Nebeška lestvica
VIII. Modrost.
otovo si že večkrat bral, ljubi otrok, življenje svetnikov in si občudoval zlasti one prijatelje božje, ki so se že v mladosti posvetili. Spoznal si tudi lahko, da so bili v življenju veseli, seveda tudi pridni in dobri otroci, ki so jih Ijubili stariši in učitelji. V mla-dosti so pa že imeli tudi trdno voljo pobožno živeti in storiti veliko dobrega na svetu; ob jednem pa so se na vso moč prizadevali doseči to, kar so spo-znali za najboljše. V tem pa je bistvo prve poglavitne čednosti, modrosti. Gotovo bi tudi ti, Ijubi otrok, rad na-
predoval v tej   čednosti.   Zapomni  si tri znake, ki jib.
mora imeti otrok, ki se trudi za čednost modrost.
8
114
1.  Tak otrok obuja prav pogosto dobri namen. Znan prijatelj mladine, pater A. Dos, se je pogovarjal z mladim  tiskarjem o dušnih zadevah.  Nenadoma mu zastavi vprašanje: ,.Ali bi imeli veselje, biti svetnik ?" Tiskar ni vedel, kaj bi odgovoril. ,,To ni tako težko", mčni pater, ,,ako le resno hočete. Vi stavite črke. Vsak dan jih postavite na tisoče.  Ako se navadite postaviti vsako črko iz ljubezni do Boga in v čast božjo, potem obudite vsak dan več stokrat dejanje čednosti, zaslužno za nebesa, ob jednem pa opravite svoje opravilo." Nato pater razloži tiskarju,  da je vsako delo zaslužno pri Bogu, ki se le more storiti v božjo čast in ki se daruje Bogu z ljubeznijo. Za veljavo dobrega namena zadostuje, če se n. pr. le zjutraj vsa opravila celega dne darujejo Bogu; čim večkrat pa se to ponovi črez dan, tem za-služnejše je vsako dobro delo.  Tiskar meni, da bode to težko šlo, obljubi pa vendar, da bode vsaj poskusil. Črez nekaj tednov se slučajno snideta s patrom. ,,Vedno lažje mi gre", reče  tiskar.  Pater je že pozabil, o čem sta pred tedni govorila, zato ga vpraša: ,,Kaj je vedno lažje?" ,,Pokazali ste mi, kako postane človek svetnik", odgovori  tiskar, ,,poskušal   sem in  sedaj  prav lahko večkrat  na  dan  obujam dobri namen."  —   Ali  bi ne mogel ti, ljubi otrok, to poskusiti? To je gotovo zna-menje prve poglavitne čednosti — modrosti.
2.  Če hočeš napredovati v tej čednosti, moraš se resno truditi za to, da imaš vedno več dobrih del. Koliko se trudiš v šoli, da se naučiš mnogo koristnih naukov. Kako pridno izdeluješ šolske in domače naloge. Le  ako vse   leto  vestno   izpolnjuješ  svoje dolžnosti, potem pričakuješ z veseljem spričevala koncem leta in greš z mirno vestjo tudi k skušnji, pri kateri pokažeš, kar si se naučil. Vedno učenje ti pripravlja pot k prihod-njemu poklicu, pridnost in delavnost sta kakor lestvica da prihodnje sreče.   Cednostno življenje pa je lestvica do večne sreče, in pravo  modrost kaže oni, ki varno stopa po tej nebeški lestvici. Pričeti se mora s tem že v mladosti. Modri Sirah pravi v sv. pismu, razsvetljen po sv. Duhu: ,,Ko sem bil mlajši, sem modrosti očitno iskal  v molitvi.  Prosil  sem jo v preddvoru  božjega
/
115
tempelja, in do konca jo bom iskal. In ona je raz-cvetela kakor zgodnji grozd, in moje srce se je raz-veselilo."
3. Tretji znak modrosti paje premagovanje s t r a s t i ]" in boj s skušnjavami. In tudi v tem so se posebno odlikovali že otroci, ki so sklenili zvesto Bogu služiti. Koliko težav in zaprek so morali nekateri pre-magati! Zdi se, kakor bi jim bil Bog dal posebno moč, kakor jo  tudi v naravnih rečeh daje včasih otrokom.
Prav zanimiva zgodbica nam je ohranjena iz dva-¦najstega stoletja. Pri mestu Avinjonu na Francoskem tedaj črez reko Rodan še ni bilo mostu in mnogo ljudij se je ponesrečilo v deroči vodi. Nek dvanajstleten deček Benedikt je pasel ovce ob bregu reke. Nekdaj gre k škofu in pravi, da je od Boga odločen, napraviti most črez Rodan. Vsi, ki so bili slučajno navzoči pri škofu, so se temu posmehovali, škof pa so takaj spoznali, da je nekaj posebnega na tem dečku, in so ga peljali k mestnemu oblastniku. Tudi tukaj deček ne izgubi po-guma in prigovarja poglavarju, naj prične z zidavo mostu ali naj vsaj kaj pripomore k temu delu. Mestni poglavar šaljivo reče otroku, naj vzame največji izmej kamnov, ki so ležali na dvorišču, odločeni za neko zidanje, in naj ga nese za podlago mostu. In kaj se .zgodi ? Otrok se zahvali za dar, zadene kamen na rame in ga nese k bregu reke. Ko so navzoči to videli, po-prime se jih taka gorečnost, da so začeli takoj zbirati denar za zidavo mostu. V primeroma kratkem času je bil most napravljen. DeLka pa-so-tmaievali^ustanovi-telja prepotrebnegp. ltfostu.                                ~~-
Tebi, otrok, je Bog odločil, da z nebeško lestvico premostiš brezdna in prepade strastij in- ^regreft^ Ako se za to trudiš od zgodnje mladostJ^-Hffaš gotov znak poglavitne fiednosti — modrosti           Al. Stroj