6-2006
24
Na razglednem sedlu pod Malim Stogom se 
spet sre~amo. Rajko se nama predstavi. In raz-
mi{lja, da me od nekod pozna, ali je morebiti 
kje videl moje slike. Pa bi mu naslikal Jezer-
ski Stog s Triglavom v ozadju, vpra{a, ko `e 
odhajamo. Kakor da mi je prebral iz misli mojo 
dolgoletno idejo. Kako nadvse lep, likovno raz-
giban motiv za slikarja gora je to. Pravzaprav 
Jezerski Stog s Triglavom 
v ozadju
 in  Milan Vo{ank
gornika, ki je `e leta kar ljubezensko zagledan 
v to podobo. 
Pozne jeseni, `e na zimo, izmed mnogih 
mojih in Marjanovih fotografij najdeva pravo.
Dopadljiva nesimetri~na vodoravna kom-
pozicija: v prvem planu mogo~ni Jezerski 
Stog, zadaj pa Mi{elj vrh in grebeni Triglava. 
Izbrano fotografijo pove~am na format A4,
Milan Vo{ank, Jezerski Stog s Triglavom v ozadju, olje na platnu
25
6-2006
pripravim ve~je platno 150 x 120 cm ter se 
na enako velik papir lotim skiciranja. Vedo~, 
da ~e ho~em dose~i verno realisti~no podobo 
izbrane gorske krajine, moram vse natan~no 
izmeriti, zvizirati. Tako po~asi prena{am sil-
huete gora z vsemi podrobnostmi na papir. 
Dolgotrajno in potrpe`ljivo delo, pa vendarle z 
`arom veselja v sebi. Dokler ni po nekaj dneh 
skica izrisana. Po delih jo pazljivo razre`em 
ter polagam na platno in obri{em. Sedaj se 
prebudi v meni slikar, spet mi zadi{ijo oljne 
barve, za{umi bela podlaga platna pod ~opi~i 
in potiho zaigra glasba iz ozadja dolgih no~nih 
ur. Slikam. Prav po~asi, dolgo, v mesece. Z 
barvami nisem ve~ tako verno stvaren, bolj po 
svoje gradim motiv, v maniri svojega zmernega 
ekspresionizma, v harmoniji {tevilnih modrih 
in zelenih tonov ter z nadvse svetlimi, rahlo 
sivimi modrimi gorami. In svetlo modrimi 
oblaki. V modri je precej vijoli~aste, treba jo 
je najti, tople barve pa so nekje skrite, v moji 
du{i najbr`, ali pa v odtenkih zeleno rumene. 
Na platnu niso vidne, izraziteje se iz`areva 
temno barvno nasprotje. 
Z jesenjo je slika na platnu gotova in Rajku 
po{ljem fotografijo. Vse je tako, kot je `elel in
razmi{ljal, mi odgovarja. Pa da komaj ~aka, da 
obesi sliko v dnevno sobo njihove nove hi{e. 
Zgodba o sliki je tako kon~ana. Ali pa~ 
ne, ima nadaljevanje. Resni~ne podobe Jezer-
skega Stoga se pa~ ne more{ nagledati, to 
ve Rajko, to ve Marjan, vem jaz in najbr` {e 
mnogi, zato poti tja gor ~ez Krstenico vabijo 
vedno znova. m
Ne`no gorsko osvajanje
Izgublja steza 
se v skalovju,
vse vi{je vodi me
korak;
in z metrom vsakim
– slabi~ v sebi – 
postajam ~vrsti
korenjak.
»Naprej, ne daj se,
pridi, dragi,«
vabljivo gora govori;
razgrinja pla{~ 
svoj
in me vabi,
ponuja tiso~e slasti.
Mo~ zadnjo srkam
tam v brezpotju,
treso~ih ustnic
nanjo grem;
na ~elo ne`no ji potrkam,
in vpra{am, ~e naprej {e smem.
In po prijaznem dovoljenju
odstrnem paj~olan meglen;
poljubim drago kar na teme,
zavedam se, kaj ve~ ne smem.
Ale{ Tacer
Stokrat že gledam
to divjo lepoto.
Vedno v ~udenju.
Tan~ice megla
zlatijo gorske pa{nike.
Sanjske podobe.
Iz temnih grap
se plazijo sence.
Sonce jih presije.
Veter boža
okraste {ope trav.
Vse se izmika.
Oslabelo sonce.
Sivina se zgo{~uje.
Zmaguje senca.
Gorsko jezero
v ~arobni globeli
zrcali ve~nost.
Slavica Štirn