Dobrote in ljubezni za Božič
V vseh dvaindvajsetih letih, odkar sem v zdomstvu, mi ni še Lojze Travnik nikdar pisal- Lojze Travnik... V letih prve učenosti sva sedela skupaj v drugi klopi, skoraj pred nosom učitelja- Poštenost in dobrota sta krasila njegov značaj.
Tolikokrat sem se potem spomnil tudi na tega dobrega fanta, kakor na vnsto drugih. Moj glas do njega ni segel, njegov do mene ni prišel. Toda spomin nehote oživlja včasih daljne silhuete prijetnih srečanj...
Oni dan pa me nenadoma preseneti njegovo pisanje. Okroglaste, razločne črke se vežejo v -besede, 'prav kakor nekoč- K pokojnim -sem ga bil že prištel, a zdaj sto-pi predme z živo besedo, s toplo željo.
Tako piše: „Iz srca Ti voščim za Božič in Te pozdravljam, -da bi Ti ne bilo hudo tam na tujem...!“
-Lojzeta Travnika je premagala moč dobrote, ki jo je hotel izkazati tudi meni; kajti Božič je praznik dobrote. Naš Stvarnik nam je v rojstvo malega Deteta položil svojo Dobroto, ker nam je dovolil začeti z njo Odrešenje. Prav zaradi tega je Božič praznik tudi človeške dobrote: tisti največji in najdaljši trenutek v letu, ko tudi reven človek, ki je po božji podobi ustvarjen, stori kako dobroto svojemu bližnjemu. Ne manjka priložnosti za to: z lepo besedo, ki tako malo stane pa veliko velja, mu razblini dušni nemir, olajšaj trpljenje, omehčaj trdoto isrca. Zaneti mu plamenček .luči, da -bo iz teme našel v svetli dan! •
Naša setev naj bo dobrota, da bomo smeli podobno žetev zase pričakovati. . .
Vem, ¡da je Loj-ze Travnik bil po mišljenju med tistimi, ki so nas potisnili v zdomstvo. Ne me-d poražene, v umik pred ognjem in maščevanjem. Nekdanja poštenost je kovala v njem in zvenk glasu je prevpil težki -molk: zakaj skrivnost Božiča je v miru in spravi.
Kako se je lepo -muditi med sosedi, ki ne poznajo sovraštva, ne zavisti,‘ ne nevoščljivosti! V odpuščanju - bo tudi svet našel svoje zbližanje in pot v mir. Premalo je samo govoriti o njem, vsakdo bi moral doprinesti svoj dejanski delež, povsod in vselej. ..
Božič je predvsem tudi praznik ljubezni: tiste najgloblje, vse odpuščajoče in očiščujoče, ki dela .čudeže. Vsaka vrata odpre in vdira v zakrknjena srca. Vsakdo hrepeni po njej in jo z veseljem sprejema. Ne čakajmo le nemirno, da nam j0 drugi pri-neso na dlani in ponudijo: .približajmo ise ji. vsaj na polovico . poti in v ponujeno roko jo pojdimo iskat.
Ljubezen ne prihaja sama: tudi Dete v jaslicah je ne podeljuje onim,- - ki se ne priklonij-o pred njim in je ne sprejmejo s pripravljenim in resnično s ponižnim srcem...
Da bo ¡božični dan res -p£avi praznik notranjega doživetja in prenovitve (ne le praznik po zgolj zunanjih znakih: polna miza dobrot, kopica vsakovrstnih steklenic; kupi sladkarij...), ga m-oramo tudi v vsej veličini -sami doživeti, pa tudi drugim pomagati, da gaj dojamejo. Najlepšo besedo privoščimo sosedom, prijateljem, znancem; obudimo^ njih, če treba, iskro svetosti tega velikega trenutka, ko nas v jaslicah kliče naš Odrešenik, nam deli Ljubezen, Dobroto in Mir. Stisni -svojemu bližnjemu roko v iskren pozdrav in voščilo, da bo začutil dobroto v tvojih besedah!
Toliko jih je, ki čakajo na to; po vsem širnem svetu so razkropljeni bratje in sestre naše krvi in taka drobna iskrica, ki prinese pozdrav, je včasih nova zvezda vodnica človeku v življenju- Storimo sočloveku nekaj dobrega, kakor tudi mi vsi pričakujemo od vseh strani le drobca dobrote.
Če končno ne bi vsa naša dobra dejanja padla v plemenita srca: Bog bo videl naš dober namen in Njemu bo to
BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO IN USPEHOV POLNO LETO 1968, ŽELI VSEMi
NAROČNIKOM, BRALCEM, OGLAŠEVALCEM IN'PRIJATELJEM V SVETU IN DOMA
Svobodna Slovenija
PAVEL VI.: $$SR NI PACIFIZEM
V	petek, 15. t. m. je papež Pavel VI. dal objaviti poseben dokument, v ka.iterem je pozval katoličane in vse ljudi dobre volje, naj'vsako leto prvega ¡januarja praznujejo „Dan svetovnega miru“- 'Istočasno je opozoril na znalce ki. jih je imenoval „predigro vojne“.
Dokument, ki obsega sedem strani, nima značaja enciklike, namenjene škofom, temveč je samo „poslanica“, so izjavili v Vatikanu. Tudi ga niiso označili za „motu propio“, način, s katerim se papež včasih obrača na škofe in vernike širom sveta.
V	poslanici papež Pavel VI- "'he omenja posebej vojne V Vietnamu, kakor je to storil ob prejšnjih prilikah, ko je pozival na mir nh tistem razburkanem področju. Vendar je razvidno, da je v pripravah tega mirovnega, dokumenta imel v mislih tudi položaj v jugovzhodni Aziji.
„Nikdar nočemo, da bi nas sodil Bog ali zgodovina, da -smo molčali pred nevarnostjo nove vojne me-d narodi, vo:-ne, ki se more, kakor vsi vedo, vsak trenutek sprevreči v apokaliptično stra -hoto,“ piše Pavel VI. v svoji poslariici.
Kot „predigro vojne“ papež smatra 'tekmovanje na področju medcelinskih raket, oboroževanje, revolucionarna izzivanja, rasno sovraštvo in maščevalni duh, ki veje med narodi.
- Prav tako je omenil „taktični pacifizem“, s katerim hočejo „omamiti sovražnika, ki ga je treba uničiti, v mišljenju ljudi pa zadušiti pomen pravice in dolžnosti in žrtve“-
Z ozirom na izogibanje vojaški sfiu-žbi, ki se širi v ZfDA v zvezi z vietnamsko vojno, je Pavel VI.. dejal: „Pričakovati je, da poveličevanje ideala miru ne bo koristilo strahopetnosti tistih, ki se -bojijo svoje dolžnosti dati življenje v službi domovine in -svojih bratov, ko se ti nahajajo v obrambi pravice in svobode.' in ki shmo iščejo, ka ko. bi se izognili svoji -odgovornosti in tveganjem, ki so nujn0 povezani z izpolnjevanjem velikih dolžnosti in dobronamernih podvigov.“
„Mir ni pacifizem“, poudarja Pavel
VI.	„Ne skriva v -sebi nizkega in ples-nobnega koncepta življenja, temveč proglaša najvišje in splošne vrednote življenja: resnico, -pravico, -svobodo in ljubezen.“
V strahu pred vomo, ki jo morejo povzročiti razmere v današnjem svetu je papež Pavel VI. dejal: „Vidimo 'mir resno ogrožen in čutimo nevarnost stra snih dogodkov, ki morejo postati katastrofalni za cele narode ali morda celo za vehk del človeštva.“
PredPga zato. naj tisti, ki bodo praznovali „Dan miru“, osredotočijo svojo p-o-zornost v naslednje točke:
„Nujnost obrambe ttini p-red nevarnostmi ki mu vedno grozijo; nevarnost preživetja egoizma; nevarnost nasilja, v katerega se nekateri narodi pustijo voditi iz obuua, ker ne priznavajo ali spoštujejo njihove pravice do življenja in človeškega dostojanstva; nevarnost ki se 'e silno povečala, paslu-žiti se strašn°ga orožja iztrebljenja.“
Grčija v težki ustavni krizi
potrjenih pri kratkem spopadu na atenskem letališču.
V Atenah so objavili, da je mlada kraljica, danska princesa Ana Marija, že ob priliki prevzema -oblasti sedanje vojaške vlade 21. aprila t. 1. nagovar-,ala kralja Konstantina, naj se odpove prestolu in odide iz države. Menijo, da je bila sedaj -tudi -ona tista, ki je močno vplivala na Konstantina, da je v nekaj urah ne-povolj-nega razvoja dogodkov zapustil bojišče in pobegnil v tujino. Konstantin sam je objavil, da je to storil zato, da ne bi bil povzročitelj krvave državljanske vojne, ker da „krona ni za to, da bi se pod njo prelivala bratovska kri.“
Vojaška vlada je takoj objavila, da ohranja ustavno monarhijo v državi in je zato postavila za kraljevega namestnika grala jZoitakisa. Istočasno je objavila, da ohranja veljavnost vseh mednarodnih pogodb in zavezništev, s ka-' terimi je Grčija vezana v mednarodnem svetu, v pričakovanju, da -bodo posamezne države priznale nov položaj, ki je nastal v -Grčiji. Toda to upanje se vojaški vladi ni takoj izpolnilo.
Konstantin se je v Kirnu najprej nastanil na grškem poslaništvu, se na-
to za nekaj ur preselil v vilo nekega svojega sorodnika, nakar se je zopet vrnil na poslaništvo, ko je iz Aten priletel v Kirn odpois-lanec vojaške vlade in grški -metropolit Hijero-nim, da bi. kralja pregovoril, naj se vrne na prestol, „ki mu je še vedn-o na razpolago.“ Eden od' pogojev, ki pa jih postavlja vojaška vlada za kraljevo vrnitev, je ta, da mora v tujini ostati Konstantinova mati Friderika, ki „je bila eden. glavnih vzrokov dvorskih intrig“ te-r da mora kralj dvor očistiti „koruptnih elementov“.
Konstantin je s svoje strani postavil vladi pogoje za vrnitev, med katerimi je bil najvažnejši demokratizacija režima in izvedba svobodnih volitev.
Pogajanja so se vršila v največji tajnosti. Ka-zno je, da je grški vojaški vladi šlo za to, da bi ohranila videz 'ustavnosti, če bi se kralj Konstantin vrnil v Atene. Objavila je, da je bilp vsem upornikom, ki so potegnili s kraljem, že odpuščeno, razen nekaterim vodjem upora, ki so večinoma vsi že v zaporih. Nekaterim višjim častnikom se je posrečilo zbežati s kraljem v Rim, drugi pa -so odleteli v Turčijo.
I Z
TEDNA
V Urugvaju so levičarji že več mesecev povzročali državi veliko škodo z neprestanimi stavkami in hujskanjem na nepokorščino -oblastem. Novi urugvajski predsednik je prejšnji teden pokazal, da takega stanja ne bo več trpel. Izdal je odredbo ter je z njo razpustil šest komunističnih in filoko-munističnih skupin. Med temi tudi socialistično stranko. Prav tako je prepovedal 'komunistični list Epoca in socialistični tednik El Šol.
.Harold Hoyt, predsednik avstralske vlade, se je v nedeljo 17. t. m. kopal v morju ob svoji letni rezidenci v Tasmaniji- 'Med plavanjem je izginil v valovih in od tedaj za njim ni več nobenega sledu. Pri iskanju njegovega trupla so sodelovala letala in helikopterji a zaman.
Kajni Holt je bil v Avstraliji vplivna politična osebnost, ki se je udeleževala političnega življenja že več kot 30 let v parlamentu. V vladi je bil večkrat minister, nazadnje je bil kot predsednik liberalne stranke predsednik koalicijske vlade.
„Krasna ja zvezda“, glasilo sovjetskega min- za -narodno obrambo, je objavila članek, v ¡katerem pravi, da sovjetski vojaki na napade ameriškega letalstva 'na severni Vietnam odgovarjajo s sovjetskimi protiletalskimi to-povi. To
V TED E N
je- sedaj prva o-bjava, da sovjetska vojska direktno sodeluje v Vietnamu, kjer se boji nadaljujejo iz dneva v dan. Za božične praznike je dogovorjeno premirje, ki ga pa bodo komunisti kršili tako kakor vse dosedanje.
V Rimu je umrl kard- Antonio Riberi. Z njegovo smrtjo se je število članov kardinalskega kolegija znižalo na 113.
HUDA ZIMA V EVROPI
Hud- zimski val je v zadnjih dneh zajel vso Evropo, od angleškega otoka čez celino do južne Italije in Jadranskega morja. Močni -snežni zameti so povzročili prekinitev avtomobilskega prometa na številnih evropskih cestah,, nizke temperature na so zahtevale vež smrtnih žrtev. Prav. tako je več ljudi utonilo pri drsanju na zamrzlih jezerih, Iker se jim je led pod nogami udrl.
Hud mraz in močni snežni meteži -so zajeli tudi Slovenijo ter vso ostalo Jugoslavijo. Mraz je pritisnil oh jadranski obali ter je -sneg -pobelil obalo» in mnoge jadranske otoke. Snežni zameti v Bosini s o -do -dva metra visoki ter je npr. mestece Bihač odrezano od ostalih krajev države.
Najnižje pod ničlo je zdrselo, živo -srebro v -Sloveniji ter v -alpskih predelih -severne Italije, Avstrije, Švice in. južne . Nemčije.
Iz življenja in dogajanja v Argentini
Minuli teden, v sredo. 13. decembra, je ves -svet presenetila, novica o izbruhu prevratniškega upora proti obstoječi vojaški vladi v Grčiji. Še bolj presenetljivo je bilo da je ta upor vodil 26 letni grški kralj Konstantin sam.
V prvih trenutkih je ka-zalo, da so se kralju priključili nekateri vojaški ter vsi letalski in mornariški -oddelki.
všeč. Če nihče drugi, On ga bo cenil in presodil.
Bratje Slovenci, po vseh celinah zemlje. v domovini in zdomstvu živeči: Ljubezni in Dobrote božje Vam želimo za Božič in novo leto! V duhu Vas spremljamo in na vse Vais mislimo ob teh prazničnih dneh!
—jkc
v neka ’ urah pa !e pos+alo razvidno da je bil Konstantin v svo^m nanoru praktično osamPen, ter je končno z vso drnžin0 z letalom -pobegnil v Rim Na tiskovni konferenci ki jo j° zmagovita vojaška vlada 17 ur po kraljevem uporu -sklical v stenah. je govornik pojasnil razloge za tako hiter -nor'’z upornikov s kraljem na čelu: ekoro vsi voiaški prvel niki. -na katere je računal Konstantin, so bili v zadnjem trenutku prestavljeni ali pa ne na svo’ih mest;h. ne da hi kralj za to vpdel. R.ezuRat ie bil zato neizbežen-Mnoge vojaške edmice so se v kratkih urah upora spet sprevrgle na stran vlado, prav tako letalstvo medtem ko mornar:ca ni napravila nobenega pre-rrrka v korist kralju. Vsa zadeva ni terjala smrtnih žrtev, razen nekaj ne-
O-dgovor na čilsko zadržanje Incident, ki ga. je povzročila neka čilska vojna ‘ ladja, ko je bre-z predhodnega» dovoljenjit in obvestila prišla sko_ ro v samo pristanišče mesta Ushuaia na Ognjeni zemlji, med obema državama še ni urejen. Med obema državama obstojajo pisani do-govori, ki predvidevajo načine za rešitev spornih vprašanj glede razmejitve na kopnem in na mor-'u- Tako tudi dogovor, da lahko obe državi, če se na noben drug način ne .n-oreta sporazumeti, po medsebojnem dogovoru zaprosita za ras-odnika tretjo državo, n. pr. Veliko Britanijo.
To pot je tokrat izbrala čilska vlada, ne da bi se prej o tem domenila z Argentino. Tak0 -zadržanje je v argentinskem javnem mnenju povzročilo veliko nejevoljo. V odločitvi čilske vlade vidijo, da je bilo s čilske strani vse vnaprej premišljeno za -oškodovanje argentinskih koristi. Čilenci so se -obrnili na Anglijo za razsodnika prav v čaisu, ko je argentinska vlada z njo v sporu zaradi odločitve britanske vlade, s katero je za 90 dni ustavila uvoz argentinskega mesa zaradi sedanje nalezljive bolezni med živino v Angliji, j Argentinska vlada na tako zadržanje čilske vlade še ni odgovorila. Z 'vladne strani je več osebn-osti na spor-| no vprašanje opo-zorilo samo s pravne strani, ki ne govori v prilog Čilencem

lenskim postopkom.
Zaradi priprave odgovora čilski vladi glede dosedanjih incidentov v prelivu Beagle na jugu in zaradi njene enostranske zaproisitve britanske vlade, naj bi -bila razsodnik v tem sporu, je- predsednik države gral. Ongania sklical za. torek sejo Državnega sveta za varnost. Člani tega sveta so vsi ministri in glavni poveljniki oboroženih sil, glavni, tajnik je pa gral. Osiris Villegas.
V nekaj vrsticah
V	Argentini je skoro po vsem drž-področju velika vročina. Čeprav uradna poletja še ni, je temperatura npr. v Buenos Airesu v soboto, 16. t. m., v senci že dosegla 34° C, v La Rioji 42, Santiagu del Estero 41 in Santa Fe 40, Visoka temperatura je bila tudi naslednje dni.
V	tajhištvu vlade so zaključili preučevanje	zakonskega	osnutka	o	ino-
zemcih in njihovem naseljevanju v Argentini. Sedaj ga bodo poslali na vpogled predsedniku republike. Pri izdelavi tega	zakonskega	osnutka	je	med
drugim sodeloval tudi	Državni	svet za
varnost.
Vlada-	pripravlja pr-oračuri	za	leto
1968- V njem bo primanjkljaj dosegel višine 48-000 milijonov pesov, t. j. za 50% manj, kak-or je v sedanjem proračunu. Krediti za javna dela so povečani za 35% in so predvideni s kreditom
I ter je izrazilo začudenje nad takim či- 210.000 milijonov pesov'.
ZEHA IH H J E H SVET
Anica Kralj
In na zemlji mir ljudem
Pojem miru je precej odmaknjen od današnjega vsakdanjega življenja. Tišina je postala prava redkost. Uživamo jo lahko le v samotni naravi, ali pa v razkošnih šobah z oblazinjenimi vrati. Navaden zemljan, naj živi v majhni ali veliki skupnosti, se mora pač vdati neprestanemu ropotu in kričanju- Pogostokrat mu niti noč ne prinese zaželenega miru.
A je še drugi mir neprimerno večje vrednosti, za katerega se moramo boriti, to je mir srca, dušni mir. Ta je last le redkih ljudi, ker ,pot do njega je dolga in težka. Kdor ga ima, nosi v sebi božji dar, ki se imenuje pravičnost in ljubezen. To je tisti mir, o katerem govorijo besede nad jaslicami: .. .in mir ljudem na zemlji, ki so blage volje-
Nihče nam ne more tega miru dati, a tudi nihče ne vzeti, ko ga imamo.
Srečala sem dekle bledega obraza, skromne in ubrane zunanjosti. Govorila je mirno, poslušala pozorno. V njenih ©čeh, v teh čudovitih velikih očeh, pa sem videla mir in dobroto. Vedela sem, da je zapustila visoko uradniško mesto in darovala vse svoje sposobnosti, ves čas, svoje delo in ljubeče srce ubogim in potrebnim. Streže bolnikom, pomaga materam z majhnimi otroci. Največ pa poučuje zapuščene otroke v revnih predelih mesta o krščanskih resnicah. (Njeno življenje je nepretrgano darovanje same sebe. Od človeka do človeka — od duše do duše.
