Tmenitni praznik Lavantiuske škofije. Lavantiaska škoflja! Častit, svet ia vesel dea je danea za tebe aapo čil. Pobožao povzdigai roke. oči iu srce k Očetu nebeškemu, od katerega vaak dober dar doliaja. Daaea pokaži, da zaaš biti hvaležna ia iz polnosti arca odrajtaj daritev zabvale za dar preveliki, ki ga že 25 let v avojo časao ia večao arečo vživaa Tvoj prelj ubljeni duhovai Oč-e, kaez in vladika, JakobMakaimilijan obhajajo aamreč daaea251etaicoavojega škofovakega poavečeaja. ki ao ga 1. 1863 aa deaešaji dau v Šolaograaki aadškofovaki stolici v apremstvu maogih Lavaatiaakih dahovnikov vzprejeli. Ako je že meSaiška alužba po beaedab cerkveaih učiteljev teža, celo angeljskim raraam grozovita, kaj še le porečemo o teži akofovake alužbe, katera obaega v Lavantiaaki škofiji 220 župaij, 634 župnijakib ia podružaih cerkev, 450 duhovnikov ia 471.613 veraikov. In to težo noaijo aaš miloatljivi kaez ia vladika aa avojih raaiab že 25 let! Koliko akrbi, truda in dela.^koliko aevaraih ia težavaih potov ao v tem času miloatljivi knez preatali! Šeatkrat ao pri avojih višepaatirskib obiakavali že celo škofijo prehodili ia vae župaijake cerkve že po večkrat obiakali. Povaod ao zakrameat sv. birme delili, sami pridigovali, odraaeae ia otroke izpraševali ia vae ia vaakega brez razloSka stami prijazno sprejemali ia poslušali, kdor koli Jim je hotel kaj potožiti, ali Jib prositi tolažbe, aauka ia dobrega sveta. — Blizo 30, deloma aovo zidaaih, deloma preaovljenib cerkev so aami posvetili, ia akoravao opravilo posvečeaja že samo po aebi dobre tri ure potrebuje, so še vrh tega vsakokrat sami pridigovali ia ae vselej razveselili, kedarkoli so bili aa posvečeaje aove cerkve povabljeai. —• Spodbujali so dušae pastirje, naj bi pridao po župnijah obhajali sv. miaijoae ia ataaovske dubovne vaje. Vsako poročilo aovega misijona Jim je bilo aovo veaelje; ia če le mogoče, so misijone, zlasti ob aklepu tudi aami obiskovali, cele ure v spovednici pomagali, misijonske križe blagoslavljali ia pri teh prilikah vaelej tudi sarai oznaajevali besedo božjo. Dabovaikom ao še posebej od leta do leta aa svoje stroške oskrbovali duhovne vaje in se jib redno tudi sami vdeleževali. V pospeševanje ia poživ- Ijenje dušnega pastiratva ao ae po Njib. aavodu leto aa leto po dekanijah reduo obhajali duhovai razgovori, tako zvane pastirske koaference; sklepna in glavaa koufereaca paje bila v Njib škofovski palači. Edea zmed prvili Avstrijakih škofov po obhajali 1. 1883 v semeaiaki cerkvi sv. Alojzija tako zvaao diecezno siaodo. a!i shod duliovaih poslaacev vaea dekanij itd., da bi 8e pregledale ia presodile dnhovae postavp, običaji ia šege aaše akofije, ia aedaajim razmeram pristojao obaovile iu proglaaile. — V teku teb lct ao tudi 5krat obiskali grobe sv. apostolov Petra in Pavla v Rimu ia ondi blagoslova prosili za aas in aaao škofijo; med temi pobodi sta zlasti zaamenita: drugi pohod za čas Vatikaaskega vesoljaega zbora, ia peti pobod ravaokar o priliki zlate meše sv. Očeta. Kar Jim je pri atrogih škofovskih dolžaostih še preostajalo (-asa, ao vaako drobtiaico daeva veetno Bogu posvetili s peresora. Da ae govorimo o duhovitih pastirskib listih, ki so jib. ae le za postni čaa, ampak ob vsaki važai priliki pisali nam za ravnilo, ao spiaali, še korar v Koroškem Št. Andražu, učeuo kajigo: razprave o verozakonu ia cerkvi; — ia že v škofovski službi, kakor poseben prijatelj in poznatelj cerkvene ia svetae zgodoviae, zgodoviao Zičkega Kartuzijanskega samoatana, cerkveno zakonako pravo ia obairao delo: Piji IX. ia njegova doba. Prav v tej kajigi pokažejo avoje globoko katoliško čustvo ia svojo vdaaost do stolice sv. Petra. Vrh tega so po zgledu Božjega Višipastitja gredoč po dolgi stezi 2,")lfctaega škofovskega pastirovaaja aa vse straai dobrote delili ia vse stopinje zazaamljali s plemeaitimi deli Ijubezni očetovske. Prvo skrb ao aakloaili svojim dubovnikoai. Ze 1. 