Poštnina paviallrana.
Strokovni list za povzdlgo gostilničarskega obrta.
Glasilo »Zveze gostilničarskih zadrug v ^Ljubljani*.
ir,-. v- 		i List Izhaja 20. vsakega meseca. ■ Za člane v „Zvezl“ včlanjenih zadrug stane list celoletno Din 20’—, polletno Din 10, četrtletno Din S—; posamezne številke 2 Din. Cena Inseratom: */« strani D 5'— vključno davek. ======		Uredništvo ln upravnlštvo je v Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. 16. rr-v-ivvn Strankam je uredništvo na razpolago vsak dan odJ[8.—18. ure. —■■■■■ ■■ Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave Je pošiljati do 10. vsakega me-—			- seca, s tem dnem sc uredništvo zaključi. 			
Štev. 4.	V Ljubljani, 2	0. aprila 1926.		Leto XIII.
Naša prizadevanja.
Nižje navedenim činiteljem in tudi pokrajinskim upravam in drugim je raz? poslala zveza sledeči memorandum:
«Na glavni skupščini v Ljubljani dne 12. februarja 1926 zbrani delegati 28 gostilničarskih zadrug v Sloveniji skle? nemo in podamo visokemu Ministrstvu notranjih zadev, Financ in Ministrstvu za trgovino, obrt in industrijo vsled tež? kih razmer, v katere je bila v zadnjem času naša obrt potisnjena, to spomenico z nujno prošnjo, naj visoki činitelji naše razloge vpoštevajo in sporazumno ukre? nejo, da se našim predlogom in zahte? vam ugodi, ter s tem ustavi stalno pro? padanje redne gostilničarske obrti.
RAZLOGI:
Slovenci, osobito gostilničarstvo, katero se mora prištevati k inteligenci, je s hrepenenjem koprnelo med svetovno vojno po odrešenju izpod tujega nem? škega jarma, v sveti nadi, da kadar se združimo brat z bratom, bomo dosegli ne le našo narodno idealnost, tem bolj se bratsko razumevanje, medsebojno ljubav, spoštovanje in podpiranje eden drugega v vseh stremljenjih. Brat nam bo minister, brat njegov namestnik, brat vsak posamezen cinovnik, tako da nam bo lahko govoriti z na j višjim faktorjem kot z bratom in dopovedati mu naše težnje, ter dopovedati možno, kaj je ukreniti, kaj opustiti, da se zadeve ure? de, v splošnem tako kakor jih razumnik, trpin ? delavec za se in državo za do? bro spozna, da ne bodo na škodo ne meni ne tebi.
V	gostilničarski obrti smo imeli v Sloveniji hvala prizadevanju zastopstva,
skupne organizacije, gastronomske obr? | ti zakone, ki so z novelo obrtnega reda z dne 5. II. 1907 našo obrt urejevale prav in v zadovoljstvo, kar bi lahko obstojalo na veljavi s posameznimi zboljšanji ne? kaj desetletij.
Po ujedinjenju pa smo začutili od časa do časa vedno nekaj potresov, kar nas je naravnost osupnilo. V nadi, da bo nova država šla v najmodernejše struje v vseh panogah obrtništva, tako tudi glede gostilničarstva, nas ukrepi zadnjih let močno konsternirajo. Kar se od leta 1923 dalje na obrti rednega go? stilničarstva eksperimentira, je eksperi? ment, katerega mi zavedajoč se in vaje? ni boljših časov, z žalostjo opazujemo. Zdi se, kakor da visoka gospoda ne gle? da dalje, kod od Gjevgelija do Skoplja ali kakor, da bi vladne posle vodečih go? spodov nihče še ne bil drugod, kakor n. pr. v Švici, Nemčiji ali Angliji, da celo v skrahirani Avstriji so in so bile raz? mere in red v gastronomiji vendar le drugačne. Zdi se nam, da se ceni gostil? ničarska obrt samo po tisti strani, ko se osebi da koncesija, da živi po nje izvrše? vanju kakor hoče sebi v dobro. To skle? parno iz tega, ko se dandanes to sveto obrt na neokusen način profanira in stavi v enako vrednost med točilce po barakah, branjarijah, malih prodajalnah in špecerijskih trgovinah.
Titel buffet, zajutrkovalnica, proda? jalna užiških proizvodov, katerim vsem se dovoljuje točilna obrt, so samo pre? tveza ali pa produkt nezavesti, da takim obratovalnicam ne gre in bi se ne smelo podeljevati pravic točenja alkoholnih pi? jač, ako se hoče obdržati redno gostil? ničarsko stroko.
Taksni zakon z dne 25. oktobra 1923, ki je itak «mora» vsega administrativne? ga dela v uradu in med narodom, je ne? upravičeno segel tudi daleč v gostilni? čarsko obrt, s kakšnim pravom in na kakovi podlagi?
Pripoznavamo finančni oblasti, da ima pravico razmišljevati o dohodkih iz raznih obratovanj državljanov, ali da bi pa tudi urejevanje obratov, iz katerih želi finančni resort dohodkov, spadalo pod delokrog financarjev, ki niso obrtni strokovnjaki in nimajo o obrti najmanj? še teoretične vede, proti temu pa se slo? venski gostilničarji dvigamo.
Gostilničarstvo je obrt in od te se plačuje tudi redni davek, brez upira? nja, ako se računa in nalaga pravično, proti krivicam pa se moramo pritože? vati in krivice se nam morajo popraviti.
Imenovani taksni zakon, člen 62., oziroma pravilnik k temu zakonu je zlo? žen tako nestrokovnjaško, da smo že pri prečitanju istega se prijemali za gla? vo in kliknili: oj koliko krivičnih dajatev se bo tu zahtevalo, ker ni podlaga raču? nora edino le množina potočenih pijač!
Da smo podali v tej zadevi že upra? vičene pritožbe z resolucijo lanskega občnega zbora z dne 26. marca 1925, št. 66, je visokemu naslovu znano.
Nekoliko sprejemljivejših admini? strativnih, internih odredb se je med tem časom že ukrenilo, a še davno ne zadostno za odpravo krivičnosti, zato prihajamo na tem polju še vedpp § pri? tožbami.