„Vam je včasih težko?“ — „Da, večkrat trpim z ljudmi, saj to je naravno, a sem srečna in mirna, kakor nikoli preje nisem bila-“ Te besede je' potrjeval njen čudovito jasen in miren pogled.
Stala sem pred njo vsa majhna in v zadregi. Videla -sem v njej junakinjo duha, obenem pa poroštvo, dani še vse zgubljeno v človeški družbi, dokler srečujemo ljudi takega kova; ki nosijo v sebi mir srca.
Božja milost nam pomaga do dejanj ljubezni, a to milost mora človek zaslužiti, jo z blago voljo sprejeti in se ji predati.
Sebe zatreti, odpreti svoje srce in sebe darovati nesebično v vsakem dejanju -— prav iz take ljubezni raste moč, „ki gore premika“. Prav v pozabi na svoj zahtevni jaz, odkrijemo oni mir srca, ki nas končno osreči.
Naša doba je doba vidne in občutene sebičnosti. „Naj si vsak sam pomaga, kakor ve in zna! Zakaj imamo ko-
molce?“ Kam pelje taka miselnost? Rešimo,. kar se rešiti da. Podčrtajmo v naših družinah dve vrednosti: pravičnost, in ljubezen.
Neštetokrat morajo starši prevzeti vlogo sodnika pri sporih med otroci. Stvar je resna, zato — pozor! Otrok, ima neverjetno oster čut za pravičnost, zaradi tega se mu tudi . doživeta krivica zadere globoko v srce. Pravično ravnanje staršev (ne popuščati, ker je otrok še majhen, ker je bolan itd.) utrjuje v otroku čut in spoštovanje do pravičnosti. Tudi če ga začasno boli, bo pozneje spoznal, da je bil0 tako prav. In tudi sam bo ravnal tako.
Vzgoja k ljubezni zahteva veliko pre-. magovanja. In prav premagovanje je treba danes posebno podčrtati, ko se na splošno trdi prav nasprotno. Novi „preroki“ učijo: „Bodi mož, vrni klofuto“, ,;če si jezen, daj duška svoji jezi, izkriči jo na kogar koli in kadar koli“, „Se ti godi krivica? Maščuj se!“, „BogvaTuj zadrževati v sebi nevoljo — to rodi, kompleks!“
„Moji mater ni bila nobena žrtev z" nas prevelika. Le kje je jemala toliko ljubezni in telesne moči,“ je pohvalil svojo pokojno mater že prileten mož-V nesebični ljubezni do svojih otrok je jemala moči ta dobra mati, z molitvijo je pa izprosila blagoslov.
Biiža se najlepši praznik za družino. Navdušujmo otroike za male vsakodnevne žrtvice, spomnimo jih, naj odstopijo kaj od svojega za revne. Priložnosti je nešteto in otrok zna biti v odpovedi včasih 'pravi junalk. Krepimo v njih to lastnost, ki je edina, ki bo reševala nje same, in tiste, ki jim bodo v poznejšem življenju blizu.
Za velike pa večje žrtve: Popravimo krivice, pomagajm0 potrebnim in —mo. limo za sovražnike.
NOCOJ JE SVETI VEČER Karel Mauser
Nocoj je sveti večer doma, v ponvi žerjavica tli, nocoj so vsa srca sklenjena na žerjavki kadilo dehti.
Nocoj pokropili smo hiše in hlev, tla žalost smo vso pokropili za mrtve, za žive, za vse, ki jih ni, smo roženkranc v hiši zmolili.
Nocoj je \sveti večer doma.
Nocoj sta Marija in Jožef prišla!
©Is lialiJaBisk®-jisgoslovassskili ©slaiosife
(Od našega dopisnika v Gorici)
Kljub veliki raznolikosti v režimu in popolnoma drugačni ideološki in politični usmeritvi so veljali odnosi med Rimom in Beogradom skoraj vsa zadnja leta ne samo za pozitivne, ampak cel0 odlične. Mejo med obema državama so razglašali za eno izmed najbolj odprtih v Evropi, zlasti kar zadeva mali obmejni promet, medsebojno trgovino in turizem. Slednje lahko še vedno potrdimo kot resnično, saj smo lahko dan za dnem ¡priče silno živahnemu gibanju vzdolž primorske meje in to še posebej z jugoslovanske strani. Razume se, da prevladuje zlasti dotok ljudi iz Slovenije, ki si želijo z nakupi onstran meje stalno izboljšavati ekonomsko • raven. Poleg teh pa je; še posebej na Tržaškem, tudi precej „turistov“ iz notranjosti Jugoslavije vse tja do Skopja.
Toliko o malih obmejnih odnosih. Bolj zanimiv pa je razplet na širšem političnem področju. Tu se je morda zadnje čašo proces prijateljskega zbliževanja nekoliko zaustavil. Jugoslavija je še vedno komunistična država, ki se je prav letos še bolj vidno naslonila na sovjetski blok ob izraelsko-arabski vojni. Tedaj so se v Jugoslaviji resno bali kakega hujšega preokreta ter zapore na zahodni meji. Zato so prav v tem času premnogi jugoslovanski državljani resno hiteli na Goriško in Tržaško, da bi si v slučaju prekinitve obmejnih prehodov še kaj nakupili. Kar se pa tiče italijanske politike, je znano, da se uradno še vedno- oklepa atlantskega zavezništva, čeprav išče novih poti za zbližanje z vzhodom in v bistvu noče poslabšanja odnosov zlasti s sosedno Jugoslavijo. K nekaki trenutni ohladitvi je sicer prispevalo bolj nekaj manjših diplomatskih incidentov v zvezi s „statusom“ cone B nekdanjega Svobodnega tržaškega ozemlja in zato s kon-sekventno prekinitvijo trgovinskih pogajanj.
Težko je reči, koliko igrajo v meddržavnih odnosih dandanes problemi narodnih manjšin. Jasno pa je, da kot zamejski Slovenci opazujemo ves razvoj odnosov tudi in še posebej s tega vidika. Uradno se sicer le malokdaj sliši o tem vpraša nju tako z rimske kaJkor tudi z beograjske strani. Predobro vemo, da je jugoslovanski režim prepustil slovensko manjšino v Italiji lastni usodi prav zaradi izrazito ekonomskih pozitivnih odnosov z Italijo. Med zadnjim ofc.skom predsednika italijanske vlade Mora v Beogradu smo sicer nekaj slišali o vlogi manjšine kot
Veliki svet se obupno trudi, da bi ohranil in vzpostavil mir. A pretrgal je vez med božjim mirom in mirom v svetu. Doseči hoče drugega brez prvega: mir v svetu — brez Kristusa. Gradi ga na svojo pamet ini na svoje moči. ¡Prizadevanje za mir je idanes sekiularizirano. Težko je upati, da bi uslpelo. Svetovni mir je tako velika in tako težko' dosegljiva dobrina, da: je človeštvo samo, odtrgano od svojega središča, ne bo. doseglo. Dokler bodo na političnem področju vladali zakoni „tega sveta“ in ne resnično življenjski, v Bogu utemeljeni in v Kristusu obnovljeni zakoni človeškega sožitja, bo vedno znova udarjal grom v tišino miru in -vznemirjala nas ho- nevarnost splotšnega polžara. Nov božič v velikem svetu, rojstvo Kristufea in njegovega duha v srcih njih, ki odločajo, je edina rešitev.
Žal postaja božič vedno bolj sekulariziran. V velikem delu sveta se je moral umakniti božič Dedlku-mrazu. Da, mraz! Mar ni mraz simbol sovraštva? Česar potrebuje svet je pa toplina ljubezni, ki listvarja mir.
I. L. Svobodna Slovenija, št. 51, 52, 1961.
mostu med sosednimi narodi ter o potrebni zaščiti slovenske manjšine v Italiji, toda ostalo je le pri starem. Edin; organ, ki se uradno -s tem peča, je tkzv Mešana komisija za izvajanje londonskega Memoranduma, ki pa ima le posvetovalen značaj. Ta se sestaja vsake pol leta izmenoma v Rimu in Beogradu V vseh letih od 1954 dalje pa ni praktično dosegla nikakega rezultata Ukvarja se s šolstvom, dvojezičnostjo, itd; toda manjšina sama nima od tega nič- Razen tega sega njena kompetenca le na bivše Svobodno tržaško ozemlje. Pa še nekaj- Odgovorni krogi slovenske manjšine v Trstu in Gorici so že pred časom stavili rimski vladi zahtevo pa ustanovitvi višje strokovne šole, v Gorici trgovskega, v Trstu pa industrijskega značaja. Vladni zastopniki so že dali nekaj pozitivnih zagotovil za njeno otvoritev še v teku sedanjega šolskega leta, nakar »e je vsa zadeva ne.
nadoma ustavila. Pravijo, da je dalo rimsko zunanje ministrstvo svoj „veto“, ker niso hoteli jugoslovanski pristojni organi odpreti nekega italijanskega šolskega zavoda v Istri. Vse torej v znamenju recipročnosti! Da je to V navskrižju s pravico in moralo, ni treba še posebej poudarjati.
Meddržavni odnosi Rim—Beograd pa se v širšem okviru vseeno kar dobro razvijajo. Prav sedaj je prišlo sporočilo, da bosta v začetku prihodnjega januar ja obiskala Rim jugoslovanski predsednik vlade Špiljak in zunanji minister Nikežič, ki bosta tako vrnila obisk Aldu Moru- Ne vemo, koliko si lahko zamejski 'Slovenci pričakujemo od tega obi ska za manjšinske zadeve. Upamo pa. da ne bo pri tem slovenska manjšina v Italiji le navaden kos blaga, s katerim bi lahko barantali ne oziraje se na njene svete in nedotakljive pravice.
A. B.
Slovenci v jugoslovanski diplomaciji
Po stanju z dne 1. septembra jg bilo v državnem tajništvu za zunanje zadeve 1684 nameščencev. Od tega jih je 'bilo 807 na takih položajih, za katere se zahteva visoka strokovna sposobnost- Posamezne republike so bile v diplomaciji zastopane takole: 287 jih je bilo iz Srbije, 216 iz Hrvatske, 47 iz Slovenije, 'prav toliko iz Makedonije, 96 iz 'Črne gore in 114 iz Bosne in Hercegovine.
Narodnostna struktura se seveda ne pokriva z republiško. Po tej sta namreč 2 Slovenca več. Tako je bilo po stanju z dne 1. septembra v Jugoslaviji 49 Slovencev na odgovornih diplomatskih položajih. Od tega je bilo 8 veleposlanikov in štirje generalni konzuli.
Sestava šefov diplomatsko-konzular-nih predstavništev v inozemstvu daje tole sliko: Veleposlanikov je 66. Od te-1
ga števila jih je 15 iz Srbije, 21 iz Hrvatske, 8 iz Slovenije, 7 iz Makedonije, 6 iz črne gore in 9 iz Bosne in Hercegovine. Odpravnikov poslov je 5 ter so vsi iz Hrvatske. Generalnih konzulov je 23. Iz Srbije jih je 5, iz H-r-vatske 7, iz Slovenije 4, po 2 iz Makedonije ter Bosne in Hercegovine in trije iz črne gore.
Slovenski veleposlaniki so: Bojan Polak v Vzhodni Nemčiji, Vlado šestan v Pakistanu, dr- Žiga Vodušek v Iranu, Stane Kolman v Mongoliji, Iztok Žagar v Senegalu, ing. Ivo Klemenčič za Gano, Togo, Dahomej in Liberijo ter Milan Venišniik v 'Maroku- Slovenec je tudi vodja Titove delegacije pri Združenih narodih in sicer je bil na ta položaj imenovan biv. šef Kardeljevega kabineta dr- Anton Vratuša. Slovenski generalni konzuli s0 pa v Trstu, Ce-| lovcu, Chicagu in Pittsburgu.
Godba v opatiji
Opatija v Fuldi na Angleškem je znana po svoj h dragocenih rezbarijah zlatih oltarjih in bleščečih dragocenostih. Stara kronika piše, kako je opat John, ko je postal ¡prior het-holmskega samostana, prinesel s seboj mnogo dragocenih knjig, zbirke psalmov, z miniaturami okrašene izdaje zgodb stare in nove zaveze. Tudi mašna oblačila in zavese so bile obšite z zlatimi rožami in ptički. Na zahodni strani ladje je dal zgraditi dve veliki obokani okni z barvanimi stekli, da je sonce svetilo v cerkev kot skozi mavrico. Kapelico sv. Esrvi-na je dal še posebej okrasiti z ljubkimi rezbarijami, majhnimi angelčki, velikimi svetniki, kralji, pa tudi s pšeničnim klasi, drevesi, polnimi ptičic z odprtimi kljunčki. Pregraje in lopi je izrezljal iz hrasta ¡n jih okrasil s svetniškimi' glavicami. V vsej deželi ni bilo razkošnejšega hrama od opatije Črnih menihov.
Superior Tomaž je bil nejevoljen in nesrečen v svojih miši h zaradi bogastva in lepote tega veličastva in se ie jezil na predstojnikovo gorečnost, ko ie še vedno in vedno dodaial kakšne nove predmete ¡in okraske, rastline, živali, človeška bitia n angele. „Te stvari prav gotovo niso koristne k božji slavi,“ je mislil snne-rior Tomaž. ..Zakai se trasi to bogastvo za rezljanje glav iz kamena in lesa, ko bi se naša pomoč ubogim lahko početverila in bi lahko storili večja dobra dela v Kristusovem imenu.“
Zanj je imelo ceno pred Bogom le post in molitev, odrekanje se mikom ž vljenja in zatajevanje samega sebe.
Večkrat je ponoči zapustil svojo celico in stopil v cerkev ter se vrgel na hladen kamen ¡pred velikim oltarjem. Ni videl razkošja bogatih rez-
barij v oltarju, le obraz je uprl v mrzel tlak, in tako bi hotel ostati, dokler ga ne bi zapustile moči.
Tako se je zgodilo tudi neke noči.
Padel je na kolena in se vrgel na obraz. Bila je zima. Ko je tako ležal na tleh in čutil kruto veselje zaradi mrzlega hladu ter izmučenega lastnega telesa, je naenkrat začel dojemati glasove kot od nekod daleč in lepe kot sama nebeška godba.
Dvignil se je na kolena, da bi poslušal, in je na svoje začudenje dognal, da je vsa cerkev napolnjena s čudovito ¡skrivnostno bledo svetlobo, ki je z vsakim trenutkom postajala svetlejša in jasnejša. In kakor svetloba je tudi godba postajala z vsakim hipom slajša, in spoznal je, da prihaja s poslikan h zidov.
Melodije, ki jih je slišal, so bile mešanica angelskih glasbil in spreminjanje nezaslišano ljubkih glasov. Zdelo se mu je, da prihajajo s kora ob njem, n z ladje, in izpod obokov, ed slikanih oken, ¡od oltarnih zaves, od obokane strehe. Pod ‘svojimi koieni je čutil, kako se kripta trese in buči od ogromnega glasbenega viharja.
Nekaj teh glasov je prihajalo od druge strani samostanske cerkve, med tem ko je bil ves ostali del o-gromne stavbe v popolnem molku. Tedaj se je godba dvignila v drugem delu, kot da je odgovor prvemu. Novi glasovi in glasbila so se pomešala f nepopisljiv naval soglasja, v katerem so trepetali visoki stebri vse od vrha do tal.
Med poslušanjem so se privacl le Tomažu oči na čudovito svetlobo, ki ga je zajela vsega, in spoznal je, — ne da bi hotel verjeti svojim čutom, pa je videl in ni mogel tajiti! — da
majhni izrezani angelčki na leseni ograji v koru udarjajo ob svoje cimbale, molijo in pojo psalme in tolčejo na bobenčke.
Postavil se je na noge, začuden in napol prestrašen. V tem hipu pa je mogočno enoglasno udarjanje na bobenčke prenehalo, in od več strani cerkve se je vrglo skladno soglasje jasnih visokih glasov kakor spev srebrn h trobil, in Tomaž je slišal tudi besede pesmi. In so bile:
Vsi angeli pojo slavo Tebi, Gospod! Tibi omnes angeli...
Tako blizu njega sta pela dva glasova, da se je Tomaž ozrl po koru, m videl je, da sta to prav ona dva angelčka, ki ju je prior prinesel zadnje od nekod, kar je vzbudilo jezo v njegovem srcu. In videl je, ne samo slišal, da pojoči glas prihaja naravnost iz njunih napetih ustnic, celo videl je zrak, ki se je gostil v mrzlem zraku.
Tresel se je od groze in začudenja in to čustvo ga je gnalo naravnost pred oltar. Krasna stena ob tabernaklju ima dvojno vrsto votlin, napolnjenih s sohami svetnikov in kraljev, devic božjih in mučenikov, in v del je, da tudi vsi ti pojo. Počasi se je odmaknil z razklenjenimi' očmi kot slepec, ki ne vidi poti, kam naj gre.
Pele so glave na slikanih steklih oken.
Pele so kodraste glavice kamenitih angelčkov nad marmornat mi spominskimi ploščami.
Pele so vrezane glavice v klopi v koru.
Peli so levi in zveri in mitične živali na sklepovniki pod oboki.
Pele so podobe smrti na grobovih opatov in priorjev.
Pele so podobe na freskah po vseh zidovih.
Na slikanih zastorih so verzi uvezenega ¡psalma zablesteli v svetlobi, kot da tudi oni pojo to, kar imajo v sebi napisano:
Vse stvari Te častijo!...
In vseh sapa se je vračala kot pojoči dim v zimskem zraku cerkve ter je kot megla pela krog vseh stebrov velike opatijske katedrale.
Nenadoma je prenehala godba, in zabučale so globoko orgle.
Tomaž je slišal čudovito anhfono, ponovljeno preje v grenkem zraku zunaj. Prepričal se je, da mora biti ta godba odgovor galerije kraljev in kraljic, opatov in mučeniških postav nad zahodnim portalom in da so se vanj pomešali tudi glasovi zmaličenih demonskih podob pod sklepniki obokanih reber.
Ko je godba od zunaj potihnila, se je oglasila zopet v notranjosti cerkvene ladje.
Na koncu je zabučalo začuda močno združeno petje vseh teh pevcev, in v to sklepno godbo je bučal vihar iz podzemlja in klicanje debel h kamnov v tlaku, vsi zidovi, celo streha so grmeli v pojoči besedi:
Per singulos dies benedicimos Te!
Kakor se poletni vihar spremeni v žalostno polno ječanje žoltih gozdov, tako so se strune veselega češčenja spremenile v klic samih prošenj. In ko je dojel njih smisel in pojočo besedo, je tudi superior Tomaž dodal z navdušenjem svojo pojočo prošnjo:
Miserere nostr", Domine, miserere mei!
Tedaj so ga zapustile moči, da je padel v globoko nezavest.
Ko se je zavedel, je bilo vse tiho, mračno, le večna luč je gorela.
Vrnil se je v svojo celico in mislil na nočno godbo.