1864 so ustanovili družbo za doslužeae dubovaike ia 1. 1873 io družbo razširili v še obstoječo ,,družbo duhovuikov". ter obema družbama do daaes že darovali do 10.000 gld. — L 1869 ao darovali v podporo bogoslovakib profesorjev 2000 gld. in 1 1878 za zidaaje dijaškega semeaišča 1000 gl. ia pozaeje za kapelo tega semeaišča še 500 gld. Za kršoansko izrejo žeaske mladeži so malo naselbino šolakib seater v Mariboru 1. 1877 povzdigaili v samostalao raaterno bišo ia v to ss'rho darovali 1000 gld. ia pozneje za samostaasko cerkev in druge potrebe še zopet 1000 gld. — Kakor rojeni Celjan pa ao hoteli zlasti rojstnemu raeatu zapuatiti vzorea apomenik pravcga ooeta, ter ao ondi uataaovili prelep zavod šolskih sester s šolo vred, ia za zidaaje ia vzdrževanje do dauea potrosili že do 20.000 gld. — Katoliški družbi Mariborskib gospa za podporo ubogih družia ia zlaati ubogia šolarjev so bili vaa leta preskrbni pokrovitelj in aajveči dobrotnik z letaim doaeskota po 100 gld. ia za božiene jaalice po 40 gld. — Prav tako so bili družbi rokodelskih pomočaikov vos čas ne le pokrovitelj, ampak pravi oce. Radi in preprijazao so obiskovali njih aliode ia priproste veselice in z izreduo poaižnostjo jih mnogokrat razveselili z poducljivimi aagovori, vzlasti zgodoviaakirai. — Z veseljem so pozdravili ia potrdili laaako leto v blagor ubogih vpeljano družbo sv. Viaceacija iu dijaško kuhiajo. — Prav sami pa so vpeljali 1. 1881 družbo vediirga češčenja sv. Rešnjega Telosa v pomoč ubogim cerkvam, katera je v teli kratkih letih že za dobrih 10.000 gld. cerkvenega blaga med uboge oerkve razdelila. — Ia prav Oui so tndi bili, ki ao 1. 1873 probudili ustanovitev kat tiskovaega društva in ,,Slov. Gospodarju", kot katoliškemu glaailu veruih Štirakih Slovcncev. položili temeljai kamen z darom 400 gld Koliko so darovali za posaraezne uboge, za pogorelce, za popra^o ubogib cerkev ia za druge dobre nameae tukaj v aiestu, po vsoj akofiji in še dalce črez njpne meje, vž le vsevedoM večni Bog. — l'rvo mesto v Njih očetovskem arcu jn vendar zavzemaia ia še zavzema Mariborska stolna cerkev. V njp popravilo so kot patroa priložili 10.0 0 fl , so aa laatae stroške 200 fl preaovili škofovski prestol; so omislili aredaje okno. aa3likaao z glavno podobo cerkveaega patroaa av. Ivaaa Kratitelja za 1846 fl., in so ravao zdaj v vekoviti spomia škofovske 251etaice svoje za pripravo novega glavnega altarja v gotiškem slogu darovali 6000 gld. Presvetli knez in vladika! V apomiau tolikih dobrot na duši in na telesu se Vatn daaea cela širaa Lavaatiaska škofija, se Vam duhovaiki ia veraiki preponižao ia prehvaležao ukianjaino, Vaa odpušeanja prosimo. ako aisaio vselej Vašim preblagim željam in natneuom zadostili. Vam iz dna aiaovsko vdanega srca obljubnjenio pokorščiao ia zvestobo do koaca in klieemo z eaim srcem ia z eaim glaaom k Hogu večnemu, k Bogu predobrotnemu. Presvitli kaez ia vladika! Bog Vas živi, Bog Vas oliraai aa blagor Lavaatiaske škofije še maogo let!