List 43.
Kratek poduk, kako senožeti ali travnike
močiti ali polivati.
Voda je travnikam to , kar je starimu človeku kozarček dobriga vina.
Ne hitro ne živo ne raste trava brez gnojnine. Gnojnina pa le takrat senožetam tekne, kadar jo zamorejo travne koreninice na vodi povžiti. Po vodi pride redivna moč do korenin, ktera jim rast požene in pomnoži. Voda zaduši tudi mahovje in druge slabe zeliša; prežene kerta, červa in miši. Voda tedaj zboljša senožeti.
Kako pa to voda stori?
Ker voda gnojnino razmoči in jo na tanjko razpusti, gnoji koreninice, ktere od razpušene gnojnine živijo in se po nji redijo; tako poganja voda rast trave in jo povišuje. Voda razmoči mnoge živinske, rastljinske in podzemljiske gnojnine; namočene se na tanjko razpuste in se med seboj pomešajo. Take razpušene in pomešane gnojnine vidimo na motnih vodah; če voda počasi
teče, se gnojna goša vleže v tla okoli travnih korenin , in jih redi.
Kadaj pa je prav, senožeti močiti?
Sosebno spomladi in jeseni je koristno na senožeti motne vode napeljevati in spušati; te koristi se lahko sleherni očitno prepriča: naj le pogleda travo na senožeti, ki ni bila močena, nasproti pa travo na polivani senožeti; vidil bo velik razloček! De bo pa polivanje ali močenje senožet in travnikov kmetovavcu dobiček prineslo, si mora on tudi nekaj prizadevati, nekoliko dela in pripravljanja se ne bati.
Vsaka senožet ali travnik, kteriga hočeš polivati , mora biti na ravnost poravnan, de voda ne zastaja, ampak toliko se odceja in po celi senožeti se izliva, de gnojno gošo po travi popiišati zamore. Če je lega senožet toliko nagnjena, de po njih napeljana voda se enakšino razliva, je pa še boljši.v
Če ima vlastnik kaki potok zraven svojih senožet, je lahko delo, vodo nanje napeljevati. Kjer pa tekoče vode ni, se da včasi na spomlad ali na jesen deževnica iz višjiga polja, ali spod hribov v jame loviti in po nižjih senožetih spušati; včasih se tudi dajo kaki solzaji iz zemlje skup vloviti in po storjenih majhnih vodotokih po senožetih razpelja-vati. Dobro tudi gnoji potočnica, ki skozi velike vasi ali od vdelaniga polja perteče.
, Pozimi, pa tudi o veliki vročini rast oterpne, zavoljo tega se mora zastran polivanja na vreme gledati. Polivati se mora zgodaj spomladi, ko je še malo toplote , v zemlji pa še nekoliko zmerz-ljine; voda potegne zmerzljino iz zemlje, in jo oživi za rast; zato se pa tudi močene senožeti 3 — 4 tedne poprej kosijo, kot nemočene. Če je mesca Sušca in Maliga travna vreme suhotno, nama-kvaj nekterokrat ponoči; ob ojstri burji in severji močiti ni pridno. Dobro služi senožeti močiti v začetku Maliga travna in proti koncu Velkiga travna. Če o Malim- in Velkim travni še slana pada, spusti vodo na senožet za jutra pred sončnim izhodam ali
170
pa še na večer. Sosebno prijetno je travi polivanje v poletnih mescih, kadar velika suša rastljine tare; suha in žejna zemlja se mokrote napije in se okrepča. Komur tekoče vode ne manjka, in jo za-more po svojih senožetih spušati, naj to stori, naj moči senožeti sosebno v toplih mescih koj po pervi košnji; bolje in obilnišimu bo druga košnja vergla, ker gorkota in mokrota skupej zlo povzdignete rast trave.
Nar bolj gnoji jesensko polivanje mesca K o-zoperska pričeto; tega mesca so vode nar bolj motne, ker veliko raznih gnojnin seboj sperajo; tačas jih je treba na senožeti vabiti, de gnojno gošo po njih pušajo. Kadar začne zmerzovati, se ne sme več močiti, marveč naj se napeljana voda iz senožet odverne. Škodljivo bi bilo senožetam, ko bi bile v mrazu vodene. Na spomlad mesca Suš ca se mora vodenje zopet pričeti. Spomladanjsko vodenje je silno koristno; to zopet omeči in razpusti vso od jesenskiga polivanja po senožetih zastano gošo, po kteri se rast kmalo oživi. Ob času polet-niga deževanja senožet ni treba močiti, to vsakdo ve. Štirnajst dni pred košnjo oberni vodo raz travo, de ne boš po mokrim kosil; štirnajst dni po košnji zopet spusti vodo na senožet.
Po tukaj danim vodili naj se ravna sploh vsak senožetnik, naj opravlja močenje po svoji moči, in svojih okolišinah , in prepričal se bo, koliko obil-niši bo košnja. Po Krajnskim je koristna navada, senožeti močiti, zlo opušena, akoravno imajo nekteri kmetovavci prav lepo priložnost, svoje travnike vodeniti. Na Staj ar s ki m se pa po več krajih kolesa vidijo, ki iz bližnih potokov vodo zajemajo ter jo po napeljanih žlebih po senožetih razlivajo
Oj, de bi pač vsi kmetovavci spoznali, koliko dobičkajim močenje senožet prinese! Bolj po ceni ga ni za senožeti gnoja, kakor je voda nanje napeljana. Skorej vsak travnik, kije poleg kakiga potoka, studenca ali vodniga grabna, bi se dal prav lahko močiti, če le nekoliko navzdol leži in če kaki mlinar nima pravice do vode. Cestni grabni bi se dali brez vsih potroškov dostikrat na travnike napeljati, ko bi vsi kmetovavci veliko korist močenja travnikov poznali! Poprimite se te-dej, ljubi prijatli, kolikor vam je moč, tega ko-ristniga obdelovanja travnikov — in veselili se boste obilnišiga in lepšiga pridelka !                  L—c.