Ko pa je stal to leto v polnočni maši v cerkvi, se mu je zdelo, da se je močna tema prav tako razblestela v svetlobi kot takrat, zagledal se je v jaslice, položene pod tabernakelj glavnega oltarja, in zopet je slišal, da so zapeli vsi zidovi, vsi stropi in kripte velike cerkve, zaslišali so se angelska glasbila, bobenčki v njih rokah, pela so napeta ličeca s kora, s klopi, vse glavice b ti j so odpirala svoja usta in vse ptičke v goščavah všitega zelenja po zavesah in mašnih plaščih ter na slikah v svetih bukvah so odpirale svoje kljunčke; peli so svetniki in svete device, kralji in opati v portalih in celo nagnusne živalske glave, ki so strmele s streh na ljudstvo... Toda sedaj ni več sanjal: videl je še več: prior in opat in vsi menihi so peli ob jaslicah in z njimi vse ljudstvo, ko so napolnili svetlo ladjo cerkve . .. peli so vsi ljudje s svojimi človeškimi glasovi in jih mešali med angelsko petje, ki je b lo to sveto noč tako močno, kot da visi njih zbor nad glavnim oltarjem prav nad jaslicami; z njimi vred je vse ljudstvo pelo na kolenih kot ponižni pastirčki v Betlehemu Slavo in Čast Njemu, ki se je rodil to noč, da odreši svet in narode in mene. . .
In vsi angeli in svetniki, rezljane glave in živi ljudje so peli to, kar so imeli angelci všito na tančicah svojih not:
Gloria 'n exeelsis Deo!
Slava Bogu na višavah! Miserere mei —
Usmili se nas,
Ti, k) si to noč stopil z neba na svet:
¡in daj nam svoj mir!
Po W. Cantonu td
V V	V
BOŽIČNO DOŽIVETJE V
Betlehemska poljana z metetom	foto Bergant
Romanje v deželo, v kateri so bili •posegi božje Previdnosti v ¡človeško zgodovino posebno čuteni v teku časov, je bilo in je še vedno tiha želja mnogih človeških -src. Zemlja, ki so jo s svojo •besedo, dejanji in navzočnostjo posvetili očaki, preroki, kralji in 'končno sam Sin božji, je postala tako zibelka judovstva in krščanstva. Sveta pa je tudi za arabske muslimane, kot potomce Abrahamove, pa tudi zaradi verske dediščine, ki so jo iz stare zaveze in deloma tudi iz nove prevzeli v Koran (muslimansko sv. pismo). Iz tega je razvidno, da ima vsaka izmed teh velikih enobožnih verstev v Palestini svoje verske interese, ki so čestokrat v zgodovini bili vzrok, ali bolje rečeno pretveza, za hude spopade. Res usodno, nasprotje! Dežela, ki naj bi bila žarišče miru in blagovesti za ves svet, je ena najbolj nemirnih- To pa ne zaradi narave skupnih verskih interesov, ampak zaradi napačnega razumevanja in razlaganja le-teh in temu sledeče nestrpnosti v večji ali manjši stop-nij, tako na eni kot na drugi strani; pogostokrat pa so krivi skriti, verskim popolnoma tuji interesi, da ne pride do pravega in trajnega miru.
Palestina velja v svetopisemski literaturi in tradiciji za obljubljeno deželo, kjer tečeta med in mleko; dejansko pa je zelo skopa zaradi pomanjkanja padavin. Verjetno je tudi, da je bila dežela v gotovih dobah bolj rodovitna, kar bi človek sklepal iz svetopisemske podobe: .. ./kjer tečeta med in mleko,“ kar nedvomno pomeni blagostanje- Vendar ¡pa moramo tudi t0 podobo razlagati in umevati z ozirom na okoliščine, v katerih so živeli Izraelci, ki so štirideset let kot nomadi 'blodili v Sinajski puščavi. Zato jim je bila Palestina res obljubljena dežela, ne samo zato, ker jim jo je Bog namenil, ampak tudi v smislu blagostanja in naravnega bogastva dežele.
Med1 romarji iz Jeruzalema v Betlehem
Toliko za uvod, ker nimam namena podrobno opisovati palestinskih razmer, ampak na kratko popisati, kako sem doživel božič tamkaj. Romanja in turizem so se v zadnjih letih v Palestini in Bližnjem vzhodu kar lepo razvili (do zadnje izraelsko-arabske vojne). Višek dlosežeta božič in velika noč. Za ta praznika so hoteli polni- Imel sem priložnost preživeti devet mesecev v Sveti deželi (Jeruzalemu), si podrobno ogledati svete kraje, ¡ki so nam vsem znani iz sv. pisma, in skupaj z romarji podoživljati praznovanja skrivnosti naše sv. vere; skrivnosti, ki /na krajih, kjer so se enkrat v zgodovini zgodile, zadobe posebno moč, da ganejo romarja v dno srca. Po obredih in ceremonijah se slovesnosti ne razlikujejo od onih drugod :po svetu, pač pa imajo to prednost, da se vrše na krajih, kjer jim je nekdaj bil početnik naš Gospod Jezus Kristus. Božič je zaradi preproste intimne idile gotov0 najlepše doživeti praznik v Palestini.
24.	decembra lanskega leta (1966) se
nas je zbrala lepa skupina duhovnikov, živečih v Jeruzalemu za izpopolnitev v svetopisemskih študijah, ter smo se kmalu popoldne peš napotili iz Jeruzalema v Betlehem kar preko gričev in dolin. Najkrajša in ravna pot iz Jeruzalema V Betlehem je okoli 8 km južno. Toda ta cesta, ki prične pri jafskih vratih na zapadnem obzidju starega mesta Jeruzalema, je po dogodkih iz let 1947—49 delno padla pod izraelsko upravo in tako praktično postala neuporabna; dočim sta Jeruzalem (staro mesto) in.Betlehem ostala pod jordansko upravo (govorim o razmerah pred zadnjo arabsko-izraelsko vojno). Nova cesta pa je zaradi ogiba meje in globokih dolin še enkrat daljša in zelo strma. Romarji smo se zbrali pri edinem odprtem vhodu na južnem obzidju (Bab-el-Mughraben) in se spustili po griču Ofel, kjer je nekdaj stalo Davidovo mesto Jeruzalem, nato mimo kopeli Siloe globoko v dolino, kjer se dolina Hinnon združi s Cedronsko. Nekaj časa nadaljuje ikamnita steza po Cedronski dolini med figovimi in oljčnimi nasadi, nato pa se začne vzpenjati po strmem hribu, vrh katerega je sedež visokega komisariata ZN za Palestino in je na nevtralnem ozemlju med Izraelom in Jordanijo. Ko smo prišli na vrh (4 km od Jeruzalema po cesti), smo bili precej upehani toda naš trud je bil poplačan s krasno jeruzalemsko panoramo v popoldanskem zimskem soncu. Jeruzalem je ostal za nami. Zopet /smo se spustili v dolino in nato v breg, kjer stoji' vasica Sur Bahir, približno ¡na pol pota. Od tod se že vidi betlehemska pokrajina z mestecem in jugovzhodno od njega grič Herodium: grad in grob Heroda Velikega; še bolj vzhodno pa se med rdečkastimi griči vidijo temno plave
krpe v globoki kotanji ležečega Mrtvega morja. Vrste avtomobilov z romarji so se po vijugasti cesti počasi pomikale proti Betlehemu. Onstran vasice smo zopet zavili s ceste, ki zavije proti za-padu med še vidnimi ostanki vodovodnih naprav Poncija Pilata. Naša pot odslej ni bila več tako naporna, največji klanci so bili za nami. Pod vasjo smo posedli po belih skalah in se nekoliko -oddahnili in okrepčali; imeli smo že dve uri trdega hoda za seboj. Sonce je kar vidno daljšalo sence doli proti Mrtvemu morju in prijeten zimski hlad nas je osvežil. Oči viseh pa so se vprle v betlehemsko panoramo. Nekdo je potegnil sv. pismo iz torbe in bral iz Lukovega evangelija: „Tiste dni j s izšlo povelje od cesarja Avgusta, da naj se popiše ves svet. . . šel je tudi Jožef iz Galileje, iz Nazareta, v Judejo, Davidovo mesto, ki se imenuje Betlehem,.., da bi se porisal z Marijo, svojo zaročeno ženo, k: je bila noseča...“ Besede sv. pisma na tem mestu niso bile nekaj abstraktnega ampak skoraj otipljivo dejstvo: saj-? Ste po tej zemlji, med temi griči tisti prvi božični večer hodila Jožef in Marija... V duhu smo ju spremljali... Med tem je mrač pričel odevati vzhodno pobočje judovih gora in le še zadnji, oslabel so/nčni žarki so se opirali v vzhodno ste no Mrtvega -morja. Dvignili smo se i> v vrsti drug za drugim pospešili koral saj pot je bila še precej d-olga. Tišin: med samotnimi griči je bila skoraj po polna; le tu in tam je bilo čuti klic' pastirjev, ki so gonili svoje črede, da jih še pred nočjo zbero v zasilne staje — naravne votline. Molili smo veseli de’ rožnega venca, pa zopet obmolknili, da se je čulo le trkljanje kamenja pod no-araihi. (Na vzhodu /se je izza redkih oblakov prikazala luna... Skrivnostna božična noč, z vso svojo čarobno icEo, je pcčasi rastla iz tal in se dvigala više in više, da prižge milijone zvezd na nebu n tisoče lučk v betlehemskem mestecu za ta slovesni večer. Ob takih občutkih ;e privrela pe/sem iz grl vseh. Ker je bila večina kaisteljan9k0 govoreča, smo prepevali španske in južnoameriške božične pesmi. Najprej smo zapeli svetovno znano melodijo: Sveta noč, blažena noč..., potem pa je sledil dolgi venček bogate kasteljanske božične pesmarice-Bela mesečina je izpodrinila polmrak in za silo kazala pot- S pesmijo na ustih smo dospeli na pasarsko polje po-d Betlehemom že v polni noči. Na tem kraju, kjer danes stoii frančiškanska kapelica ie bila, po izročilu, pastirjem oznanjena vesela novica, da se je v Betlehemu rodil pričakovani Odrešenik. V tej okolici ie precej n-ravrih votlin ki so služile nastiriem in. njihovim čredam. Ena teh teh votlin je prirejena za kapelico. Ne daleč stran so vidne izkopanine srednjeveškega samostana in cerkve že iz 5. stoletja; dokaz, da se izročilo o prikazanju angela pastirjem na tem mestu vleče vse od prvih stoletij naprej.
Zbrali smo se v votlini-kapelici in zopet prisluhnili bralcu. — ...V prav tistem kraju pa so pastirji prenočevali pod milim nebom in bili na nočnih stražah pri svojih čredah. In glej angel Gospodov je pristopil k njim... in jim rekel: „Ne hoite se, zakaj glejte oznanjam vam velik-o veselje, ki bo za vse ljudstvo: Rodil se vam je danes v mestu Davidovem Zveličar, ki je Kristus Gospod... Našli boste dete v plenice povito in v jasli položeno.“ In v hipu je bila pri angelu množica nebeške vojske, ki so Boga hvalili in govorili: „Slava
Bogu na višavah in mir ljudem, ki so blage volje.“ — Vsi smo glasno zapeli, da-si š-e nekoliko zasopli; sicer pa nismo bili več sami: ,druge romarske skupine, ki so se z avtobusi pripeljale na pastirsko p-olje, so zapele z nami. Nekaj trenutkov smo posvetili tihemu premišljevanju in skušali podoživljati razpoloženje in občutke preprostih betlehemskih pastirjev, ki jim je prvim bila dana čast in milost doživeti izpolnjenje Izaijeve prerokbe: „¡Glej, devica bo spočela in rodila - Sina, .čigar ime bo Emanu-El = Bog z nami... “ Pojdimo torej v Betlehem in poglejmo to, kar se je zgodilo in nam je oznanil Gospod!...“
Božična noč v Betlehemu
-Odšli .smo. ¡Do betlehemske votline je bilo še dva kilometra, v zadnjem dela nrecej strme poti. Mesto je od daleč zglodalo zgrajeno iz samih lučk, pripetih da pobočje Judovih gora.
Betlehem je danes seveda mnogo številnejše me-sto, kot pa je bil-o v času Tezusovega rojstva. Šteje okoli 11.000 orebivalcev; od teh samo 1.300 muslimanov, ostali so kristjani in sicer ¡okoli 500 rim. katoličanov, približno toliko -ravoslavnih raznih obredov in 250 ¡pro-stan tov. Betlehem je res krščansko ne-sto in t-o se pozna tudi na zunaj. Vse je bolj ¡čisto in prebivalci so bolj d-o-zetni za napredek kot pa muslimani, 'omar se počuti kar doma med prijaznimi in uslužnimi Betlehemčani. V mestu so številne redovne ustanove, začen--i s frančiškanskimi, ki že od srednjega •/■eka naprej čuvajo svete kraje in so skupaj z grškimi pravoslavnimi solastniki votline Jezusovega rojstva. Poleg bazilike Rojstva Jezusovega stoji cerkev sv. Katarine, betlehemska župna cerkev. Svoje hiše in kolegije imajo dalje salezijanci, ¡šolski bratje in betharanci. Sestrskih redovnih hiš pa je kar 8 v Betlehemu, da ne štejemo pravoslavnih in protestantskih ustanov.
Končno smo -po tiriumem romanju, nekateri ožuljeni, vendarle dospeli na cilj. Mesto je bilo poleg domačinov polno romarjev, ki jih za -božič pride na tisoče. Naša prva skrb je bila priti do Jaslic. Votlina je namreč pod baziliko Rojstva Jezusovega.
Ko so kristjani 1. 113 do-bili svobodo :-n začeli graditi -mogočne bogoslužne stavbe, je cesar Konštantin dal zgraditi prvo mogočno baziliko nad votlino, v kateri so kristjani že skozi od začetka obhajali spomin na Jezusovo rojstvo; prav tako je bila ta votlina cilj romarjev in menihov, ki so se naselili po bližnjih votlinah. Med drugimi tudi Dalmatinec ¡sv. Hieronim. Ta pripoveduje v ¿vojih spisih da je cesar Hadrijan (2-stoletje) hotel načrtno zabrisati vse krščanske spomenike. Betlehemsko votlino je dal zapreti in nad njo zasadil gozdič posvečen poganskemu bogu A-donu. Cesar Konštantin pa je 1- 330 votlino zopet vrnil kristjanom... Prijazni frančiškanski pater nas je po. stranskih rovih, ki vežejo več votlin (med drugimi tudi ono, v kateri je živel sv. Hieronim), pš-peljal do Jaslic, ker je bil yhod iz bazilike še zaprt.
Tu smo našli žc nekaj rpmarjev. Oči vseh so bile zazrte v sveti kraj kjer se je rodil Zveličar. Dve nemški protestantski redovnici sta sedeli -ob straneh zvezde, ki znači kraj rojstva Jezusovega, in polglasno prepevali. Ko sta utihnili, smo vsi skupaj zapeli Sveto noč, vsak v svo-
SVETI DEŽELI
jem jeziku. V duhu smo zrli Marijo in Jožefa ter Dete v jaslih in mu izročili skromni, a iskreni dar: pobožne pesmi in molitve. Dolgo se pač nismo mogli zadržati na tem svetem kraju, da ne bi prikrajšali te milo-sti tisočem romarjev, ki so iz vseh koncev sveta prihiteli, da -to sveto božično noč počastijo božje Dete prav v betlehemskih jaslicah.
Do polnočnice je bilo še dolgo. Nekaj španskih fantov, ki so romali z nami, je poskrbelo za veselo razpoloženje na prostornem trgu pred baziliko. Nekdo je zabrenkal na kitaro in namah se je krog razživil; zlaisti mladino so pritegnile strune. Prepevali smo vesele in poskočne španske viljansike. (Navdušenje je rastlo zlasti pri domačinih, ki sQ improvizirani zbor -zvabili po mestnih ulicah.
Zvonovi vseh betlehemskih cerkva so z veselim, a ne preveč ubranim zvonjenjem vabili k polnočnici. Slovesna božična liturgija se je bližala. Več kot sto
mi običaji je tista plodna zemlja, ki naj tudi za letošnji božič osveži in okrepi izkoreninjeni del našega narodnega telesa. Tako -smo mislile slovenske žene in matere, ki se mesečno zbiramo v Slovenski hiši in imam-o tam neke vrste šolo. Zakaj ne bi poiskale nekaj božičnega „materiala“ po naših knjigah in mesečnikih, med ploščami, magnetofonskimi trakovi in diapozitivi? In ga uporabile za našo božično uro? Med Florido, Moronom in San Justom je bilo v tem smislu precej gibanja- Eno pesem sm.0 iztaknile v Merlu.
Pred staro šolsko relikvijo (do slovenskih zimskih in božičnih diapozitivov je zelo zelo težko priti) z Gasparijevimi slovenskimi zimskimi motivi smo postavile jaslice in prižgale sveče. Božične plošče Slovenskega okteta so nas privabile k prvemu delu tega božičnega sestanka. Za glasbene vložke so nam služili Griegov Peer Gynt, Handlov Largo, Bachova Fuga in njegov božični ¡koncert, Zagrebški solisti, ljubljanski madrigalisti, Gallusove božične pesmi, pesmi lanuškega mladinskega zbora in iz USA „uvoženi“ domači zvonovi z magnetofonskih trakov.
Lepo so vpadale recitacije biserov slovenske božične poezije. „Božje rojstvo“ — Trubarjeva po anonimnem, ki se začne: „Kakor sonce skoz glaž gre...“ in ga poznajo skoraj vsi slovenski otroci. Prešernov „Krst pri Savici“: iz njega Črtomirovo čudenje nad najbolj jeznim „njihovim“ Bogom in duhovnikovo sporočilo: „Po celi zemlji vsem ljudem mir bodi...“ in da „ljubit’ mor’m0 se, prav’ uk njegovi“, „da smo ljudje vsi bratje“- Stare božične pesmi so dolge; to, nad 100 let staro, ki sm0 jo poslušale, so peli še v Se-nigalliji, pa bi jo poslušale še in še. Če kdaj, naj se vsaj za božič ustavi ta atomski vek! Kot Gregorčič poznamo svetonočni običaj, ko so hodila dekleta gledat na sveti večer v bližnji studenec obraz svojega izvoljenca. Kot pesnik tudi me ne pozabimo na sveti večer na svoj narod in se z njim sprašujemo: „Kdaj srečno -moje boš, domovje ?“
Mlade in ¡stare gledalce še vedno potegnejo za seboj Golieve „Peterčkove poslednje sanje“- Ne samo po prvi svetovni vojni, tudi sedaj imamo Slovenci med seboj sirote, reveže in invalide in smo bivši gledalci te priljubljene mladinske igre sami begunci in izseljenci-Za vsako, še tako majhno dobroto nam bo plačilo dobra vest. plačnik pa Bog“. Golia zlasti lepo opisuje sveto noč v gozdu- Mraik, sneženi vihar, jasno, zvezdnato nebo, mesečina in ko
„jutro pospravi megle iznad dalj,
na drevesih gori kraj kristala kristal,
in vse se leskeče in
neslišno šepeče
Stvaritelju hvalo in slavo.“
Gozd je podoben nevesti, dekletom v božjem hramu, kadar gredo k obhajilu, v snegu se blešče stopinje zajčkov, srnic, ptic krilatic. Kolikokrat smo doma govorili: „Če ne bo snega za božič...“
V desetletju 1925—1935 je bilo v prosvetnih društvih močno prizadevanje, da se dopolni dotedanja ljudska igra z duhovno igro. Ta se je zgledovala po obnovljenih in modernih misterijih in tako smo dobili po Mešku božični misterij „Henrik, gobavi vitez“. Vsebina: kako požrtvovalna ljubezen ■nedolžne deklice reši viteza gob- Gospa.
duhovnikov je bilo prijavljenih za ma-ševanje. Razumljivo je, da ni bilo prostora za vse v majhni votlini, kjer je eelebriral jeruzalemski patriarh. Ostali duhovniki pa smo po možno;sti po jezikovnih skupinah konce-lebrirali po drugih 'betlehemskih cerkvah.
