NOVI TEDNIK
CELJE, 21. JULIJA 1982 - ŠTEVILKA 29 - LETO XXXVI - CENA 10 DIN
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE,
SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
ODLOČITEV, KI JE
DRŽALA
Vsak praznik ima ob vsaki svoji ponovitvi dovolj
novih okoliščin, kijih pripnemo na pomemben zgodo-
vinski pomnik. In iz zgodovine se moramo učiti! Zato
zgodovina najbrž služi.
Dan vstaje slovenskega naroda je po obdobju tisoč-
letnega hlapčevstva tujcem, brez dvoma mejnik in
pomnik, ki je najvišje dvignjen nad vse ostale. Dan
odločitve, ko je najzavestnejši in najpogumnejši del
naroda in delavskega razreda posebej, v boju za osvo-
boditev postavil cilj, ki se je zdel nedosežen - a je
pomenil življenje, svobodo, neodvisnost, ali pa pogin,
suženjstvo, novo tisočletje hlapčevanja.
Oločitev je bila v štirih letih pripeljana do izpolnitve.
Z ogromnimi žrtvami, napori, odpovedovanji. Vsak je
lahko terjal in pričakoval največje žrtve od vsakega,
ker je bil tudi sam pripravljen naje. V tem je bil moč,
ker se junaki niso ogledovali, kdo bo jurišal prvi, kdo
bo vedril v zavetrju jeklene vihre.
Odločamo se tudi danes. Včasih za isti cilj večkrat
zapored. K izpolnitvi nas še ne sili huda stiska, kot nas
je nekoč. In zdi se, da se gremo včasih hazard, ko
mislimo, da stisk ne more biti, ko še in še napenjamo
lok. Predvsem pa nismo vsi, dosledno in na vseh rav-
neh pripravljeni na odpoved, na nekaj več dolžnosti,
odgovornosti.
In po naši vstaji je bilo še veliko zgodovinskih pri-
merov, ki so pokazali, da se zgolj s proglasi, ki jim ne
sledi akcija, brez kompromisov, ne da zmagovati.
JUREKRAŠOVEC
ASFALT OD
ŽELEZNEGA DO
GORJAN
V tem tednu so krajani
Podsrede bogatejši, saj so
pridobili novo asfaltno ce-
sto. Z lastnimi močmi in ob
finančni podpori cestno-ko-
munalne skupnosti občine
Šmarje pri Jelšah so asfalti-
rali odsek od Železnega do
Gorjan, dolg 1600 metrov, na
cesti od Podsrede proti Ko-
privnici. Vrednost del je 4,5
milijona dinarjev.
DS
V RAZPRAVI
GRADIVA ZA 10,
KONGRES ZSS
Osnovne organizacije Zve-
ze sindikatov so dobile v raz-
pravo gradiva za 10. kongres
ZSS, ki vsebujejo poročilo o
delu Republiškega sveta
ZSS v času med obema kon-
gresoma, osnutek statuta in
kongresne resolucije. Vsi do-
kumenti bodo v razpravi do
sredine meseca septembra,
naloga osnovnih organizacij
pa je, da organizirajo razpra-
ve, ki bodo temeljile na spe-
cifičnih razmerah in potre-
bah posamezne osnovne or-
ganizacije, ocenile uveljavi-
tev članov sindikata v orga-
nizaciji, zagotavljanje vloge
in položaja delavca, izposta-
vile odgovornosti in naloge v
boju za stabilizacijo in dru-
go. Skratka, dokumenti so le
okvir, ki naj služi za to, da
sleherna osnovna organiza-
cija presodi in oceni lasten
delež pri poglabljanju vloge
sindikata, pretehta opravlje-
no delo ter opredeli najpo-
membnejše naloge bodoče-
ga dela.
DS
AVTOBUS SE JE
PODRAŽIL
v ponedeljek, 19. 7. 1982,
se je ponovno ixxlražil ves
avtobusni potniški promet.
