v času gradnje kanala porušena. Isto leto so pri gasilsko-vaškem domu zgradili kip sv. Izidorja. V vasi je tudi Tenajov križ, ob stari strugi Drave pa spominsko obeležje v spomin na pot partizanskih kurirjev čez Dravo 1941-1945.
Iz Nove vasi izhajajo nekatere v slovenskem prostoru prepoznavne osebnosti. Med njimi narodni buditelj, politik, pedagog in pisec strokovne literature dr. Lju-devit Pivko, pravnik in publicist Bogomir Kostanjevec in akademski slikar Janez Ši-bila. V Novi vasi je bil rojen častni občan občine Markovci Franc Kolarič, dom in družino pa si je v tem kraju ustvarila tudi častna občanka občine Markovci Daniela Feguš. Leta 2000 je bila v vasi nova maša; novomašnik je postal Marko Veršič. Nova vas, ki jo po domače imenujejo »Na-gošejnci«, s svojimi naravnimi danostmi vabi ljubitelje pohodništva, kolesarjenja, konjeništva ali drugih oblik rekreacije. Kraj je neformalno razdeljen tudi na več delov. To so Zgornji in Spodnji kunec, Vil-ce, Ulica in Pešpot.
Podatki, uporabljeni v članku, so zbrani iz pričevanj krajanov in posameznih prispevkov v zborniku Iz korantove dežele.
Mojca Zemljarič
Novovaščani že več kot desetletje obujajo običaj košnje na star način.
10
Leto/13, številka/5, deecemAer2012
UST (7 [Vi. A K KO VC
140 let od posvetitve današnje župnijske cerkve
Za našo župnijo Svetega Marka niže Ptuja je bil Marijin mesec oktober zares prazničen. Praznovali smo 140. obletnico posvetitve današnje podobe župnijske cerkve, ob tej priložnosti pa je nadškof mariborske škofije, mons. dr. Marjan Turnšek, ki smo ga na ta veliki praznik povabili v Markov-ce, blagoslovil tudi tri obnovljene oltarje. Projekt, ki je delo preteklih treh let, je rezultat skupnega sodelovanja župnije, Občine Markovci ter vseh njenih faranov.
V Markovcih smo doma pridni in gostoljubni ljudje, ki znamo poprijeti za delo, se poveseliti in hkrati ohranjati dediščino, ki so nam jo zapustili naši predniki. Da je temu res tako, je dokaz oktobrska misijonska nedelja, ki je bila pri nas še posebej praznična. Na ta dan, natančneje v soboto, 20. oktobra, je župnija namreč praznovala 140. obletnico posvetitve današnje podobe cerkve. V bogatem župnijskem arhivu, ki je prava zakladnica zgodovine župnije, je zabeleženo, da so leta 1872 blagoslovili novo božjo hišo. Kot je v župnijski kroniki zapisal duhovnik in zgodovinar Matej Slekovec, so na mestu stare cerkve postavili novo, povišali pa so tudi zvonik. Temelj za novo farno cerkev se je začel kopati 1. aprila 1870, 20. oktobra 1872 je bila cerkev posvečena po milostljivem knezu škofu Lavantin-skemu Jakobu Maksimiljanu Stepišniku. Slavnostnega dogodka se je takrat udeležilo 19 duhovnikov iz sosednjih župnij in 3000 pobožnih vernikov. Takole je bilo pred 140 leti. Danes smo hvaležni vsem prednikom in dobremu
Foto: MZ
Slovesno bogoslužje je daroval mariborski nadškof, monsinjor dr. Marjan Turnšek. Soma-ševala sta markovski farni župnik Janez Maučec in minorit pater Franc Meško._
Bogu za ta veličastni dar. Farna cerkev v Markovcih je v stoletjih svojega obstoja spreminjala svojo podobo in jo bo prav gotovo še spreminjala. Vselej pa je bila znana kot vzorna župnija, ki je znala povezati svoje farane.
V vsaki cerkvi, stolni ali župnijski, majhni ali veliki, skromni ali veličastni, najdemo resnico o Bogu in smo deležni njegovih nadnaravnih darov. V cerkvi nas Bog sprejema in zbira. Tukaj nas nagovarja, nam odpušča, se nam podarja, ostaja z nami. Prav zato cerkev ni prostor, kot so vsi drugi. V cerkev vstopamo z vero,
Ob jubileju tudi razstava
V mesecu oktobru smo člani Odbora za kulturno dediščino, ki deluje pod okriljem TD Markovci, pripravili razstavo liturgičnih oblačil in predmetov. Slednjo smo umestili med dogajanje ob 140. obletnici posvetitve farne cerkve sv. Marka. Na razstavi je bilo moč videti liturgična oblačila, ki so jih uporabljali duhovniki, kaplani in ministranti v župniji sv. Marka niže Ptuja. Zraven vseh oblačil so bili razstavljeni tudi predmeti, ki so se uporabljali med mašami (kadilnice, kropilniki, vrčki za vino in vodo ...). Na ogled so bili tudi predmeti, ki so se uporabljali pri izdelavi hostij. Eksponati, ki so bili razstavljeni, imajo svoj prostor v župnijskem arhivu, zanje pa skrbi župnijski arhivar Slavko Vrtačnik. Z vizualno predstavitvijo naše župnije je na razstavi sodelovala tudi Alenka Rožanc. Predstavitev nas je popeljala skozi dvajseto stoletje fare sv. Marka do današnjih dni. Videti je bilo mogoče različne nove maše, pomembne praznike v župniji in tudi čas med drugo svetovno vojno, ko so Nemci pobrali bakrene zvonove. Z obiskom razstave smo bili organizatorji zelo zadovoljni, saj si jo je ogledalo lepo število ljudi.
Matjaž Mlinaric
Avtor razstave Matjaž Mlinarič, župnik Janez Maučec in župnijski arhivar Slavko Vrtačnik med ogledom razstave
s spoštovanjem. To je hiša dostojanstva, molitve in miru.
Ko so pred stoštiridesetimi leti predniki dokončali gradnjo cerkve, so bili ljudje zelo veseli zaradi dela, ki so ga opravili. Ponos, da so zmogli, jih je še bolj povezal v župnijsko skupnost. Tudi danes, po 140 letih, smo župljani z vero in spoštovanjem stopili skozi cerkvena vrata in se dobremu Bogu hvaležno zahvalili za milost in darove, ki nam jih je podaril. Še posebej v zadnjih letih smo v Markov-cih lahko bili priča mnogim delom, ki so župnijo naredili še lepšo in bolj bogato. Obnovitev notranjosti cerkve, vseh 14 postaj križevega pota, obnovitev župnijskega posestva, nova župnijska dvorana, obnovljeno pokopališče z novo mrliško vežico, preureditev kora in veličastne nove orgle, ki so bile blagoslovljene aprila 2007. Letošnje leto pa se ponovno veselimo nove pridobitve, blagoslova obnovljenih oltarjev, in to ravno na 140. obletnico blagoslova sedanje podobe župnijske cerkve. Dvojno veselje je bilo razlog, da smo slovesno obeležili praznični dogodek ter se zahvalili za vse molitve, ki so bile uslišane. Na praznovanje so se na čelu z domačim župnikom Janezom Maučecem pripravljali prav vsi farani: člani Županijskega pastoralnega sveta, skupina razstavljavcev, ki so ob tej priložnosti pripravili razstavo iz bogate župnijske kronike, pevci na koru ob spremljavi godbenikov, kuharice in še mnogo je takšnih, ki
so pripomogli, da je bil sončen oktobrski konec tedna zares lep. Praznovanje se je pričelo že v soboto, na dan obletnice posvetitve. V večernih urah so člani Kul-turno-umetniškega društva Markovski zvon, v okviru katerega delujejo pevski zbori markovske župnije, v farni cerkvi pripravili kulturni predvečer, ki je izzvenel kot prijetna popotnica v nedeljsko praznovanje. Predstavili so se pevci in pevke, od tistih najmlajših, malo večjih (animatork), do odraslega zbora, na orgle pa je zaigrala mlada virtuozinja Anja Žižek. Po končanem programu je sledila otvoritev že omenjene razstave z naslovom Liturgična oblačila in predmeti. Nedelja je bila zares slovesen dan. Z veliko častjo so pozdravili gospoda škofa, ki je ob somaševanju duhovnikov vodil slovesno sveto mašo. Iskreno dobrodošlico mu je izrekla članica Župnijskega pastoralnega sveta, njenemu pozdravu pa se je pridružil tudi domači gospod župnik. Polna cerkev vernikov, izbrane besede škofove pridige in petje domačih zborov je slovesno bogoslužje naredilo še bolj bogato in praznično. Pevci in pevke Mešanega cerkvenega pevskega zbora sv. Marko ob inštrumentalni spremljavi godbenikov in organista Andreja Kram-bergerja, Otroški cerkveni pevski zbor Zvonček in mladinska skupina pevk animatork so s svojimi pevskimi talenti popestrili sveto mašo. Po končani slovesnosti so bili prav vsi farani povabljeni na občinsko dvorišče, kjer je ob toplem sončku bilo izpod rok pridnih kuharjev in gospodinj pripravljeno okrepčilo, manjkalo pa ni niti melodij domače godbe. Prijazni obrazi in zadovoljstvo so bili dokaz, da je v župniji bilo opravljeno še eno veliko delo, na katerega so ponosni prav vsi. Škofove pohvalne besede so pri izpeljavi projekta poudarile tudi povezanost delovanja vseh organizacij, društev, še posebej pa Občine Markovci z župnijo, saj slednjega ne najdemo povsod. Občinski svetniki so znali prisluhniti novi investiciji in dodali svoj del k veliki pridobitvi ter tako potrdili besede domačega župnika: »Vse, kar se vlaga v župnijo, različne obnove, preureditve, nove naložbe, bo ostalo celotni markovski župniji in hkrati občini, nikakor pa ne župniku. To je pridobitev za vse župljane in ponos za celotno faro.«
Markovčani smo ponosni na največji kulturni spomenik v občini, ki nas v današnji podobi spremlja že 140 let. Je središče fare in božja hiša, ki je odprta vsakomur. Naj bo še temu dolgo tako.
Alenka Rožanc
Praznovanje je minilo tudi v znamenju zborovske pesmi.
Leto/13, številka/ 5, december2012
11
UST (7 iVl,'\ RKO VCI i V
Prvi samostojni koncert MePZ Klasiko
Člani Mešanega pevskega zbora (MePZ) Klasiko, ki deluje pod okriljem Kulturno-umetniškega društva (KUD) Sobetinci, smo se konec novembra predstavili na prvem samostojnem koncertu.
Želja po koncertiranju je želja vsakega, ki se ukvarja z glasbo. Za večino pevcev je bil to prvi nastop v odraslem mešanem pevskem zboru. Prav zato vse čestitke tistim, ki so zbrali pogum in se odločili za trdo pot v čudoviti svet zborovske glasbe. Močna želja po prepevanju je prevladala pred strahom neuspeha. Koncerta zagotovo ne bi bilo, če se ne bi konec leta 2010 Pongrac Golob z nekaterimi takratnimi somišljeniki odločil v Sobetincih ustanoviti kulturno-umetniško društvo. Kulturno-umetniško društvo Sobetinci je v petdesetih letih prejšnjega stoletja že obstajalo, vendar je iz nam neznanih razlogov nehalo delovati. Na prvem koncertu vse melodije niso stekle v zamišljenih akordih, morda so nekateri dvomili v pevske sposobnosti naših pevcev. Vemo, da smo šele na začetku. Začeli smo iz nič. Upamo, da to za nekatere ni bil prvi in zadnji nastop v našem pevskem zboru. Vaje v zadnjih mesecih so bile zares naporne, saj smo se želeli kar se da najboljše pripraviti za naš prvi koncert. Izbor pesmi je pripravila zborovodkinja Božena Galun, ki je izbrala predvsem znane slovenske ljudske pesmi, za konec pa še slovensko popevko, ki nakazuje smer nadaljnjega dela pri zboru. V prvem delu so zazve-nele: En hribček bom kupil, Je pa davi slanca pala, Kukavica, Teče mi vodica in Žena muža po strnišču pase. Na diatonič-ni harmoniki nam je nedeljsko popoldne
popestril osemletni Anej Florjanič. Anej že kar nekaj časa z veseljem vadi frajtona-rico in je glavni muzikant pri folklorni skupini v Osnovni šoli Markovci. V drugem delu so zazvenele še: Travniki so že zeleni, ki smo jo posvetili članom skupine BCS koscev, sledila je ljudska Moj očka 'ma konjička dva in Venite rož'ce moje s solistko Ajdo Šterbal.
