L/UBUANA. APRIL 2000 1982'1999 Dializni Sušnik ŠTEVILKA 2 1999- Ledvica V Krškem raste nov dializni center................................................................................str.4 Četrto športno srečanje v Bormiu..................................................................................str.5 Prehrana dializnih bolnikov.......................................................................................str.8 Koncert, kakršnega za dializo še ni bilo..........................................................................str. 11 Posodobljen dializni center v Šempetru............................................................................str. 15 Križanka..........................................................................................................str. 19 Čas dializnih centrov Malodane sem v naslov tega uvodnika zapisal Dializa na pohodu, pa bi to zvenelo kot groteska, čeprav so v tem sestavku mišljeni dializni centri. V pogovornem jeziku pa z dializo često mislimo tako na način zdravljenja končne odpovedi ledvic, kot tudi na dializni center. Dializa kot način zdravljenja k sreči pri nas ni na pohodu, letni “pripad” se giblje v okviru pričakovanj. Vedno, kadar napišem ali izgovorim besedo dializa, pomislim na dvoje. Prvič na dejstvo, da dializa rešuje življenja ljudem, ki jim ledvice odpovedo, drugič pa na postopek dialize, ki je za prejemnika hkrati odrešujoč in neprijeten ali celo obremenilen. Povedano preprosto, ni prijetno domala vsak drugi dan po pet ur pre ležati na postelji, priključen na dializni aparat, da ne govorimo o omejitvi pitja tekočin in stalni dietni prehrani. V glavnem zaradi teh vzrokov, lahko pa bi jih našteli še veliko več, je vsaka skupnost ali pa kar država, ki kaj da na svoj ugled, dolžna skrbeti za čim uglednejše pogoje za dializiranje. Če te zaradi drugega ne, vsaj iz socialnih in humanitarnih razlogov. Glede plačila dialize ni kaj reči, država jo plača, čeprav ne gre za majhen denar. Veliko pa je še nedorečenega pri investiranju v prostore in opremo dializnih centrov. Resda jih je bilo že kar nekaj posodobljenih, večinoma tudi z veliko angažiranostjo bolnikov (!) in strokovnega osebja. Tudi zadnji primer in Novega mesta kaže na dejstvo, da je država mnogo preskopa pri namenjanju denarja za nove in posodobljene dialize. Z nemalo truda so bolniki, zdravniki, sestre in še drugi posamezniki in organizacije organizirali velik dobrodelni koncert za novo dializo. K temu so veliko prispevali tudi vsi nastopajoči, ki so se odrekli honorarju. Seveda je prisoten tudi delež države, tako kot v Celju, na Jesenicah, v Šempetru... Vendar, povsod je bil navzoč velik delež bolnikov in strokovnega osebja. Če že z drugim ne, pa vsaj z nenehno iniciativo in "nesistemsko" pridobljenimi denarnimi deleži. Tako je bilo tudi v Šempetru pri Gorici, kjer so lani odprli posodobljen dializni center. V Sloveniji je še nekaj širših območij iz katerih morajo dializni bolniki zelo daleč potovati do dializnega centra in nazaj. Nekaj teh lis je že pokritih z investiranjem tujega kapitala v gradnjo dializnih centrov, nekaj pa jih še bo, npr. z investicijami v dializni center Krško in bodočega v Kranju, kamor investira podjetje D!AM, ki ima pri nas že dializna centra v Črnučah in Zrečah. Še dobro, da je tako, čeprav bodo dialize v bolnišnicah še vedno potrebne, če ne celo prioritetne. Na osnovi vlaganj državnega in tujega denarja, regionalnih in lokalnih institucij, truda posameznikov, zlasti strokovnega osebja in bolnikov v društvih pa je v zadnjih dveh letih vendarle prišlo do bistvenega napredka pri gradnji novih dializnih centrov, če pa prištejemo še tisto, kar se bo zgodilo letos pa že lahko govorimo o času pridobivanja dializnih centrov. Pelin v celi zgodbi predstavlja