Božična skrivnost rojstva Sina božjega se je tako vnovič ponovila v majhnem Judovem mestu, sredi veselega razpoloženja tisočev romarjev, ki so zastopali nekdanje betlehemske pastirje in ponesli v svet ¡sta-ro, pa vedno novo blago-vest betlehemskih jaslic:
„Preljubi! Razodela se je milost Boga, našega Odrešenika, vsem ljudem; uči nas, da se odpovemo brezbožnosti in posvetnim željam in na tem svetu trezno in pravično in .pobožno živimo, pričakujoč blaženega upanja in veličastnega prihoda Velikega Boga in Zveličarja našega, Jezusa Kristusa, ki je dal sam sebe za nais, da bi nas odrešil vse krivice in zase očistil kot izvoljeno ljudstvo, vneto za dobra dela“ (Berilo polnočnice).
Rejeva, ki je prej pela staro božično pesem, je zdaj s svojo živo in -pretresljivo besedo vodila pred nami Henrika od tistega svetega večera, ‘ko je ‘šel na pot v Sveto deželo, preko njegovega dolgega duševnega in telesnega trpljenja do tega svetega večera, ki mu je po Blankini izredni žrtvi prinesel čudežno ozdravljenje- Vse slovenske matere bi morale veliko brati, da bi znale svojim otrokom, velikim in malim, tako lepo pripovedovati. Kadar pa je lastna beseda preslaba, pa citirajmo avtorja, kot ga je naša pripovedovalka v trenutku čudežnega ozdravljenja. Saj „Bog lahko položi na drugo skodelico tehtnice srečo, ki v trenutku vse prejšnje trpljenje odtehta“.
Sledile smo Petrčku, ki ga je božja Mamica pripeljala na sveto noč k njegovi pravi, rajni mamici in sledile smo Henriku, ki se je v vaški cerkvi zahvalil božjemu Detetu „za preveliko milost ozdravljenja in srečno vrnitev Blanke, moje čiste, drage neveste“.
Mehki božični zvonovi so oznanjali delopust in pridružile smo se v duhu Mariji in Jožefu, ki gresta skozi vas v Betlehem, ¡kakor je to opisal Jože Pogačnik, sedanji ljubljanski nadškof:
Pripravite toplo žerjavico, kadila pest vrzite v njo i-n z vodo blagoslovljeno -pred vrati čakajte kleče na romajočo božjo glorijo.
Povsod bosta potrkala, povsod v hram pogledala — in kjer še sveta luč gori — čeprav samo še v dnu srca — tam pa ostaneta za to božično noč, za sveti čas opolnoči.
S to -Pogačnikovo pesmijo je končala gospa Debevčeva branje božičnih pesmi- Zvesto je hodila za pesniki slovenskih božičnih motivov; z njo vred smo bile zamaknjene v „romajočo božjo glorijo“. Najlepše slovenske božične plošče so dale še zadnji poudarek vsem tom božičnim čudom.
Pri .predavanju gospe Osterčeve smo obnovile vse, kar smo doživljale v bližnji in daljni pripravi na božič doma in v cerkvi. Obdelale smo z njo vso božično dobo; koliko bogastva in lepote! Večino teh običajev moremo obhajati tudi v izseljenstvu, ako le hočemo, ako nam je kaj do njih! Res je, kakor pravi Niko Kuret v svojem „Prazničnem letu Slovencev“, da so idilični časi dokončno za nami, toda kulturen narod izročila svojih prednikov ne bo puščal vnemar. Spomin na šege in navade, ki so nekoč spremljale človeka od pomladi do zime, od rojstva ¡do smrti ni ¡čustvena zanesenost; to je spoštovanje tistega izročila, ki ga zase kdo lahko odklanja, ki pa vseeno ostane del narodove kulturne dediščine.
Sodobna psihohigiena, pravi nadalje Kuret, ugotavlja, da praznik ni iznajdba lenuhov, ampak življenjska potreba človeškega bitja. Šele pravo razmerje med ¡delom in praznovanjem in šele smiselna vsebina praznovanja samega ali vsaj zdrava sprostitev človeškega jaza ustvarjaj-o tisto duševno uravnovešenost, ki je osnova srečnega življenja. Za to preprosto pravilo so, kakor kaže, nagonsko vedeli davni rodovi, mi ga pa zanemarjamo.
Po razgovoru, prigrizku in petju božičnih pesmi smo sklenile lepo in veselo obhajati slovenski božič v Argentini. Vsa družina more pri tem sodelovati.
France Bergant
BOŽIČNA URA SLOVENSKIH ŽENA IN MATER
12. XII. 1967
Slovensk-o okolje s svojimi božični-
Stari očka iz Slovenije , svojemu vnukca v Argentini
Pismo je prišlo v pori polovici decembra. Je izvirno. Priča o veliki skrbi in ljubezni starega očeta, ki je izpolnil '72 let, za svojega 18-letnega vnokca, kateri je končal srednjo šolo in usmerja svoj prvi korak na univerzo. To je skrb starega družinskega pastirja, da bi njegova kri ne usahnila v tuji zemlji ali ne zabredla s tradicionalne poti poštenosti in dobrega slovenskega imena...
Ljubi Andrej, moj vnukec, ki te še n sem videl, dasi si najstarejši od vseh mojih osmih!
Želim iz vsega srca in vse moje duše, ki naj bi Te Tvoj sveti patron vodil po božjih in slovenskih potih, da bi bil vreden s n svojega slovenskega naroda, ko bo za to čas prišel. Tvoj očka in Tvoj stari očka sta za isti cilj obilo naredila, dasi jima to še ni priznano, kar pa še pr de in v to upamo. Poleg njiju pa naše zlate mamice, k' so v to v veliki meri pripomogle.
Na priloženi fotografiji boš videi starega očka pred kapelico šmarn-o-gorske Mar'je; v tistem trenutku sem pomislil nate in na vse moje vnukce in želel, da bi jih le ta vedno vodila po pošteni poti. Zatem pa obrnjen proti posvečenemu šmarnogorskemu hribu, sim ponovno sklenil roke in za vse Vas poprosil, dia Vas varuje na Vaši mladostni poti.
Danes praznuješ svoj god. Gotovo se imaš lepo, kajti mamica za to skrbi, da ne boš ta dan imel nikakih nevšečnosti, temveč le veselje. Ti danes še ne veš za skrbi mamice, kako naj bi Ti olepšala mlade dni. To boš čutil šele tedaj, ko nje ne bo in boš takrat v spominu nanjo žalosten, kot sem jaz, ki je že davno nimam več. Pa nisem žalosten samo jaz, temveč tudi Tvoj ljubi očka, ki poveličuje spomin na svojo mamo v nesmrtnem spisu „Zadnji kos kruha“., Tvoja mamica pa je še srečna, da ji njena mamica v klasičn'', devetnajstega stoletja drobni pisavi, napiše svoj trenutni ljubavni spis ali morebiti še več takih ljubečih spisov (pisem), ki jih boš nasledili Ti in nihče drugi v za puščini ter morebiti porabil za košček zgodovine svojega — našega naroda. V njih najdeš veselje in žalost, smeh in solze, ljubezen in trpljenje, vse, š čemer je Bog obdaril človeka na zemlji. Predvsem pa neizmerno in nikoli do kraja izčrpano ljubezen, k; gori do Vas vseh tam na oni strani širokega morja...
Kar še ni, morda se bo sčasoma pojavilo. Jabolko ne pade daleč oci jablane, pravi pregovor. Ti si tisto jabolko, ki je že padlo, tako upam, ki je padlo pod jablano. Vidim, da očka ne more storiti vsega tistega, kar si je v svoji mladosti zamišljal, da bi nadaljeval svoj namen, mladim slovenskim mladcem in mladenkam
Originalna risba Franceta Goršeta na božičnem voščilu Svobodni Sloveniji
kazati pot lepote slovenskega duha in ljubezni do njihove prekrasne domačije. Nov svet in novo življenje sta njegovo delo v marsičem prekrižala.
Ti, ki živiš in doživljaš vrvenje kozmopolitskega neizmernega mesta (vsaj za naše pojme), zbiraj izkušnje svojih mladostnih potov, vtisov, učenja, spoznanj, prijateljev, zavistnežev, dobrih in slabih znancev, študiraj in opazuj jih, ceni, presojaj, stokrat
premisli, koga izbereš-----nato izberi
prijatelje. Ne vsakega, ki je napram Tebi prijazen. Bog.varuj! Breviden bodi na vsakem koraku v Vašem pokvarjenem Babilonu. Bredvsem pa pazi nase, da ne prideš v velemestnem vrvežu v kakršno koli nevšečnost, kajti prepričan sem, da le na to misli mamica, ko odhajaš od doma, in da je v skrbi zate, dokler se ne vrneš domov živ in zdrav na duhu in telesu-.
Zdaj boš nastopil počitniške dni. In potem korak na univerzo. Kaj naj Ti k temu rečem? Pameten si dovolj, izkušen že tudi. Svetovalce imaš tri:
Najvažnejši dogodki v letu 1967
Ameriška tiskovna agencija The Associated Press je izvedla med ameriškim prebivalstvom anketo o najvažnejših dogodkih v letošnjem letu ter je objavila, da je važnostna lestvica 'dogodkov v letošnjem minevajočem letu za Amerikance naslednja:
1. Vojna v Vietnamu; 2. Arabsko-izraelska vojna; 3. Rasni nemiri v ZDA;
4.	Smrt treh ameriških astronavtov v vesoljski kabini Apolo na rtiču .Kennedy 27. januarja; 5. Sestanek med Johnsonom in Kosyginom v Glassboro v New Jersey 23. junija; 6. Razvrednotenje angleškega funta v novembru od 2-80 na 2.40 amer. dolarjev; 7- Obsodba kongresne komisije črnega kongresnika Adama Claytona Powella vsled denarnih 'poneverb državnih fondov; 8. Pobeg Stalinove’ hčere Svetlane Allilujeve na Zahod v oktobru vsled razočaranja nad komunizmom; 9. Vstaje v rdeči Kitajski proti Maocetungovim “rdečim stražarjem”; 10. Svobodne volitve v Južnem Vietnamu 3. septembra, na katerih je država dobila civilno vlado.
Mi bi še dodali prvo uspešno presaditev človeškega srca v Cape Townu, čeprav v trenutku, ko to pišemo, bolnik ne daje zdravnikom veliko upanja na dokončno ozdravitev.
Zaradi božičnega praznika in novega leta fe ta številka dvojna in zadnja v tem letu.
Prihodnja številka bo izšla v četrtek 4. januarja 1968 kot prva številka v novem letu.	-—
Mirko Kunčič
SVETONOČNA
Nocoj pojo zvezde in slap mesečine kot valčke srebrne pretaka spomine. In pota so zarje in zarje dognanja — nocoj naj se duša do boli nasanja!
Jaslice v kotu, lučk zlatih sijaj, v hiši mir božji — vse kliče nazaj.
A. sem kot labod, kj ne more odtod: srce prestreljeno ima in perot. . .
mamico, očka in botra Petra, pa upam, da boste vsi trije poguntali pravo smer, v katero jo boš mahnil...
Da bi Te pri vseh Tvoj h poteh spremljal Tvoj patron, veliki apostol Gospodov, sveti Andrej, in božji blagoslov, Ti želi s prisrčnimi pozdravi Tvoj stari sivi očka. Na dah sv. Andreja,
30.	novembra 1967.
Koledar Ave Maria za 1968
Te dni smo ga prejeli. Je že 55. letnik. Kakor prejšnje, so tudi tega izdali slovenski frančiškani v Lemontu v ZDA z ovitkom Vilka Cekute iz Toronta „Božji 'služabnik' Friderik Baraga“.
Koledar Ave Maria obsega 144 strani. Za koledarskim delom je spominski članek za 100-letnico Baragove smrti, nat0 ‘Pa je objavljena temeljita razprava o nastanku in rasti župnije sv. Vida v 'Clevelandu ob njeni 75-letnici. Napisala sta jo Jože Falež in Janez Sever s slikami 'prve in sedanje cerkve ter dosedanjih župnikov msgra Vida Hribarja, msgra. Jerneja Ponikvarja in sed. župnika msgra. Luisa Baznika-
Ostalo gradivo je naslednje: F. Blejski: Maša za mladinski zbor in
Mladinska daritev svete maše ter Za Marijine praznike (pesmi); R. Rus: Castelgandolfo; P. Odilo Hajnšek OFM: Marija v nebesa vzeta v Olimlju, Slomškova božja pot. Lepo nadaljevanje Hajn-škovih opisov slovenskih božjepotnih cerkva; Sr. M. Kalista fmm: „Glej, dekla sem Gospodova“; p. Fortunat OFM: osnutki govorov za duhovne vaje v Lemontu in Torontu pod naslovom ,,Oblecite si novega človeka“. Prelep0 duhovno branje; F. Blejski: Bele lilije z raznimi zgodbami z Gorenjske in Lojze Demšar SJ „Kaj nam pa morejo“. Za zaključek Koledarja je objavljen seznam slovenskih duhovnikov v ZDA in Kanadi.
Vsi zvesti naročniki tega koledarja ga z veseljem in zadovoljstvom berejo.
Na 'praznik Brezmadežne dne 8. decembra je umrl v Milwaukee v ZDA prof. dr. Franc Jaklič. V tem mestu so ga 12. decembra tudi pokopali.
Rajni profesor Jaklič se je rodil 14. avgusta 1892 pri Sv. Gregoriju na Dolenjskem. V duhovnika je bil posvečen 22. junija 1915. Več let je služboval v škofovem zavodu v Št. Vidu nad Ljubljano, nato pa je bil profesor verouka na gimnazijah v Celju, Kranju in nazadnje na klasični gimnaziji v Ljubljani. Begunska leta je preživel v Gorici, kjer je napisal učno knjigo Verouk za -srednje šole.
Po prihodu v Argentino je najprej služboval v škofiji Mercedes, nato pa v Bs. Airesu.
Pred desetimi leti je odšel v ZDA, kjer je nazadnje živel v mestu Milwaukee- Tu je tudi umrl. Pokopali so ga
bližini groba misgr. Franceta Gabrovška.
Rajni prof. dr. Jaklič je napisal več knjig- Glavni njegovi deli sta posvečeni velikima slovenskima misijonarjema škofu Irene ju Frideriku Baragi in dr. Ignaciju Knobleharju. Znana je tudi njegova knjiga za mladino „Po svetli poti“, prav tako molitvenik „Pred Bogom 'pokleknimo“.
Svoje članke in razprave je objavljal doma v Bogoljubu, v izseljenstvu pa zlasti v Duhovnem življenju, Ave Maria in drugih listih ter revijah.
V ZDA je bilo v glavnem vse njegovo delo posvečeno prizadevanjem, da bi čimprej prišlo do beatifikacije škofa Barage. Za tako delo je bil najbolj poklican prav on, saj je bil eden najboljših poznavalcev Baragovega življenja in dela.	Naj počiva v miru!
Na številna, tudi zaskrbljena vprašanja stalnih odjemalcev in naročnikov, če bo Zbornik Svobodne Slovenije še izhajal, sporočamo, da bo
ZBORNIK SVOBODNE SLOVENIJE ZA LETO 1968
Dr. Franc Jaklič umrl
v
izšel v začetku prihodnjega leta.
Kratka vsebina je ta:
V	prvem poglavju bo nadaljevanje razprave dr. Podstenarja o boju sloven. ske narodne manjšine v Krški škofiji na Koroškem.
V	drugem poglavju DOKUMENTI - RAZPRAVE in PRIČEVANJA so se dosedanjim sodelavcem pridružili z odličnimi razpravami novi sodelavci iz Evrope in Amerike.
Povsem novo je poglavje SLOVENSKA ŽENA DOMA INi V SVETU, v katerem sodelujejo in. razpravljajo slovenske žene iz Evrope, Združenih držav Sev. Amerike, Kanade, Južne Amerike in. tudi domovine.
V	poglavju SLOVENSTVU V ČAST bodo predstavljeni zopet naši izseljenci, ki se zaradi svojih posebnih sposobnosti uveljavljajo v mednarodnem svetu.
V	MLADINSKEM POGLAVJU sodelujejo akademiki s pogledi na mladinske probleme in z literaturo.
RAZGLEDI bodo, kot vsako leto, zanimivo poglavje, ker vsebuje prispevke iz vseh delov sveta, kjer prebivajo slovenski izseljenci.
V	umetniški prilogi bodo reprodukcije del, ki so jih ustvarili naši slikarji in kiparji v zadnjem letu.
Cena Zborniku še ni določena, ker ni še dokončno znan obseg knjige. Zaradi visokih stroškov za izdajo take knjige bo naklada omejena. Zato prosimo vse, ki se za to knjigo zanimajo, da se prijavijo ¡pri stalnih zastopnikih in jo naročijo.
Prednaročniki v Argentini naj plačajo v prijavi d0 konca januarja 1968 na račun 1.000 pesov. Ob prevzemu pa bodo doplačali razliko do znižane pred-naročilne cene.
Dr. Julija Payman:
Ladislav Regmont (1867—1925)
(Noblovemu nagrajencu zal književnost ob stoletnici roijlstva)
Ta poljski samouk je s svojim realističnim in simboličnim talentom stopal v književnost, ko je ta bila na višku naturalizma- Prvo, kar moramo pri njem podčrtati, je prav gotovo njegova skromnost in lahkota, ki pa povsod dosežeta globino njegovega namena; tok. dogajanja je klasično jasen. „Kadarkoli je prijel za pero, ni imel druge želje kot pokazati stvari, kakršne so,“ poudarja njegov kritik Wasilewski. Res je bilo srečno naključje, da se je ta nadarjenost strinjala s ¡prevladajočimi umetnostnimi tokovi. In Reymontov<> književno delo je bilo dobro pripravljeno v izkušnji življenja.
Rojen je bil 1867 ¡kot sin vaškega organista. Družina je bila številna (9 otrok) in 'hiša je bila revna. Strogi red je vzdrževal oče. Pisatelj je ohranil spomine na svoj pouk v glasbi, kjer ga je oče kaznoval za vsak napačni zvok z udarcem s palico. Občutljivi deček je uhajal z doma v bližnji velikanski gozd, kjer je njegov, stric delal kot gozdar. Tako je zgodaj spoznaval narato in si pridobival poznanje življenja po gozdovih in poljih. Zgodaj je vzljubil tudi (knjige in eden najmočnejših spominov otroške dobe je Slovackega tragedija Lilla Veneda, katero je njegov brat prinesel domov in jo je Ladislav skrivaj bral ponoči pri mesečni luči, kar je v njem zbudilo ljubezen in strast za branje. Ta je bila njegova prva šola v književnosti. Njegova šolska izobrazba je bila pa slabša. Pri sprejemnem izpitu za srednjo šolo je padel; sledi vrsta novih ¡poiskusov, toda brez boljšega uspeha. Postal je učenec krojača, po štirih letih pa je uvidel, da bi v tej obrti ne mogel nadaljevati. Že mu je 18 let. Pisal je pesmi, stopil v potovalno
gledališko družbo. V ta novi poklic se je bolje uživel; očividno mu je pa ¡manjkal talent igralca. Kljub temu je vodil življenje potujočega komedijanta. Po enem letu pa ga vidimo v noviciatu v samostanu v čenstohovi, kjer je prebil nekaj mesecev in ¡se še enkrat vrnil domov. Dobil je neko podrejeno in najslabše plačano mesto pri železnici: nadziral je progo pri vasi Lipce.
