1206 Kronika SPREHOD PO JUGOSLOVANSKIH najnovejšem času ti spori dosegli spod- IN TUJIH REVIJAH njo mejo produktivnosti in v glavnem ne ponujajo možnosti za socialne, eko- Sprehod začenjamo po obeh oktobr- nomske in politične posplošitve, kar po skih številkah beograjskega časopisa svoje pomeni, da je kulturni prostor Književna reč. V prvi med drugim ob- razmeroma neprizadet in precej institu- javlja Dimitrij Rupel sestavek z našlo- cionaliziran. Denis Poniž ocenjuje pes- vom Spori v kulturi. To je nekakšna niško zbirko Mah Vinka Moderndorfer- razčlemba kronologije spopadov in ne- ja, Ifigenija Zagoričnik objavlja nekaj razumevanj v slovenski kulturi, pri če- svoje poezije, Taras Kermauner pa je mer pa izraža prepričanje, da so v prispeval »poskus filozofsko sociološke 1207 Sprehod po Jugoslovanskih In tujih revijah analize z naslovom Režiserjem nagrado ali vrv? V sestavku med drugim piše o umetniški »samovolji« režiserjev, in sicer o imperializmu neke Resnice in raznovrstnosti resnic, o besedilu kot organski celoti in zavezujoči spodbudi, o predstavi kot terorju in protinasilju in podobnem. Sestavek se nadaljuje tudi v naslednji številki Književne reči — če se omejimo samo na razmeroma številne slovenske prispevke v tem glasilu srbske književne mladine. Tako piše o naravi Jovanovičeve postavitve Hlapcev zlasti v zvezi z nagradami na Sterijevem pozorju. Dalje piše o socialni »samovolji« režiserjev, češ da v razredni in delovni družbi ni mogoče brez politike ter razmišlja o instituciji in gverili. Med drugim meni, da je razlika med uveljavljeno kulturno oblastjo in novimi silami tudi v tem, kakšne strategije se oprijemlje ta ali oni. Sklicevanje vladajočih v instituciji na »humanizem«, na »kulturo«, na okus in podobno je po njegovem licemerstvo. Za takšnim sklicevanjem se namreč skriva prizadevanje, da bi tistim, ki prihajajo, zbili moralo in jih v družbi prikazali kot take, ki so neprimerni, da bi se potegovali za prestol. Gre pravzaprav za boj dveh skupin — etablirane in prihajajoče — od katerih zastopa vsaka svoj kulturni model, vendar ga mora prihajajoča uveljaviti z »vojaškimi« sredstvi itd. Reški časopis Dometi je izšel v trojni številki (7-8-9) in je posvečen likovni umetnosti. Med sestavki je tudi prispevek Braca Rotarja, ki ga je podal na jugoslovansko francoskem posvetovanju v Ljubljani z naslovom Figura zapiranja. V njem razmišlja o iluzionističnem dojemanju slike. Poleg še štirih domačih sestavkov prinašajo Dometi osem prevodov razprav, ki so jih napisali tuji umetnostni zgodovinarji, semiologi, filozofi in slikarji. Na uredništvo Sodobnosti je prispela tudi dvojna številka (7-8) varaždinskega časopisa Gesta, posvečena Varaždinu in baročni skladbi ob varaždinskih baročnih večerih. Sicer pa objavlja Gesta še vrsto prispevkov v posameznih razdelkih: Kultura in združeno delo, Književnost, Kritika, Pogled v svet, Novo ime, Gledališče, Likovna umetnost, Mesta prijatelji, Izročilo in Knjižne novosti, med katerimi omenja Branko Čegec tudi zbornik, ki je izšel lani pod naslovom Mlajši pisci pobratenih mest. V njem nastopa 18 avtorjev, med njimi tudi nekaj Slovencev iz Žalca, pobratenega z Varaždinom, Trogirom, Travnikom in Kruševcem. Ocena ima naslov Književno ali ideološko?, pri čemer kritik ugotavlja, da zbornik, kar zadeva živo književno kritično presojo, ne prinaša nič posebnega ne pomembnega. Jugoslovanska revija za hrvaško literaturo Most je po daljšem času tudi prišla na naslov Sodobnosti. Izhaja v sodelovanju z Zavodom za književnost in teatrologijo Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti, hrvaško izseljensko matico, narodno in univerzitetno knjižnico in avtorsko agencijo za Hrvaško. Tako med drugim Cvjetko Milanja piše o Josipu Barkoviču v sodobni hrvaški literaturi (članek v francoščini), Veselko Tenžera piše v spomin pesniku, novelistu, dramaturgu, prevajalcu in slikarju Dragu Ivaniševiču (v italijanščini), Ivan Pandžič piše o Milivoju Šolarju med mitosom i logosom (v nemščini) itd. Češkoslovaško veleposlaništvo je iz Beograda poslalo 9. in 10. številko časopisa Socijalistička ČehoslovaČka. Čeprav