Bodi nam dovoljeno kreniti še na drugo polje, to je odlok generalnega di? rektorja posrednih poreza, ki je izdal v knjigi Financijska služba z dne 1. janu?
arja, oziroma 16. januarja 1924, broj 704 pojašnjenje, da je trgovcem sitničar* jem in tudi barakarjem radi tega, ker plačujejo po členu 62., pripomba 4., najvišjo točilno takso, dovoljeno točiti od slej prosto od sodov na stoječe goste in preko ulic, dasi so imeli doslej pra* vico prodajati alkoholne pijače samo v trgovsko zaprtih steklenicah. Prosili bi tukaj gospoda generalnega direktorja, kako je prišel do take samosilne določ* be, ko nima v zakonu v to niti najmanjše točke, na kojo bi se mogel sklicevati.
S tem ste profanirali redno sveto idealno gostilničarsko obrt, katera je imela za kritje stroškov kuhinje, iz ka* tere hrani redni gostilničar milijone pre* bivalstva po možno najnižjih cenah, ker dandanes je med nami v tem pogledu že konkurenca in smo krili ne*dohodek kuhinje le s prodajo pijač. To panogo pa ste Vi nam odvzeli in patentirali v to trgovstvo, kramarstvo in po Vaše na stotine buffetov, ki niso druzega kot zbi* rališče elementov, ko ji si v redne solid* ne gostilne ne upajo. S tem širite pijanče* vanje in revščino v nižjih delavskih slojih.
V naših južnih krajih je ta sistem točilnic morda na mestu, ne moremo
pa tega prenašati v naših kulturnejših pokrajinah. Pri razsulu Avstrije smo vriskali polni nacijonalne in napredne radosti, v nadi in zavesti, da bo idealna naša nova država nam nudila moderni* zem, idealnost, slobodo, razmah stotero gojenih idej reda, pravice in zaščite obrtništva.
A kaj moramo gledati dandanes! Nepoklicani faktorji urejujejo našo obrt, zavezujejo njej vrat in odpirajo vrata šušmarjem ter zaničljivo profanirajo idealnost in resnost redne gostilničar* ske obrti.
Na neštetih shodih in zborovanjih naših organizacij smo že v prvi razbur* jenosti na to opozarjali naše državnike in podali neštete vloge na Vas s proš* njami in opozoritvami, da to ne bo šlo, ker stan, kakor je gostilničarski, od ka* terega je vendar odvisen ves svetovni tujski promet, ne more prenašati takega omalovaževanja. Po sedanjih uredbah mora ta stan znositi skoraj ves skupiček davkariji, občini, policiji in še na taksah naravnost državi, a ne uživa za vse to najmanjše zaščite, nobenega vpoštevanja, marveč le kruto preziranje, fiskalno za* tiranje, gledati protežiranje trgovstva1 z direktnim naročitim škodovanjem in po* seganjem v njegovo obrt.
V mnenju in nadi, da bodo mero* dajni faktorji prišli polagoma do spo* znanja, da tako briskiranje nekdaj na višini stoječe gastronomične obrti v kulturni ali vsaj v državi, ki hoče biti kulturna, vendar ni na mestu, smo že sedmo leto v nervoznem stanju, a za* bloda gre dalje v temo. Zato ne moremo več mirovati, naša' prava so jasna, vse obveznosti napram državi, največkrat tudi nepravilne, napram občini, deželi, in vsem avtonomnim korporacijam spol*
nujemo z bridkim samozatajevanjem, doprinašajoč žrtve čez naše možnosti, ki se z dohodki redko kedaj krijejo, mi* slimo tedaj, da smo vsled tega trpljenja in požrtvovalnosti tudi upravičeni, kot zvesti in lojalni podaniki države, zahte* vati tudi svojih pravic. Zato prosimo za razumevanje našega položaja in ukreni* tev na bolje, kar se naj ukrene s tem, da se trgovstvu špecerije in drugih užiških proizvodov točenje pijač odvzame. — Kdor se ne peča z restavracijo, oziroma s kuhinjo in prehrano ljudstva, ta tudi naj ne ima pravic točenja* pijač. Trgo* vec bodi trgovec, gostilničar pa gostilni* čar in le temu pripadaj in bodi dovolje* no točenje pijač, ker sicer postane redni gostilničar samo izkuhar jedil, dobiček pa pobira trgovski točilec. Ako se to ne preuredi, bode ruin gostilničarske obrti neizogibenj nele na škodo samega sebe, ampak tudi države in katerega bi imela na vesti nerazsodna birokracija.«
Iz organizacij.
Občni zbor zadruge gostilničarjev v Ribnici se je vršil dne 15. marca 1926 ob 2. uri popoldne v dvorani gostilne «Pri Cenetu« ob zelo številni udeležbi. Na* vzočih je bilo 64 članov. Prisotni so bili tudi zastopnik okrajnega glavarstva v Kočevju g. vladni komisar Dom. Dere* ani, zastopnik finančne kontrole in ta j* nik.Zveze iz Ljubljane, katere je gospod načelnik I. Bregar takoj pri otvoritvi zborovanja in pozdrava navzočih za* družnikov predstavil. Nato je prečital tajnik g. Ivan Podboj zapisnik zadnjega občnega zbora, ki se je brez ugovora odobril. Isti poda tudi poročilo o delo* vanju zadruge v pretekli dobi, pri kate* rem posebno povdarja, kako je v novej* šem času zadružno delovanje otežkoče* no, deloma radi nebrižnosti in prepičle zavednosti članov, radi neurejenega obrtnega katastra, kakor tudi radi dej* stva, da oblastva ne posvečajo tiste po* zornosti zadružnemu prizadevanju, ka* kor nekdaj, kar vse se mora z organiza* cijo krepkejše in točnejše urediti, poro* ča o opravkih in sklepih zadružnih sej in raznih vlogah na pristojna oblastva itd. Poročilo se brez ugovora vzame na znanje.
Blagajniško poročila poda g. Emil Pakiž, katero izkazuje od leta 1924 in
1925	do 12. marca 1926 skupno dohod* kov Din 8607.82, izdatkov pa Din 4048.72, prebitka Din 4559.10, od katerih je Din 358.50 v blagajni, Din 4200.60 pa nalože* no v posojilnici. K blagajniškemu poro* Čilu izjavi g. Lovšin, da sta z gospodom Podbojem račune pregledala in v popol* nem redu našla ter predlaga izreči toza* devno načelstvu absolutorium.