Dve leti je živel v koči nekega kmeta in ¡čutil, da je v zadnji globini ¡revščine. Prav v tem času je pa zbiral snov, ki naj bi mu dala slavo in veliko umetnostni} veselje. Ves ta čas je pisal, pa za samega sebe, brez vsake nadaljnje želje. Razni vplivi so mu orali po glavi; požiral je knjige- Iz njegovih zapiskov vemo, da je Sienikieviczeva zgodovinska trilogija zanj pomenila sedem dni in sedem noči izključno posvečenih samo branju. Že je poznal Zolaja in razne angleške romanopisce. Vse je 'bral. Pisal je tudi že za varšavski tednik, kar vse je privedlo njegovo odslovitev od železnice. Brez denarja gre v Varšavo, da tam začne novo življenje kot pisatelj. Končno, saj mu je bilo samo 25 let-
Prvi dnevi v novem poklicu so mu bili težki. Toda topot je vztrajal. Nekega dne obišče znanega pisatelja Swien-tochowskega, ki je v njem uganil. talent realista in mu dal odličen nasvet, naj gre s skupino romarjev v čensto hovo. čenstohovslki samostan je bila že stoletja romarska pot, toda dotlej še nihče ni bil opisal množice na njihovi poti. Tako je nastala njegova prva knjiga „Romanje na Jasn0 goro“ (1895). izvrstno poročilo. Eno leto pozneje je izdal roman, ki v glavnem obravnava gledališko življenje, „Ko-medijantinja“ Temu sledijo povesti iz njegove želez-
niške izkušnje, nato pa velik roman (1899) „Obljubljena dežela“ v dveh delih, kjer obdeluje veliko poljsko industrijsko središče Lôdz.
Postane žrtev železniške nesreče, dobi nevarne poškodbe, in odškodnino od železnice; čeprav ne veliko, je to zanj pomenilo izredno pomoč. Zdravje je bilo sicer zlomljeno, bil pa je prost, da je šel za dalje časa v inozemstvo, kjer se je popolnoma posvetil književnemu delu. Ko je malo okreval, je takoj začel misliti, da mora napisati nekaj o kmečkem življenju, šel je v Francijo in tam začel že drugo verzijo,' ki je knjigi dala dokončno 0bliko. Vzelo je Reymon-tu nič manj kot sedem let, da je končno izvršil svoj načrt (1902—1909). „Kmetje“ je bil skromen naslov njegovega dela, ki pomeni višek njegove umetnosti. Nato je izdal še vrsto fantastičnih zgodb, ki spominjajo na E. A. Poeja in pa R- Kiplinga.
O vplivu Zolajevega kmečkega ¡naturalističnega romana na Reymonta govori L. Frank Scboell, veiik populari-zator tega ¡pisatelja med Francozi, v študiji , iD’ Émile Zola à Ladislas Rey-mont“ (v Revue de littérature comparée 1927).
Univ. prof. dr. Tine Debeljak pa je pokazal v disertaciji 1936: „Reymonto-vi ‘Kmetje’ v lulci književne kritike“,
kako so razni evropski narodi sodili o romanu poljskega pisatelja, kaj so v njem odkrivali in kako so ga bodisi literarno, bodisi idejno vrednotili.
Glavni element in najvažnejši princip Reymontove umetnosti je pa motrenje. Drugega je pa pisatelj sam, v pogovoru z Lefèvre označil „Meni gre predvsem, da navdušim mase“. S svojim opisovanjem kaže Reymont začuda dobro in brezhibno poznanje vaškega življenja. Bralec spozna vse prirojene navade vaščanov in njih odnose do vnanjega sveta. Vidimo barve kmečkih
oblek. Reymont sam pa ni bil kmet, kar še bolj podčrtuje njegovo globoko poznanje poljskega ljudskega življenja, ker -prihaja od človeka, ki se ni nikdar aktivno udeležil vaškega življenja, pač pa ga melanholično opazoval skozi okno svoje revne ¡koče- Največjo globino- Reymont doseže ne v dosledno izklesanem simbolizmu, pač pa v najpreprostejšem pripovedovanju in opisovanju, ker, kot se je cesto ponavljalo, „je mislil s svojim peresom“. V sebi je nosil dušo slikarja, čigar duhovno življenje je bilo osredotočeno v njegovem čopiču. .
Ko se danes spominjamo stoletnice rojstva tega velikega poljskega pisatelja, se ga spominjamo predvsem kot pisatelja teh Kmetov, ki so leta 1924 dobili najvišje svetovno priznanje in ki so tudi Slovencem -prav dobro znani. Kot vem-o, jih je prevedel dr. Glonar za Slovensko Matico, kjer so izhajali med leti 1929—1931 na 1200 straneh. S temi Kmeti je poljska literatura drugič stopila na višek mednarodnega zanimanja: prvič -s Sienkiewiczevim romanom Quo vadiš ? „Kmetje“ so dobili, kot so pozneje ugotovili kritiki, to svetovno mesto „99% zaradi samih sebe in le 1% po zaslugi tujcev“, domača Poljska republika pa ga ni podprla, ker je podpirala Žeromskega. Toda pozneje mu je dala vse priznanje.
Zanimivo je, -da je Reymont d-obil Nobelovo nagrado izključno samo 23 Kmete, kar je v diplomi bilo posebej poudarjeno: v drugih -povestih je dober pisatelj, t0 pa je -pisal iz genialnega navdiha- In ta mu je ustvarila nesmrtnost, kakor je v epitafu ob njegovi smrti 1925 napisal takratni vodilni poljski literarni list: „Iz vsakdanjega življenja zrastel, je ustvaril izredno delo popolne harmonije. V njem je dal človeku čast, delu pa čudovito hvalo. Nikdar ne bo pozabljen.“ (Widemošči Lit.)
Končam naj z -oznako, kakršno je
dal Debeljak v zaključek svoje disertacije o Kmetih:
V osnovi modernistični roman je preustvaril v veličastni epos Ikaste in njene etike, v -homerski opis „duše množice“ in prirodnih sil, ki so v mešanju naturalističnih in romantičnih elementov dobili poduhovljeni značaj. Reymont je potemtakem pesnik poduhovljenega realizma, ki v 'najtesnejšem stiku s prirodo, zunanjo in notranjo, hoče predstaviti ‘misterij življenja’, kot je poudaril v zasnovi romana. Tak misterij je že 1. 1905 označil Brodzki, da pomeni „brutalne prvotne ^ute posameznikov, v katerih je vidna neznanska velika ekspresija, potencirana in neopredeljiva, ki vse požira in gori sama iz sebe v žaru, ki je življenje; tak ‘misterij, življenja’ nastaja v tisti najtesnejši zvezi človeka z zemljo, ko umetnik ustvarja velike pokrajinske podobe polne lepot, ko čustvuje obenem s šepetom cvetja in listja, plete tenlko pajčevino čustev na nežne veje grmičevja ter veže udarjanje svojega srca s pulzom zemlje.“ In prav tak ‘misterij življenja’ je ustvaril tedaj Reymont s Kmet., ¡ki ¡so neopredeljivi v literarnih oznakah in nikdar izčrpljivi. In take je tudi hotel napisati. To se mu je v polni meri posrečilo v tako klasični obliki, kot nikomur do tedaj ter je ves svet presenetil s tako pretvorbo- naturalizma v pesniško stilizirano vizijo sveta, ki živi iz mitosa in religiozne svetovno nazorne enotno sti, take povezanosti z naravo in prvobitnosti kot samo še v Ilijadi. Tako je Reymont ustvaril svetovni epos XX. stoletja, ki bo za večno ohranjal eno celo človeško kasto v orjaški podobi, kot jo more ustvariti le genialna tvorna moč pesniškega oblikovalca.
Z Lipcami (vas, kjer se Kmetje gode), pa je nam še posebej odprl okno v svet, skozi katero gleda vsa ' Evropa — Poljsko.	,
Slovensko solstvo v Argentini	letu
Ob sklepu osnovnih šol, srednješolskih tečajev in Slovenskega dela Ukrajinske katoliške univerze sv. Klimenta
OSNOVNE ŠOLE
Pisatelja Frana Erjavca v Adrogueju
Šolo vodi ga. Marjeta Stariha. Pouk v njej se je začel v začetku maja. Obiskovalo ga je 11 otrok- V višji skupini so bili trije in to vsak v drugem oddelku- To skupino je poučeval g. Rudolf Drnovšek. V srednji skupini je poučevala 6 otrok ga. Marjeta Stariha, v skupini najmanjših sta pa bila 2 učenca. Poučevala ju je gdč- Elizabeta Drnovšek. Vse otroke je poučeval v verouku č. g. Marijan Bečan.
Glavna prireditev med šolskim letom je bila proslava slovenskega narodnega praznika in dneva slovenske zastave z govorom g. Rudolfa Drnovška, petjem in recitacijami.
Sklep šolskega leta je bil 9. decembra. V prihodnjem letu te šole ne bo več, ker ne bo zadosti otrok. Zato bodo preostali hodili k slovenskemu pouku v Škofov zavod v Adrogueju.
Ivana Cankarja v Berazateguiju
'Čeprav je slovensko naselje v tem kraju majhno, ima svoj lastni dom in v njem tudi slovensko šolo. Sedaj jo vodi in v njej tudi poučuje 14 Ijudsko-šolskih otrok ga. Betka Maček — Vi-trihova. Pri tem delu ji pomagata gdč. Marta Po-zelnik in g. France Vitriih. Katehet je g. Jože Guštin. Petje ima na skrbi g. Jože Omahna, ki vodi tudi znani mladinski oktet Berazateški slavčki.
Med šolskim letom je mladina sodelovala pri vseh proslavah, ki so bile v domu: med drugim pri domobranski in materinski proslavi ter obletnici blagoslovitve doma. Sklep šolskega leta ' je bil 9. decembra z miklavževanjem.
Mladina, ki je že končala ljudsko šolo, 'obiskuje v domu srednješolski tečaj. Letos je hodilo vanj 15 srednješolcev.
Nad lkofa dr- Jegliča v Buenos Airesu
Šola ima prostore v Slovenski hiši. Pouk v letošnjem šolskem letu se je začel 19. aprila- Obiskovalo ga je 25 otrok, ki so bili razdeljeni v 8 letnikov v treh oddelkih. Tečaj vodi ga. Marjana Batagelj. Poleg nje je v šoli poučevala še gdč. Terezika Marn, verouk pa g. Jure Rode.
Glavna prireditev med šolskim letom je bila proslava slovenskega narodnega praznika 29. oktobra dne 28. oktobra združena z blagoslovitvijjo šolske zastave.
Sklep šolskega leta je bil 2. decembra z • akademijo, po kateri je sv. Miklavž obdaroval pridne otroke.
Josipa Jurčiča v Carapachayu
šola ima (svoje prostore v Slovenskem domu. Vod. jo g. Edi Škulj. Poleg njega so na njej poučevali katehet g. Matija Borštnar, ga. Milka dr. Pezdirčeva (otroški vrtec), ga. Mara Pleškova, gdč. Terezika Prijatelj, gdč. Viki Homanova in g. Saša Pirc. V šolo je bilo vpisanih 50 •otrok, 23 dečkov in 27 deklic.
'Sklepi šolskega leta je bil na praznik 8. decembra. Na javni prireditvi je voditelj šole g- Škulj petim učencem, ki so končali ljudsko šolo, izročil kot darilo Jakličevo knjigo „Po svetli poti“. Program na sklepni šolski prireditvi so izvajali vsi učenci, od najmlajših do največjih, pri pozdravu slovenski zastavi pa tudi fantje in dekleta ter pevski zbor deklet, ki. ga vodi g. Viktor Jenko.
Narteja Velikonje v Hurlinghamu
Šolo je obiskovalo 21 otrok, 18 deklic in trije dečki. Začela se je 18. marca in je bila pri Bohovih ob sobotah in sicer menjaje se: en teden verouk popoldne, drugi teden pa slovenščina dopoldne. Verouk je poučeval g. Jure Rode, slovenščino pa gdč. Katica Kovač, ki to šolo tudi vodi.
Med šolskim letom so otroci pripravili akademijo za Slomškov dan. Proslavili so tudi slovenski narodni praznik 29. oktober z akademijo, na katero so povabili tudi starše.
Dr. Franceta Prešerna na Pristavi v Cabtelarju
To šolo je letos obiskovalo 90 otrok. Vsa leta jo vodi gd,č. Mija Markeževa. Poleg nje so poučevali mlad.no g. Pavle
Rant 4. in 5. razred, ga. Vera Zurc pa zadnjo uro v drugem razredu. Petje je v viseh razredih poučevala ga. Marija Fink-Geržiničeva, iki na Pristavi vodi tudi že znani mladinski zbor, ki se je v slovenski javnost, že močno uveljavil.
Med letom je bilo več sestankov učiteljstva s starši šolskih otrok, od večjih prireditev pa sam0 omenjamo proslavo na Pristavo na skupni izlet dne 18. nove, materinskega dne in spominsko proslavo 'za slovenske žrtve. Letos so prišli na Pristavo na skupni izlet dne 18. novembra otroci vseh slovenskih šol na področju Vel. Buenos Airesa.
Sklep šolskega leta je bil 2. decembra, na praznik 8. decembra je pa bilo žrebanje rife šolskega odbora, združeno z miklavževanjem.
Škofa Antona Martina Slomška v Ramos Mejii
šola ima prostore v Slomškovem domu. Letos jo je obiskovalo 123 učencev in učenk, šolo vodi ga. Vera Holosan, poleg nje so pa še poučevali gdč. Renata Sušnik, g. Franček Breznik, katehet je pa g. dr. Alojzij Starc.
Na šoli se je začel pouk v začetku marca, sklep pouka je pa bil 2. decembra z javno prireditvijo. Najmlajša 'skupina je rec.tirala pesmi .Slovenska zastava in Slovenska beseda. G. Franček Breznik je podal pregled dela med šolskim letom. Na prireditvi je bilo tudi javno izpraševanje otrok. Višja skupina, t. j. 7. in 8. razred je obdelal snov iz zemljepisja, 5. in 6. razred je odgovarjal na vprašanja iz zgodov.ne, 3. in 4. se je omejil na slovnico. Od slovenske šole se je letos poslovilo 11 otrok. V dar so prejeli verižico.
Franceta Balantiča v San Justu
Šola ima svoje prostore v Našem domu. Pouk se je začel marca. V šolo je letos hodilo 97 otrok, ki so bili razdeljeni v 8 razredov v petih oddelkih. Šolo vodi gdč. Angelca Klanšek, poleg nje so bile na njej še naslednje učne moči: .katehet g. dr. Alojzij Starc, učiteljici: gdč. Majda Tomažin in gdč. Marija Mehle. Pri pouku je tudi pomagala gdč- Terezija Osojnik.
Poleg rednega šolskega pouka se je udeleževalo- pevskih vaj polovica učencev, ki so s svojim zborom nastopali ob raznih priložnostih v Našem domu, kakor tudi v Slovenski hiši.
Uspehi otrok so dobri. Zlasti v višjih razredih.
f Med letom je umrl tajnik šolskega odbora Srečo Belič. Šolska mladina se ga je hvaležno spominjala na njemu posvečeni prireditvi. Učno osebje je imelo med šolskim letom ve,č sestankov s starši -otrok, ki so obiskovali to šolo.
Siklep šolskega leta 2. decembra je bil združen z miklavževanjem.
Škofa dr. Gregorija Rožmana v San Martinu
šolo vodi gdč- Katica Kovač, poleg nje so bile na šoli še naslednje učne moči: katehet g. župnik Gregor Mali, učiteljici gdč. Saša Hartman in ga. Terezija Marinšek ter g. Boris Pavšer.
Med letom je šolska mladina .sodelovala pri vseh prireditvah, ki so bile v Slovenskem domu ter red'n0 obiskovala tudi vaje pri mladinskem zboru in orkestru, ki ju vodi g. Boris Pavšer.
To leto je hodilo v šolo 140 otrok.
Sklep šolskega leta je bil 2. decembra, na katerem je voditeljica šole gdč. Katica Kovačeva čestitala v imenu učiteljskega zbora in mladine katehetu g-župniku Gregoriju Maliju ik 40-letnici mašništva. Osrednja točka akademije je bil .prizor „Križem kražem nad Slovenijo“, v katerem je mladina z izbranimi reki slovenskih pisateljev in pesnikov opisala slovensko domovino, spominjajoč se .pri tem zaslužnih slovenskih mož, zastopnik slovenskega doma je pa tistim učencem, ki so (končali o-snovno šolo razdelil dr- Jakličevo knjigo „Po .svetli poti“.
Škofa Friderika Ireneja Barage v Slovenski vasi
Pouk v tej šoli se je začel marca meseca- V šolo je letos hodilo 82 otrok. Zadnjega razreda ni bilo, ker so vsi,
ki bi vanj hodili, prešli v krajevno sred. njo šolo. šolo vodi ga. Zdenka Virant-Janova, poleg nje so pa na šoli poučevali še: g. Lovre Jan, gdč. Slavka Urbanija, in gdč. Mimi Bokaliče-va. Pri najmlajših so pomagale ga. Anica Ko kaljeva in gd;č. Katica Lipovec ter Anica Brolih. Kateheti so bili: čč- gg. vikar Janez Petek GM, Franc Reberšak CM in Franc Buh CM. Uspehi otrok v šoli so dobri.
Učenci so med letom sodelovali pri raznih prireditvah, zlasti so vzbudili pozornost s samostojnim koncertom Mladinski pevski zbor isodeluje enkrat na mesec pri nedeljski jutranji sv. maši.
Sklep šolskega leta je bil 2. decembra z akademijo. Z njo je bila združena tudi materinska proslava. (Podrobno poročilo na drugem mestu v tej številki.)
Simona Gregorčiča v San Miguelu
Šolo vodi gdč. Mija Markeževa, k rednemu pouku je pa letos hodilo 9 otrok- Prostore za šolo so dali Lazarjevi. Verouk je v šoli poučeval bogoslovec lazarist Peter Opeka iz San Miguela. Od prireditev med šolskim letom omenjamo
materinsko proslavo, proslavo narodnega praznika in slovenske zastave- Pri organiziranju prireditev in proslav je požrtvovalno pomagala ga. Zofija Lazar.
Simona Jenka v Transradiu
Ta šola je po številu otrok najmanjša. Vanjo sta hodili samo dve deklici in 2 dečka. Pouk je bil tudi letos pri Smrekarjevih (že tretje leto), prej pa je bil pri Petjetovih. šolo vodi sedaj in poučuje vse predmete g- Andrej Selan. Verouk je od začetka te šole pa vse do svoje smrti poučeval rajni g. župnik Janez Kalan. Največ časa je učila otroke učiteljica ga. Helena Petje, nekaj mesecev g. Valentin Selan, zadnja tri leta pa sedanji voditelj. Prihodnje leto se bodo najbrže preostali otroci vpisali v slovensko šolo Fr. Balantiča v Našem domu v San Justu.