le še nekaj bolnišničnih dializ, med njimi KC Ljubljana, v bolnišnicah Ptuj in Trbovlje, ki bi jih bilo nujno potrebno razširiti in posodobiti. M. Brilej L£2>Vt*A Seja izvršnega odbora ZDLB Slovenije 0 DRUŠTVU TRANSPLANT Na pretekli seji Izvršnega odbora Zveze društev ledvičnih bolnikov Slovenije, ki je bila marca v Ljubljani, so največ časa posvetili obravnavanju informacije o ustanavljanju društva “Transplant”. Društvo “Transplant” bo združevalo vse bolnike s transplantiranimi organi, torej poleg tistih z ledvico, ki jih je največ, tudi transplantirane s srcem, jetri in drugimi organi. Društvo bo pokrivalo območje cele države in bo - tako kot vsako društvo - imelo svoj program in finančni načrt. Na seji je bilo največ časa posvečenega obravnavi medsebojnih razmerij med društvom “Transplant” in društvi ledvičnih bolnikov ter ZDLB, predvsem z vidika možnosti podvajanja funkcij in nezdružljivosti. Po obširni razpravi je Izvršni odbor menil, da bi društvo “Transplant” lahko bilo član ZDLB, članstvo v posameznih društvih pa je v vsakem primeru stvar osebne odločitve vsakega posameznika. O organizaciji in vsebinski zasnovi društva “Transplant” bo še razpravljal iniciativni odbor za ustanovitev društva in poiskal takšne oblike delovanja in organiziranja društva, ki ne bodo povzročale motenj v delovanju ZDLB. Izvršni odbor je obravnaval tudi informacijo o ustanovitvi novega društva ledvičnih bolnikov “Posočje”, ki bo obsegalo območje zgornjega Posočja. Za programskega referenta ZDLB je bil predlagan Bobo Vasič, ki ZDLB zastopa tudi v HOBISU- Zvezi humanitarnih organizacij bolnikov in invalidov Slovenije. M.B. Za vodenje društev je potrebno znanje SEMINAR ZA FINANČNO POSLOVANJE DRUŠTEV Seminarju za izdelavo programov in poročil društev se je pridružil še seminar za finančno poslovanje. O potrebnosti stalnega izobraževanja vodstev društev ledvičnih bolnikov je izvršni odbor Zveze društev ledvičnih bolnikov Slovenije razpravljal in sklepal na seji decembra lani. Potrebo po takšnem izobraževanju so izrazili tudi predsedniki društev, saj prihajajo pri finančnem poslovanju in programiranju dejavnosti novosti, ki temeljijo na novih zakonskih predpisih. Na tej osnovi je izvršni odbor ZDLB Slovenije, organiziral seminar o programiranju dejavnosti in pisanju letnih poročil za predsednike, oziroma tajnike društev, ki je bil za vodstva društev potreben. Februarja letos pa je ZDLB organizirala še seminar za blagajnike društev s temo “Finančno poslovanje društev”. Udeležili so se ga predstavniki skoraj vseh društev, tisti, ki pa so manjkali, pa so prejeli gradivo. Predavateljica na seminarju je bila državna revizorka Nevenka Krušič, univ.dipl.ekon., ki je tudi pripravila več kot 20 strani obsegajoče gradivo. Udeleženci seminarja so predavanje in gradivo pohvalili, sicer pa jih je najbolj zanimalo področje v zvezi z DDV -davkom na dodano vrednost in načinom obračunavanja raznih storitev. B. Izvršni odbor zveze društev ledvičnih bolnikov Slovenije je obravnaval stališča o ustanavljanju novih lok^Jpih društev in pogoje za njihov sprejem v Zvezo. NOVA DRUŠTVA PO KRITERIJIH Organizacija Zveze društev ledvičnih bolnikov je v Sloveniji med bolje urejenimi. Že deljstvo, da z društvi pokrivamo celotni teritorij, ter dokaj neposredno dosežemo vse bolnike, nas uvršča v visok rang. Samozavedanje bolnokov in njihove potrebe bodo verjetno v prihodnje zahtevale še nove oblike organizacije ter s tem približevanja samopomočnih dejavnosti bolnikov. Ustanovitev društva je ustavna pravica (pravica združevanja) in Zveza je ne more preprečiti. Pridružitev posameznega društva v Zvezo, pa je v pristojnosti demokratičnega odločanja skupščine Zveze, ki pa mora imeti za take primere enotna merila. Na osnovi nejasnosti pri primeru razdružitve