V zadnjem sklopu smo zapeli Metliško kolo, Rasti rožmarin in Jaz bi rad ci-gajnar bil. V koncertnem popoldnevu smo skupaj ugotovili, da je bila odločitev o ustanovitvi Kulturno-umetniške-ga društva v vasi Sobetinci upravičena. Vsi vemo, da je v občini Markovci veliko dobrih pevcev, glasbenikov in ljudi, ki se ukvarjajo z glasbo, kulturo in drugo organizirano društveno dejavnostjo. Škoda bi bila, če svojih talentov ne bi pokazali. Na koncert smo v goste povabili Vokalno skupino Melos, katere večina članov je
zelo povezana z občino Markovci. Dva, Janko Zavec in Robert Špilak, sta zaposlena v Obrtni coni Novi Jork v podjetju družine Zemljarič. Oče Tadeja Premužiča, sicer pevca aktualne zasedbe v Sloveniji, Perpetum Jazzile, izhaja iz Bukovcev. Umetniški vodja Tomaž Mohorko in njegov starejši brat Rudi Mohorko sta sinova znanega ptujskega glasbenika Rudolfa Mohorka, ki je kar nekaj let igral v Ansamblu Toneta Kmetca, ki je bil prav tako doma v Bukovcih. Primoža vam ni potrebo predstavljati. Tako je ostal le še Julij Lozinšek, ki pa se bo morda kdaj priselil k nam. Nikoli se ne ve.
V MePZ Klasiko KUD-a Sobetinci smo se zbrali pevci, ki smo tako ali drugače povezani z vasjo. Že po prvem opevanju novo-nastalega zbora je bilo jasno, da so v zboru sposobni in navdušeni pevci, ki bi želeli poustvarjati glasbo skupaj z zborovodkin-jo Boženo Galun, ki ima na pevskem področju veliko znanja in izkušenj. Pridobila jih je predvsem pri dr. Darji Koter v ptujskem gimnazijskem zboru in sedaj pri odličnem zborovodji Danielu Tementu. Pevci ji z veseljem sledimo in zaupamo. Z dvema nastopoma v letošnjem letu smo dokazali, da smo iz pravega testa in da ima zbor ob takšnem delu svetlo prihodnost. Morda nam manjka še kakšen pevec, ampak verjamemo, da bo še kdo zbral pogum in se nam pridružil. Zbor je še vedno v fazi nastajanja, zato vsi lepo vabljeni. Zaenkrat še nimamo primernih prostorov za vajo, zato v mrzlih dneh vadimo kar pri zborovodkinji doma, v poletnih mesecih pa nam pridejo prav prostori Gasilskega doma v Sobetincih. Za odlično sodelovanje se iskreno zahvaljujemo vsem članom Prostovoljnega gasilskega društva Sobetinci in njihovemu predsedniku Matjažu Veršiču. Komaj čakamo, da bomo v prihodnjih letih dobili nov vaško-kultur-
no-gasilski dom z vaškim centrom in s tem primerne prostore za še kvalitetnejše delo. Dela in zagnanosti nam zagotovo ne bo zmanjkalo. Cilj v prihodnje je nastop na območni reviji pevskih zborov na Ptuju v letu 2013. Morda se bomo v naslednjem letu odpravili na prve skupne intenzivne vaje, kjer bi se še bolj spoznali in pripravili na nastope. Veselimo se nadaljnjega dela in upamo, da bomo že v kratkem lahko sodelovali s katerim od sorodnih društev v občini. Ob koncu bi se želeli zahvaliti vsem, ki so nam nesebično pomagali pri organizaciji našega prvega koncerta. To so ravnatelj osnovne šole Markovci Ivan Štrafela, ki nam je omogočil prostor za nastop, likovna pedagoginja Olga Zorko, ki je skupaj z učenci poskrbela za čudovito sceno, tonski mojster Boris Šegula, ki je poskrbel za ozvočenje koncerta, predsednik PGD Sobetinci Matjaž Veršič s sodelavci, ki so poskrbeli za splošno in požarno varnost na koncertu, s kamero pa so sliko in zvok zabeležili Nina Bezjak in sodelavci SIP TV. Seveda pa koncerta ne bi bilo brez doživetega in odličnega povezovanja Andreje Horvat.
Ob zaključku koncerta nam je besede namenil podžupan občine Markovci Franc Ferčič, nato pa so sledile zahvale predsednika VO Sobetinci Ivana Horvata, predsednika PGD Sobetinci Matjaža Ver-šiča in čisto na koncu še predstavnikov pevcev naši zborovodkinji Boženi Galun. Ob zaključku koncerta smo prisluhnili še eni izmed znanih slovenskih popevk, pesmi Maček v žaklju.
Vidimo se naslednje leto, zadnjo nedeljo v mesecu novembru, saj nas je letos množičen obisk zelo presenetil. Poslušalo nas je preko 200 obiskovalcev. Hvala vsem za pomoč pri izvedbi koncerta.
Primož Galun
r tuznilSHi Mf/fJJU
Lidija Petrovič s, p. Bukovci i 53 2281 Markovci
M: 041 544 654 T: 02 766 72 01 E: frizerka.lidiia@hotmail.com

Ob izteku starega feta se vsem strankam zahvaljujemo za zaiipanje, ob tem pa jim želimo vesefe božične praznike tn sreče v fetu 2013.
Se priporočamo: frizerskistudid iVii;
12
Leto/13, šteuilka/5, december2012
UST (7 MARKO VC
Uspešen uvod v novo pevsko sezono
Kulturno-umetniško društvo (KUD) Markovski zvon je letos dopolnilo 15 let svojega delovanja. V teh letih jim je z delom in nastopi uspelo zgraditi ime in prepoznavnost v naši občini in tudi drugje.
V društvo so vključene sekcije, ki so generacijsko raznolike, a se skozi projekte uspešno povezujejo in dopolnjujejo. Članice in člani so tudi letošnjo jesen pridno zakorakali v novo pevsko sezono, ki se je tokrat pričela nekoliko drugače. Za lažji začetek dela so se odpravili na gostovanje, ki so ga iz poletnih mesecev prestavili na jesenski čas. Prijetno so združili s koristnim in se pripravili na novo delovno sezono. S pridnim delom so v septembru ponovno pričeli tako Mešani pevski zbor Sv. Marko, pevci Jutranje zarje in tudi najmlajši Zvončki. Sprva je bilo vse usmerjeno v gostovanje na avstrijskem Koroškem, nato pa v velik jubilej naše župnije - 140. obletnico posvetitve današnje podobe cerkve. V začetku oktobra, natančneje, 6. in 7., so se pevci in pevke odpravili k našim sosedom čez mejo v Avstrijo. S pomočjo župnika, gospoda Martina Horvata, s katerim so se spoznali ob praznovanju srebrne maše našega župnika Janeza, so se dogovorili za gostovanje in ogled prelepih dolin Rož, Podjune in Zilje. Po dravski dolini so se odpravili v smeri doline Rož, ki se razprostira ob reki Dravi, na severni strani karavanških vrhov. Potepali so se po dolini Borovelj/ Ferlach do Bilčovsa/Ludmansdorf, ki je znan slovenski kraj v Rožu. Ustavili so se tudi ob Baškem jezeru/FaakerSee in v pomembni slovenski vasi Loče/ Latschach, kjer so si ogledali cerkev Sv. Urha in številna slovenska obeležja. Med ogledi so se okrepčali s kosilom v gostilni koroških Slovencev, popoldan pa se odpravili v Žitaro vas v Podjuno, kjer so obiskali gospoda Martina. Toplo jih je sprejel, pohvalil njihovo delo, KuD-ovci pa so mu prav tako izrekli prisrčne pozdrave s skromnim darilcem iz markovske občine. Zvečer so spremljali slovensko sveto mašo, po njej pa zapeli še nekaj domovinskih pesmi, ki v zamejstvu vselej sežejo do src poslušalcev. Po prijetnem
družabnem večeru so nedeljsko jutro pričeli z obiskom izobraževalnega centra Soda-litas v Tinjah/Tainach, kjer so si ogledali izjemen mozaik v pozlati s številnimi podobami svetnikov, ki ga je v prenovljeni kapeli postavil svetovno znani umetnik p. Marko Ru-pnik s svojimi sodelavci. Potep so nadaljevali do deželnega mesta Celovec in se ustavili na znamenitem Gosposvetskem polju ob Vojvodskem prestolu, kjer so v prvih stoletjih usto-ličevali karantanske kneze. Oglede so zaključili pri Sv. Andražu v Labotski dolini, kjer je bil kraj službovanja Antona Martina Slomška kot škofa Lavantinske škofije, preden je ta prestol škofije prestavil v Maribor. V poznih popoldanskih urah so si v Muti privoščili še pravo koroško kosilo in se nato opravili proti domu. Že naslednji konec tedna pa je bil za pevce velik izziv, morda eden najpomembnejših v zadnjih letih delovanja. Ob praznovanju velike slovesnosti, obletnici posvetitve župnijske cerkve, ki jo je vodil mariborski nadškof, metropolit msg. dr. Marjan Turnšek, so bogato bogoslužje namreč popestrili v sodelovanju z Godbo na pihala občine Markovci. Izvajali so latinsko mašo, Gašparičevo »Misso in G«, spremljali so jih tudi glasbeniki -godbeniki. Pod taktirko Ernesta Kokota in dirigenta instrumentalistov Petra Goj-koška je tako odlično izzvenela maša, še posebej med izvedenim repertoarjem pa bučna, znana Vodopivčeva Ti si, Peter, skala. Za omenjen projekt je bilo potrebno nemalo koordinacije in vztrajnosti, kar je z dobro organizacijo tudi uspelo. Mogočen zven instrumentov in pevskih glasov je naredilo praznik še bogatejši, na kar so ponosni prav vsi nastopajoči. Bogoslužje so popestrili tudi najmlajši Zvončki ter pevska skupina animatork.
Foto: arhiv društva
Člani KUD-a Markovski zvon na izletu po avstrijski Koroški
Kulturno-umetniško društvo MARKOVSKI ZVON
ob dnevu slovenske samostojnosti in prazniku sv. Štefana
vljudno vabi na
TRADICIONALNI BOŽIČNI KONCERT
v sredo, 26.12.2012, ob 17. uri, v cerkev Sv. Marka v Markovcih.
Ob fjriht\jt\jočih božičnih jjrfrzniltih želijo Veliíto lepih trenutkov
z najbližjimi, V noVem letu sreče, Z({mvjtt in uspehov,
Ur&dniŠk.i effbvr Lista* iz MArfcpv'cfV
Delo društva pa se s tem ni ustavilo, temveč se kvečjemu le nadaljuje. Trenutno so vse priprave usmerjene v tradicionalni božični koncert v farni cerkvi, ki bo tudi letos na god svetega Štefana. Predpraznični decembrski čas je za člane KUD-da že več kot 15 let deloven. Letošnji božični koncert bo namreč že 18. zapovrstjo. Poleg rednih nedeljskih vaj vse poteka v znamenju pevskih vaj, priprav, organizacije. Že v začetku meseca so pevke in pevci Otroškega cerkvenega pevskega zbora Zvonček zapeli tudi ob prihodu Miklavža, ki je s spremstvom ponovno obiskal pridne otroke. Pa naj zaključimo s povabilom na koncert božičnih melodij v naši cerkvi. Prazniki in lepi trenutki ob koncu leta ne bi
bili nikoli tako čarobni, če se vanje ne bi prikradli glasba in lepa božična pesem. Člani Kulturno-umetniškega društva Markovski zvon tudi letos niso pozabili nanje, saj vas ob dnevu slovenske samostojnosti in prazniku sv. Štefana vabijo na tradicionalni božični koncert, ki bo letos že osemnajstič zapovrstjo v farni cerkvi Svetega Marka v Markovcih. Na koncertu, ki bo v sredo, 26. decembra, ob 17. uri, se bodo predstavili Mešani cerkveni pevski zbor sv. Marko z zboro-vodkinjo Polonco Strelec Čuš, Otroški cerkveni pevski zbor Zvonček z vodjema Alenko Rožanc in Gregorjem Zmazkom ter pevci Jutranje zarje pod vodstvom Janeza Zmazka. Lepo vabljeni!
Alenka Rožanc, Darko Meznarič
Leto/13, številka/ 5, december2012
13
UST (7 MARKOVCI-; V
12. Miklavžev koncert markovskih godbenikov
Na sneženo nedeljsko popoldne, 9. decembra, smo lahko prisluhnili glasbenim melodijam Godbe na pihala občine Markovci pod vodstvom profesorja Petra Gojkoška, ki je na ta dan pripravila že tradicionalni 12. Miklavžev koncert.