K točki 4. dnevnega reda, t. j. spre* memba pravil, se soglasno sklene spre* membo v § 11 tako, da plačujejo vajenci odslej vpisnine Din 25.—, oprostnine pa Din 50.—. V § 14 pa se sklene spremem* ba tako, da plačujejo odslej pravni na*
sledniki, t. j. vdove, sinovi in hčere, kot prevzemniki že obstoječih gostiln Din 100.—’, vsi drugi pa Din 1000.— pristop* ninske takse.
Za kritje zadružnih potrebščin ter prispevek k Zvezi se sklene za tekoče leto pobirati Din 25.— zadružne dokla* de od vsakega člana zadruge.
K raznoterostim se oglasi Zvezin tajnik in razlaga delovanje Zveze v obrambo interesov gostilničarskega stanu v korakih, kateri so se storili v odpravo v novejšem času nad gostilni* čarsko obrtjo zavesenih krivic in nepri* lik in uspehih, kateri so se vsled nepre* stanega pritoževanja in odkrivanja ne* sprejemljivih ukrepov oblastev deloma že odpravili ali vsaj omilili in o delu, katero je še nadalje v programu v do* sego boljših razmer v gostilničarski obrti.
G. Lovšin poudarja, da je izdavanje dveh stanovskih listov za gostilničarsko stroko v Sloveniji prava nepotreba, za* dostoval bi en sam strokovni list, ki naj bi izhajal 14dnevno, imel več odjemal* cev, bil lahko obširnejši in se bi ne bilo treba tako boriti za obstoj, kakršna usoda je sedaj zavesena nad dvema strokovnima listoma. Nadalje opozarja na velike naloge, ki jih je treba izvršiti Zvezam s sodelovanjem zadrug osobito z ozirom na rastoči tujski promet, ki bo vsekako zahteval, da se bodo prirejali kuharski in servirni tečaji v raznih na* ših krajih, pri katerih bodo morali biti
naši zadružni funkcijoriarji popolnoma na svojem mestu. Z dobrim strokovnim vršenjem naše gostilničarske obrti bomo pridobili ugled in poživili našo stanovsko zavest, zato je osobito v tuj* sko prometnem oziru gledati in skrbeti za dobro postrežbo in pridobivati sim* patije tujca z nepretiranimi cenami.
K sklepu se zahvali Zvezin tajnik odstopivšemu načeniku gospodu Lov* šinu za njegovo dolgoletno marljivo vodstvo zadruge, ker je šel cel čas svo* jega načeljevanja Zvezi s poročili v raznih stanovskih zadevah zavedno na roke, ter izreče zadovoljstvo organiza* cije na tem, da so si zadružniki v osebi gospoda I. Bregarja izbrali tako zaved' nega in energičnega načelnika, ki bo brezdvomno nepristransko ščitil intere* se svojih tovarišev.
Ker se nihče več ne oglasi k bese* di, se zahvali g. načelnik Bregar na tako impozantni udeležbi in zaključi zboro* vanje ob 16. uri.
Gostilničarska zadruga na Vrhniki.
je imela svoj občni zbor dne 23. marca
1926	napovedan ob pol 3. uri popoldne v gostilni g. Ivana Kosa. Ko se je po polurnem čakanju zbralo zadostno, ste* vilo članov, otvori načelnik g. Kos zbo* rovanje, pozdravi navzoče in predstavi delegata Zveze, tajnika g. Pintarja, na* kar preide na dnevni red in da prečitati
zapisnik zadnjega občnega zbora, ki se brez ugovora odobri.
Nato poda g. načelnik letno in sta; tistično poročilo, iz katerega sledi, da je imela zadruga v preteklem letu tri od; borove seje, raznih dopisov je bilo 192, obrt so opustili trije, na novo pa pričeli trije. Vseh zadružnih članov je ravno 100, od teh 10 najemnikov. Zadruga se je ustanovila 15. julija 1912, odbor je bil izvoljen takrat sledeči: Ivan Kos načel; nik, Fran Kočevar podnačelnik, odbor; niki: gg. Anton in Ivan Drašler Borov; nica; Janez Škof, Zaklane; Anton Kržič, Presl; Anton Grašič, Polhov gradeč; Fran Stržinar; Matija Pečkaj in Fran Korenčan, Vrhnika; Matija Pečkaj je med tem gostilno opustil.
V	pretečenem letu so umrli tovariši in člani Fran Kočevar, ga. Franja Ko; renčan in ga. Jurca V znak sožalja se dvignejo zborovalci raz sedeže in vzklik; nejo: «Slava njihovemu spominu!« — Nato zaprosi Zvezin tajnik za besedo, ker mu vsled nepripravne železniške zveze ni možno prisostvovati pri celem zborovanju, dasi bi bilo nujno potrebno, da bi se skupno z zborovalci kaj več porazgovorili o današnjih težkočah in krizi, ki jo preživlja gostilničarska obrt in o prizadevanjih, s katerimi odbijamo dandanašnjo morijo. Upa, da bodo go; spodje zborovalci kot preizkušeni so; bojevniki storili razne koristne ukrepe in se sami medsebojno temeljito pogo; vorili. Posamezni sklepi ali predlogi naj se odpošljejo Zvezi, katera deluje z ne; umornim prizadevanjem v interesu syo; jega članstva. Bodreč jih k zavesti in oklepanju organizacije, kajti priznano je, da je gostilničarstvo v Sloveniji naj; bolje in najstrumneje organizirano in v pobijanju krivičnosti napram gostilni; čarskemu stanu, nikjer dr ugodi tako plodovito, kar priznavajo ministri sami. Izreka zahvalo ustanovitelju zadruge, odstopivščemu načelniku g. Kosu, ki je vedno in povsodi energično zastopal in; terese svojih tovarišev in se trudil za njih dobrobit. Obžaluje njegov izstop ter mu želi vso srečo pri njegovem no; vem delovanju pri podjetju. Upa, da si bodo zbrali agilnega naslednika, ki bo razumel naš bojni klic: vsi za enega, eden za vse. Gosp. načelnik poroča še o ra; čunskem zaključku, h 'katerem poroča g. Ivan Oblak, da so računi in knjige pregledani in v popolnem redu, ter pred; Iaga, da se g. načelniku Ivanu Kosu, ki je tudi vodil blagajniške posle sam, izre; če odveznost, kar je bilo soglasno spre; jeto.