DLB Severne primorske regije Šempeter, oziroma ustanovitvi DLB Posočja, je razpravljal IO ZDLB in sprejel naslednja stališča: • Sedanja mreža društev zadostuje osnovni pokritosti celotnega območja države, kakršna je bila zastavljena z ustanovitvijo Zveze. S tako postavljeno mrežo društev, lahko z danimi sredstvi, (v zadnjih dveh letih) tčr z lokalno zbranimi sredstvi, zagotovimo najosnovnejše dejavnosti za boljše življenje bolnikov. V nadaljevanju razvoja organiziranosti Zveze, bo prej ali slej treba premisliti ali je smiselna večja gostota mreže lokalnih društev in če so za to dani pogoji. V primeru ustanavljanja novih društev mora veljati načelo, da je smisel ustanovitve le v primeru izboljšanja pomoči bolnikom; • Zveza mora imeti za primere delitve sedanje mreže društev v državi, oziroma ustanovitev novih društev, osnovna pravila oziroma stališča, ki bodo veljala za vse primerljive primere; UDVfiA • Odločitev za večanje gostote mreže, naj bi bila podprta z večino in načelno ter konkretno utemeljena. • Osnovna načela za ustanovitev posameznega društva, morajo vsebovati vsaj naslednje kriterije: - Ustanovitev društva v vsaki regiji. - Društvo praviloma pri vsakem dializnem centru. - Več društev v okviru enega dializnega centra, se podpre le v primerih večje oddaljenosti (50 - 100 km) ter določenega števila bolnikov (vsaj 20) v tem okolišu. Novo društvo mora imeti možnost dobre organizacije delovanja, z opravljanjem dejavnosti tudi za bolnike, ki niso člani, ker ima društvo le v tem primeru pogoje za pridobitev sredstev FIHO, prek Zveze. V primeru razdružitve regionalnega društva je treba na 10 Zveze predstaviti organizacijo in program dela novega društva ter tudi delovanje dosedanjega društva, oziroma morebitne težave zaradi delitve. - Zveza praviloma ne bo podpirala delitve obstoječih društev, če novonastala društva organizirajo posa- mezniki, ki so ključni funkcionarji v že delujočem regionalnem društvu. Organizacija Zveze, mreže, in dejavnosti vseh društev, mora biti urejena tako, da zagotavlja osnovni namen delovanja Zveze in društev kot celote, ne pa eventuelnih posamičnih interesov posameznikov. Seveda tudi morebitna nesoglasja posameznikov znotraj že ustanovljenih društev, ne morejo biti vzrok za ustanavljanje novega društva. Pavle Podlipnik Pri financiranju naših programov, letos ne moremo pričakovati več sredstev, čeprav organizacijsko in programsko nenehno napredujemo. KAKŠNO BO FINANCIRANJE V LETU 2000? Sredstva Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO), ki se zbirajo iz prispevka od iger na srečo, so v zadnjem času vse bolj ogrožena od drugih oblik ponudbe. Poleg vse večje popularnosti iger, ki so namenjene financiranju športa, se hitro širijo razne oblike televizijskih iger, pri katerih posamezniki s pomočjo dražjih telefonskih klicev kupujejo “srečke”. S tem se interes za klasične igre na srečo občutno znižuje. Vodstvo FIHA bo skušalo vplivati na državne organe, da se taka praksa, ki dolgoročno bistveno zmanjšuje sredstva za invalide, bolnike in dobrodelno humanitarno delo v Sloveniji preneha, oziroma omeji v prid dosedanjim oblikam iger ter s tem zbiranju namenskih sredstev. V nasprotnem primeru bi morala Vlada in Državni zbor razmisliti o drugih virih financiranja tega področja v Sloveniji. Zaradi teh odprtih vprašanj komisija FIHA v letu 2000 ne planira povečanja sredstev, ki za programe realno ne presegajo lanskih, sredstva za delovanje pa so nižja, oziroma prerazporejena za organizacijsko delovanje na nivoju regij. Sredstva za investicije so v predlogu komisije glede na lani nominalno prepolovljena. S tem je že odločeno, da se v letu 2000 ustavijo vse nove oziroma tekoče investicije v nepremičnine. Posamezno društvo oziroma zveza dobijo le del sredstev za