Poleg islodensikih šol na področju Vel. Buenos Aires imamo še slovenske šole Janeza Trdine v Miramaru in Jakoba Aljaža v Bariločah. Poročil z obeh šol o sklepu šolskega leta še nimamo, iz Mendoze nam ga je pa poslal g. prof. Bajuk. Objavljamo ga v današnji številki na drugem mestu-
SLOVENSKI SREDNJEŠOLSKI TEČAJ „RAVNATELJA MARKA BAJUKA“
Kakor lani je v Buenos Airesu tudi letos deloval tečaj v dveh oddelkih: V Slovenski hiši, ulica Ramón Falcón, in v Baragovem misijonišču v Lanusu. Medtem ko je v Slovenski hiši pouk zajemal štiri letnike s skupno 82 učen ci, je tečaj, v Lanusu imel tri letnike s skupaj 33 dijaki.
Naslednja statistika nam poda boljši pregled o moči posameznih letnikov:
Slovenska hiša
Letnik	fantov	deklet	skupaj
I.	10	19	29
II.	12	14	26
III.	5	10	15
IV.	4	8	12
	Lands		
Letnik	fantov	deklet	skupaj
I.	11	3	14
II.	9	. 4	13
III.	3	3	6
Dodan	pa je bil	letos prvič redne-	
mu srednješolskemu		tečaju še	ipoiseben
oddelek, v	katerem se je pod vodstvom		
tem letniku g. A. Geržinič; v učiteljskem tečaju pa g- A. Petelin.
|V Lanusu vodi tečaj č- g- Franc Sodja, tajlnik profesorskega zbora je bil g. Tine Debeljak ml., ravnatelj pa je g. Marko Kremžar.
Učni uspeh je razviden iz naslednje razpredelnice:
Kot grajeni:	najboljši študentje	so bili na-
Letnik	Slovenska hiša	Lands
I.	Marjeta Stariha	Zorka Gris
n.	Marija Debevec	Peter Rot
m.	Cvetka 'Malalan Mimi Bokalič	
IV-	Andrej Melé	
Letnik
I.
II.
III.
IV.
Letnik
■ I.
II.
III.
Slovenska hiša izdelali z izpiti
19	4
22	3
10	1
9	2
izdelali
14
13
6
Lands
z izpiti
izstopili
6
1
4
1
izstopili
Učiteljski tečaj je končala e'na študentka, medtem ko bodo ostali še nadaljevali s tečajem drugo leto.
V drugem letniku sta bili deležni še posebne pohvale razrednega profesorskega zbora učenki Tomažičevič Marija in Rajer Metka.
Letos je dobil tečaj v Slovenski hiši še posebno živahno podporo od odbora staršev, ki so pod vodstvom ge. Pavline Dobovškove skrbeli tako za zunanji red med tečajem, za razdelitev malice in stik s profesorji, kakor za obisk ¡kulturnih priredifev dijaštva ter skupnih izletov.
Odbor staršev je organiziral tudi v okviru tečaja razgovor o spolni vzgoji za doraščajočo mladino, katerega je vodil dr. Alojzij Berce, s pomočjo ge-Anice Kralj.
Sestanki med profesorji in starši, čeprav redki, so v marsičem doprinesli k večjemu razumevanju skupnih problemov.
Zaključna prireditev z razdelitvijo spričeval in nagrad je bila v soboto, 9. decembra v glavni dvorani Slovenske hiše ob udeležbi profesorjev, staršev in študentov obeh tečajev.
Ob tej priložnosti je imel lep nagovor dijakom g. dr. Franc Gnidovec, rektor Rožmanovega zavoda v Adrogueju, kateri je ravno te dni praznoval 15 letnico svojega obstoja, medtem ko je v imenu dijakov spregovoril nekaj besed zahvale g. Andrej -Mele.
Ravnatelj, g. Marko Kremžar, pa je po razdelitvi nagrad naznanil, da bo te,čaj prihodnje leto razširjen in sicer v Lanusu na četrti, v Slov. hiši pa na peti letnik. Posebnost petega letnika bo, da ne bd več osebnega spraševanj«, mavec bo ves letnik postavljen pred kolektivno nalogo, da izdela na podlagi svojih študij letni zbornik pod vodstvom mentorja, ki bo obenem njihov razrednik. Z zahvalo Slovenskemu dušnemu pastirstvu in Baragovemu misijonišču, ki dajeta streho našemu srednješolskemu tečaju, je bila slovesnost zaključena.
nadzornikov gg. Aleksandra Majhna in Albina Petelina pripravljalo 5 dijakinj za učiteljice v slovenskih ljudskošolskih tečajih.
Tečaj je imel torej v letu 1967 skup--no 120 vpisanih študentov.
Profesorski zbor je bil letos sestavljen iz naslednjih sodelavcev:
V	Slovenski hiši je kot že prejšnja leta predaval verouk v vseh letnikih msgr. Anton Orehar, njega je nekaj mesecev nadomeščal rektor dr. Franc ¡ Gnidovec; v Lanusu ,č. g. Franc Sodja; slovenščino so poučevali: v prvem letniku v Slov. hiši g. Marko Kremžar, v Lanusu pa g. Tone Gale; v drugem in tretjem letniku g. dr. Jože Krivec in g. Dušan Šušteršič; v četrtem letniku g. Miloš Staré. Zemljepis Slovenije prvega letnika je poučeval v obeh tečajih g. Jože Poznič, v drugem letniku pa g. Simon Rajer in g. Lovro Jan. Zgodovino slovenskega naroda pa so poučevali: v prvem letniku g. Tine Debeljak ml. in g. Tone Gale, v drugem letniku v obeh tečajih gdč. Elizabeta Melé, v četrtem letniku pa g. Pavle Rant. človečansko vzgojo je razlagal v enem tečaju g- Jože Poznič, v drugem g. Dušan Šušteršič, medtem ko sta svetovno književnost v tretjem letniku predavala gg. Alojzij Geržinič in Ruda Jurčec; g- A. Geržinič je v četrtem letniku predaval tudi slovensko kulturno zgodovino.
Učiteljski tečaj pa je obsegel naslednje predmete s profesorji: verouk in .pedagogika: msgr. Anton Orehar; di-daktiko in metodiko: g. Aleksander Majhen; petje: ga. Marija Geržinič; zemljepis: g. S. Rajer; slovenščino in zgodovino: g. A. Petelin. V praktično delo ,pa je uvajala bodoče učiteljice gdč. Anica Šemrov.
Razredniki v posameznih letnikih so bili naslednji gospodje:
V	prvem letniku v Slovenski hiši g Jože Poznič v Lanusu g. Tone Gale; v drugem letniku g. Simon Rajer in g-Lovro Jan; v tretjem letniku g. dr.
SLOVENSKI ODDELEK UKRAJINSKE KAT. UNIVERZE SV. KLIMENTA
Prvo leto študijev na Ukrajinski katoliški univerzi s slovenskim oddelkom v Buenos Airesu se zaključuje ta teden. Zadnji izpiti so napovedani za soboto, 23. t. m., ko bodo slušatelji morali pokazati svoje znanje o dveh predmetih: o Dogmatski konstituciji Cerkve ter o Zgodovini politične organizacije vzhodne Evrope.
Pred tem iso bili izpiti iz slovenske literature in slovenske umetnosti, oba v v slovenskem jeziku ter iz primerjalne slovanske literature in uvoda v filozofijo v kasteljanščini. Za ta zadnji predmet je bil izpit pismen.
Uspeh prvega leta obstoja te univerze je vsekakor zadovoljiv. Po otvoritvi univerze, v veliki dvorani Slovenske hiše v Bs. Airesu dne 9. aprila t- 1., se je v prvi letnik študija vpisalo 21 slušateljev: 5 Ukrajincev, 1 Argentinec in 15 Slovencev.
Predavanja so bila na Slovenskem oddelku redno vsak petek zvečer v prostorih Slovenske hiše: slovenska literatura (prof. dr. Tine Debeljak) in slovenska umetnost (prof. Marjan Marolt), za vsak predmet po dve uri. Ta so bila v slovenščini.
Vsako soboto zvečer so bila v kasteljanščini predavanja v prostorih Ukrajinske hiše po šest šolskih ur iz predmetov: v prvem polletju Dogmatska konstitucija Cerkve (msgr. Andrej Sa-pelak) in Primerjalna slovanska literatura (prof. dr- Tine Debeljak); v drugem polletju pa Uvodi v filozofijo (Rev. Avguštin Porodko) in Zgodovina politične organizacije vzhodne Evrope (prof. dr. Bogdan Halajczuk).
Ukrajinci so imeli predavanja v ukrajinščini vsako nedeljo dopoldne po dve uri iz, predmetov: ukrajinska literatura ter ukrajinska zgodovina in folklora.
Obisk slušateljev je bil reden tep se je ¡predavanj udeleževalo povprečno 80 odstotkov študentov.
Z rimske Ukrajinske katoliške uni-J. Krivec in Dušan Šuštaršič; v četr- verze 'papeža sv. Klementa so bili po-
slani v Buenos Aires za vsakega rednega slušatelja indeksi, v /katere se vpisujejo predmeti v latinščini, ki je poleg ukrajinščine uradni jezik rimske univerze. Ukrajinska katoliška univerza s fakulteto za filozofijo in humanistične vede s slovenskim oddelkom v Buenos Airesu je podružnica univerze ter se vsa dokumentacija vrši iz R’ma.
Poleg msgr. Andreja Sapelaka, ki je bil pred otvoritvijo imenovan od kardinala Slipija, ustanovitelja rimske u-niverze, za pokrovitelja buenosaireške podružnice ter prof. dr. B. Halajczuka, ki je bil imenovan istočasno za organizatorja in vodup podružnice, je iz Rima že prišlo tudi imenovanje za rednega profesorja na buenosaireški podružnici dr. Tineta Debeljaka, medtem ko so imenovanja ostalih učnih moči za redne profesorje tudi že pripravljena.
Pred začetkom drugega šolskega leta v aprilu 1968 bodo še marčni izpiti za nekatere slušatelje prvega letnika, ki so se iz različnih razlogov odločili za marčni izpitni rok.
Vpis še novih slovenskih slušateljev bo tudi v marcu prihodnjega leta in je upati, da se bo število slovenskih slušateljev na Ukrajinski katoliški univerzi s -Slovenskim oddelkom v Buenos Airesu lepo pomnožilo, zlasti ker imajo po tukajšnjih zadevnih zakonih tudi vsi, ki so končali učiteljišče, možnost za vpis na univerzo, čas predavanj pa je na Slovenskem oddelku in na splošnem oddelku Ukrajinske katoliške univerze tako prikrojen, da lahko ustreza slehernemu slovenskemu iz o-, bražencu, ki se hoče na univerzitetni ravni poglobiti v slovanske in posebej v slovensko kulturo, literaturo in jezik.
Keh ima univerza v pripravah za tisk tudi že prva zadevna znanstvena dela prof. dr. B. Halajczuka in dr. Tineta Debeljaka, bo študij na Ukrajinski ka toliški univerzi s Slovenskim oddelkom v Buenos Airesu v bodoče kar še tiče učnih pripomočkov, v tem oziru brez ■ težav.
Sx SI o w<se mn uje
V	Mariboru je bilo 17. nov. v okviru tamošnje kulturne revije in drugega tedna slovenskih gledališč posvetovanje o slovenski gledališki kulturi, kakršna se predstavlja .po 100 letih organiziranega gledališkega delovanja na Slovenskem. Navzoči so bili predstavniki vseh naših šesterih slovenskih poklicnih gledališč iz Ljubljane, Celja, Maribora in Trsta, zastopniki kultur-no-prosvetnega zbora skupščine SRS ter Društva dramskih umetnikov. O gledaliških potrebah 'Slovencev na Koroškem je govoril Janko Messner iz Celovca- Na posvetu '■ so predvsem govorili o trenutno najbolj perečih vprašanjih v gledališkem svetu: o poslanstvu gledališča ter o možnosti usklajenega dela slovenskih gledališč, da bi zajela ves slovenski kulturni in etnični prostor. Drugo vprašanje se je nanašalo na finančno vzdrževanje gledališč.
Na Jesenicah „položaj železarne še nikoli ni bil tako kritičen, kot je sedaj“ zatrjuje glavni ravnatelj ing. Matej Hafner. Za sklade je namreč podjetju ostalo samo 12 milijonov st. din
»IOVINCI V
BUENOS AIRES
V	božični noči dne 24. decembra bo ob 24 v Slovenski hiši, ul. Ramón Fal-cón 4158, Bs. Aires, slovenska polnočnica. Pel bo slovenski pevski zbor Gallus.
Predava Brezmadežne
Njen praznik je 8. decembra proslavila slovenska mladina z akademijo v Slovenski hiši. Pred njo je imel sv. mašo g- Jure Rode.
Na akademiji je imela govor gdč-Helena Pleško, predsednica Slovenske dekliške organizacije Tone Mizerit je prebral Cevčevo črtico, dekliški zbor iz San Martina je zapel dve pesmi, gdč. Brula je občuteno podala recitacijo, mladinski zbor iz Berazateguija pa je navzoče navdušil z dvema pesmima. Za zaključek :s.o vsi zapeli pesem Marija, skoz’ življenje.
Osebne novice
Znani industrijalec Igor Domicelj je bil operiran v sanatoriju Otamendi. Našemu prijatelju želimo skorajšnjo ozdravitev-
SVETA NOČ NA KRASU Bršljamski
Prisanjala je sveta noč — na vasi, na gmajini blažena tihota; razsvetljena od jaslic vsaka je suhota, božično drevce — brin na Krasi!
Zapeli angelci — miru oznanjajo
hosana;
prelepa betlehemska je poljana-Ob burji svetle zvezde — klanjajo se bori v mesečini !
(lani več kot pol milijarde) osebni dohodki so se pa zvišali ikomaj za 4%.
Umrli so. V Ljubljani: Feliks Levstek, Franc 'Prešeren, Peter Dolinšek, Terezija Somrak roj. Rezelj, ing. Fe-dor Bleiweis-Trsteniški, Viktor Prijatelj, kipar, Franjo Šavrič, Minka Ari-gler, učit. v. p., Miro Hali/k, obrtnik, Mici Postišek, roj. Bernik, Zdenka Markovič roj. Komac, Filip Majeršič, duhovnik v p., Katarina Tekavec roj. Breznik, Maks Rossi, šofer, Ivan Penko, žal. upok. Marija Štrekelj, roj. Počkaj, vdova po okr. šolskem nadzorniku, Milan Mlakar, fotograf in Anton Sakelšek, ■dr. Jurij Sluga, odvetnik v Ptuju, Jurij Lebič, župnik in dekan v Št. liju pri Velenju, Martin Jerin v Novem mestu, Jožica Trčeik roj. Jurca v Gorenji vasi, Jože Jakoš, žel. v p. v Radečah, Ivana Bolta roj. Remic v Hrastju, Fran Butara v Brežicah, Franc Pleša, župnik v p- v Mali Loki, Elza Hadel v Novem mestu, Štefka Cvetko roj. Vivod v Mariboru in Franc Marin v Suhadolu.
A t • 8 N T I N I
Poroka. Poročila ista se v s moto 9. decembra v cerkvi na Paternalu gospodična Lidija Brulc s svojim ožjim rojakom Emiliom Peršič, čestitamo in želimo vso srečo.
t Ana Petkovšek roj. Petrovčič. Dne
14.	decembra zjutraj ob 5-45 je umrla v 68 letu starosti za možgansko kapjo. Rojena tre bila 6- 7-1899 v Hotedršici. Poroče na je bila s posestnikom, gostilničarjem in znanim javnim delavcem g. Petkovškom Jožetom.
V zakonu se jima je rodilo deset otrok. Dva sina sta bila domobranca, vrnjena iz Vetrinja- Komunisti so ju pobili. Rajna gospa je sledila skupaj s štirimi otroci možu v Argentino leta 1955 in -se naselila pri njem v naselju Ghurruca, kjer je zaradi svoje dobrote uživala splošno priljubljenost. Za njo žalujejo mož Jože Petkovšek, sinovi Janez, Franc, Polde (v domovini), Gabrijel, Lado in Marijan ter hčerka Anica, njihove snahe in zet z vnuki in vnukinjami. 'Prav tabo žalujejo za njo tudi bratje Jakob, Karel, Polde in sestra Ivana ter vsi rojaki, ki so dobro rajno gospo poznali. Bog ji daj večni mir in pokoj. Vsem preostalim pa naše sožalje.
f Stanko Kogovšek. Umrl je v petek, dne 15. decembra, v naselju Villa Loma Hermesa. Bil je brat rajnega glavarja Franceta 'Kogovška. Pogreb je bil v soboto, 16. decembra, na pokopališče v San Martinu. Pogrebne obrede je opravil g. Franc Grom. Naj počiva v miru. Tajnikovim preostalim pa naše sožalje.
V Kostanjevici na Krki so bile v prvi polovici novembra zaključne prireditve Dolenjskega kulturnega festivala, ki je v tem kraju priredil letos nad 50 umetniških prireditev. Dne 11- novembra je bil v Kostanjevici na Krki koncert učiteljskega pevskega zbora Stane žagar iz Kranja. Istega dne zvečer je Mali oder iz Novega mesta gostoval z Marinčičevo dramatizacijo Tavčarjeve povesti Otok in Struga. Dne 13. novembra je bila zaključna prireditev Dolenjskega kulturnega festivala z razstavo Jožeta Tisnikarja in recitalom peterih Grumovih zgodb Beli azil.
t Marija žebre. Dne 9. decembra je odšla k Vsemogočnemu po zasluženo plačilo v 85. letu starosti ga. Marija Žebre, roj- Lukane. Bila je najstarejša Slovenka v Velikem Buenos Airesu. Zdravnik je ugotovil sr,čno kap. Rodila se je 27. septembra 1883 v Orehovljah, župnija Predoslje pri Kranju, poročila pa z g. Janezom Žebretom v Kranj-Dala je življenje petim otrokom ki jim je bila zelo skrbna mati. Dva sta umrla v detinski dobi, sina Jožeta pa so komunisti odvedli z doma in ubili. To komunistično zverinstvo ji je vse življenje pustilo nezaceljeno rano. Kakor nešteto drugih, je tudi ona morala zapustiti lep dom in vse obilno premoženje. Živela je v taboriščih Peggez pri Lienzu in Spittal ob Dravi, od koder se je izselila v Argentino. Točno pred 6 leti ji je umrl mož. Sedaj je živela pri svojem sinu v Moronu kjer je tudi umrla. K zadnjemu počitku so jo položili 10. decembra na moronskem pokopališču, kjer je opravil pogrebne obrede zanjo preč- g. Matija Lamovšek-Rajna zapušča v Argentini sina Janka in hčerko Francko, por. Horvat, katerim izrekamo iskreno sožalje rajna pa naj mirno počiva v argentinski zemlji.
+ Viktor Buh. Rojake v Palomarju je močno prizadela novica o smrti 9 letnega Viktorja Buha, ki je že nad leto dni bolehal na neozdravljivi leukemiji. Starši so storili vise, kar je bilo v njihovi moči, da se je življenje mladega fanta stekalo v najlepših okoliščinah, ob neprestani trpki srčni bolečini matere in očeta ob pogledu na sina, ki jima nezadržno odhaja. Mladi Viktor Buh je bil letos še pred dobrima dvema tednoma pri sv. birmi. Pogrebni obred doma in :na pokopališču v Moronu je opravil zanj č. g. Zajec Leopold, letalski kurat na 'bazi v Palomarju. Naj mladi Viktor mirno čaka vstajenja v argentinski zemlji, težko prizadetim staršem in bratcu ter sorodnikom iskreno sožalje.