Kot 4. točka dnevnega reda so vo; litve, ter priporoča g. načelnik, da bi se iste vsled krajšega časa vršile ustmeno, čemur zborovalci soglasno pritrdijo. Na Predlog g. Antona Drašlerja, naj bi se načelnik vendarle voli po listkih, se te; mu ugodi, a vsled prevelike razceplje; nosti glasov se ni moglo priti do rezul; ta> nakar predlaga g. Ivan Draksler naj se izvoli načelnikom g. Fran Brenčič z
Vrhnike, kateri predlog so zborovalci soglasno sprejeli. Na isti način je bil tu; di z vzklikom izvoljen g. Anton Draš; ler kot podnačelnik in Miha Jerina z Vrhnike pa kot tajnik.
Za odbornike je bila predlagana sle; deča lista: Ivan Drašler, Dole; Ivan Škof, Zaklane;Horjul; Fran Petrič, Kamnik; Fran Lehen, Dvor pri Polhovem gradcu; Fran Steržinar, Ivan Oblak, Franc Ko; renčan in Drago Drašler, vsi z Vrhnike. Kot namestniki pa: Alojzij Godec, Bo; rovnica; Jakob Kovač, Prešel; Alojzij Žitko, Verd pri Vrhniki in Tomaž For; tuna, Podlipa. Načelnik Ig. Brenčič se zahvali za zaupanje in sprejme izvolitev, istotako tudi ostali. K raznoterostim razlaga g. Kos težkoče in težave gostil; ničarstva, nad ko j im je zavesenih toliko davščin, da jih težko zmaguje. Vse pa vpije, gostilničarje so gospodje! Od go; stilničarstva se zahteva največji red in čistoča, kako pa se mu dandanes godi, pa nihče ne vpraša. Zato povdarja, naj zadruga tudi v bodoče ne odjenja in deluje naprej v začrtani smeri z združe; nimi močmi.
Nato se oglasi k besedi gosp. Ivan Drašler iz Dol in izvaja:
Tovariši! Izgubili bomo našega za; s lužnega načelnika, ki je vodil zadrugo nepretrgoma od ustanovitve do današ; njega dne, bil je vedno mož na mestu, prijateljski napram vsakomur in ga je moral vsakdo čislati, kdor ga pozna, za; torej čast mu, ker je pomagal vsakomur,
v	kolikor je bilo v njegovi moči. Bog ga živi. Živahno pritrjevanje. Novemu na; čelniku pa zakliče s pogumom: naprej!
Gosp. Anton Drašler predlaga, da se izvoli dosedanji načelnik g. Ivan Kos za priznanje njegovega nesebičnega dol; goletnega delovanja kot zadružni načel; nik za prvega častnega člana zadruge, kar je bilo z glasnim odobravanjem sprejeto ter se sklene na predlog gosp. Korenčana pokloniti g. Ivanu Kosu pri; merno darilo za spomin.
Na vprašanje poštnega upravitelj; stva, komu naj se dostavljajo pošiljke, ki dospejo na zadrugo, se naroča obve; stiti pošto o izvolitvi načelnika Fran Brenčiča, kateri ima tudi v tem pogledu polnomočnost. In končno se sklene še, da bo pobirala zadruga za tekoče leto od vseh članov doklado po Din 25, od katere se odpošlje Din 20 kot prispevek k Zvezi, ostanek pa se bo nalagal na hranilno knjižico pod imenom «Fond proti nasprotnikom«. S tem je bil dnev; ni red končan in zaključi načelnik občni zbor ob 17. uri 30 minut.
XXXV. redni občni zbor Zadruge gostilničarjev v Ljubljani.
se je vršil dne 26. marca 1926 v prosto; rih g. Kavčiča na Privozu ob 15. uri.
Navzočih 38 članov. Ker ob določe; nem času ni bilo zadostno število čla; nov navzočih, otvori načelnik g. Kavčič
po določilih § 17. zadružnih pravil po enournem čakanju zborovanje, pozdravi navzoče, predstavi zastopnika obrtne oblasti, magistratnega komisarja gosp. Čehuna in zastopnika Trgovske zborni; ce g. dr. Pretnarja. Nato preide na dnev; ni red in da prečitati zapisnik zadnjega občnega zbora. Zapisnik se brez ugovo; ra odobri. Tajniško poročilo o delova; nju zadruge v preteklem letu se glasi sledeče:
Slavni občni zbor! Odkar obstoji Zadruga, menda še ni bilo toliko admi; nistrativnega dela v njej, kot preteklo leto; v številkah se je dosegel najvišji re; kor d vseh let, nad 600 vlog in spisov je bilo vloženih in poslanih raznim oblast; vom, korporacijam, stanovskim organi; zacijam in drugim.
Vse detajlirano se ne bo naštevalo, marveč hočem subsumirati razne oprav; ke pod gotova poglavja.
Gospodarstvene koristi je zadruga skušala varovati in ščititi s stotero po; danimi protesti proti rastoči maniji po; deljevanja točilnih pravic branjevcem, kramarjem, sploh (vsakomur, kateremu se le zljubi za to prositi. Zadruga pobija
v vehementnih povdarkih to prakso, pri; čenši pri vseh ministrih, poslancih, zbor; nicah itd.? pa doli do zadnje finančne stražnice.
Predočilo se je oblastvom, da hoče; jo napraviti s tem rastočim ustanavlja; njem trgovskih točilnic iz cele Ljubljane en sam nekdanji «Pihlerjev kevder«. Za; upati vam moramo, da je Trgovska zbornica popolnoma na naši strani. Že trikrat je bil pozvan zadružni tajnik na razgovor, k izdelovanju predpisov za no;
vi obrtni zakon in imamo zagotovilo, da pridejo ti predlogi, menda vsi, v projekt in tedaj upamo vendar enkrat priti na; zaj k redu, da bodi trgovec to, gostilni; čar pa tisto, kar je bil —s pravicami, ka; tere trgovcem ne gredo in ne pripadajo.
S policijsko uro so imeli večji obrati zdržema velike težkoče in neprestane občutne stroške, vsled tega je zadružni odbor sklenil, da se, zadruga še enkrat zavzame za pridobitev tiste policijske ure, kakor je bila v Ljubljani pred vojno, to je za gostilne 12. in za kavarne 2. po; noči. Uspeh tega prizadevanja ni bil po; polen, ker se kavarnam ni dovolilo za; prošenega časa. Za hotelska podjetja in prenočišča se je zadruga zavzemala za znižanje dosedanje občinske davščine, ki znaša 30 % pribitka na brutto cene od hotelskih sob, dasi dobiva zadruga od te davščine, ki jo plačujejo tujci 14.7 pare od vsakega dinarja ali od 100 Din 14 Din 70 para prispevka za strokovno šolo, je dvakrat zaprosila velikega žu; pana na sklicanje enkete, na kateri bi se naj med magistratom, interesenti, vlado in zadrugo dogovoril primerni sprejem; ljiv modus v tej zadevi, a ker ši magi; strat ne da tozadevno ničesar dopove; dati, se ni na nobeno stran ugodilo.