Polna dvorana obiskovalcev je dokaz, da je godba vselej priljubljena glasbena izbira, saj so nas markovski godbeniki tudi letos navdušili s pestrim programom. Pričarali so nam božične melodije, ki so že prav dišale po prihajajočih praznikih. Predstavili so Deset mednarodnih božičnih pesmi avtorja van den Bijlaarda. V program so vključili tudi slovenske skladatelje, z njimi pa so zapeli dvojni gostje, Ansambel Zlati dečki in solistka Simona
Kokot. Manjkalo ni niti sodelovanja vseh obiskovalcev, ki so glasbenikom pripeli z znano Tra ta ta ...
Godbeniki so na koncertu ponovno predstavili nekaj novih članov, ki so se jim pridružili v letošnji sezoni, podelili pa so tudi priznanja Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Posebno priznanje za življenjsko delo na področju ljubiteljske kulture je bilo podeljeno Janezu Bezjaku iz Bukovcev. Volja in trud vseh članov Godbe na pihala sta bila poplačana z aplavzom publike, ki je bila nad nedeljskim koncertom navdušena. Delavnost in vztrajnost, ki ju iz članov Godbe vseskozi prebuja dirigent profesor Peter Gojkošek, sta se obrestovali. Koncert je bil kot nalašč za uvod v praznične decembrske dneve, ki so vse-
lej nekaj posebnega, obenem pa tudi zaključek njihovega letošnjega praznovanja ob 90. obletnici delovanja društva.
Godbeniki in godbenice, iskrene čestitke ob uspešnem koncertu!
Alenka Rožanc
Markovski godbeniki in njihov umetniški vodja Peter Gojkošek na letošnjem koncertu
Veselje v sožitju
Karitas ptujske in završke dekanije je v petek, 30. novembra, priredil 18. dobrodelni koncert pod sloganom »Veselje v sožitju«. Kot vsa leta doslej, je tudi letos koncert potekal v minorit-ski cerkvi Sv. Petra in Pavla na Ptuju. Tudi letošnji koncert je obiskovalca napolnil z duhovnostjo in srčnostjo. Organizatorjem, ki se že vrsto let karitativno trudijo privabiti znane in manj znane glasbenike, da s svojim dobrodelnim nastopom pomagajo ljudem v stiski, je spet več kot uspelo. Tudi letos se je koncerta udeležil upokojeni nadškof dr. Franc Kramberger ter se sodelavcem Ka-ritasa zahvalil za njihovo nesebično pomoč, hkrati pa tudi vsem ljudem dobre volje, ki na kakršenkoli način pomagajo pomoči potrebnim. Prav tako je škof izrekel zahvalo organizatorjem koncerta in vsem nastopajočim. Povezovalka koncerta je bila Irena Luci,
OBIŠČITE NAS TUDI NA SPLETNI STRANI:
ki je s srčnimi mislimi znala povezati vso bistvo večera - veselje v sožitju. »V našem sožitju mora biti dovolj prostora, da med nami zaplešejo vetrovi neba,« je zapisal Kahlil Gibran.
Glasbeni repertoar je bil raznolik. Poslušali smo zakonski par Majdo in Marjana Petana ter mlade glasbenike Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla, ki so zapeli ali zaigrali na različne inštrumente. Uživali smo ob tamburaš-kem orkestru in ob različnih drugih izvajalcih, ki so nam več kot polepšali deževen petkov večer.
Z radostjo v srcu po končanem koncertu ugotoviš, kako prav si naredil, da si si vzel čas, čeprav si še pred tremi urami mencal, ali bo šlo s časom skozi ali ne. Ne samo, da si z nakupom vstopnice pripomogel nekomu, ki je trenutno v stiski, zadostil si tudi svoji potrebi po duhovnem in kulturnem udejstvovanju.
Marija Prelog
/mV.iilari
http://wwvW(narkovci.
si/
14
Leta 12, številka4, aktaAe/v2011

Svet na pragu preobrazbe
V mesecu oktobru sta OORK in župnijska Karitas organizirala predavanje z naslovom »Svet na pragu preobrazbe«. Predavala je Matejka Janika Jančič, sodelavka evropske mistične revije Share International.
Predstavila nam je dejstva, ki jih pravzaprav poznamo ljudje po vsem svetu - da gre vse narobe, da nobena gospodarska in politična rešitev ne prinese bistvenega in trajnejšega napredka, da se napetosti, ki lahko zanetijo svetovno vojno, kopičijo in da celo razviti svet ne najde poti iz krize ... Je svet na robu uničenja ali na pragu preobrazbe? Tak, kakršen je danes, resnično ne služi več potrebam ljudi, potrebam razvoja človekovega duhovnega potenciala ter naravi njegovega bivanja na planetu. Je to stanje prehodno glede
na to, da vstopamo v novo dobo? Kam vodi pot naprej? Kako do miru in sodelovanja, do čistega okolja in dostojnega življenja za vse ljudi? Zakaj je tako življenje zdaj tudi uresničljivo? Govorila je, da so rešitve v nas samih in predstavila prihod mojstrov modrosti, ki so skrbniki evolucije na našem planetu. Za posameznika, ki o duhovnih zadevah na višjem nivoju ne ve nič, vseeno pa ga te zadeve zanimajo, je morda po strokovni plati bilo predavanje nerazumljivo in težko dojemljivo. Važno je predvsem, da znamo naše vsakdanje skrbi predati in težiti k čim bolj enostavni in pravični družbi. »Ker prehajamo v obdobje vodnarja, se bo tudi potrošniška doba končala,« je v svojem zanimivem predavanju med drugim povedala Matejka Janika Jančič.
Marija Prelog
Foto: Marija Prelog
V Markovcih je gostovala Matejka Janika Jančič, sodelavka evropske mistične revije Share International.
Naravna zdravila in prehranska dopolnila
V novembru sta OORK in župnijska Karitas organizirala še zadnje predavanje v tem letu na temo »Naravna zdravila in prehranska dopolnila ter njihovo delovanje«. Razlike nam je predstavila mag. farm. Tatjana Hribar iz podjetja Fidimed.
Dandanes nam v lekarnah in specializiranih trgovinah ponujajo številna naravna zdravila in prehranska dopolnila, kot pomagala pri določenih bolezenskih znakih. Kako jih razlikujemo in na kaj moramo biti pozorni, nam je pojasnila mag. farm. Tatjana Hribar iz podjetja Fidimed. Naravna zdravila so namenjena odpravlja-
Foto: Marija Prelog
O naravnih zdravilih in prehranskih dopolnilih je predavala mag. farm. Tatjana Hribar iz podjetja Fidimed.
OGZ Ptuj ob koncu leta ...
Približuje se zaključek leta 2012, ko se ozremo nazaj in skušamo narediti povzetek leta, ki se poslavlja. Na Območni gasilski zvezi Ptuj smo v iztekajočem se letu opravili vse tisto, kar nam narekuje zakonodaja. Še več, nenehno smo v fazi učenja. Čez 300 gasilcev je na različnih nivojih zahtevnosti in specialnosti opravilo različne vrste izobraževanj. Velik del tega smo opravili na Ptuju, saj razpolagamo s številnim inštruktorskim in pre-
Foto: MZ
Utrinek z letošnjega državnega tekmovanja
davateljskim kadrom. Tudi to je naša prednost, ki jo bomo ohranjali v bodoče. Izkazali smo se tudi kot dobri organizatorji. V začetku junija smo namreč organizirali Državno mladinsko gasilsko tekmovanje, ki je bilo organizacijsko velik zalogaj in izziv za gasilce. Gostili smo okrog 2000 mladih gasilcev in vrsto emi-nentnih gostov. Da nismo imeli samo prijetnega dela, so poskrbele številne intervencije in kot dodatek k vsemu temu še novembrske poplave. Zmogli smo, kar pravzaprav okolje od nas pričakuje. Leto 2012 je bilo za nas uspešno; leto številnih dogodkov, prijetnih in žal kar nekaj neprijetnih - tako kot v vsakdanjem življenju.
Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, se iskreno zahvaljujemo in si želimo, da to sodelovanje vseh za vse ostane tudi v bodoče. Vse dobro v letu 2013 Vam želimo gasilci, združeni v Območno gasilsko zvezo Ptuj.
Predsednik OGZ Ptuj Marjan Meglič
nju točno določenih znakov in zdravljenju bolezni. Zdravila iz naravnih sestavin morajo tako kot vsa preostala sintetična zdravila iti skozi strog postopek registracije pri pristojnem organu. V Sloveniji je to Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke. Agencija preverja tri ključne elemente zdravila v postopku: kakovost, učinkovitost in varnost. Prehranska dopolnila so del prehrane, ki so namenjena dopolnjevanju prehrane zdravega človeka. Dopolnila sicer lahko delujejo preventivno in preprečujejo razvoj bolezni; podobno kot hrana skrbijo za ravnotežje vseh mikro- in makro hranil v organizmu in mu tako zagotavljajo normalno delovanje. Vseeno pa nimajo
neposrednih terapevtskih učinkov in zato niso namenjena zdravljenju. Za njih ni potrebno opravljati stroge strokovne kontrole kot pri naravnih zdravilih. Med prehranska dopolnila prištevamo vitamine, rudnine, elemente v sledovih ... Predavateljica nas je predvsem opozorila, da moramo biti pozorni na drobni tisk na ovojnini. Prav tako si je dobro pri strokovnjakih pridobiti informacije, katere snovi in kolikšno koncentracijo zdravilnih učinkovin ima na primer naravno zdravilo in kakšno sestavo ima prehransko dopolnilo. Predavanje je bilo vsekakor zelo poučno za potrošnike, ki velikokrat nismo dovolj pozorni na kakovost izdelka.
Marija Prelog
Leto/13, številka/ 5, december2012
15
Ü3T (7 MARKOVCI i V
Humanitarna akcija Drobtinice 2012
V	občini Markovci je bil letošnjo jesen znova izpeljan projekt Drobtinice. Gre za vseslovensko dobrodelno akcijo, v sklopu katere se prodajajo kruh in pekovski izdelki, izkupiček pa se nameni humanitarnim dejavnostim.
V	soboto, 13. oktobra, se je projektu pridružil tudi podmladek RK Osnovne šole Markovci v sodelovanju z OORK in župnijsko Karitas ter Društvom podeželskih žena naše občine. Stojnice so postavili v Markovcih pred trgovino Špic Tuš market, v Markovcih in Bukovcih
pred Mercatorjevima franšizama Kmetijske zadruge in v Stojncih pred trgovino Natura. S prodajo na stojnicah so zbrali dobrih 560 evrov, ki so jih namenili plačilu prehrane otrokom iz socialno šibkih družin. Prodali so 80 kg različnega kruha, 30 kg drobnega peciva in pekovskih izdelkov, ljudje pa so pomagali tudi s prostovoljnimi prispevki. Podmladek RK se iz srca zahvaljuje vsem donatorjem za pekovske izdelke, saj brez tega prispevka projekta Drobtinic ne bi bilo mogoče izvesti.
Marija Prelog
^OBTtNÍCA %,
Foto: MZ
Prostovoljci na stojnici pred Špic Marketom v Markovcih
5 let Hišnega ansambla
Srečanje dekanije Ptuj in Zavrč
V torek, 11. decembra, so se v naši župniji srečali člani Karitasa dekanije Ptuj in Zavrč. Srečanje je vodil pater Milan Kvas iz župnije sv. Ožbalt s Ptuja, ki je duhovni vodja, laični vodja je Franjo Tolič iz župnije sv. Barbara v Cirkulanah.
Srečanje se odvija vsaki drugi torek v mesecu v drugi župniji, tokrat je bila na vrsti naša. Po uvodni molitvi je imel duhovno misel naš domači župnik Janez Maučec. Misel je povzel iz adventne zbirke za otroke. Sledilo je branje zapisnika iz prejšnjega srečanja, nato se je začelo poročanje župnijskih Karitas, ki so največ poročale o pomoči ljudem ob poplavah. Pomagali so z ozimnico, pohištvom in tudi denarnimi sredstvi. Pater Milan Kvas je podal tudi poročilo o nedavnem dobrodelnem koncertu, kjer se je zbralo 8600 evrov. S temi sredstvi bodo pomagali ljudem, ki so v resnični stiski in ki jih
je čedalje več, je poudaril pater Kvas. Posebej je spregovoril o sodelovanju Karitas in Rdečega križa, saj obe humanitarni organizaciji delujeta za dobro soljudi in morata zato delovati z roko v roki, brez kakršnih koli opredelitev. Irena Luci je opozorila, da se moramo kristjani tudi izven cerkve držati načel, ki jih spoštujemo. Tako se na primer dogaja, da kristjan v cerkvi kaže zelo globoko vero, ko pa pride izven cerkve, pa dela vse drugače, kot uči evangelij. Potrebno ga je opozoriti, da to ni prav. S tem so se vsi prisotni tudi strinjali.