najnujnejšo opremo. V letu 2000 je v skupini humnitamih samopomočnih organizacij šest novih prosilcev, kar tudi delno vpliva na delitveno razmerje. Oblikovanje predloga razdelitve 2000 Pri oblikovanju konkretnega predloga za dodelitev sredstev za leto 2000 je komisija FIHO pregledala vse prispele finančno ovrednotene programe zvez društev in društev, ki so registrirani za območje države. Poleg programov je že med letom obiskala več zvez društev (tudi ZDLB) in takratni vtisi so tudi vplivali na predlog razdelitve. Kot osnovo za konkretne predloge zneskov je komisija uporabila naslednje kriterije: Programi: razvrščeni so bili v tri razrede z naslednjimi utežmi: • dvig kvalitete življenja bolnikov - utež 3 točke • preventiva in izobraževanje - utež 2 točki • zabava in rekreacija - utež 1 točka (Po zagotovilu članov komisije so bili posamezni programi ZDLB dobro utemeljeni ter ocenjeni oz. ovrednoteni z utežjo 3 točk). Delovanje: največ 25% sredstev od programov. (Letos smo prvič dosegli, da je del sredstev namenjen tudi za delovanje društev na regionalni ravni). Investicije: v letu 2000 minimalna sredstva. Realne možnosti prihodka FIHA in lanska sredstva ter njihova realizacija. Na seji, ki jo je ob predstavitvi predloga komisije FIHO, o razdelitvi sredstev za leto 2000, v marcu sklical direktor FIHO g. Dolenc, smo bili prisotni predstavniki skoraj vseh zvez in društev bolnikov (samopomočna humanitarna društva in zveze). Po predstavitvi predloga razdelitve za leto 2000, smo člani ZDLB v razpravi podali nekaj predlogov v razmislek: • v kriterije za delitev naj bi v bodoče uvrstili prizadetost bolnikov-članov, oziroma oceno telesne okvare; • pri delitvi bi bilo treba upoštevati kvaliteto organiziranosti zveze oz. društva in pri tem upoštevati lastne prihodke ter dobro postavljeno mrežo društev v regijah kot prednost. V bodoče bo treba skušati vplivati na FIHO, da bodo uporabniki finančno stimulirani na ta način, da bodo imeli prednost naprednejši v organiziranosti, v smislu nudenja enakovredne skrbi za bolnike na celem teritoriju države, in sposobnosti zagotavljanja sredstev tudi iz drugih virov, kot tudi v smislu delovanja in povezovanja s sorodnimi organizacijami v tujini. P. Podlipnik LčDVViA Spet nov dializni center V KRŠKEM RASTE NOV DIALIZNI CENTER Podjetje DIAM d.o.o. iz Zreč gradi v Krškem, na lokaciji Spodnji Grič, nov, velik in sodoben dializni center. Dializni center v Krškem bo namenjen interesnemu področju Posavja, ki ga sestavljajo občine Brežice, Krško in Sevnica, prav gotovo pa bo dobrodošel tudi za turistično dializo, saj mu bo bližina Term Čatež omogočala tudi dopustniško dializo, poleg stalnih pacientov pa ga bodo lahko uporabljali tudi občasni obiskovalci. To območje Slovenije z dializo še ni pokrito in pacienti se morajo iz teh krajev dokaj daleč voziti na dializo. Za dializne bolnike pa je čas zelo pomemben, saj morajo na postelji preležati dolgih pet ur, potem pa jim še vožnja do in iz dializnega centra vzame veliko ur. Nekateri so na dan dialize prakatično ves dan od doma. In to trikrat tedensko... Vsaj za paicente z območja Posavja se obetajo boljši časi, saj bo nov dializni center, ki ga bo vodila firma Nefrodial, ki je hčerinska firma DIAMA, predvidoma pričel delovati še v prvi polovici letošnjega leta, če bodo vsa dela potekala po predvidenih načrtih. Dializni center Nefrodial Krško • Investitor: DIAM d.o.o. Zreče • Vrednost investicije: cca 5 milijonov DEM • Kapital: 100% vložek firme HOFMANN, Nemčija • Aparati: Fresenius • Dializnih mest: 25 • Spremljajoči prostori za osebje, paciente, material. • Površina: 1000 m2 Za pričetek delovanja novega dializnega centra je praktično že vse pripravljeno. V centru bosta delala dva zdravnika, štiri medicinske sestre z izkušnjami na