Za odpravo občinskih taks na nočni obisk gostilen in kavaren, se je podvze;
lo vse možnosti, sklicalo shodr ponudilo magistratu zvišanje doklade na trošari* no v zameno, a stvari ni bilo mogoče od? praviti. Za zopetno uvedbo enodstotne* ga odpiša*na mitnicah na kalo, se je po* dala finančni delegaciji in Mestnemu užitninskemu uradu vnovič zahteva za ugoditev tej pravični želji.
Proti neupravičenim točilnicem, pri* vatnim izkuharjem, za odpravo nepo* trebnih točilnic in izbris ustavljenih obratov je podala zadruga 12 vlog.
Mnehja k prošnjam za podeljevanje osebnih, točilnih, krajevnih, izkuhar* skih in pravic za buffeje itd. je bilo od* • dati v 73 slučajih. Sposobnostnih spriče* val za prevzetja redne gostilničarske obrti, je bilo izdanih 14. — Popolnoma opuščene so bile tri točilnice, in sicer Frančiške Jesihove v Spodnji Šiški, go* stilna pri Šifu na Bregu in Goriška klet na Starem trgu, zato pa je prirastlo 35 novih trgovskih točilnic in buffejev, ta* ko da je narastlo članstvd zadruge od 240 na 275.
Proti tej naraščajoči epidemiji je podala zadruga velikemu županu zelo obširno protestno spomenico ter pri tej priliki tudi kazala na higijenske ne* dostake po teh točilnicah, ko se v rednih gostilnah že celo barvaste namizne prte preganja. Uspeh je bil, da je začel mest* ni fizikat*Wm te točilnice nadzorovati, a kuga v širjenju števila teh točilnic še ni ustavljena. Vodile so se tudi obrav* nave o maksimiranju cen jedilom v go* stilniških obratih. Je našteti še nebroj drugih dej^ tako osebnih intervencij za splošno, kakor tudi osebno korist posa* meznikov, kar sleherni, ki je bil priza* det, sam dobro ve, pa bodi poročila o splošni gospodarstveni strani dovolj.
O humanitarnem delovanju se bo poročalo pri poročilih bolniške blagaj* ne. —
Na kulturnem in izobraževalnem polju pa je storila zadruga tudi svojo dolžnost. Založila je z velikimi žrtvami šolsko čitanko, kakršne sploh ni bilo za obrtno*nadaljevalne šole, in katera se redno razpečava. Razposlala se bo vsem zadrugam, da jo oddajo priglašenim va* jencem, da ti poleg prakse v domači hiši dobe tudi nekaj teoretične vede. V raz* govorih je sedaj tudi priprava za izda* nje vzorne knjige o serviranju, katera bo zbudila pozornost in ne bo smela manjkati v nobenem gostilniškem obra* tu. Šolo obiskuje 52 vajencev v treh raz* redih dnevno od 2. do 6. ure, tedensko pa po dve uri servirnega pouka. Stroški znašajo letno okrog Din 40.000, kateri se krije iz fonda, ki se pobira iz davščine na prenočišča; tozadevni računi se pola* gaj o šolskemu kuratoriju, ki obstoji iz zadružnih funkcijonarjev, oblastvenih zas t^jMikov in šolskega nadzorništva.
Al4o bo ta davščina še nekaj časa obstojala, bo fond narastel do potrebne . višine, iz katere obresti bo obstoj šole za vedno osiguran, brez da bi se gostil* ničarstvo za to najmanje obremenjeva*
Io. V ta koristen namen se je priredil tudi družabni večer s plesom v kazinski dvorani, kateri je dal izdatni prebitek, kojega se je dodelilo šolskemu fondu in fondu šolske čitanke. Da je bil prebitek prireditve tako sijajen, gre še posebno zahvala pivovarni «Union» in tvrdki Bolaffio, ki sta prispevali zelo znatna darila. — Vsa ta navedena delovanja, opravki in ukrepi so se razmotrivali in sklepali v 12 odborovih sejah in na 8 se* stankih in shodih, kateri so se v te razne svrhe vršili.
Vsled opusta obrti so izstopili iz članstva in zadruge: ga. Marija Debevc, Marija Dular, Angelo Favaj, Emil Fran* zot, Karolina Gorjan, Terezija Janša (iz* kuh), Marija (Miklavc, Marija Matjan, Marija Okorn (izkuh), Pavla Podbregar, Marija Praunseis, Stanislava Rakovec.
V	pretečnem letu so umrli naslednji tovariši in tovarišice: Marija Lekše, Jo* žef Pukelstein, Josip Primc, Franja Je* sih (85 let), France Zanoškar, Jerica Rav* nikar (83 let), Ivan Zupančič in Josip Seydel. Bodi jim ohranjen blag spomin in pokoj njihovim dušam.
Vajencev in vajenk je bilo oprošče* nih lansko leto osem. V zadružni posre* dovalnici se je 63 gospodarjem posredo* valo 137 uslužbencev.
K temu poročilu povzame besedo zbornični delegat g. dr. Pretnar, ki v izbornem govoru razmotriva delovanje Ljubljanske gostilničarske zadruge ter izjavlja, da je to ena najdejavnejših kor* poracij te vrste, uzorno urejena, ki naj* eksaktne j e deluje v prospeh gostilničar* skega stanu ter vehementno brani pra* vice te obrti in se more trditi, da je naj* vzornejša ne le v Sloveniji, marveč, v celi kraljevini, zato najde tudi Zbornico vedno pripravljeno za sodelovanje pri obrambi gostilničarskih interesov. Le organiziranim bo uspelo preriniti se do urejenejših razmer. Uspehi Ljubljanske zadruge bodo uspehi tudi drugim.
Načelnik se najiskreneje zahvali za ,ta pozdravni nagovor, kar dokazuje, da tudi Zbornica posveča gostilničarstvu vso pažnjo in da imamo v njej izborne zagovornike.