Voditeljica naše župnijske Karitas Marija Kostanjevec se je posebej zahvalila vsem, ki so nam priskočili na pomoč ob nedavnih poplavah. Poslovili smo se z voščili ob božičnih praznikih z rekom: »Dobro se z dobrim vrača in Bog vse poplača.«
Marija Prelog
Pred petimi leti se je v občini Markovci ustanovila skupina ljudskih pevcev in godcev ljudskih viž - Hišni ansambel Društva upokojencev Markovci. Skupina s svojimi nastopi obogati marsikatero prireditev v domači in tudi v sosednjih občinah.
Letošnji jubilej, peto obletnico delovanja, so proslavili v nedeljo, 14. oktobra, ko so v gasilsko-vaškem domu v Novi vasi pod naslovom »Godemo in pojemo v korantovi deželi« pripravili srečanje ljudskih pevcev in godcev. Prireditev je bila zelo dobro obiskana, gostiteljem pa so se na odru pridružili številni gostje: Ljudski pevci DU in KD Hajdina, Pevci KD Bukovci, Ljudski pevci FD Pobrežje, Ljudski pevci DU Turnišče, Ljudske pevke DU Hajdina in članice KPD, Ljudske pevke KD Jezero, Ljudske pevke KUD Maksa Furja-
i
na Zavrč, Ljudski pevci DU Videm, Pevke ljudskih pesmi KD Sela, Pevke ljudskih pesmi Urbančanke, Pevke FD Lancova vas, Ljudska pevska skupina Taščica KUD Rače in PD Ruda Sever Gorišnica. Domača skupina je nastopila trikrat. V prvem delu s pesmima Štirje smo kovači in moj fantič je prijezdil, v drugem delu so se predstavili z vižama Že mnoga leta in Dedek polka, v tretjem zaključnem delu pa še z Veselo polko. Ko so se jim na odru ob zaključku večera pridružili vsi nastopajoči, so zapeli še pesem Najlepše je.
Med številnimi gosti na prireditvi sta bila tudi aktualni in nekdanji župan občine Markovci, Milan Gabrovec in Franc Ke-kec, prireditev pa je povezovala domačinka Irena Pukšič.
MZ
Leto, ki se izteka, nas postavlja na prag novih upanj in pričakovanj. Želimo, da bi vas vse to, kar razumete in čutite kot srečo, v življenju spremljalo v prihodnjem letu. Želimo vam prijetne božične praznike ter veliko sreče in uspehov v novem letu 2013.
OO SDS Markovci
Spoštovane Markovčanke, Markovčani!
Člani OO NSi Markovci se zahvaljujemo vsem, ki nas spodbujate pri našem delu in s svojimi nesebičnimi predlogi pomagate uresničevati vizijo razvoja Občine Markovci.
Občinski svetniki NSi se zavedamo, da je za vsak razvoj in napredek treba trdo delati, razumno trošiti, se najprej opreti na lastne sile in ravnati odgovorno na vseh položajih.
Zadnji dogodki v državi in tudi v nekaterih lokalnih skupnostih niso od včeraj, ampak so sad izkrivljenih vrednot, poveličevanja denarja, kapitala in mižanja pred neupravičenim bogatenjem. Prepričan sem, da imamo v občini Markovci toliko domoljubja, medsebojnega spoštovanja in zaupanja, da bomo poskrbeli za skladen razvoj in naše skupno dobro.
Vsem občankam in občanom želimo veliko mero optimizma, medsebojnega razumevanja, predvsem pa sodelovanja za naše skupno dobro. V novem letu 2013 vam želimo vse dobro.
Predsednik OO NSi Markovci Franc Rožanc
Roto: MZ
Člani Hišnega ansambla DU Markovci so oktobra pripravili koncert ob peti obletnici delovanja skupine.
Roto: MZ
Kot gostje Hišnega ansambla so se predstavili tudi Pevci KD Bukovci.
16
Leto 13, številka5, december2012
Srečanje generacije 1942
V mesecu oktobru so se v gostišču Pri Ribeku v Stojncih srečali nekdanji sošolci, rojeni v letu 1942. Srečanja se je udeležilo 28 nekdanjih sošolcev in sošolk, nekatere so spremljali tudi partnerji, tako da je bilo vseh udeležencev srečanja 42. Zbrani so v pogovoru obujali spomine na svoja mladostniška leta, pa tudi na vse prestane življenjske preizkušnje. Ob dobri glasbi in v prijetnem razpoloženju so tako preživeli lep jesenski večer. Generacija 1942 se je v zadnjih 20 letih tokrat srečala že četrtič. 1992 so se srečali kot abra-hamovci, deset let kasneje kot 60-letniki, srečali so se tudi pred petimi leti, ko so bili stari 65 let. Seveda pa ni smelo izostati tudi srečanje ob njihovem letošnjem okroglem jubileju, 70-letnici. Organizator srečanja je bil Franc Toplak.
MZ
Foto: Laura
Jubilanti so se srečali v gostilni Pri Ribeku
Srečanje generacije 1967
Foto: arhiv
Skupinska fotografija udeležencev srečanja
V dvorani vaško-gasilskega doma v Novi vasi so se v začetku novembra zbrali sošolci in sošolke, rojenih leta 1967, ki so osnovnošolske klopi markovske šole zapustili pred tridesetimi leti. Ob prijetnem kramljanju in obujanju spominov na šolske dni in življenjske izkušnje po končani osnovni šoli je čas hitro minil. Tudi tokratno srečanje je bilo posvečeno spominu na čase lepe in brezskrbne mladosti - na čase osnovnošolskih let. Brezskrbna šolska leta so ob učenju, izletih in zanimivih dogodivščinah, ki so jo ušpičili med odmori, na poti iz šole, včasih pa tudi med poukom, hitro minila. Nato so se pota razšla, nekateri so šli na šolanje, drugi po službah v bližnje in oddaljene kraje. Sledile so poroke, zakonsko življenje, ustvarjanje družin, skrb za otroke, sedaj že za vnuke. Ob koncu srečanja so si nekdanji sošolci obljubili, da se v polnem številu srečajo ponovno za pet let, ko bodo praznovali zlati jubilej - abrahama.
Matjaž Mlinaric
15. tradicionalna Vesela jesen
Občina Markovci je v sodelovanju s Kulturnim društvom Bukovci v soboto, 10. novembra, v večnamenski dvorani Bukovci organizirala mar-tinovanje. Letošnje je bilo 15. po vrsti.
God sv. Martina ima za vinorodne kraje še prav poseben pomen in je pomembno označen v koledarjih vinogradnikov in vinarjev, nič drugače pa ni niti pri nas. Letošnje martinovanje v Bukovcih je bilo plod zglednega meddruštvenega sodelovanja. Člani vaškega odbora so pred samim začetkom sneli klopotec, ki je stal pred dvorano ter tako simbolično začeli veseli čas ob martinovem. Prireditev se je pričela z zbiranjem mošta. S svojim delom in izdelki so se predstavili člani Čebelarskega društva Markovci.
Pred časom so izbrali tudi novega kletarja, ki na martinovo od starega kletarja prejme ključ in s tem prevzame vse naloge vaškega kletarja. Ta je letos postal Franc Kekec, ki obljublja, da bo dobro skrbel za vino in nas večkrat povabil v svojo klet.
V kulturnem programu prireditve so se predstavili Fuš godba občine Markovci, muzikanti Hišnega ansambla Društva upokojencev Markovci, pevci Kulturnega društva Bukovci in novoustanovljena ženska pevska skupina Kulturnega društva Bukovci z zborovodkinjo Simono Kokot. Krst mošta je opravil domači župnik Janez Maučec. Bukovča-nom so se tudi letos ob praznovanju martinovega pridružili pobrateni prijatelji iz Vaško-etnološko-turističnega društva Hrovača iz Ribnice. S prireditvijo Vesela jesen pa ponovno odpira svoja vrata vaška knjižnica; ta je odprta ob sredah od 17. do 18. ure. Lepo vabljeni.
Patricija Majcen
Foto: MZ
Za vaškega kletarja so Bukovčani letos izbrali nekdanjega župana Franca Kekca.
LIST IZ MARKOVCEV je glasilo občine Markovci, ki glasilo tudi izdaja. Uredniški odbor: Patricija Majcen, Marija Prelog, Alenka Rožanc in Damjan Zupanič. Odgovorna urednica: Mojca Zemljarič. Lektoriranje: Alenka Rožanc. Oblikovanje: Patricija Majcen. Tisk: Repro studio Lesjak. Natisnjenih 1250 brezplačnih izvodov. Naslov uredništva: Markovci 43, 2281 Markovci. Telefon: 788 88 80. Spletni naslov: www.markovci.si.
Leto 13, številka 5, december2012
17
MST (7 MA. [< KO yc Ii V
7. gasilski mladinski kviz
V mesecu oktobru, ki je razglašen za mesec požarne varnosti, je OGZ Ptuj organizirala sedmi gasilski mladinski kviz. Občino Markovci so na kvizu zastopale ekipe iz PGD Markovci in PGD Bukovci, ki so se tudi odlično odrezale. Kviz je razdeljen na teoretični in praktični del. Pri praktičnem delu so udeleženci morali obvladati tri vozle, poznati gasilsko opremo in sredstva, s katerimi se katera gorljiva snov gasi. Prav tako je pri tekmovanju štel tudi čas izvedbe nalog. Pri pisnem delu so udeleženci reševali teste o zgodovini gasilstva, o današnji sestavi gasilske službe na državni ravni, o gasilski opremi ... Otroci so za dosego točk morali pokazati kar nekaj znanja. Kviza se je udeležilo 12 ekip iz celotne Območne gasilske
zveze Ptuj. Šest jih je tekmovalo v kategoriji mlajših pionirjev in šest v kategoriji starejših pionirjev. Pri mlajših je prvo mesto zasedla ekipa PGD Bukovci 2, drugo Gere-čja vas, na tretje in četrto mesto sta se uvrstili ekipi Markovci 1 in Markovci 2, peta je bila Hajdina in šesta ekipa Bukovci 1, ki je sicer tekmovala izven konkurence. Pri starejših pionirjih je bil vrstni red sledeč: prvo mesto PgD Hajdoše, drugo in tretje Gerečja vas 1 in Gerečja vas 2, četrto Ptuj, peto in šesto pa Markovci 1 in Mar-kovci 2.
Pionirjem PGD Bukovci in PGD Markovci ter njihovim mentorjem čestitamo za uspeh in jim želimo obilo dobre volje za delo tudi v naslednjem letu.
Marija Prelog
Foto: arhiv OGZ Ptuj
Udeleženci letošnjega gasilskega mladinskega kviza
Županova sprejema
V petek, 26. oktobra, je župan Milan Gabrovec na občini pripravil dva sprejema. Najprej je gostil ekipi pionirk in pionirjev, mentorje in vodstvo PDG Bukovci, ki so na državnem gasilskem tekmovanju junija dosegli izjemne rezultate. Pionirke so postale državne prvakinje, pionirji pa so dosegli odlično drugo mesto. V nadaljevanju popoldneva pa je župan gostil še otroke, rojene v letu 2011 in njihove starše.
MZ
Foto: MZ
Skupinska fotografija z županom Milanom Gabrovcem
V poročni dvorani je bilo nadvse živahno, ko je župan sprejel otroke, rojene v letu 2011, in njihove starše.
Oglašujte tudi vi v Listu iz Markovcev!
Ugodne cene promocijskega prostora in svetovanje pri izdelavi oglasa. Doseg vašega oglasa - v vsako gospodinjstvo občine Markovci!
Folklorniki na gostovanju v Pragi
V	začetku meseca novembra smo se folklorniki FD Markovci odpravili na štiridnevno gostovanje v prestolnico Češke, v Prago.
V	novo sezono smo se plesalci in plesalke podali z velikim zagonom, saj je gostovanje, ki smo se ga udeležili, bil že drugi večji projekt v novi sezoni. Odzvali smo se povabilu na 9. mednarodni folklorni festival v Pragi. Predstavile so se tri sekcije, in sicer plesna skupina, pevci ljudskih pesmi in kopjaši. Na festivalu je sicer nastopilo več kot 40 skupin iz vseh delov Evrope.