dializi so že usposobljene in pripravljene za delo, preostale pa bodo zaposlili glede na potrebe oz. število paicentov. Dializni center gradi podjetje TORGEL iz Krškega, podpisane pa so tudi pogodbe z dobavitelji opreme, tako da bodo dela morda zaključena že konec maja. Seveda, bo imel dializni center Nefrodial v Krškem organiziran tudi prevoz do centra z ustrezno firmo za taksi prevoze, ki jo bo izbral Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki te storitve tudi plača. Prav tako bo v centru organizirana prehrana, standard storitev pa bo visok, tako kot je v sedanjih dveh dializnih centrih Nefrodiala. Tudi KAKO PRITI V NOV DIALIZNI CENTER? Nefrodial bo še pred pričetkom uradnega delovanja novega dializnega centra v Krškem, organiziral dneve odprtih vrat, kar bo trajalo 14 dni. O tem bodo obveščene bolnišnice v Brežicah, Novem mestu in Celju ter dializna centra v Novem mestu in Brežicah. Skupno z obvestilom o dnevnih odprtih vrat, bodo na te naslove poslali tudi prijavnice z informacijami o centru. Po prejemu prijavnice se bo Nefrodial povezal z matičnim dializnim centrom vsakega od prijavljenih pacientov, zaradi strokovne presoje zdravnikov v matičnih dializnih centrih o možnostih za sprejem v nov dializni center v Krškem. sodobna oprema z dializnimi aparati Fresenius bo pripomogla, da bomo v Sloveniji dobili še en nov in sodoben dializni center. Pacienti, ki bodo zainteresirani za počitniško dializo v novem centru v Krškem pa bodo lahko že takoj po pričetku delovanja pričeli urejati prijavo za sprejem in sočasno tudi za namestitev v Termah Čatež. M.B. NAČRTI Podjetje DIAM d.o.o. načrtuje tudi gradnjo dializnega centra v Kranju ali bližnji okolici s čimer bo pokrito tudi območje Gorenjske v širši okolici Kranja. UDVliA Nedvomno je redna in primerna telesna aktivnost ledvičnih bolnikov s transplantirano ledvico koristna in potrebna, zato tako pri nas kot v tujini prirejajo številna športna srečanja teh športnic in športnikov. Seveda gre pri tem za bistveno boljšo telesno pripravljenost udeleženk in udeležencev, ki jo dosegajo z redno, poleg tega pa tudi načrtno vadbo. To je bilo videti tudi v Bormiu, saj na tekmah nihče od navzočih ni pomislil, da tekmujejo smučarke in smučarji s transplantiranimi organi, ampak povsem običajni ljudje. Organizatorji so sodelujoče razdelili po starostnih kategorijah, posebne kategorije pa so postavili tudi za družinske člane, kar je igre prav lepo popestrilo. Tekmovanja v slalomu in veleslalomu so potekala na smučišču nad Bormiem na nadm. višini do 2000 m. Do vznožja teh smučišč je zgrajena žičnica, ki iz Bormia (1200 m) z velikimi gondolami pripelje smučarje na številna smučišča, prepletena s sedežnicami vseh vrst. Proge za slalom in veleslalom so bile postavljene na terenu, kjer je bil tudi letošnji finale svetovnega pokala. Seveda sta bili slalomska in veleslalomska proga postavljeni v vznožju proge za svetovni pokal. Kljub temu pa sta bila tako slalomska kot veleslalomska proga težki in dolgi ter z nekaj prelomnicami. Četrto športno srečanje v Bormiu ŠPORTNIKI IN ŠPORTNICE S TRANSPLANTIRANIMI ORGANI SO SE ŽE ČETRTIČ POMERILI NA ZIMSKIH IGRAH V ITALIJI Tudi tokrat medalje in druge izvrstne uvrstitve. V italijanskem Bormiu, blizu švicarsko - italijansko - avstrijske tromeje, je organizacija ANED - Associazione Nazionale Emodializzati s sedežem v Milanu, organizirala že četrte tradicionalne zimske športne igre za športnice in športnike s transplantiranimi organi. Poleg številne italijanske udeležbe, so se iger udeležile tudi ekipe Avstrije, Madžarske, Nemčije, Slovenije in Švice. Tekmovanja so potekala v alpskih (slalom, veleslalom) in nordijskih disciplinah (smučarski tek). Slalom Tekma v slalomu se je za naše slabo končala, saj se nihče od naše trojice