K računskemu zaključku, ki izkazu* je Din 36.370.47 dohodkov ter Din 31.544 75 para izdatkov, prebitka Din 4825.72 in v izkazu čistega imetja Din 37.256.67,
poda g. Vekoslav Dolničar v imenu revizorjev izjavo, da so' računi pregledani in v popolnem redu ter predlaga izreči načelstvu odveznost.
K proračunu za tekoče leto se z ozi* rom na vedno rastoče potrebščine za* druge na predlog podnačelnika g. Kra* peža z večino glasov sklene pobirati za tekoče leto zadružno doklado od malih obratov po Din 50, od srednje dobrih po Din 100 in od. velikih obratov pa po Din 200 zadružne doklade od vsakega člana. Tozadevne skupine določi odbor.
K 6. točki dnevnega reda se prečita 4. odstavek § 14. zadružnih pravil, odo* brenih po ministrstvu za trgovino in in* dustrijo, oddelek v Ljubljani, dne 21. ju* lija 1923, št. 4366/23, ki se glasi: Vsak član, ki na novo pristopi k zadrugi ali na novo pridobi lastno koncesijo, mora plačati za veliko hotelsko * gostilniško podjetje Din 2000, za prvovrstne kavar* niške obrate Din 1200, za drugovrstne kavarne Din 600, za gostilne splošno pa Din 400; enako' posestniki ali zakupniki (sprejemnine) ali inkorporacijske pri* stojbine, ter izkazati v plačilo, kadar zaprosi za obrt. Enako velika pristojbi* na se plača tudi za otvoritev vsakih na* daljnih obratovanj, bodisi samostojnih ali podružnic.
Z ozirom na vedno rastoče potreb* ščine pri zadružnem delovanju je skle* nilo načelstvo zadruge predlagati občne* mu zboru, da se ta odstavek § 14. zadruž* nih pravil preuredi tako*le: Vsak član,
ki na novo pristopi k zadrugi ali na novo pridobi lastno koncesijo bodisi po § 16. obrtnega reda, ali po določbah pravilni* kov o gostilnah, kavarnah in ostalih obratovalnicah z alkoholnimi pijačami ali po drugih tozadevnih odrebah, mora plačati za veliko hotelsko gostilničarsko podjetje Din 2000 za kavarniške obrate (prvovrstne) Din 1500, za drugovrstne kavarne, za gostilne in točilnice splošno pa Din 1000 sprejemnine ali inkorpora* cijske pristojbine, enako posestniki, za* kupniki ali poslovodje ter izkazati v plačilo kadar zaprosi za obrtne pravice.
Enako velika' pristojbina se plača tudi za otvoritev vsakih nadaljnih obra* tovanj, bodisi samostojnih ali podružnic. Brezalkoholni točilci in izkuharji, oziro* ma prodajalci živil, ako ne točijo alko* holnih pijač, plačajo le Din' 400 sprejem* ninske takse.
VINO
je mogoče kupiti na debelo le pri
Centralni vinarni d. d.
\ Ljubljana - Sp. Šiška, Frankopansk
Telefon 747.
Vsakovrstno, izborno, pristno in ceno
a ulica 11.
Telefon 747.
Na dano glasovanje je bila predla* gana izprememba soglasno sprejeta.
K raznoterostim priporoča ga. Še? lovin, naj deluje organizacija z vsemi zakonito jej mogočimi sredstvi za od* pravo točilne takse, ki je v naših krajih, ko plačujemo že itak državno trošarino in neznosne doklade na isto, zelo kri* vična in ni v nikakem razmerju z dan* današnjimi slabimi obrati.
Zbornični delegat poroča, da se isto* tako dela tudi pri Zbornici za odpravo te takse proti temu, da bi se naj pobi* ralo 10 para na liter vina državne troša* rine več.
Tajnik poroča o delovanju in ukre* pih, ki so se tozadevno že izvršili.
Gosp. Dachs opozarja tovariše, naj bodo napram novodobnim točilnicam na straži, da kjerkoli se zapazi, da po trgo* vinah pivci posedajo, ali da se celo čez dovoljeni čas vrši točenje, naj se takoj naznani zadeva zadrugi, ki bo podala proti takim poslovanjem ovadbe. Stopi* mo na noge z lastno obrambo, najmanj pa se ne dajmo izkoriščati od takih šuš* marjev s tem, da bi pri njih kupovali svoje trgovinske potrebščine.
Nadalje omenja, da je bila Ljubljan* ska zadruga v pretečenem letu počašče* na tudi s tem, da sta bila njen načelnik in tajnik za njih neumorno in dobro de* lo v prospeh gostilničarske obrt sploh, z najvišjega mesta odlikovana, prvi z re* dom sv. Save, drugi z zlato kolajno. Ker je njihovo delovanje za dobrobit nas vseh, predlaga, naj se ta dogodek zabe* leži v trajen spomin v zapisnik.
Gosp. načelnik se zahvali v imenu obeh za laskavo priznanje, zahvali gg. odbornike za njihovo kolegijalno sode* lovanje, posebno pa odborniku g. Dach* su, ki je eden najagilnejših sobojevni* kov za pravice gostilničarskega stanu in ker se nihče več ni oglasil k besedi, za* ključi zborovaje ob 17. uri.
Po zaključku občnega zbora Zadru* ge se vrši zbor Bolniške blagajne članov ljubljanske gostilničarske zadruge. Pr e? čita se zapisnik zadnjega občnega zbora, ki se brez ugovora odobri. Nato poda tajnik statistično poročilo o številu član* stva, o obolelosti v preteklem ltetu, b številu na podporah plačanih dni, oskr* be v bolnici, o darilih itd., kar se isto* tako vzame na znanje.
Računski zaključek izkazuje za pre* teklo leto skupnega dohodka Din 63.917 81 para, izdatkov pa Din . 58.458.79, pre* bitka koncem leta Din 5459.02, skupno premoženjsko stanje znaša koncem1 leta 1925 Din 29.826.87.
Računski zaključek se po poročilu revizorja g. Josipa Lavtarja, da sta s to* varišem Dolničarjem račune, priloge in knjige pregledala ter v popolnem redu našla, odobri.
Z ozirom na vedno rastoče zahtev* ke, ki se na blagajno stavijo, je sklenil °dbor današnjemu občnemu zboru pred* lagati, da se prispevki blagajne zvišajo
od 20 na 25 Din mesečno, da bi se s tem poviškom tudi rezervni zaklad primer* neje zvišaval.
Na dano glasovanje se ta spremem* ba v pravilih soglasno odobri, kakor tu* di način, da se je pričelo s 1. januarjem to pobiranje.