V	prostem času smo se odpravili tudi v center Prage, kjer smo se peljali mimo Hradčanov (srednjeveškega mestnega jedra), cerkve sv. Vida, sprehodili smo se
po Karlovem mostu, ki nas je vse prevzel. Obiskali smo tudi pivnice, ki so značilne za Prago. Center mesta smo obiskali samo enkrat, saj smo bili nastanjeni izven njega in je tako ostalo še mnogo zanimivosti, ki si jih nismo uspeli ogledati.
Preživeli smo prijetne štiri dni. Zagotovo je bilo zanimivo tudi novim članom in tistim, ki plešejo že več sezon, a se gostovanja s folklornim društvom še niso udeležili. Med seboj smo se bolje spoznali in spletli še trdnejša prijateljstva. Veselimo se dela v prihodnje, saj nameravamo v tej sezoni izvesti koncert ob 75. obletnici delovanja. Upamo in načrtujemo, da se bomo tudi naslednje leto odpravili na kakšno gostovanje v tujino.
Jasna Forštnarič
Foto: arhiv FD
Markovski folklorniki
Vec informacij: Mojca Zemljane (031 781 514)
18
Leto 13, številka5, december2012
UST (7 [Vi. A K KO VC
Decembrska ekskurzija
Člani Župnijskega pastoralnega sveta smo se v soboto, 1. decembra, odpravili na ekskurzijo, kjer smo odkrivali lepote celjske škofije.
Kljub hladnemu jutru smo se prešerno razpoloženi najprej ustavili v Vojniku in si ogledali tamkajšnjo cerkev, posvečeno sv. Jerneju. Domači dušni pastir Anton Perger nas je popeljal skozi zgodovino cerkve in kraja. Srečali smo se tudi z našim nekdanjim farnim župnikom, gospodom Francem Breclom, ki je, čeprav zaznamovan s težo bolezni in let, še vedno dobre volje in hudomušen, kakršnega se ga spomnimo še iz časov njegovega službovanja pri sv. Marku. Naša naslednja postaja je bila Nova Cerkev. Ta »pražupnija« je bila v drugi polovici 19. stoletja službeno mesto škofa Antona Martina Slomška. V cerkvi sv. Lenarta, ki jo krasijo bogate poslikave z veliko simbolike, se nahajajo Slomškove re-
likvije - delček kosti našega blaženega. Vrhunec našega popotovanja pa je bila Rogla, kjer je naš g. župnik Janez Maučec daroval sveto mašo v podružnični cerkvici Jezusove spremenitve na gori. Gre za enega redkih sakralnih objektov v Sloveniji, ki ni v lasti cerkve. Podjetje Unior d.d. je namreč dalo postavitvi cerkev v okviru njihovega turističnega programa. Že pri vstopu vanjo obstanejo oči na čudovitih orglah. Da pa preizkušeno tudi krasno zvenijo, je ugotovil naš organist Andrej Kramberger.
Po obilnem in okusnem kosilu, ki so nam ga pripravili na turistični kmetiji Kovše, se je naše druženje v prijetnem razpoloženju nadaljevalo vse do večera, ko smo se poslovili od zimske pohorske pravljice in se odpravili proti domu. Bogu hvala za tako lepo doživetje prvega decembrskega dne.
Brigita Vrtačnik
Srečanje prišlekov
Na Martinovo soboto so se že tretje leto zapovrstjo srečali prišleki iz Za-bovcev. Ker v poletnem času zaradi vseh dogodkov in aktivnosti srečanja ni bilo moč organizirati, so se odločili, da tokratno srečanje izvedejo v gasilskem domu.
Ponovno je bilo prijetno romati od hiše do hiše, iskati prišleke ter se ob tem pravzaprav neizmerno zabavati. Vsak prihod na dvorišče je bil nekaj posebnega. Šele ob stisku roke in klepetu, ki je potekal v zelo sproščenem duhu, človek ugotovi, kako prijazni in prisrčni ljudje stanujejo v vasi. Pa saj ni važno, ali so to domačini ali tisti, ki smo jih iskali - prišleki. Tokratnega srečanja se je sicer udeležilo manj prišlekov, vsekakor pa je bilo ponovno lepo videti, kako se znajo med seboj družiti različne generacije. Tudi tokrat smo poskušali ugotoviti, kdo so bili najstarejši udeleženci srečanja. Med moškimi je to bil zagotovo g. Volgemut,
ki šteje dobrih 80 pomladi, v Zabovcih pa živi že več kot 50 let. Med ženskami sta bili najstarejši udeleženki srečanja Štroserjeva Gela in Filpekova Marija, ki jih imata tudi preko 80. Obe sta se na srečanju spominjali časov, ko sta se preselili v Zabovce - ena se je pripeljala z avtobusom, druga pa jo je mahnila kar peš čez polje.
Petim organizatorjem tega srečanja je tudi tokrat uspelo združiti vse generacije. Kot je v pozdravnem nagovoru dejala organizatorka, je lepo živeti v tej vasi, lepo je iti med ljudi, se z njimi poveseli-ti, jim prisluhniti, k hiši pa prinesti dobro voljo. Da pa je bil večer poln presenečenj, ni potrebno posebej poudarjati. Med igrami, ob pesmi, ob zvokih harmonike, ognjemeta in nastopu gledališke skupine iz Trgovišča, ki je večer popestrila s skečem, je druženje potekalo vse do zgodnjih jutranjih ur.
Jana Janžel
Občinski odbor Rdečega križa Markovci in župnijska Karitas želita vsem občanom, da vam blagoslov božične noči polni srca vse dni v letu 2013.
Za humanitarno pomoč se zahvaljujemo vsem krvodajalcem z željo, da se tudi v prihajajočem letu udeležujete krvodajalskih akcij ter tako pomagate ohranjati človeška življenja.
Prispela je hrana iz sredstev EU: mleko, testenine, riž. Upravičenci kličite sodelavce Karitas in Rdečega križa.
_____________~___
Toplo ognjišče in smeh v očeh iskreno želim v teh prazničnih d ne hI
www.fotomlakar.si [ ¡nfo@fotomlakar.si | 070 823 674
Kuharski kotiček
Tatarski biftek z maslenimi rožicami
Za 4 osebe potrebujemo: 30 dag
govejega fileja, 2 rumenjaka, žličko majoneze, žličko gorčice, 3 šalotke, 2 stroka česna, mleto kumino, limonin sok, 4-6 dag masla, peteršilj, 1 srednjo veliko kislo kumaro, sol, poper, 3 sardelne fileje, kapre, mleto rdečo papriko in belo vino.
Priprava: Goveji file očistimo žilic in ga drobno sesekljamo ali nastrgamo z nožem. Sesekljano meso položimo v skledo, dodamo mu sol, poper, mleto kumino, rumenjaka, majonezo, gorčico, limonin sok, malo belega vina, 2 dag masla ter rdečo papriko. Pripravimo si mešanico sestavin fines herbes. To naredimo tako, da sardeline fileje ali inču-ne, kislo kumaro, kapre, peteršilj, česen in šalotke na fino sesekljamo z multi-praktikom ali nožem. Mešanico združimo z mesom ter dobro premešamo. Tako pripravljen biftek oblikujemo s pomaščenimi rokami v štruco, ga položimo na krožnik, okrasimo s peteršiljem ter rožicami, ki jih naredimo iz masla. Biftek postrežemo z opečenim toa-stom, zraven pa ponudimo odlično suho vino modri pinot, ki se lepo ujame s to jedjo.
Novoletna sarmica
Sestavine: glava svežega zelja, 250 g kislega zelja, 500 g mletega mesa, 100 g prekajene slanine, 1 jedilna žlica olja, 1 čebula, 3 zdrobljeni stroki česna, majaron, peteršilj, 1 jajce, 100 g riža, sol, poper pol ali tričetrt litra bistre juhe, 1 jedilna žlica moke, 1 jedilna žlica paradižnikove mezge, 1 čajna žlička mlete sladke paprike, 250 g kisle smetane, 3 listi lovorja in kumina (po okusu).
Priprava: Zeljnato glavo razdelimo na liste. V skledo damo meso, jajce, zelišča in česen. Na olju prepražimo narezano prekajeno slanino in čebulo, da poste-kleni in jo stresemo na meso. Riž kuhamo v osoljenem kropu približno štiri minute. Odcedimo ga in splaknemo ter ga damo v skledo z mesom. Solimo in popramo, dodamo nekaj žlic juhe ter vse skupaj dobro pregnetemo. Na zeljnate liste polagamo kupčke mešanice mesa in riža, jih zavijemo v sarme in zapičimo zobotrebec. Za kuhanje uporabimo širok, večji lonec, katerega dno pokrijemo z narezanim kislim zeljem. Nanj polagamo sarme, na vrh pa potresemo še ostalo narezano zelje. Potresemo s sladko mleto papriko in kumino ter dodamo lovorove liste in paradižnikovo mezgo. Zalijemo s toliko juhe, da je zelje prekrito in počasi kuhamo eno uro in pol do dve uri ter po potrebi zalivamo z juho. Nato zamešamo jedilno žlico moke med kislo smetano, prelijemo po sarmi ter kuhamo še deset minut.
Tako pripravljeno sarmico položimo na krožnik, okrasimo in postrežemo našim gostom ali družinskim članom. Opisani jedi v večini primerov ponudimo za novoletno zabavo. Tatarski biftek je odlična predjed, sarma pa nam lahko celo odpravi morebitnega mačka, ki je ljudem nadležen po tovrstnih zabavah.
ehTomaž A rklinič.
Leto 13, številka 5, december2012
19
Ü3T YA MA. R. KO^Cli V
Iz osnovne šole Markovci
Ob izteku koledarskega leta vam bom predstavil delo naših učencev, ki so vključeni v video krožek na OŠ Markovci. Lahko se pohvalimo, da je bilo to leto zelo uspešno, produktivno in zanimivo, saj smo pripravili in izvedli kar nekaj projektov. Delo v video produkciji je za učence lahko zelo zanimivo, saj je to dejavnost, s katero se ne srečujejo ravno v vsakodnevnem življenju. Obenem zahteva tudi veliko mero odgovornosti, kreativnosti, samokritičnega in samoiniciativnega razmišljanja ter dela. Prav to poskušamo odkrivati v naših učencih. Moram priznati, da je bilo v letošnjem letu veliko takšnih, ki so sprejeli takšen način dela. Posledica tega so uspehi in vrhunski rezultati.
Prvi poskus
Video krožek smo sicer prvič ponudili učencem že v šolskem letu 2007/2008. Takrat smo se tako učenci kot tudi sam še uvajali v to dejavnost. Pri tem smo se osredotočili predvsem in samo na pripravo božične šolske video kronike, pri kateri so sodelovali trije učenci. Nekako nam je uspelo sestaviti za takratne razmere in materialne zmožnosti solidno oddajo, ki se je tudi predvajala na SIP TV. Po tem je delovanje video krožka ter zanimanje za to dejavnost za dve leti »zamrlo«. Ponovni poskus obuditve te šolske dejavnosti je se je zgodil v šolskem letu 2010/2011, vendar takrat s strani učencev ni bilo izkazane resne volje in želje.
Močna generacija
Prav nasprotno pa se je zgodilo leto kasneje. V šoli je nastalo veliko zanimanje za foto krožek. Prijavilo se je preko 20 učencev. Da sem malce razbremenil to dejavnost, sem izmed te množice izbral osem učenk in učencev ter jim predstavil program dela za tekoče šolsko leto. Fantje in punce so takoj zgrabili za delo in posneli skoraj vsako šolsko dejavnost, ki ni bila povezana z rednim poukom. Prvi naš projekt je bila zopet božična video kronika, za katero so scenarij napisali povsem sami. Glede na to, da je bil to njihov prvi takšen projekt, je bil zelo dober. Predvajal se je ob lanskem božiču na lokalni televiziji, prav tako pa je še vedno na ogled na šolskih spletnih straneh. Presenečen nad njihovo motiviranostjo in njihovimi sposobnostmi sem takoj začel z iskanjem novih izzivov.