ni uvrstil. Mlademu Mateju Seliškarju so se odpele smuči že kmalu po startu v prvi vožnji, Peter Wlodyga, ki je sicer veljal za glavnega favorita pa je že v prvi vožnji “pojahal” zadnji (!) kol na progi in bil diskvalificiran. Pavle Podlipnik je po odlično izpeljani prvi vožnji, v drugi s konico smuči zadel kol, padel in odstopil. Slalom je bil težak, proga je bila hitra in dolga, z dvema prelomnicama. Za uvrstitev pa sta šteli obe vožnji skupaj. Veleslalom Tu so naši “pokazali zobe”, saj so prav vsi odlično vozili, poleg tega pa osvojili še dve medalji. V kategoriji odraslih je bil Matej Seliškar četrti, za bronasto medaljo je zaostal za dobro sekundo. V kategoriji seniorji je nastopil Alfonz Drevenšek in prav tako zasedel odlično peto mesto, prav. tako le dobro sekundo za tretjeuvrščenim. Pri veteranih sta nastopila dva naša slalomista. Peter Wlodyga je upravičil svoj sloves, in z vso konkurenco gladko pometel. Z odlično vožnjo je osvojil prvo mesto in s tem zlato medaljo! Naš drugi slalomist Pavle Podlipnik je bil pred startom dolgo v dvomih, če bo zaradi včerajšnjega padca v slalomu sploh nastopil. No, nazadnje seje le odločil, da bo startal. Po previdnem začetku je proti koncu le bolj pospešil in zasedel visoko šesto mesto. Za slovensko zastopstvo je bila posebna zgodba tekma v veleslalomu za družinske člane. Tu sta nastopili tudi dve naši smučarki: Aleksandra Čalič in Armela Drevenšek. Prva je s sproščeno vožnjo, domala brez napak, zasedla drugo mesto in s tem srebrno medaljo, druga pa s prav tako dobro vožnjo odlično četrto mesto, in je le za 78 stotink sekunde zaostala za bronasto medaljo. Smučarski tek v Bormiu je bilo zelo malo snega, pa še prav toplo je bilo. Tekma v smučarskem teku na 3 km v klasični tehniki je potekala pri več kot 10" C (!), zato je bil sneg gnil in težak. Od slovenske ekipe je v teku nastopil le Martin Brilej in v kategoriji superveteranov zasedel drugo mesto in s tem srebrno medaljo, kar je bilo pravzaprav več od pričakovanj. V skupni razvrstitvi v kategoriji veterani - supervete-rani pa je zasedel tretje mesto. Prvi je bil Gabor Smodisz (Madžarska), ki je že nekaj let nepremagljiv v tekih na suhem, sedaj pa je odlično pripravljenost pokazal še v smučarskem teku. UDVtiA Dr. Franca Fellini Gabardini Predsednica italijanske organizacije AN ED dr. Franca Pellini Gabardini je pravi fenomen teh Športnih iger. Vso zahtevno organizacijo je držala trdno na vajetih, bila povsod zraven, razrešila vsak problem in ima nedvomno največ zaslug, da je srečanje v Italiji potekalo organizacijsko odlično. Neumorno je delala od jutra do trde noči in bila od slovenske ekipe deležna priznanja in tudi občudovanja. Ob koncu zaključne slovesnosti ji je Mirjana Čalič izročila tudi spominsko darilce. Še na mnoga zdrava leta, v imenu slovenske ekipe dr. Franca Pellini Gabardini! dr. Franca Pellini Gabardini -neumorna pri organizaciji in izvedbi iger VSESTRANSKA PODPORA Tudi zimske Športne igre v Bormiu so pokazale, kolikšno pozornost in podporo dajejo v Italiji transplantaciji organov. Častni odbor iger je vodil predsednik Republike Italije Carlo Azeglio Ciampi, v njem pa so bili predstavniki ministrstva za zdravstvo, mnogih italijanskih organizacij in centrov za transplantacijske programe, donorske programe, nefroloSke zveze, Športnih zvez, pokrajine Lombardije, občine Bormio in Se mnogo drugih uglednih osebnosti. Dogodku so primerno pozornost posvetili tudi mediji, Bormio pa je bil sploh v znamenju iger. Kategorije • Mladi od 8 do 18 let • Odrasli od 19 do 34 let • Seniorji od 35 do 44 let • Veterani od 45 do 54 let • Superveterani nad 55 let • Kategorije družinskih članov • Kategorije ostalih MEDALJE V BORMIU Peter Wlodyga - prvi v veleslalomu (veterani). nrririT-pg| Aleksandra Čalič - druga