K raznoterostim opozarja g. načel* nik Kavčič, da je inštitucija bolniške blagajne mišljena načelno le bolj kot podporni inštitut za manj premožne čla* ne, naj premožnejši člani na to jemljejo ozir in blagajne ne izkoriščajo za vsako malenkost, ker le ta vsled nizkih pri* spevkov, kakršnih nima nobena druga bolniška blagajna, ne more honorirati karšnihkoli luksurijoznih zdravljenja marveč zamore dajati podpore in po* vračila za zdravnike in dragocena zdra* vila le po v pravilih začrtanih predpisih.
G. Dachs opozarja, da je letos 20* letnica, od kar se je bolniška blagajna ustanovila. Primerno bi bilo v teku leta zadevo na spodoben način proslaviti.
Zborovalci se ideji pridružijo in bodi naloga odbora, stvar aranžirati.
S tem je bila razprava končana in zaključi načelnik zborovanje ob Vi 18.
Imenitna ideja.
S prirejanjem sestankov in družab* nih večerov se vzbuja medsebojna za* vednost in pravo tovarištvo med obrt* niki vedno bolj, kot pa na občnih zbo* rih, na katerih se razpravljajo večinoma le administrativne zadeve dotične zadru* ge ali korporacije. Iz dolgoletne prakse vemo, da so udeleženci društvenih ali zadrugarskih sestankov vedno znova' povdarjali, da se moramo pogosteje shajati na take medsebojne razgovore, ki zvezani zajedno tudi z nekoliko raz* veselilnimi točkami, na katerih se obrt* nik, po izrečenih pritožbah, željah in zahtevah po ukrenitvi tega in onega
zal zboljšanje stanu, tudi nekoliko od* dahne s primernim razvedrilom.
Obrtnik*gostilničar je itak leto in dan vedno le ponižen sluga svojih cen j. gostov, ki mu poleg veselja za njihov obisk, mnogokrat tudi kaj grenkega pri* lijejo. Take grenkobe se dajo le omiliti, ako zaide gostilničar tu pa tam izven svojega obrata v družbo svojih tovari* šev, kjer se medsebojno spoznavajo, razložijo eden drugemu svoje težkoče in se medsebojno podkrepljujejo k vstra* janju, imajoč pred seboj cilj boljše boa dočnosti.
Pri takih prilikah se medsebojno razgovarja in dogovarja tudi medseboj* na solidarnost in splošno razne gospo* darstvene smernice h koristim našega stanu. Je resnica, da dandanašnje raz* mere zares prav malo animirajo v stran razveseljevanja. Moramo pa imeti pred očmi, da «cagovec» še ni pri nobeni «fletni spal» in tudi v naših vrstah ni na mestu, da bi samo tarnali in zdvajali nad svojo usodo, marveč hočemo v medse* bojni edinosti se okrepiti in dajati po* guma eden drugemu k nadaljni borbe* nosti.
Ta imenitna ideja se je pojavila pri zadrugi gostilničarske obrti v Laškem, katera priredi dne 8. maja 1926 ob 20. (8. uri) zvečer v Termalnem kopališču v salonskih dvoranah v Laškem družabni večer in gostilničarski sestanek z veselico. Pri tej priliki pridejo na vrsto različni stanovski razgovori, razvedrila in prisrčne zabave. Vabite se vsi cenjeni člani in tovariši iz vseh delov Slovenije in sosedne Hrvatske, kakor tudi druge obrtnike in sotrpine vseh panog vabimo na ta družabni večer. Seveda bomo tudi nam naklonjeno cenj. uradništvo z odprtimi rokami sprejemali in skrbeli za njih razvedrilo z vso ljubeznivostjo, kakor znamo le mi, vaši gostilničarji.
~A k—'A H—A kT
nfc ate	sttg	^	mig
* 35.3ž3£3ž>3£S.yP
S (• * «1
*
JataA Idaink
pekarija, slaščičarna in cg kavarna
Stari trg 21 S
se priporoča sl. občinstvu posebno z dežele
na zajutrk.
■
i
SODE
vseh velikosti za vino, žganje, olje, med in mast, a osobito izdelujem sode za transportiranje vina, kakor tudi za hrambo; vse solidna in trpežna izdelava. — Nadalje sprejemam vsa v to stroko spadajoča poprav la po najnižjih cena ih. Zaloga sodov ter sodarskega lesa. Cene zmerne. Točna postrežba. — Solidno delo.
Franjo Repi?
sodarskl mojsler v Ljubljani, Trnovo, Kolezljska ulica štev. 18.
„c7'vibuna“ J. 33. £.
Tovarna dvokoles In otroških vozičkov LJUBLJANA, Karlovška cesta št. 4.
Velika Izbira otroških vozičkov, dvokoles in šivalnih strojev Sprejmo se v polno popravo za emajliranje z ognjem in poniklanje dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni stroji.
Ceniki se pošiljajo franko/
Z vremi v špecerijsko In delikatesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor tudi z vseh vrst namiznimi in buteljsklmi vini postreže gostilničarjem najceneje
in najsolldneje tvrdka
T. MENCINGER, L Jobi]? na, vogal St. Petra ceste la Besljeve ceste.
===== Valepraiarna xa kavo m elektrlbnlm obratom. =====	.=	Zalog* mineralnih vod. -------
Delniška pivovarna Laško
marčno
priporoča svoje
eksportni ležak
temno Porter-
pivo
Dragi prijatelj samo to ti povem, da prav TO|	nikjer ne kupiš tabo dobro in tabo
7	poceni manulakturno blago za moš-
^ IH	ke in žensbe obleke, kakor pri tvrdki
ANT0NSAVN1KU g
v Škofji lobi
Istotam dobiš.tudi razno perilo, svilene rute, vsakovrstne servijete, namizne prte in plptnene brisače, ter vsakovrstne čevlje. Ilustrovani cenik z več tisoč slikami zastonj, manufakturne vzorce pa na ogled za 8 dni.
5raFgwmwmFgmBmmmpgpgFqpirt
MilpiloLItoji
v Domžalah
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih oln Iz dolenjskih, tarnafsblKiln Štajerskih olnsblh goric ter
zagotavlja točno in solidno postrežbo po primernih cenah. Vino se dostavlja na dom ali pošilja po železnici.