SLOVENSKA VAS Sklep šolskega tečaja
V soboto, 2. decembra je bil s prisrčno akademijo zaključen slovenski šol-sk. tečaj Ireneja Friderika Barage. Z zaključkom šolskega leta je 'bila povezana materinska proslava, za katero med letom ni bilo mogoče dobiti prostega dne. Deklamacije najmlajših so bile prisrčne. Nastopi in petje večjih vse pohvale vredno. Posebej je omenit. Jramatski nastop: Na paši in igrico Tri mamice. Razveseljivo je, da Mnogi mlajši kažejo smisel in veselje za oder-sko nastopanje-	Zastopstvo
mater učencev se je na proslavi zahvalilo učiteljstvu s šopkom cvetja in prispevkov za slovensko šolsko knjižnico.
V imenu društva Slovenska vas, čigar odbor je istočasno tudi krajevni šolski odbor, se je zahvalil učiteljstvu njegov podpredsednik g- Janez Lužovec, ki je ob tej priliki naglasil, da se bo nove šolsko leto začelo že v prostorih novega Hladnikovega 'doma in povabil navzoče starše, da po svojih močeh prispevajte k pravočasni in dostojni ureditvi šolskih prostorov v novem Domu.
MENDOZA
Sklepna prireditev slovenskega šolskega tečaja
Zadnjo nedeljo v novembru so naši otroci iz slovenskega tečaja pripravili za sklep šolskega leta staršem in vsem odraslim iskreno veselje ter presenečenje. Naučili so se in na oder uspešiK postavili pravljično igrico Pehta. Izpričali so s svojim nastopom, da v našem šolskem tečaju materina beseda „živi“, in pokazali so, da svoj domači jezik obvladajo ne le v vsakdanji „skromni“ uporabi, marveč tudi v knjižni obliki na odru. In reči moramo, da so taki uspehi vredni velikih žrtev, ki jih slične prireditve zahtevajo od vzgojiteljev in prerediteljev.
Neprecenljiva je vrednost koristi, ki so je s takim prizadevanjem deležni naši otroci. Saj se jim v bogati meri razširi slovenski besedni zaklad in ma. terina beseda pri takih nastopih našim malim „uglaja jezik,“ ko se jim si. cer v vsakdanjem govoru naša beseda včasih vendarle že zatika. V tujem sve. tu postajajo naši otroci v domačem govoru včasih kar nekako neokretni okorni in — sramežljivi; vse drugače so 'korajžni, če jo urežejo po kasteljan-sko. Zato smo bili povsem upravičeno veseli tega otroškega uspeha, ki je bil učiteljici gdč. Len.čki Božnarjevi ter režiserju g. Rudiju Hirscheggerju brez dvoma zadovoljiva nagrada za njun dolgotrajni trud ob pripravah.
Vsak od sodelujočih je tedaj od igre odnesel dragocene koristi v jezikovnem pa tudi v splošnem izobraževalnem smislu.
Miklavževanje
Na prvo soboto zvečer smo opravili z otroki sklepno šolsko mašo; dobili so tudi spričevala. Naslednji dan v nedeljo, pa nas je v Domu obiskal Miklavž. Postala je že kar nekako običajne navada, da tega visokega gosta naši otroci pozdravijo z nekaj pesmicami, iki so se jih naučili med letom v šolskem tečaju-
Tak0 so se Miklavžu poklonili in staršem predstavili tudi letos z našimi najbolj znanimi ljudskimi in otroškim pesmicami, ki jih je naučil in na k!a virju spremljal prof. B. Bajuk.
Pesem je tudi >— poleg materine besede — eden najdragocenejših zakladov, ki jih moremo mi starejši zapu stiti v dediščino našim malim, ki slovensko domovino spoznavajo le iz na ših opisov in pripovedovanj, iz slike ir besede in končno iz naše popevke. In morda jim prav ta zadnja zbudi še naj več ljubezenskega čuta do slovenske
Vsak teden ena
Marijan Jakopič
V obraz me bije ostrih vetrov piš, v objemu zime zagori mi lice, nebeško svetle vse so kolesnice, ki vodijo do naših drobnih hiš.
Srce je kakor okno v breg uprto, zdaj čaka, da pri cerkvi zadoni, z zvonovi vrfeka, v sreči zakipi: Nocoj- nebo je na stežaj odprto.
misli. Saj moramo priznati, da v tečaju otroci zares radi pojo in se petja veselijo.
Po otroškem nastopu je še sledil običajno obdarovanje mladih in starih.
-f Franc Štern. Smrt je zopet s kruto roko posegla v naše mendsšike slovenske vrste- Utrgala je iz družinskega srečnega življenja g. Franca Šterna, ki je že več časa trpel na zavratni bolezni, kateri vkljub vztrajnemu prizadevanju zdravniške pomoči in domače brige nihče več ni bil kos. Mož je v zadnjih tednih popolnoma ohromel in ga je smrt dejansko rešila neznosnih telesnih in duševnih muk. Pokojniku je na doma pred pogrebom zapel v slovo naš pevski zbor, obredne molitve pa je tu in v cerkvi kolegija Murialdo opravil dušni pastir č. g. Jože Hom. Rajnega smo položili k večnemu počitku ob neutolažljivem žalovanju domačih na pokopališču v Villa Nueva.	Bb.
RAJNI MAMI!
„Ali sprejmete Marijo v Vaše bivališče?“ — „Marija, radi Te sprejmemo v našo hišo na Tvoji poti v Betlehem, Ti pa, Marija, spomni se nas vseh, ko bomo mi trkali na nebeška vrata.“
Tako že pet let opravljamo devet-dnevnico — nosimo Marijo, kot nekoč doma.
Vsako leto si se, draga mama, rada odzvala povabilu, tudi letos. A ko smo začeli z devetdnevnim, si pa že sama potrkala na nebeška vrata. O, Marija, saj si ji odprla! Z ginjenostjo in prisrčnostjo si molila omenjeno molitvico in vedno me je stisnilo v srcu in bal sem se že vnaprej trenutka, ko se bo to zgodilo.
Trda in težka je bila Tvoja življenjska pot. Bogu sem bil zelo hvaležen, ko je skoraj vso našo družino združil in sedaj mam jo je vzel in kar ne moremo se vdati, in vendar je kruta resnica-„Mame ni več!“ „Stara mama je v nebesih,“ me je potolažila hčerka in upam, da je že tako.
„Zbogom, Marija, nadaljuj svojo pot v Betlehem. Odpusti, če pri nas nisi bila dovolj počaščena in ne pozabi na nas ob naši smrtni uri,“ se poslavljajo naše matere od nebeške Matere. Jaz pa jokam po Tebi, draga mama.
Sin Janez
Komunisti vztrajaj t
Dne 7. decembra smo poročali o izredni omejitvi porabe električnega toka v Sloveniji in 0stalih delih države, zaradi česar so morali po številnih industrijskih obratih ustaviti delo. S tem so bila udarjena podjetja, ker ne bodo mogla izpolniti svojih obveznosti do inozemstva z zdravo valuto in delavci, ki se ostali brez dela in zaslužka.
To je povročilo veliko ogorčenje ter proteste, ki so od vseh strani odhajali na ¡Skupnost jugo-slovan. elek-tro gospodarstva v Beograd.
Iz raznih ugotovitev, ki so bile objavljene v listih, je razvidno, da so za vse zmede v elektro gospodarstvu krivi v Skupnosti jugoslovanskega elektrogospodarstva v Beogradu, ker nočejo poslušati predlogov, ki jih vsako leto dobivajo, in se zato vsako jesen pojavlja katastrofa s pomanjkanjem električne energije.
Slovenci zahtevajo odškodnino
|Tako so v odboru za elektrogospodarstvo pri republiški gospodarski zbornici v Ljubljani na sestanku 7. novembra ugotovili, da bi kljub temu da nekatere elektrarne zaradi rekonstrukcije niso obratovale, lahko zagotovili potrebno energijo potrošnikom in se izognili redukcijam, če bi smotrno izkoriščali razerve akumulacijskih elektrarn in jih čuvali za dobo suše in za primer zakasnitve jesenskega deževja. Navajali so da je Poslovno združenje energetike SR Slovenije predložilo dokumentiran prikaz elektrogenetske situacije pred nastopom diskusije. Že lani je v novembru za letošnje leto zahte-
» pri svojih napakah
valo, da je treba za primer suše v jeseni držati večjo rezervo v akumulacijskih elekrarnah in predvideti „minimum rezerve“. Opozorili so tudi na veliko gospodarske škodo zaradi nenadnih redukcij. Ker zahtev iz Slovenije niso upoštevali, je v letošnji poletni dobi prišlo do predčasne izpraznitve akumulacij.
Iz Slovenije je prišlo zatem še več opozoril na pomanjkljivost državne elekrogenetske bilance za letošnje leto, pa ni nič zaleglo. V zveznem sekretariatu za trgovino in. industrijo so jo potrdili.
Na sestanku je glavni ravnatelj tovarne dušika v Rušah, ing. Ozim omenjal veliko škodo, ki je z omejitvijo toka povzročena podjetju. Talko ima samo ta tovarna zaradi redukcije 700.000 kwh dnevno sam0 zaradi fiksnih stroškov, ki nadalje tečejo dnevno izgubo 10-6 milijonov st. dinarjev, ne upoštevajoč izgubo pri dohodkih. Ker je zaradi redukcije 800 delavcev brez dela, so morali s 1. novembrom odrediti prisilne dopuste.
Republiška gospodarska zbornica je sklenila, da bo zveznemu izvršnemu svetu poslala dokumentirano stališče slovenskega eletrogospodarstva in bo istočasno zahtevala povrnitev povzročene škode zlasti tovarni dušika in železarni štore.
V Beogradu se branijo s trditvijo, da „Slovenija noče sodelovati“
Istega dne kot republiška gospodarska zbornica Slovenije je imel v Beogradu sejo upravni odbor Skupnosti
jugoslovanskega elektro gospodarstva. Generalni direktor te Skupnosti Radi-voje Markovič je branil svoje postopanje z zatrjevanjem, „da je bila elektro energetska bilanca od januarja do septembra izpolnjena v skladu s planom, da pa je bila proizvodnja v tem obdobju nekoliko nižja od planirane zaradi zmanjšanja porabe“, člani odbora so zavračali mnenje, „ki Je prevladalo v javnosti, da je elektro gospodarstvo zaradi svojih interesov letos izpraznilo akumulacijska jezera in s tem povzročilo sedanje omejitve v porabi“ ter zatrjevali, da je bila „poraba omejena zaradi neskladnosti med proizvodnjo in porabo“.
Glavni direktor jug- elektrogospodarstva Markovič je članom odbora govoril že tudi o elektroenergetični bilanci za leto 1968 ter je navajal da se bo verjetno tudi prihodnje leto zgodilo. da bodo morali omejiti uporabo električnega toka, ker dela pri graditvi novih eletrarn ne potekajo tako, kakor je bilo predvideno. Markovič je tudi obvestil člane , da predstavniki slovenskega elektrogospodarstva ne sodelujejo v pripravljanju eletroenergetske bilance za let0 1968, ker se ne strinjajo z načinom, kak-o- to bilanco sestavljajo-“
Problem pomanjkanja električne energije pred parlamentom
Vprašanje je načelo dne 8- novembra več poslancev. Postavljali so zlasti vprašanja, kdo bo plačal z omejitvijo dobave električnega toka povzročeno škodo posameznim industrijskim podi?tjem. Debata je bila živa zlasti tedaj, ko je predstavnik zveznega sekretariata za gospodarstvo izjavil, da „federacija
pravno ni dolžna prizadetim organizacijam poravnati šlkode, ki so jo utrpeli zaradi omejitve v porabi električne e-nergije“.
Poslanec Kožuh je zatrjeval, da bi elektrogospodarstvo gotovo ibolj: preudarno urejalo odnose med termo in hi-drocentralami, če bi moralo plačevati odškodnine za škodo ki nastaja zaradi
J
redukcij.
Iz Slovenije zavračajo očitke sabotaže
Na očitke glavnega ravnatelja Skupnosti jugoslovanskega elektrogospodarstva. . da Slovenci nočejo sodelovati“ je odgovoril javno direktor poslovnega združenia elektrogospodarstva Slovenije ing. Ciril Prohinar. Izjavil je, da slovensko elektrogospodarstvo ne preprečuje ali -otežuje sestavljanja elektroenergetske bilance za leto 1968- Vse podatke ki so jih zahtevali iz Slove-niie, so bili poslani v predvidenem roku in zastopniki Slovenskega elektrogospodarstva so sodelovali na vseh sestankih do 26- oktobra. Priznal pa je. da se slovensko elektrogospodarstvo- ne strinja z metodo, kako sestavljajo bilanco. Ta namreč ne jamči, da ob sedanjih zmogljivostih odjemalci ne bodo zopet prišli v položaj, v kakršnem so bili zadnja tri leta- Osnovna politika Skupnosti jugoslovanskega elektrogospodarstva — in to bi moralo priti do izraza tudi v elektroenergetski bilanci — bi marala biti- Preskrbeti odjemalce z električnim tokom ne pa samo enostransko skrbeti za elektroenergetska podjetja. V bilanci bi bilo treba določiti realno porabo in realne možnosti proizvodnje, če se ugotovi da so proizvajalne možnosti ter-
mo in hidroelektrarne večje od potreb, je -treba določiti kam naj gredo presežki. Poslovno združenje v Sloveniji je tudi zavzemalo za to, da bi zagotovili potrebno rezervo mo,či in energije za primer, da, se proizvodnja hidroelektrarn ne bi „ujela“ s predvidevanji-Elektroenergijo ki bi 'bila v bilanci presežek, bi bilo treba plasirati na svobodni trg.
Ing- Prohinar je končno navajal, da je slovensko elektrogospodarstvo s takimi predlogi prihajajo že leta 1966. Pa jih niso upoštevali že za bilanco za leto 1967, prav tako ne predlogov za bilanco za leto 1968.
Medtem je pa prišlo jesensko deževje im je „razdeljeval-na služba Skupnosti jugoslovanskega elektrogospodarstva“ sporočila „razdeljevalnim službam“ posameznih področij v državi, da lahko do nadaljnjega dobavljajo neomejene količine električne energije. Nazadnje pa pristavlja, „naj posebno odjemalci, ki so ustavili obratovanje ne segrevajo električnih plavžev, ker še ni gotovo, če ne bo treba znova delno omejiti porabe električnega toka“.
To se je kaj kmalu zgodilo. 23. novembra Ise je namreč začela nova omejitev.
Tako se bije doma boj proti trmoglavosti vsemočnih funkcionarjev v Skupnosti jugoslovanskega elektrogospodarstva, ki brez vsake odgovornosti s svojo politiko povzročajo milijardne škode narodnemu gospodarstvu pa sede še kar naprej na svojih položajih, Čeprav že sedaj napovedujejo, da bodo svojo- škodljivo politiko izvajali tudi prihodnje leto in z njo povzročali nove težave in škodo.
SLOVENCI PO SVETU
NIZOZEMSKA
Lepo priznanje Slovencem. „Vi ste
odličen veleposlanik našega mesta in dežele- Ponosni smo na Vas.“ S> temi besedami je župan iz Heerlena na slovesnem sprejemu nagovoril slovenskega rojaka Martina Poglajena iz Heerlena ki je pri nedavni tekmi za svetovna prvenstvo v judo-športu v Salt Lake City v Severni Ameriki dosegel drugo mesto in za to dobil srebrno medaljo.
ANGLIJA
Slovenska skupina iz Bedforda se je z nekaterimi gosti iz Londona udeležila narodnega romanja v Walsingham. V župni cerkvi je za Slovence maševal g. J. Markuša, ki je po tem romanju odšel v Trst.
V	Angliji sta se v poletnih mesecih mudila slovenska duhovnika gg. E. Škulj in Fr. Rozman iz slovenskega duhovniškega zavoda v Rimu, da se v jezikovnih tečajih spopolnita v znanju angleškega jezika.
ZEDINJENE DRŽAVE AMERIKE
V	nedeljo, 3. decembra je umrl v New Yorku Avgust Novak, bivši ravnatelj Vzajemne zavarovalnice in občinski svetnik v Ljubljani. Naj počiva v miru.
V	slovenskem kulturnem in družabnem življenju v Chicagu, zlasti v akademskem društvu Sava in v mladinskem zboru vsa leta vneto sodeluje Lojze Arko, iz znane Arkove družine. Sedaj je dokončal tudi študije na univerzi in postal doktor filozofije na področju tehnološke znanosti. Dr. Lojze Arko je bil rojen 6. februarja 1940 v Loškem potoku- Po vojni je s svojimi starši prišel v ZDA. Visoko šolo La Salle je obiskoval v Chicagu nato na ilinoiškem zavodu za tehnologijo. Nadaljnje študije je končal na North Western TJnivesitiy. Na tej univerzi je dobil tudi doktorsko diplomo, čestitamo.
KANADA
Slovenci v Montrealu so si končno uredili svojo cerkev sv. Vladimirja. Ureditev notranjosti je zahtevala skoro tri leta. Obnovitvena dela so stala okoli 12.000 dolarjev. Cerkev je sedaj dobila tudi nove orgle, krstilnifc in kapelico Brezjanske Marije.
V	tem letu pa so si Slovenci v tem mestu še bolj uredili tudi svoj0 pristavo. Na njej so zgradili kopališče ter so v njegov bazen napeljali vodo iz studenca. Dotok vode iz njega je tako močan da se bo voda v bazenu lahko .sama sproti Čistila in ne bodo potrebni ne čistilni stroji in ne klor.
Slovenska mladina v župniji Marije Pomagaj v Torontu se je z letošnjim jesenskim koncertom dne 11. in 12. novembra poklonila kanadskemu in slovenskemu jubileju. Prvi del je bil posvečen 100-letnici Kanade in 1200-let-nici pokristjanjeja Slovencev. ¡Spored je obsegal 22 slovenskih in kanadskih pesmi- 'Nastanili so otroški, mladinski in dekliški zbor ¡Slovenske šole pri Mariji Pomagaj ter oktet slovenskih fantov. Vse zbore je vodil g. Tone Zrnec CM, na klavirju jih je spremljala ga. Božena Naghton, napovedovalca in razlagalca posameznih pesmi sta pa bila Vilko čdkuta in gdč. Marjetka Šuligoj.
PO ŠPORTNEM SVETU
V	Ljubljani je 1. novembra jugoslovanska namiznoteniška reprezentanca premagala Švede v prijateljski tekmi s 5:1. Za Jugoslavijo so igrali šurbek, Vecko in Korpa; Švedi »o nastopili brez večkratnega evropskega prvaka Alser-ja. šurbek je premagal Rosberga z 2:0 in evropskega prvaka Johansona z 2:1, Korpa Bertharda z 2:1 in Rosberga * 2:0; Vecko pa je premagal Bernharda z 2:1, izgubil pa z Johansonom z 1:2.
V	Antwerpenu, Belgiji je bil v začetku novembra IV- evropski košarkarski festival. V prvi tekmi je evropska reprezentanca, v kateri sta igrala Slovenca Daneu in Bas premagalo moštvo Pitzemburga s 108:88, evropskega prvaka Real Madrid s 124:97, za konec pa Je evropska ekipa premagala tudi
belgijskega prvaka Racinga (Malines) s 112:101.