Uspeh na državnem nivoju -Skrivnosti tradicije
Že takoj po novoletnih počitnicah, ko smo še bili pod vtisom našega prvega uspešno dokončanega projekta, smo dobili vabilo za prijavo na video natečaj. Do sredine februarja letos smo morali posneti kratki igrani film, ki bo v svoji vsebini vseboval elemente medgene-racijskih odnosov. Pri tem so sodelovali tudi učenci dramskega krožka. Zgodbo za naš film je napisala učiteljica Doroteja Kostanjevec, scenarija in montaže pa so se v veliki meri lotili učenci sami. Filmu smo dali naslov Skrivnosti tradicije, v njem pa predstavili naše tradicionalne pustne maske, še posebej koranta. V zadnjih trenutkih, ampak še pravi čas, smo izdelek poslali z mislimi: »Kar bo, pa bo!« Čakalo nas je veliko presenečenje. O tem je Nina Strelec zapisala: »Učenci video
krožka, ki nas verjetno poznate po šolskih video kronikah, smo se letos v sklopu Festivala inovativnih tehnologij prijavili na tekmovanje iz znanja multimedije - video montaža. Posneli smo video z naslovom Skrivnosti tradicije, nad katerim so bili vodilni na festivalu tako navdušeni, da so ga celo predstavili na uvodnem delu tekmovanja, češ, da še niso videli tako povezane zgodbe osnovnošolcev. Predstavili smo našo domačo tradicijo in njeno prenašanje iz roda v rod. Vsebina je približno takšna: majhni navihani fantje brskajo po podstrešju in slučajno najdejo korantavo masko, ježevko, kožuh, vile, kopje kopjaša, a jim predmeti niso jasni. Vprašajo mamo, ki jim najprej predstavi vse stvari in pove, kako je bilo v njenih rosnih letih v času fašenka. Na tekmovanje, kjer so bile še druge kategorije (logo, pascal, foto ...), smo lahko poslali dva tekmovalca; to sva bila jaz, Nina Strelec, in Nejc Kukovec. Odvijale so se zanimive stvari, od programov, ki sva jih z Nejcem prvič videla, do epilep-tičnih napadov (da se ne boste prestrašili, s fantom je bilo vse v redu). Zmon-tirati smo morali lanskoletno prireditev Zotkini talenti (slovesnost, na kateri po-
Gradivo za šolske strani zbira Vida Vajda.
Foto: OS Markovci
Nina Strelec je na državnem tekmovanju prejela zlato, Nejc Kukovec pa srebrno priznanje.
delijo priznanja najboljšim učencem na tekmovanjih), in sicer v obliki vabila. Z Nejcem sva se res uspešno odrezala, saj je bil on drugi, jaz pa prva, za kar pa je zaslužen tudi naš mentor, ki se mu prav lepo zahvaljujeva.«
Tako smo dobili državno prvakinjo ter zlato in srebrno priznanje iz znanja multimedije - video montaža. Res neverjeten rezultat! Še en razlog za še večjo motivacijo.
Nina je bila povabljena na osrednjo slovesno prireditev v Cankarjev dom v Ljubljano, kjer so za vsa področja podelili zlata priznanja najboljšim v državi. Kaj pravi o tem?
»Za nagrado sem bila kot prva na državnem tekmovanju povabljena na Zotkine talente v Gallusovo dvorano Cankarjevega doma. Prireditev je vodil Veliki Pižama, res prava »faca«. Dobili smo priznanja in tudi brezplačno udeležbo na taboru po izbiri. To je bil dogodek, ki si ga bom res zapomnila, saj se ne zgodi vsak dan, da stojiš na odru Gallusove dvorane. V sklopu tekmovanja smo se res veliko naučili, spoznali delo snemalcev, producentov, režiserjev . Kaj veste, mogoče pa se je med nami rodil režiser ...«.
Zelo smo bili navdušeni nad našim uspehom, kar nam je dalo še večjega zagona pri delu. Dan šole in dan, ko smo morali izdelati in predstaviti že naš naslednji projekt oz. izdelek, se je zelo hitro bližal. Zadali smo si namreč nalogo, da bomo izdelali in obiskovalcem ob dnevu šole ponudili novo izdajo šolske video kronike. Izdelali smo še en kvaliteten izdelek. Pri tem nam je pri scenariju pomagala tudi učiteljica Vida Vajda. Dan pred prireditvijo je bil namenjen razmnoževanju DVD--jev, ki smo jih nato naslednji dan ponudili obiskovalcem, hvaležni pa smo bili za vsak prostovoljni prispevek. Na prireditvi je gospod ravnatelj tudi povedal, da bo ves denar, ki ga bomo zbrali, namenjen za nabavo video opreme. Na koncu smo ga zbrali dovolj, da smo lahko v šoli nabavili profesionalni računalnik za video montažo. Hvala za vsak vaš prispevek, ki je pripomogel k še kvalitetnejšemu delu naših učencev, vaših otrok.
Gremo mi po svoje 2
Šolsko leto se je bližalo h koncu, 9. razredi so se poslavljali. Velika večina učencev, ki so v tem šolskem letu sodelovali pri video krožku, se je poslovila od osnovne šole. Nekako nismo mogli prezreti občutka, da smo te učence »oškodovali«, saj so garali vse leto, šola je na ta račun dobila novo opremo, oni pa so ostali praznih rok (razen izkušenj in lepih spominov). Zato smo po dogovoru z ravnateljem sklenili, da vsem učencem video krožka pripravimo poseben izlet. Navezali smo kontakt z znano ptujsko igralko Ivo Krajnc, preko katere smo nato po dolgih pogovorih in dogovarjanjih z direktorji in režiserji prišli do zanimivega dogovora: otroke bomo peljali na ogled snemanja drugega dela slovenskega celovečernega mladinskega filma Gremo mi po svoje 2. Fenomenal-na zadeva! Poučno, zabavno, zanimivo, nevsakdanje ... Izredna hvala vsem, ki so nam to omogočili: ravnatelj OŠ Markovci Ivan Štrafela, Iva Krajnc, Matija Kozamer-nik (direktor filma), Miha Hočevar (režiser) .
Nina Strelec: »Učenci video krožka OŠ Markovci smo se v sredo, 25. julija, odpravili na prizorišče snemanja nadaljevanja slovenske filmske uspešnice Gremo mi po svoje. Ne, niso nas uporabili
Foto: OS Markovci
Z igralcema Jurijem Zrncem in Tadejem Tošem
20
Leto 13, številka5, december2012
kot igralce (čeprav marsikdo ne bi imel nič proti), ampak smo si ogledali potek nastajanja filma oz. en profesionalni snemalni dan. Ker je vreme ponagajalo, so nočno dogajanje snemali v gledališču. Jurij Zr-nec je dejal, da smo naleteli na »zaspan« dan. »Smej se, smej. Ne boš se več režala, ko boš popikana.« To je bil stavek, izgovorjen v delu prizora, ki so ga ponovili verjetno 10-krat. Videli smo, koliko dela je vloženega v približno eno uro in 45 minut dolg film. Najprej se napiše scenarij, ki gre v pregled režiserju, producentu, komisiji (če film sploh lahko posnamejo), oz. komisiji, ki odloča, kateri filmi se bodo snemali v prihodnjem letu. Potem se mora rezervirati prostor snemanja (mi smo bili v Bovcu, kjer imajo postavljeno prizorišče za snemanje filma). Sledijo avdicije za igralce, naredijo filmsko snemalno knjigo (podrobnejša obdelava scenarija, v kateri je zapisano, kje kdo stoji, kako se ga snema, koliko je kadrov itd.). Snemanje poteka približno dva meseca, potem se še zmontirajo posamezni deli, to traja približno štiri mesece, in potem še štiri mesece, da se film »sestavi«. Številke, ki se vrtijo okrog filma, pa so vrtoglave. Vsak objektiv stane do 15.000 evrov, kamera 100.000, kabli, ki vodijo od štaba do scene, so težki 2,5 tone ... Nastopajočih otrok je približno 90, za njih skrbijo štiri varuške. Ob skoraj vseh res visokih številkah zagotovo upajo, da bo gledanost filma visoka. Pogovarjali smo se tudi z Jurijem Zrncem in Tadejem Tošem. Oba sta pravi »faci«. Sicer so bili že vsi utrujeni, saj se je snemalo 12 ur na dan, ampak so si vseeno vzeli čas za nas, zato smo se vsi ponosni z glavnima vodjema štajerskega in ljubljanskega tabora fotografirali. Govorili smo tudi z režiserjem Mihom Hočevarjem in z glavnim vodjem oz. direktorjem snemanja Matijem Kozamernikom, ki nam je razkazal tudi opremo. Za konec nas je direktor filma popeljal še malo višje v planine na ogled glavnega snemalnega prizorišča - taborov. Prispeli smo v štab, kjer se vedno najprej zberejo in skupaj odpravijo proti sceni, o njej pa vam ne smem preveč povedati, ker je tudi fotografirati nismo smeli. Počakajte na naslednje leto - na ogled filma. Izlet, ki smo si ga prislužili, je vsekakor bil nekaj posebnega in tega ne moreš do-
Foto: OS Markovci
Učenci video krožka na lokaciji snemanja filma Gremo mi po svoje 2
živeti kar tako. Jaz sem se na primer že »odločila«, da ne bi bila direktorica filma, ker ima res ogromno skrbi in dela, poskrbeti mora za skoraj vse. Naučili smo se marsikaj in to znanje bomo s pridom izkoristili, da bodo tudi naša nadaljnja dela toliko kakovostnejša.« KatarinaTement: »Polni pričakovanja smo se videokrožkarji OŠ Markovci v sredo, 25. 7., odpravili na izlet. Odšli smo si ogledat, kako snemajo film Gremo mi po svoje 2. Zjutraj nas je na šolski avtobusni postaji čakal mini avtobus, s katerim smo se odpravili na pot v Bovec, kjer snemajo film. Pot je bila zelo dolga, saj je Bovec na drugi strani Slovenije. Najprej nas je tam čakalo razočaranje, saj so točno tisti dan zaradi slabega vremena snemali v dvorani in ne v taboru. Vseeno smo naleteli na neko posebnost, saj v dvorani snemajo le štiri dni celotnega snemanja. Bilo je prav zanimivo videti snemanje tako znanega filma, ki bo celo v kinih. Čez čas so igralci imeli kosilo; takrat sta si za nas vzela nekaj časa Jurij Zrnec in Tadej Toš. Z njima smo naredili intervju, ki ga boste verjetno lahko videli. Posebej všeč mi je bil pogovor s Tadejem Tošem, saj se je pogovarjal čisto po domače in včasih rekel tudi kakšno smešno. Z obema smo naredili tudi skupinsko fotografijo. Potem nas je že čakal režiser. Pokazal in predstavil nam je razne kamere, objektive, lučke in še marsikaj. Povedal nam je tudi, kdo ima kakšno nalogo in kaj mora ta delati, da bo film na koncu
super. Ko je bilo odmora konec, se je snemanje nadaljevalo. Na oder je začela prihajati snemalna ekipa, videli smo tudi nekaj igralcev. Odpeljali smo se v tabor Zvitih svizcev in Zlatih lisjakov. Tam je tabor stražil varnostnik, ki nas ni odgnal, saj je bil z nami direktor filma. Pokazal nam je scenarij in dnevni red. Povedal nam je, da vsak dan dobijo nov dnevni red in da se je vsak igralec moral svojo vlogo naučiti na pamet. Že prej v Ljubljani so vadili svoje vloge, da bi snemanje potekalo čim boljše. Na koncu smo se mu zahvalili in mu podarili šolsko revijo Markec in oddajo Pod korantovo kapo. To smo podarili tudi režiserju Juriju Zrn-cu in Tadeju Tošu. Čakala nas je še dolga pot domov. Tokrat pa smo se peljali po manj ovinkasti, a zelo strmi poti čez Vršič. Na vrhu smo se malo ustavili in se nadihali gorskega zraka. Tam smo videli tudi ovčko. Ko pa smo se spuščali, smo na kamniti steni gore videli Ajdovsko deklico. Na poti domov smo se ustavili še v McDonald'su. Tam smo se najedli, da smo skoraj popokali in potem šli spet na pot, kajti čakali sta nas še dve uri vožnje. Minili sta hitro, saj smo se med potjo smejali, peli in imeli celo glasbeno spremljavo kitare in harmonike. Ta dan mi bo ostal za vedno v spominu, pa čeprav je bilo veliko vožnje. Za celotno organizacijo se iz srca zahvaljujemo učitelju Gregorju«.
Nove video ekipe
Ogled Maribora in lutkovne predstave
V torek, 4. decembra, smo se učenci od prvega do četrtega razreda zbrali v garderobi in počakali na avtobus, ki nas je odpeljal v Maribor.
Po vožnji smo si ogledali 400 let staro trto, žametno črnino, in še druge znamenitosti Maribora. Kasneje smo si ogledali predstavo z naslovom Zmrdica in Zmrdek. Zmrdica je bila važna, razkuštrana in nesramno simpatična. Zmrdek je bil razku-štran, predrzen in neskončno simpatičen. Zmrdica in Zmrdek sta imela tudi svoja prijatelja. To sta bila ovca in tiger. Ta njuna prijatelja pa sta bila zaljubljena, Zmrdica in Zmrdek pa se nista marala. Za Valentinovo sta si izmenjala darila, a v darilu ni bilo nič posebnega, saj so bile napisane žaljivke. Tiger je nato naredil načrt. Delal se je, da so ga ugrabili vesoljci. Ta načrt mu je tokrat uspel. Zmrdica je tigra našla in zato se ji je Zmrdek upravičil in ji obljubil, da ne bo več grdo govoril. Po predstavi smo počakali na avtobus. Ta dan mi je bil zelo všeč.