H
S,
Raznovrstno rudninsko vodo
kakor:
Rogaški Tempel vrelec,
Styria vrelec*
„ Oonati vrelec.
Radinski zdravilni vrelec, GiesshUbelsko slatino, ri	Karlovovarski Mlinski vrelec,
HI	Glelchenberški Emin vrelec.
Franc Jožefovo grenko vodo. Gubersko Srebernico
priporoča
y	A. Šarabon, Ljubljana,	jj
3	Glavna zaloga rudninske vode In Speče-	^
rljska veletrgovina.
Ceniki na razpolago!
1886 Ustanovlleno leta 1886
r	 j Šobra vina, domačo šunko, salame in S kranjske klobase priporoča gostilna t 3van Jjricelj — j v kepanji vasi Jfa flanirjn.	< *	^priporoča se najstarejša slovenska ple- f t skarska in ličarska delavnica \ j 3van Jricdj Dunajska cesta 16 T Delo solidno. Cene zmerne. V ^Strokovna izvršitev gost. stolov in miz. |
:!j| srab, kraste, lišaje odstra- | 11 &JUI njuje pri človeku in živa- | [| m lih Naftol - mazilo, ki I « J'e ^rez duha in ne maže | jj feaKa perila — 1 lonček za eno 11 gMjg osebo po pošti 7 Din pri [J in TRNKOCZT, lekarna, II Uubllana Slovenija.	m	I. slovenska tovarna mineralnih voda, sodavice itd. Ljubljana, Slomškova ulica št. 27 priporoča: sodavico, pokalice, naravni malinov In dtronov sok, nadalje Izborne sadne pijače v patentnih steklenicah: jagodovec, nektar, kristalno oltronado, Jabolčni biser. Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje!
3raG3B3QQCil[3Q[ElQSQ0GISQEilCiI 0S[3Q(3G3[3G]0G]Ci- QC3[3l!5[3H[i]Ci]Ci!G30[i![3!Ii!lIi![i![5![i?[i![iO
d □ □
Notna gina čistiti In trpka ter prekisla omiliti je zelo enostavno!
&
ji	_
V	zalogi imamo špecijelno francosko želatino „LAINIi“ tvrdke Clermont & Quigaard, Pariš. K vsaki pošiljki pridenemo točno “ rodilo.	Glavna	zaloga:	Zahtevajte	cene!
[£]	Drogerija	„SANITAS“, Celje in Ljnbljana.
BHIHEHHRHRRRHRFIRiHRHRFTFTRRFTRRFTrnFTRRRRRRFTRRFTRFTRHHRFTFIFIHriFIFI
lini ranit
Zaloga itakia, porcelana in »etlilk
Fr.Kollmann
v Ijtibljani
dovoli gostilničarjem in ka-varnarjem pri večji naročbi Izdatno znižane osne.
m
Finska trgovina m restavracija
Peter Stepic
Spodnja Slika Itev. 256
ioroča p. n. gostilničarjem svojo ko zalogo zaja v vin lz dolenjskih, j
veliko zalogo zajamčeno naravnih
....	_	..	p
In Štajerskih vinskih goric.
orišklh, istrskih
Svojim znancem napravite veselje
s primernim darilom in to je le mogoče, če se iste kupi pri tvrdki
JOSIP PEKLIM. UOBUMIB
ki ima veliko zalogo jedilnega orodja, žepnih robcev, rokavic, I ; nogavic, pletenine, srajce za gospode, toaletne potrebščine, samoveznice, angleške šlfone, fine klote, vezenino, čipke, torbice, nahrbtnike, palice in še veliko, veliko drugih lepih in potrebnih stvari po znatno znižani ceni.
Na vollko In malo!	Na velike in malo!
Telefon it. 2B2.
| ZALOGO I
VINA
izvrstnega, dolenjskega, hrvatskega in banaškega priporoča tovarišem gostilničarjem
FRANC KURALT
gostilničar v Kranju.
AVGUST AGHOLA
LJUBLJANA
Dunajska cesta 13.
ZALOGA RAZNOVRSTNEGA NAMIZJA ZA GOSTILNE, HOTELE IN KAVARNE
- .1» I
Pivovarna „UNION« v Ljubljani j
(Spodnja Slška)
priporoča svoje izborne izdelke, kakor«
marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah.
Dobč te tndl tropin# In sladnt cimo, U io kot Urinska krma solo priporočljivo.
Glavna zaloga rudninske vode
In veletrgovina špecerijekega blaga
= IVAN JELAČIN, LJUBLJANA =
nudi po najugodnejših cenah:
Rogaški Tempel vreleo, Styria in Donat vrelec, Radenski zdravilni vrelec In razne druge domače In Inozemske rudninske zdravilne vode.
Zahtevajte cenik!	Ustanovljeno 1888.	Točna	postrežba	1
Musi
gostilničarske zadruge v Ljubljani
Gosposvetska oesta štev. 16
posrodnjo brezplačno m vso slnibo ličočo
: v gostilničarskem obrtu :
Gospodaril lz Ljubljane plačajo 1 Din, == z dežele 4 Din. , ■ -1
Tovariši gostilničarju Poslužujte se te ugodne prilike I
vseh vrst oddaja
Ljubljanska industrija probkovih zamaškov
JELAČIN A
L J D B L J A
A. & E. Skaberne
Mestni trg 10. LJUBLJANA Mestni trg 10.
'
Manufakturna veletrgovina.
Posebni oddelek za pletenine, trikotaže in perilo.
Različno sukneno, volneno In svileno blago za damske obleke v zelo bogati izbiri, dalje pralno blago za bluze, predpasnike in domače obleke. Velika izbira preprog in zastorov na kose in metre, kakor
tudi garniture.
Posteljno perilo, kakor rjuhe brez šiva, gradel za žimnice in blazine, nanking za pernice, flanelaste in volnene odeje, dalje šivane odeje iz klota, kretona, volne in svile. — Različni beli fn barvasti namizni
prti, platnene brisače i. t. d.
Črno In modno sukno v najnovejših vzorcih za salonske, promenadne in športne obleke, površnike, pelerine in zimske suknje.
Vsakovrstni šlfoni, batistf in ceflrjl za spodnje perilo, in sicer od najcenejše do najfinejše vrste.
Velika izbira svilenih in volnenih šalov in robcev.
Izdaja m zalaga Zveza gostilničarski!} zadrug v Ljubljani.— Odgovorni urednik Ivan Hercog. — Za »Nar. tiskarno; Fr. JezerSek.