V	Karlovcu je 4. novembra šurbek osvojil naslov, mednarodnega jugoslovanskega prvaka, v finalu je premagal Madžara Beleznaia s 3:0 ta pa je premagal Korpo s 3:2 v polfinalu. Ekipno pa so Jugoslovani razočarali, prišli so sam0 do četrt finala, čeprav so bili favoriti. ‘Pri damah so se Jugoslovanke uvrstile na drugo mesto, med posame. znicami pa je zmagala evropska prvakinja Romunka Alexandru pred Nemko Geislerjevo.
Zadar se je z zmago nad madžarskim prvakom Honvedom uvrstil v drugo kolo tekmovanja za pokal evropskih prvakov.
V	Franciji je po letu 1959 zapustilo 13 klubov obe profesionalni nogometni ligi. Zadnji je bil pariški Racing in sedaj Pariz nima nobenega kluba v ligi-Klubi so zapustili lige zaradi slabih financ ker ni bilo gledalcev na tekme.
OBVESTILA
Sobota, 23. decembra 1967:
Slovenski dom Carapachay misterij Slehernik.
V	Slomškovem domu božični sestanek narašeajnic in mladenk ob 19. uri dopoldne.
Ponedeljek, 25. decembra 1967:
V	Slomškovem ddmu ob 18. slovenski božič.
Sobota, 30. decembra 1967:
Silvestrovanje v Našem domu v San Juste, Slovenskem domu v San Martinu, na Pristavi in v Slovenski vasi.
Nedielja 31. decembra 1967:
SKAD vabi na silvestrovanje in bru-covanje v škofovem zavodu v Adrogue ju. Začetek ob 21-30. Vabljeni petošolci, člani in prijatelji.
MIRU CISTE VESTI, ZADOVOLJSTVA NAD IZVRŠENO DOLŽNOSTJO IN SREČE, KI JO V TEH PRAZNIKIH VLIVA SPOMIN NA NAJVAŽNEJŠI DOGODEK ČLOVEŠKE ZGODOVINE, ZA NOVO LETO PA ZDRAVJA, USPEHOV IN VSEGA ZADOVOLJSTVA VOŠČI ROJAKOM DOBRE VOLJE
ZEDINJENA SOVENIJA
DRAMATSKI ODSEK SLOVENSKEGA DOMA V CARAPACHAYU
bo vprizoril na odru svojega doma
v soboto, dne 23. decembra točno «b 20-30 uri (pol deveti uri zvečer)
P. Thuysbaert — Dr. Pogačnik
misterij SLEHERNIK
Režija: Marij Trtnik
Bog prihaja sodit Slehernika tudi tebe in ¡mene —
Predstava bo brez odmora, iato prosimo točne udeležbe ker med' izvajanje! v dvorano vstop ne bo dovoljen
Cene s sedežem: $ 200.—; 150—; 100.—; in otroci 60—
Šesta počitniška kolonija slovenskih otrok v kordobskih planinah
Vodstvo kolonije je prevzela učiteljica gdč. Anica Šemrov, ki bo z g. Pavlom Fajdigom skrbela tudi za duševno in telesno razvedrilo in vzgojo otrok, učiteljiščnica gdč- Metka Praprotnik pa še za godbo. Katehet kolonije bo pre,č. g. dr. Rudolf Hanželič. lastnik počitniškega doma. 'Če ikak otrok resno zboli, vodstvo pokliče na račun staršev (ne kolonije!) zdravnika in kupi predpisana zdravila. Starše prosimo, da pridejo s svojimi otroki na postajo Bme. Mitre v Retiru, 28- decembra vsaj do 20.30. Vlak “El Cordobos” odhaja s postaje točno ob 22. uri. Naš voz ima štev. 2 in je 1. razred. Prihod kolonije je 13. januarja 1968 zjutraj. V dobro otrok starše, lepo prosimo, da ne vstopajo v vagon pod nobenim pogojem — zaradi prevelikega drenja. Vse naj ure-de le skozi okno! Spremstvo bo tako imelo taikoj pregled čez otroke in voz. Tudi ne boste segreli vagona po nepotrebnem- Zabičajte otrokom, da bodo radi povsod in vedno ubogali spremlje-Vavce! Prav tako, da ne bo nihče ničesar kupoval (z tiradi zdravjla) ¡brez dovoljenja vodstva, najbolje pa je, da ves denar ozročite gdč. voditeljici kolonije. Druga navodila glej v prejšnji številki Svobodne Slovenije!
Slovenski dom v San Martinu
želi vsemu svojemu članstvu in vsem prijateljem doma BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
Staro leto bomo zaključili in novo leto začeli na
VESELEM SILVESTROVANJE
ki bo na zadnji dan leta v prostorih doma.
Pridite, da si voščimo srečno novo leto!
Domača godba	Ob vsakem vremenu
Slomškov dom
želi vteera rojakom, članom in dobrotnikom vesele božične praznike m «bilo božjega blagoslova v letu 1968.
Ob tej priložnosti vabi vse rojake na prireditev, ¡ki se bo vršila Ha
božični dan
25. decembra 1967 ob 19:
SLOVENSKI BOŽIČ
sv. maša ¡s petjem božičnih pesmi — poje ramaški pevski zbor
nastop slovenskega pevskega zbora „Gallus“ in njegovega mladinskega zbora
'božični prizor; nato pogostitev v prijetni družbi.
ČASA BIZOVIK
PAVLINA L. KOROŠEC Calle 1 No. 510 Berazategui FNGR Prov. de Bs. Aires
želi, naj bi toplina in blagoslov svete noči napolnila duše in srca ter domove vseh slovenskih ljudi ter naj bi jih novorojeno božje Dete spremljalo v novem letu 1968 vedno s svojo srečo in blagoslovom.
Razmišljaš kaj bi dala ali dal za božično darilo prijateljici ali prijatelju. Daruj lepo knjigo!
Med pravkar izišlimi slovenskimi knjigami je najbolj zanimiva Maroltova:
ROJSTVO, ŽENITEV IN SMRT LUDVIKA KAVŠKA
Vezana $ 1.200—, broširana $ 1.000—
Knjigo morete kupiti v pisarnah v Slovenski hiši. V Slomškovem domu v Ramos Mejii pri gospe Emi Blejčevi in g. Marjanu šifrerju; v Slovenskem domu v San Martinu pri g. Pristovniku; v 'Carajachayu pri g. Ivanu Žnidarju in g. Jožetu Jonkeju; na Pristavi pri g. Ivanu Kopaču. V Berazateguiju pri gospe Anastaziji Cvetko, v Moronu pri g. Ivanu Gorišku, v Castelarju pri g. Jošku Krošlju; v Našem diomu v San Justo pri g. Marjanu Indiharju.
V ZDA in Kanadi stane vezan izvod 5 USA; dol., broširan izvod pa 4 UISA dolarjev. V ostalih državah dolarski valuti odgovarjajoč znesek.
W—!
Naš dom San Justo SILVESTROVANJE
Sobota, 30. decembra 1967
Sodeluje orkester Planika

SDO
SFZ
želita
vsej slovenski mladini doma in po svetu
blagoslovljen božič in milosti pdlno nové láiot
Blagoslov za božič in srečo za novo leto
želita vsem članom in prijateljem odbor D rušit v a Slovenska vate v Lanusu in
gradbeni odbor HLADNIKOVEGA DOMA
Ob spominu na msgra. Hladnika, duhovnika-gaucha, ki je nam vsem izposloval vstop v to deželo, naj vsakdo prispeva 100 pesov v njegov spomin — za Dom, ki bo nosil njegovo ime.
VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO želi vsem rojakom
DRUŠTVO SLOVENSKA PRISTAVA
CASTELAR
Obenem vljudno vabimo na veselo SIVESTROVANJE, v nedeljo, 31. decembra. —• Začetek ob 22
V nedeljo, 21. januarja 1967 celodnevna prireditev e blagoslovitvijo temeljnega kamna za bodoči dom.
SLOVENSKI ROM Berazategui
želi bratskim domovom in vsem Slovencem blagoslovljen božič ter uspešno in ¡srečno novo leto 1968-
Počitnice v Bariločah
udobno in poceni prenočišče $ 400 na osebo
IVANKA HABJAN
Avda. Costanera 1705 S. C. de Bariloche, Río Negro
SLOV. PLANINSKO DRUŠTVO ■
Buenos Aires Bariloche
vošči
vsem Slovencem blagoslovljen božič in srečno novo leto
Vsemogočni si je izbral novega angelčka, ko je 18. t- m. vzel v nebesa svetlo dušico našega 9 letnega sinčka in bratca
Viktor Buh
Na pokopališču v Moronu ima svoj ¡zadnji zemski dom. „Pustite otročičem, naj prihajajo k meni, in ne ¡branite jim; zakaj takih je božje kraljestvo.“ (Luka, 18, 15—17).
Žalujoči starši Buh, bratec Aleksander in sorodniki
El Palomar, 19. decembra 1967.
Nenadoma je preminula 4. decembra v 82. letu starosti najina mama in sestra, gospa
Vida Dimnik, roj. Kersnik
Položili so jo k zadnjemu počitku- na ljubljansko pokopališče-
Dušan, sin Desanka, hčerka Slavka in Maša, sestri
Ljubljana, Buenos Aires, Dolenjske Toplice
Božjega blagoslova polne božične praznike in obilico duhovnih in gospodarskih uspehov želi vsem članom in prijateljem
NAŠ DOM V SAX JUSTU z. z o. z.
Hipólita Yrigoyen 2750	-	San Justo
JOŽE VODNIK
gradbenik
Casilla de Correo 217
PUERTO DESEADO, FNGRoca — Pcia. de Santa Cruz
z daljnega argentinskega juga pošilja rojakom tople pozdrave in najlepša voščila za praznike rojstva božjega otroka Jezusa, ter iskrene želje, da bi novo leto vsem prineslo obilo sreče, božjega blagoslova in mnogo uspehov.
KUPOPRODAJA HIŠ — STANOVANJ — ZEMLJIŠČ IN TRGOVIN
STANISLAV ZUPANČIČ
martiliero público nacional
Avda. Corrientes 3284/1 A — Capital Federal — ,T. E. 88-4178 San Martín, FNGBM, prov. Bs. As^ Quintana 161
želi Slovencem zlasti svojim strankam, vesele, zdrave in zadovoljne božične praznike, v novem letu 1968 pa mnogo sreče ter uspehov.
'Jia&ISBZZlIBflBllllIBBlMIBBBIMIIIIIMHBUIIOMBmiflmii.
i ■
:
*
■
i a
s
!
*
■ ■■■■/«■i
FRIGORIFICO DANUBIO s. r. 1.
Cafayate 1919	T. E. 68-2435	Buenos Aires
želi slovenskim odjemalcem svojih mesnih izdelkov
vesele in zdrave božične praznike ter mnogo uspehov v letu 1968!
Ob tej priložnosti se slovenskim strankam zahvaljuje za zaupanje, ki so nam ga izkazovale v letu 1967. Vsem zagotavljamo, da bomo s svojimi mesnimi izdelki vseh vrst po zmernih cenah vedno postregli tudi v letu 1968.
IBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBI
BLAGOSLOVA POLNE PRAZNIKE 'KRISTUSOVEGA ROJSTVA IN VSO SREČO TER OBILO USPEHOV V NOVEM LETU 1968
želi višem Slovencem
€ A C E S s. r. 1.
s	SLOVENSKO KERAMIČNO PODJETJE
Pedro Molina 140	Guaymallen
«BaBtBBBIlIBflBBaBBBBBBBflBBBBBBBBBflBBBBBaBBBlflflBflailBBIBBRBflBBBJIflBBBBBBaBfla
Mendoza
BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE, SREČNO TER USPEHOV POLNO NOVO LETO
želi vsem slovenskim rojakom
JOŽE PRAZNIK
modno krojašitvo
Vieytes 162
Banfield FNGR
T. E. 242-3610
aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaBaaaaaaaaaaaaaaaaBaBaaaaaaaMaaaaaaaaaaaaaiaBaaaaaaaaaaaa—aaaaaaaai
Slovenska slaščičarna “Korotan” (Tronador)
R vadavia 8838 (Rivadavia y Lacarra), Lokal 8 želi svojim cenjenim, odjemalcem kakor tudi vsem ostalim Slovencem blagoslovljeno in uspehov polmo nova leto 1968
Vida Avguštinova
Nia zalog: vsak dan sveže pecivo vseh vrst, zlasti pa vsakovrstne evropske torte.
Sprejemamo prednaročila za poroke, krste in podobna družinska slavja.
Neveste, pozor! Posredujem nakup ali najemnino oz. izdelavo poročnih oblek po Vašem okusu.
T. E. 67-7107 (Confitería)
Srečen bilančni zaključek in
boljši proračunski začetek
želi svojim članom in prijateljem
SLOVENSKO KOVINARSKO PODJETJE
Istočasno sporočamo, da smo oh dosegi 10,000.000 pesov vpisanega kapitala sklenili povabiti vse rojake, da se nam pridružijo pod naslednjimi minimalnimi pogoji: 50.000 pesov vpisa, s tem, - da se vplača 4% ob vpisu, nato pa 3% vsako trimesečje do dopolnitve
vpisane vsote.
S temi minimalnimi pogoji je SKP postalo podjetje vseh, ki hočejo
pristopiti.
Gerenti SKP:
Maks Jan 1. r., Lovre Jan 1. r., Stane Mehle 1. r., Andrej Goljevšček 1. r.
SLOVENSKA HRANILNICA z. z o. z
(Cooperativa de Crédito S. L. O'. G. A., Ltda-)
Bmé Mitre 97
T. E. 658-6574
Ramos Mejia
se ob zaključku leta 1967 zahvaljuje slovenskim rojakom za vse zaupanje, ki so ga poklanjali naši hranilnici s tem, da iso ji dajali v varstvo svoje prihranke. Na ta način je lahko slovenska hranilnica podpirala s. krediti slovensko javno in privatno delavnost.
Vsem slovenskim rojakom želi blagoslovljene praznike rojstva božjega Deteta — ter vso srečo in veliko uspehov v letu 1968!
ESL0VEN1A UBRE
Editor responsable: MSos Bisare Redactor: José Kroselj Redacción y Administración:
Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T. E. 69-9563 Argentina
O o <a Z	FRANQUEO PAGADO
W - r CC u.	Concesión N* 5775
c. ki 8	TARIFA REDUCIDA
ü O £C <	Concesión N9 3824
Registro Nacional de la Propiedad	
	Intelectual bi». 910.387
„Simfonija naše narodne bolečine-“ (Slovenska država, Toronto)
„Drama je tako tehtna, da pomeni dogodek ne samo med zamejskimi Slovenci, temveč v naši dramski literaturi sploh.“
(Katoliški glas, Gorica)
„Drama sega tudi v sodobni slovenski problem, tako politični kakor religiozni-“
„Kazalo hi, da se preizkusi na odru... kajti gotovo spada med vrhunska dela slovenske emigracije.“ Dr. T. Debeljak, Svob. Slovenija
LEP
BOŽIČNI IN NOVOLETNI DAR
Zorko Simčič:
Z G O D# A J DOPOLNJENA MLADOST
Zahvala. Od 28. novembra do 10. decembra je bila v koloniji dr. Hanže-liča skupina argentinskih dijakinj iz Adrogueja iz Zavoda Notre Dame. Tako učenke kakor sestre^ se g. dr. Han-želiču zahvaljujejo za vse gostoljubja in dobro voljo pri vodenju kolonije.
Naročnina Svobodne Slovenije ea leto 1967: za Argentino $ 1.900— Pri pošiljanju po pošti doplačilo $ 100.—• Za ZDA in Kanado: 12 dolarjev za pošiljanje z letalsko pošto, in 9 dolarjev za pošiljanje z navadno pošto. Talleres Gráficos Vilko S-R-L., Estados Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-7213
Dr. FRANC KNAVS
ODVETNIK
Lavalle 1290, p. 12, of. 2, Cap.
T. E. 35-2271
vošči vsem slovenskim rojakom blagoslovljene praznike Kristusovega rojstva m mnogo sreče ter nspehov v letu 1968
1
Dr. FRANC KNAVS
ODVETNIK
Lavalle 1290, p. 12, of. 2, Cap.
T. E. 35-2271
obvešča slovenske rojake, da bo odvetniška pisarna ztaradi počitnic zaprta od 22. dec. 1967 do 6. febr. 1968
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAUL CASCANTE
Escribano puhlico
Cangallo 1641	Buenos Aires
Pta- baja, of. 2 T. E. 35-8827
želi Slovencem blagoslovljen Božič in mnogo sreče v novem letu
DR. TONE ŽUŽEK
ADVOKAT
Lavalle 2327/33, p. 5, of. 10
vošči slovenskim rojakom blagoslovljen Božič in srečno novo leto
BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO želi Slovencem
ČASA ESLOVENA
Danilo Havelka
Barcola 873
Ituzaingó
ZDRAVNIK-KIRURG
DR. UOJZE BERCE
Granaderos 61	Buenos Aires
zaradi počitnic ves mesec januar ne bo ordiniral
uiHimaiiiifiiHiHiiiiiMaiiiBiaiiiiiaiiiiiai
MUEBLERIA EZEIZA
LUKA MILHARČIČ
Ruta 205,
pred železniško postajo Ezeiza
MUEBLERIA LUKY
LUKA MILHARČIČ sin
Ruta 205, Km. 43J100	Carlos (S|p«gazzini FNR
voščita svojim cenjenim strankam in vsem slovenskim rojakom
BLAGOSLOVLJENE BOČNE PRAZNIKE TER USPEHOV I)N SREČE POLNO NOVO LETO 1968
Ob sklepu leta se iskreno zahvaljujeva vsem slovenskim strankam za zaupanje, ki ste ga izkazovali najinima trgovinama pri nakupovanju pohištva in drugih predmetov za dom. Vsem zagotavljava, da bova tudi v novem letu storila vse, da bodo naši ljudje od naju odhajali z novim pohištvom zadovoljni in veseli, ker ga bodo dobivali še naprej po resnično zmernih cenah.
BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO želi vsem rojakom
BIPEGRO
strojno mizarstval
Rep. de Chile 3036
T. E. 621-3452
San Justo
—
..
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO želi vsem odjemalcem in rojakom
SILVO LIPUŠČEK
urama in zlatarna
Prov. Unidas 3316
T. E. 621-3047
San Justo
Žalostni sporočamo, da je dne' 14. decembra Vsemogočni poklical k sebi našo drago ženo, mamo, staro mamo in sestro, gospo
Ano Petkovšek rojj. Petrovčič
Dne 15. decembra smo jo po opravljeni pogrebni maši v cerkvi sv. Jožefa v Ohurruci spremili na njeni zadnji poti na sanmartinsko pokopališče.
Bog, usmili se njene duše in poplačaj ji številna dobra dela!
Zahvaljujemo se preč. g- Gromu za vso pomoč, ki nam jo je nudil v težkih trenutkih. Prav tako se zahvaljujemo preč. g. župniku Gregoriju Maliju in dr. Alojziju Starcu. Bog povrni! Iskrena zahvala vsem iz naše soseščine v Churruci, posebej še sovaščanom in vsem, ki so prišli našo mamo kropit, ki -so ji prinesli cvetja, jo spremili do groba in nam izrekli tolažilne besede.
Mož: Jože
Otroci: Janez, Anica, Franc, Polde, Gabrijel z družinami, Lado in Marijan
Bratje: Jakob, Karel, Polde in sestra Ivana
San Martin, Villa Adelina, Hotedršica, Cleveland, Tacen, Kranj