v veleslalomu (družinski člani). Martin Brilej - tretji v teku (veterani, superveterani). Nekateri rezultati: Slalom: ženske llPTUi TERME PTUJ Pot v toplice 9, 2251 Ptuj, Slovenija Tel.: ++386 62 78 27 82, 78 27 21 Fax: ++386 62 78 37 77 E-mail: terme.ptuj@siol.net Žiro račun: 52400-601-47387 900001476,2 VABLJ] TERME PTUJ COBISS S Terme Ptuj letijo v neposredni blitini staroste slovenskih mest -Ptuja. Obdajajo nas vinorodni hribi Haloz in Slovenskih goric, ter Pohorje, ki v zimskem času kar vabi na prijetno smuko. Mesto Ptuj je mesto muzej, ki v svojih nedrih skriva tisočletne zaklade in bogato kulturno dediščino. Vinske kleti speljane pod mestnimi ulicami pričarajo nepozabne trenutke ob pokuSanju vrhunskih vin. Zavedamo se, kako tetko dializni bolniki izberejo pločitniSki kraj, saj marsikatero turistično srediSče nima urejenega dializnega centra. Na Ptuju smo te tetave premagali tako, da Vam lahko sedaj ponudimo kompleksno ponudbo. Bivanje v visoko kategoriziranih apartmajih v Termah Ptuj, dietno prehrano, kopanje v termalnih bazenih, koriščenje finskih saun in turške kopeli, fitnes studia, tenis, jahanje, golf, ribolov in še bi lahko naštevali. Kar je v tem programu najpomembneje pa je dializni center v Splošni bolnišnici Ptuj, kije oddaljen le kakšnih 15 min peš hoje od Term. Seveda lahko Tja prevoz poskrbimo mi. Dializni center v Bolnici Ptuj je prilagodljiv, tako, da bi termine za Vas uredili v večernih urah. Ostalo bi Vam več časa za sprostitev in izlete, ki Vam jih pripravljamo v Termah Ptuj. Zdravilišče leži na desnem bregu Drave ob Ptuju, enem najstarejših in najlepših srednjeevropskih mest. Svojo razvojno strategijo gradimo na naravnem faktorju - termalni vodi, ki prihaja s kapaciteto 20 l/s iz vrtin v globini 1150 m in je deklarirana kot natrijeva - hidrogenkarbonat-na akratoterma s temperaturo 39°C na izviru. Ob bogati kulturno zgodovinski dediščini in velikih šport-norekreativnih možnostih v neokrnjenem naravnem okolju lahko vsakdo poišče zase tisto, kar si resnično želi in potrebuje. Na področju zdravstva smo usmerjeni v balneorehabil-itacijo bolnikov s težavami gibalnega aparata. Glavno indikacijsko področje zajemajo revmatska obolenja, kot so: • degenerativne bolezni hrbtenice in sklepov, • sistemske vezivnotkivne bolezni, • artritisi, združeni s spondilitisom, • bolezni kosti in hrustanca, • zunajsklepni revmatizem. Za Vas smo pripravili pestro ponudbo programov: 3 dnevni oddih v Termah Ptuj • trije pol penzioni • kopanje v termalnih bazenih • fitnes • finska sauna in turška kopel • jutranja gimnastika • darilo Cena programa: 17.900 sit na osebo 5 dnevni oddih v Termah Ptuj • pet pol penzionov • kopanje v termalnih bazenih • fitnes • finska sauna in turška kopel • delna ročna masaža • jutranja gimnastika • darilo Cena programa: 28.600 sit na osebo 7 dnevni oddih v Termah Ptuj • sedem pol penzionov • kopanje v termalnih bazenih • fitnes • finska sauna in turška kopel • delna ročna masaža • jutranja gimnastika • darilo Cena programa: 37.900 sit na osebo Uspešno rehabilitiramo stanja po poškodbah in operacijah na lokomotornem sistemu ter nekatera nevrološka obolenja. Za strokovno delo skrbi zdravnik - specialist s področja fizikalne in rehabilitacijske medicine, osem višjih fizioterapevtov, višja in srednja medicinska sestra ter štirje maserji. Pridobili smo koncesijo za specialistično fiziatrično ambulantno dejavnost v javni zdravstveni mreži. V terapevtskih postopkih dajemo poudarek individualno prilagojeni kineziterapiji ob hidroterapevtskih učinkih termalne vode. Izvajamo vse oblike elektroterapije, UZ, trakcije, termoterapijo, galvanske kopeli, magnetoterapijo, ročne masaže in presoterapijo. Obvladamo tehnike PNF, manuelne limfne drenaže in mobilizacije perifernih sklepov.