naj bi bil namenjen seznanjanju s splošnim dogajanjem v deželi, je delež novic iz kulture znaten. Iz članka Razvoj šolstva in kulture v ČSSR izvemo, da na leto izide kakih 7200 knjig v 92 milijonih izvodov, da si je lani v 82 stalnih gledališčih ogledalo predstave 8,5 milijona obiskovalcev itd. Katefina Pštrosova piše o skladatelju Jaroslavu Ježku, Runka Žaludova pa o češkoslovaško jugoslovanski filmski koproduk- 1208 ciji. Gre za pred kratkim opravljeno snemanje igranega filma Dušana Vuko-tiča Hiša med zvezdami, v katerem poleg čeških ustvarjalcev sodelujeta še Žarko Potočnjak in Ljubiša Samardžič. O slovaškem slikarju, zaslužnem umetniku Albinu Brunovskem piše Milosla-va Kodonjova in če se pomudimo še pri obširnem pregledu z naslovom Sedma petletka, naj omenimo ta zanimiv podatek o gibanju prebivalstva: lani je na Češkoslovaškem živelo komaj dva milijona ljudi več kot po prvi vojni (15,2 milijona); kljub velikim naporom oblasti, da bi utrdila družinske zveze, pa vendarle pride ena razveza na vsako četrto poroko. Deseta številka poroča o znameniti praški Narodni galeriji, ki med drugim hrani tudi El Grecova, Diirerjeva, Renoirjeva, Rodinova in Pi-cassova dela. Iz članka izvemo, da je galerija pripavila razstavo del češkega secesionista Alfonsa Mucha, ki bodo na ogled tudi v Jugoslaviji. Objavljen je tudi pogovor z Zdenekom Vodakom, umetniškim vodjem Bendovega komornega orkestra, ki slavi četrtstoletnico obstoja, Runka Žaludova je zbrala zanimivosti iz češkoslovaškega filma, na to pa se navezuje še opis obiska pri ustvarjalcu filmskih risank Vaclavu Bed-richu. Iz časopisa med drugim tudi izvemo, da deluje največji bralni klub pri mladinski založbi Albatros iz Prage. Šteje več kot pol milijona bralcev, starih med 7 in 15 leti. Zanje izda vsako leto okoli 40 knjig v nakladi 1,2 milijona izvodov. Največja kulturna zgradba pa je praška palača kulture, v kateri je na dobrih deset hektarih prostora za pet dvoran in 2300 drugih prostorov. Bratislavski časopis Slovenske poh-Pady v deveti številki ponatiskuje pozdravna pisma, ki jih je uredništvo dobilo ob stoletnici glasila. Nekaj so jih prebrali tudi udeleženci junijskega 11 mednarodnega srečanja glavnih urednikov literarnih časopisov iz socialističnih A. A. držav. Med natisnjenimi pozdn čestitka Dimitrija Rupla, v kal i ¦avi je A. A. med drugim zapisano, naj bi se Sloven-sk6 pohTadv opirali na izročilo, po drugi strani pa naj bi bili vsako leto drugačni, da bi sprejemali literaturo, ki bo živa. Poleg drobnih novic se v časopisu vrstijo literarni prispevki, med njimi novela Dušana Duška Uspavalni praški. Miloš Tomčik je prispeval razmišljanje z naslovom Sodobnost in literatura. Oub tem se ustavlja pri problemu, ki že več ko dve desetletji obvladuje sodobno svetovno književnost in ki se v vsaki nacionalni literaturi pojavlja s posebnimi značilnostmi: to je vpliv dosežkov in obsega znanstvenotehnične revolucije zlasti na daljše literarne zvrsti, na pripovedništvo in dramatiko. Uredništvo Sodobnosti je prejelo prvo številko novo ustanovljenega slovenskega časopisa Dialog, ki izhaja v Tinjah. Celotna številka, ki je dvojezična, je posvečena odprtju Katoliškega doma prosvete Sodaliteta v Tinjah. Gradili so ga štirinajst mesecev in je postavljen ob stari tinjski proštiji. Dom bo pomembno narodno, kulturno in versko središče koroških Slovencev, in kakor je zapisal njegov rektor Jože Kopeinig, ne bo le hiša ali ustanova, ampak hoče biti gibanje. Dialog prinaša že tudi spored številnih prireditev, ki se bodo zvrstile v novem domu do konca leta. Med njimi so slikarske razstave, literarni večeri, predavanja in pogovori o uveljavljanju narodnostnih pravic in podobno. Dialog, ki ga tiskajo v Celovcu, ostaja po obsegu za zdaj še skromen časopis. Deveta številka berlinskega časopisa Neue Deutsche Literatur prinaša med drugim sonet Stephana Hermlina, Ri-chard Christ, Herbert Nachbar in Willi Meinck objavljajo popotne vtise iz Pakistana, Brazilije in Sri Lanke. Med knjižnimi novostmi je objavljena vest, da je v prevodu Reinharda Fi-scherja izšla knjiga Iva Andriča Znamenja ob poti.