Maja Popošek, 4. b
Ogled Maribora
V torek, 4. decembra, smo z avtobusom šli v Maribor. Tam smo si ogledali najstarejšo trto na svetu, ki raste na Lentu. Na glavnem trgu smo malicali in se fotografirali pri Kužnem znamenju. Potem smo šli na Trg svobode. Tam smo videli kip, ki so ga postavili ob koncu druge svetovne vojne. Šli smo tudi do sedeža Univerze in mariborske Drame. Potem smo si še ogledali kip Antona Martina Slomška in šli v Lutkovno gledališče Maribor, kjer smo si ogledali predstavo Zmrdek in Zmrdica. Ta dva
imata plišasti igrački Tigra Previdnega in Ovco Beee. Zmrdek je razkuštran, predrzen, neskončno simpatičen, Zmrdica pa važna, razkuštrana in nesramno simpatična. Kljub temu se te-peta, spogledujeta, žalita, spakujeta, si mečeta žoge na glavo, delata ogabna darila za valentinovo in podobno. A na koncu sta postala prava prijatelja. Kulturni dan mi je bil zelo všeč.
Viktorija Puc, 4.b
Pravljica o treh »pametnih« sošolcih
Bili so trije »pametni« sošolci; dva sta se rada prepirala, tretji pa se ni rad umirjeno pogovarjal. Za slabo oceno sta dva jokala, tretji pa je le »švical« skozi oči. Bilo pa je tudi tako, da je en imel rad punce, druga dva pa deklice. Skupaj so jih klicali »nič enaki« sošolci.
Ti »nič enaki« sošolci so hoteli imeti vsaj nekaj skupnega, zato so se odločili, da bo vse naslednji dan v šolo pripeljal dedek. Vendar je bilo vse zaman, saj je enega v šolo pripeljal res dedek, drugega in tretjega pa stari oče. Prvi neke stvari noče, drugi te stvari ne hoče, tretji pa te stvari spet noče in še zmeraj so »nič enaki« sošolci. Poskušali so še na veliko drugih načinov, kot na primer z babico, ki je dva sploh nimata, saj je enemu kosilo skuhala babi, drugemu pa stara mama. Z mislimi so bili čisto drugačni, saj je en mislil na pikice, druga dva pa na majhne krožce. Razlikovali so se tudi v pisavi, saj sta dva pisala knjižni slovenski jezik, tretji pa slovenski knjižni jezik. Še do danes niso niti a niti ž rekli enako, vendar jih zdaj kličejo »za vedno nič enaki« prijatelji: Kiki, Riki in Miki.
Anamarija Lajh, 6. b

To se je predvsem videlo v novem šolskem letu, saj je zanimanje za sodelovanje pri video krožku zelo naraslo. Prijavilo se je kar 20 učencev 7., 8. in 9. razredov. Ogromna številka, še posebej za takšno delo. Da bi pokazali svojo motiviranost in pripravljenost za to delo, smo takoj začeli s prvim projektom. Učenci so se razdelili v pet skupin in vsaka skupina je sestavila svojo zgodbo, ki bi jo potem posnela v obliki kratkega igranega filma. Med jesenskimi počitnicami smo izkoristili dneve za snemanje. Ni šlo vse po načrtu. Nekateri so se na to pripravili, drugi ne, nekaterim je zmanjkalo časa, a na koncu je ena ekipa le posnela in sestavila svoj prvi kratki igrani film z naslovom Strah pred neznanim. V tej ekipi so sodelovali: Tjaša Cvetko, Ana Murko, Nicolette Strelec, Katarina Tement in Niko Veršič. S tem filmom smo se prijavili na mednarodni filmski festival za otroke in mladino na Irskem. Sedaj še čakamo odgovor. Festival se bo odvijal marca naslednje leto. Upajmo na najboljše.
Božična video kronika 2012
Ker pa je leta 2012 konec, smo ponovno pripravili oddajo, v kateri smo vam predstavili, kaj se je dogajalo od junija do decembra letos. Pri tem so sodelovali vsi učenci video krožka, eni na tak, drugi na drugačen način. Učenci so vam pripravili pester program in zanimivo oddajo. Upamo in verjamemo, da vam bo všeč.
Načrti
Ustvarjanje videa zahteva veliko časa, potrpljenja, natančnosti in tudi odrekanja. Za dober izdelek se morajo učenci večkrat odreči tudi kakšnemu prostemu popoldnevu, soboti ali počitniškim dnem, zato težko govorimo o natančnih načrtih, ker je vse odvisno od interesov in motivacije učencev. Vsekakor pa se bomo v naslednjem letu prijavili na državno tekmovanje v video montaži, posneli kakšen kratki film (in se z njim prijavili na katerega od festivalov), ob dnevu šole pa bomo zopet pripravili oddajo Pod korantovo kapo. Trudili se bomo, da bo to postala stalnica na OŠ Markovci. Veseli me, da slišim želje nekdanjih učencev, da bi radi posneli kakšen film in da imajo še vedno željo ustvarjati na tem področju. Upam, da bodo tudi v naslednjih letih posamezniki iz posameznih generacij pokazali takšen interes.
Gregor Zmazek
Prijateljstvo
Prijateljstvo je res najlepši dar, saj za prijatelja ti je mar, pozabiti ga ne smeš nikdar.
Tudi prijatelji so pravi, ki jih mimogrede lahko spoznaš v naravi
ter niso tisti nepridipravi.
Pravi prijatelj je ta, ki ti vse stvari zaupa
in se v težkih trenutkih postaviti zate upa.
Prijateljstvo je včasih norost, ki vodi te v prostost, a to ni tisto pravo, ampak je samo za zabavo.
Zato prijateljstvo obdrži, in včasih nepotrebne besede v sebi zadrži.
TinaZaplotnik, 9. b
Leto/13, številka/ 5, december 2012
21
UST (7 MfVRKOVCIiV
Otroška kiparska delavnica Forma Viva v Malečniku
Otroška kiparska delavnica Forma Viva v Malečniku, na kateri vsako leto sodeluje tudi naša šola, je letos potekala v četrtek in petek, 11. in 12. oktobra. Kot vsako leto je morala učiteljica Olga Zorko izbrati tri učence, ki bodo sodelovali na tej delavnici in letos sem bil med njimi tudi jaz. Druga dva učenca sta bila moj sošolec David Solina in Lucija Kuhar iz 8. b razreda.
V četrtek smo se zjutraj ob 8. uri zbrali v šolski garderobi in se počasi odpravili. Med vožnjo v Malečnik smo se pogovarjali, kaj bi naredili. Nikakor pa nismo mogli priti do neke pametne ideje, zato smo z delom pričeli praktično brez zamisli. Najprej smo si vzeli dva »štora« in jima začeli odstranjevati skorjo. Ko smo si vse pripravili, smo šli na otvoritev letošnje delavnice, ki je čisto na kratko potekala v prostorih šole. Po otvoritvi smo se takoj odpravili na delo. Takoj po končanem lupljenju smo na »štora« narisali kolobarje, ki nam jih je nato zažagal žagar. Prišli smo na idejo, da bi naredili nekakšno kolo, zato smo šli iskat še nekaj desk, s katerimi bi povezali kolobarje, ki so predstavljali kolesa. Med deskami smo našli eno veliko desko, ki smo jo razža-gali na dva enaka kosa, vsakega za svojo stran. In ker smo delali nekakšno kolo, nismo pozabili na zobnike. Ker se v zadnjem času borimo za čisto okolje, smo želeli tudi to na nek način uprizoriti, zato smo dobili idejo uprizoriti zemljo, vodo, zrak in sonce. Ko smo si to vse začeli zarisovati, je to postal majhen problem, saj je vsak imel drugačno predstavo o tem. Na koncu pa smo se odločili, da bomo na eni strani predstavili sonce, ki ga bomo poudarili z zobniki, na drugi pa zemljo, ki jo bomo predstavili kot planine in vodo kot jezero. Komaj smo začeli dleti, smo že šli na kosilo. Po njem smo še malo delali, nato pa se ob pol tretji uri počasi začeli odpravljati domov. Naslednji dan se je delavnica nadaljevala; med vožnjo v Malečnik smo se pogovarjali, kje naši umetnini še kaj manjka. Ko smo prispeli, smo si spet vse pripravili in nadaljevali z delom. Vse smo še po-brusili s kotno brusilko, pri tem pa smo morali biti zelo previdni, kajti morala se je videti sled dlet. Po končanem brušenju smo začeli vse skupaj sestavljati. Medtem so šli mimo otroci iz prvega ali drugega razreda. Ko so videli kolesa in deske, so bili zelo navdušeni, kajti mislili so, da delamo rolko ali nekaj podobnega. Ko smo kolesa in deske povezali, se nam je zazdelo, da moramo še nekaj dograditi navzgor. Po kratkem premisleku smo se spomnili, zakaj ne bi na tem mestu nadaljevali z zobniki, ki smo jih že uporabili. Preprosto smo naredili še nekaj različnih zobnikov in jih pritrdili na različna mesta. Takoj ko smo vse skupaj končali, je bila naša struktura veliko bolj izpopolnjena. Po kosilu smo jo morali samo še pobarvati in poimenovati. Ker nam več ni ostalo veliko časa, se z barvami nismo mogli kaj dosti ukvarjati, zato smo vse skupaj pobarvali v rjavo. Med vsem tem časom pa smo razmišljali o imenu izdelka in na koncu prišli do imena: »Zobniki časa«.
Naš izdelek in še druge izdelke iz Maleč-nika smo nato (kot vsako leto) razstavili v avli naše šole. Vesel sem, ker sem doživel zanimivo izkušnjo. Na delavnicah smo se imeli zelo lepo, seveda ni šlo brez smeha in tudi kakšnega nesporazuma.
Marko Cimerman, 9. a
Škofja Loka je 28. septembra 2012 ponovno gostila mlade slikarje iz različnih osnovnih šol po Sloveniji. Našo šolo, OŠ Markovci, smo pod mentorstvom Olge Zorko zastopali trije učenci: Lucija Me-glič, Jan Hercog in jaz (Žan Pivko). Na pot smo se odpravili z avtobusom, ki nas je čakal na ptujski železniški postaji in nas ob 6.45 odpeljal proti Škofji Loki. Na poti smo pobrali še učence drugih šol in kmalu smo bili na cilju.
Ustvarjali smo na škofjeloških ulicah. Vreme je bilo lepo, zato nam je šlo risanje dobro od rok. Svoja dela smo morali oddati do 17. ure, tako da smo vneto in veselo risali cel dan. S svojimi risbami smo bili zadovoljni, prav tako tudi naša mentorica, učiteljica Olga. Ko smo svoja dela oddali, so organizatorji pripravili odprtje razstave. Ogledali smo si svoje in druge slikarske mojstrovine, nato pa se počasi odpravili proti domu.
Prvič sem bil v Škofji Loki. Bilo mi je zelo všeč. Zadovoljen sem s svojo narisano sliko; narisal sem škofjeloško cerkev in poln zanimivih vtisov odšel domov.
Žan Pivko, 9. a
maj čakali na start. Za svoj tek sem izbral taktiko biti med prvimi od starta do cilja in mislim, da mi je to prineslo tako dober rezultat. Za moj uspeh je zaslužen tudi učitelj Robert Bezjak, ki mi je dal napotke pred startom. Zelo sem zadovoljen in upam na še veliko dobrih uvrstitev v tekaških čevljih.
Aljoša Pivko, 9. a
Končno je prišel tisti petek, ne petek trinajsti, temveč za vsakogar čisto navaden dan, a za nas prav poseben. Ta dan smo že vsi ves teden nestrpno čakali, saj je ta naznanjal, da nas čaka končni izlet v najlepše mesto na vodi, v Benetke. Že zjutraj ob tretji uri smo brez problema vstali, saj smo bili vsi polni pričakovanj. Ob štirih smo se dobili na avtobusni postaji v Markovcih in tam počakali na naš avtobus, ki nas je popeljal vse do Italije. Vožnja je bila precej dolga, vendar nepreveč razburljiva, saj je večina sopo-
M
tnikov padla v ,'zimski spanec". Ko smo prispeli v Italijo, smo se napotili na ladjo, s katero smo odpluli do nekega mesta. Odšli smo do steklarne, kjer smo si ogledali, kako izdelujejo steklene izdelke. Po končanem ogledu smo si lahko tudi kupili steklene izdelke ali beneške maske, ki jih je večina od nas poskusila pomeriti. Spet smo se odpravili na ladjico, ki nas je odpeljala v Benetke. Ko smo prispeli, smo vsi z velikimi bleščečimi očmi občudovali to lepoto najlepšega mesta na vodi. Bilo je prav osupljivo. Bila je zelo velika gneča in zato tudi možnost, da bi se izgubili, vendar se to na srečo ni zgodilo. Zanimivo je bilo opazovati toliko različnih ljudi, toliko različnih stilov ... Z vodičem in vsemi ostalimi smo se sprehodili do Markovega trga, nato pa smo imeli kar nekaj časa, da smo lahko sami odšli, kamor nam poželi srce. Razpršili smo se v majhne ulice, polne tujcev, se pogovarjali, skratka zelo smo uživali. Ura je bila tista, ki je naznanjala, da se naš izlet bliža h koncu, zato smo se vsi utrujeni vsedli v ladjico, ki nas je odpeljala nazaj, nato pa še na avtobus, ki nas je varno, ob enajsti uri zvečer, pripeljal v Markovce. Imeli smo se res odlično in izlet je bil nepozaben. Moral je biti, saj je bil naš zadnji skupni v osnovni šoli!
TinaZaplotnik, 9. b
Pohod k Sveti Ani
V začetku oktobra smo se nekega jutra učenci prve triade in četrtih razredov zbrali pred šolo, si razdelili malico in se odpravili na avtobusno postajo, kjer so nas že čakali avtobusi, ki so nas odpeljali v Dolane.
Peš smo šli mimo gradu Borl, po hribu navzgor, in že je bil pred nami gozd. V gozdu smo si malo odpočili, poklicali Ke-kca in nadaljevali pot do Velikega vrha, kjer smo pomalicali in si nabrali novih moči za pot do Svete Ane. Po poti smo občudovali naravo. Pri Sv. Ani smo pojedli sladkarije, ki so nam še ostale, se pogovarjali in smejali. Po napornem pohodu smo se odpravili nazaj v Dolane, kjer so nas čakali avtobusi, ki so nas odpeljali nazaj v šolo.
To je bil prav prijeten športni dan.
Lea Krajnčič, 4. a
Medobčinski kros Videm 2012
Na Vidmu je v sredo, 26. 9. 2012, potekalo medobčinsko tekmovanje v jesenskem krosu.
Prijavljenih je bilo blizu 300 tekmovalcev iz okoliških osnovnih šol, ki smo tekli na 1000 metrov dolgi progi. Med tekmovalci smo bili tudi učenci markovske osnovne šole. Našo šolo smo dobro zastopali, saj smo osvojili tri medalje. Sanela Bezjak iz 6. razreda je pri učenkah (letnik 2001) osvojila 3. mesto, Ti-len Forštnarič iz 7. razreda pri učencih (letnik 2000) 1. mesto in Aljoša Pivko (to sem jaz) pri učencih (letnik 1998) 1. mesto.
Sama proga je potekala na igrišču NK Videm in njegovi okolici. Vsi tekmovalci smo bili dobro pripravljeni in smo ko-
22
Leto 13, številka5, december2012
UST (7 [Vi. A K KO VC
Zaslužen premor za naše nogometaše
Leto je okrog in za nami je še en razburljiv jesenski del nogometa. Ljubitelji tega športa verjetno veste, da je bila pod okriljem MNZ Ptuj ustanovljena nova liga, ki so jo poimenovali Superliga. Kot ste že lahko prebrali, so se v NK Stojnci odločili, da zapustijo 3. SNL. Tako smo sedaj brez predstavnika na državnem nivoju. Stojnčani so tako kot Bukovčani leto 2012 začeli v omenjeni Superligi in tako smo lahko po dolgem času spremljali tako imenovani »veliki derbi« med dvema kluboma iz naše občine. Spomine v tretjem krogu smo lahko obudili 2. septembra v športnem parku Bukovci, kjer smo bili priča prvemu derbiju, ki se je končal z zmago ekipe iz Stojncev s 3:1. Tudi drugi derbi, odigran 4. novembra, se je v dvanajstem krogu končal v prid NK Stojnci z enakim rezultatom. Stojnčani bodo spomladanski del tekmovanj pričakali na odličnem tretjem, Bukovčani pa na sedmem mestu.
Tudi naši mladi nogometaši odhajajo na premor. Na katerih mestih so zaključili jesenski del tekmovanj, pa si poglejte v spodnjih tabelah.
Mladina-vzhod
Superliga
	ekipa	tekme	zmage	porazi	neodločeni	doseženi goli	prejeti goli	razlika	točke
1	NŠ Drava Ptuj	13	13	0	0	54	9	45	39
2	NK Podvinci Beton. Kuhar	14	10	4	0	39	14	25	30
3	NK Stojnci	13	10	3	0	39	18	21	30
4	1A avto Gerečja vas	14	9	3	2	32	18	14	29
5	NK Središče ob Dravi	14	6	6	2	30	18	12	20
6	NK Boč Poljčane	14	5	7	2	15	24	-9	17
7	ŠD Bukovci	14	5	9	0	19	31	-12	15
8	ŠD Hajdina	14	3	10	1	14	32	-18	10
9	CarreraOptyl Ormož	14	1	10	3	7	40	-33	6
10	KN Oplotnica	14	2	12	0	10	55	-45	5
	ekipa	tekme	zmage	porazi	neodločeni	doseženi goli	prejeti goli	razlika	točke
1	NK Videm	7	6	0	1	26	8	18	19
2	NK Ormož	7	5	1	1	28	6	22	16
3	NK Podvinci Beton. Kuhar	7	5	1	1	31	16	15	16
4	NK Stojnci	7	3	3	1	44	16	28	10
5	NK Gorišnica	7	3	4	0	16	19	-3	9
6	NK Zavrč-Stojnci	7	2	5	0	17	20	-3	6
7	ŠD Rogoznica	7	2	5	0	16	32	-16	6
8	NK Tržec	7	0	7	0	6	67	-61	-1
Kadeti
	ekipa	tekme	zmage	porazi	neodločeni	doseženi goli	prejeti goli	razlika	točke
1	ŠD Hajdina Golgeter	8	6	1	1	23	8	15	19
2	NK Ormož	8	5	2	1	21	14	7	16
3	ŠD Grajena	8	3	2	3	11	7	4	12
4	NK Stojnci	8	3	4	1	24	21	3	10
5	NK Zavrč	8	2	3	3	13	16	-3	9
6	ŠD Rogoznica	8	0	7	1	7	33	-26	1
V 1. razredu MNZ Ptuj so nogometaši iz Markovcev odšli na premor na 11. mestu. V desetih odigranih krogih so zabeležili dve zmagi in šest porazov, dvakrat pa so morali točke deliti z nasprotnikom. Takšen niz je bil dovolj za zbranih osem točk, ki pa žal niso bile dovolj za več kot rep lestvice.
1. razred MNZ Ptuj
	ekipa	tekme	zmage	porazi	neodločeni	doseženi goli	prejeti goli	razlika	točke
1	ŠD Apače	10	7	2	1	29	15	14	22
2	NK Lovrenc	10	6	2	2	13	5	8	20
3	NK Videm	10	6	4	0	14	12	2	18
4	NK Skorba	10	5	4	1	19	17	2	16
5	NK Tržec	10	4	3	3	12	12	0	15
6	ŠD Rogoznica	10	4	4	2	12	12	0	14
7	NK Podvinci Agroc. Ptuj	10	3	3	4	13	12	1	13
8	ŠD Dornava	10	3	6	1	12	21	-9	10
9	NK Majšperk	10	3	6	1	9	19	-10	10
10	NK Gorišnica	10	2	5	3	11	15	-4	9
11	ŠD Markovci	10	2	6	2	14	18	-4	8
Mlajši dečki 1. razred
	ekipa	tekme	zmage	porazi	neodločeni	doseženi goli	prejeti goli	razlika	točke
1	NK Aha Emmi Bistrica A	11	11	0	0	89	8	81	33
2	NK Podvinci Beton. Kuhar	11	9	2	0	84	13	71	27
3	NK Aluminij	10	8	1	1	64	5	59	25
4	NK Zavrč-Stojnci	11	8	2	1	68	17	51	25
5	NŠ Poli Drava	11	6	4	1	54	21	33	19
6	NK Boč Poljčane	11	5	6	0	43	29	14	15
7	NK Gerečja vas Golgeter	11	4	7	0	41	52	-11	12
8	NK Aha Emmi Bistrica B	11	3	5	3	22	36	-14	12
9	NK Središče ob Dravi	11	3	7	1	33	79	-46	10
10	NK Bukovci-Markovci	11	2	9	0	24	89	-65	6
11	ŠD Makole	10	1	7	2	21	95	-74	5
12	NK Zgornja Polskava	11	0	10	1	10	109	-99	1
Mlajši dečki 2. razred - vzhod
Da se je že ,'nekoč" v občini igral dober nogomet, dokazujejo veterani nad 35 let iz Borovcev. Na premor odhajajo brez poraza. Nekoliko slabše pa so se odrezali veterani nad 40 let iz ŠD Markovci.
Veterani - 35
	ekipa	tekme	zmage	porazi	neodločeni	doseženi goli	prejeti goli	razlika	točke
1	NK Borovci	9	8	0	1	40	12	28	25
2	NK Videm	9	7	1	1	29	9	20	22
3	ŠD Hajdina	9	5	1		16	9	7	18
4	ŠD Grajena	9	5	3	1	24	14	10	16
5	NK Skorba	9	5	3	1	23	15	8	16
6	ŠD Cirkulane	9	5	3	1	21	16	5	16
7	ŠD Apače	9	4	5		15	15	0	12
8	NK Pohorje-Oplotnica	10	3	6	1	9	14	-5	10
9	ŠD Polskava	9	2	6	1	9	30	-21	7
10	ŠD Dornava	9	0	7	2	9	35	-26	2
11	NK Boč	9	0	9	0	10	36	-26	0
Veterani - 40
	ekipa	tekme	zmage	porazi	neodločeni	doseženi goli	prejeti goli	razlika	točke
1	NK Ormož	9	6	0	3	25	4	21	21
2	NK Zgornja Polskava	9	5	2	2	17	10	7	17
3	NK Lovrenc	9	5	2	2	21	15	6	17
4	ŠD Pragersko	9	5	3	1	16	12	4	16
5	NK Gorišnica	9	4	2	3	17	15	2	15
6	NK Podvinci	9	3	4	2	16	13	3	11
7	NK Podlehnik	9	3	5	1	9	21	-12	10
8	ŠD Leskovec	9	2	6	1	7	15	-8	7
9	NK Tržec	9	1	5	3	8	16	-8	6
10	ŠD Markovci	9	2	7	0	10	25	-15	6
	ekipa	tekme	zmage	porazi	neodločeni	doseženi goli	prejeti goli	razlika	točke
1	ŠD Leskovec	7	7	0	0	59	4	55	21
2	NK Markovci-Bukovci	7	6	1	0	50	13	37	18
3	NK Središče ob Dravi	7	4	2	1	17	37	-20	13
4	NK Videm	7	4	3	0	20	19	1	12
5	ŠD Dornava	7	3	3	1	11	18	-7	10
6	ŠD Cirkulane	7	2	5	0	12	28	-16	6
7	NK Gorišnica	7	1	6	0	12	23	-11	3
8	NK Podlehnik	7	0	7	0	5	44	-39	0
Damjan Zupanič
Foto: JB
Ekipa NK Stojnci
Leto 13, številka 5, december2012
23
Poplave v naši občini - november 2012
Poplavljene kmetijske površine med Novo vasjo in Bukovci
V Novi vasi je deroča voda spodjedla zemljišče pri gostišču Palaska in odnesla del dovozne poti.
Razdejanje po poplavah v Športnem parku Stojnci
Poplavna voda je odnesla dovozno cesto do Športnega parka Stojnci.
Po celotni dolžini parcele je spodjedeno tudi zemljišče pri Zemljaričevih.
Foto: Slavica Petrovič
Skoraj 14 dni je bila zaradi poplav zaprta regionalna cesta, odsek Stojnci-Borl.
■	m. -¡wm	'j—	.. 'I	■
- K •• -- • ' . •- ■ . ■ . ^ 3 ¡fet ¿3É,frr^y^s ^ , ■ ^¿E
Uničeno je tudi igrišče z umetno travo ŠD Stojnci
Foto: Doroteja Kostanjevec
Nova vas, 6. november. Povodnji takšnih razsežnosti ne pomnijo niti najstarejši krajani.