Cene so se dvignile povpreč-
no za 6%, točneje, pri krajših
relacijah, kjer je bila stara ce-
na do 55 dinarjev, za 1 dinar,
pri dražjih pa za dva. Vendar
pa sedanja podražitev ni v
nobeni zvezi s sobotnirn dvi-
gom ceh bencina, ampak je
le p>osledica skoraj enoletnih
pogajanj z Republiško skup-
nostjo za cene. 2e lansko le-
to je Izletnik na osnovi skle-
pa zbora delovnih ljudi zara-
di izgub vložil zahtevo za
20% podražitev avtobusnega
potniškega prometa, ki pa je
bila konec marca odobrena,
vendar le v višini 10%. Cene
so smeli dvigniti šele sedaj
in sicer za 6%. ~
Ponovna podražitev benci-
na bo na cene avtobusnega
potniškega prometa vplivala
kasneje, saj so se pogovori
med prometnimi podjetji za-
čeli šele v {Kjnedeljek in tako
lahko pričakujemo podraži-
tve čez kakšen mesec ali več.
pZ
KRUH JE DRAŽJI
Tretji dan kupujemo v Sloveniji dražji kruh. V pov-
prečju so se cene tega živila dvignile za 32% s tem, da so se
bolj povečale cene posebnim vrstam kruha, ki so v pov-
prečju zrasle za 35,7%. Sicer pa stane kilogram črnega
kruha 16,30 dinarjev, polbelega 19,30 dinarjev in belega
kruha 21,90 dinarjev, Sestdekagramska zemlja pa stane
3,40 dinarjev.
V maloprodajnih cenah osnovnih vrst kruha je že zajet
delež trgovine, medtem ko znaša marža za posebne vrste
kruha, zemlje in pecivo 8%. Ker je zaradi tega interes po
proizvodnji in prodaji posebnih vrst kruha večji, je bil v
Sloveniji sprejet dogovor, da se obseg proizvodnje osnov-
nih vrst kruha ne sme zmanjšati, temveč mora ostati na
ravni tridesetih odstotkov dosedanjega obsega proizvod-
nje pekarskih organizacij.
DS
S SLA VNOSTNE SEJE CELJSKE SKUPŠČINE
BREMENA NI MOČ PODATI
Podelili so pet nagrad Slavka Šlandra
Ob prisotnosti delegacij iz
pobratenih občin Doboj, Cu-
prija, Sisak in Titov Veles ter
predstavnikov sosednjih ob-
čin, območnih institucij in
številnih gostov, je bila vče-
raj v Celju slavnostna seja
občinske skupščine in druž-
benopolitičnih organizacij
ob 20. juliju, prazniku občine
Celje. Na slovesnosti je go-
voril predsednik občinske
skupščine Edvard Stepišnik,
ki je uvodoma orisal boj
Celjske čete, kajti prav v
spomin na njeno ustanovitev
praznujejo Celjani svoj praz-
nik. Zatem je ocenil gospo-
darske in druge razvojne do-
sežke celjske občine v času
od lanskega do letošnjega
praznika in v zvezi s tem de-
jal, da se zavzetost in zavest
celjskih delavcev in občanov
kaže predvsem v tem, da se
vse bolj opirajo na lastne si-
le.
»Odgovornosti za naš raz-
voj ne more prevzeti nihče
izven nas,« je poudaril
Edvard Stepišnik in nadalje-
val z mislijo, da je končno
treba preiti od besed k deja-
njem in sprejete obveznosti
tudi uresničiti. »Prav v tem
je kontinuiteta revolucije,«
je poudaril, »kajti tudi danes
moramo nadaljevati boj za
lepši jutri in za še večjo sa-
mostojnost.«
Na slavnostnem zasedanju
občinske skupščine so pode-
lili tudi pet nagrad Slavka
Slandra, ki pomenijo prizna-
nje za izredne uspehe pri de-
lu in druge pomembne do-
sežke na vseh področjih
ustvarjalnosti. Nagrade so
prejeli. Delovna organizaci-
ja ETOL Celje za poslovno
uspešnost na osnovi uvaja-
nja lastnih tehnoloških reši-
tev, ki se kaže kot rezultat
izrednih ekonomskih učin-
kov na področju izvoza; Po-
krajinski muzej Celje za
izredne delovne uspehe po
osvoboditvi, ki imajo velik
delež za kvaliteten in hiter
kulturni razvoj Celja in ob
praznovanju njegove stolet-
nice; Krajevna skupnost
Ljubečna za dosežene rezul-
tate pri razvoju krajevne sa-
mouprave, delegatskega si-
stema ter komunalne in kul-
turne preobrazbe; Jože Ma-
rolt, do nedavna predsednik
občinske skupščme v Celju,
je prejel nagrado za aktivno
m plodno družbenopolitično
delo in angažiranost pri uve-
ljavljanju in utrjevanju sa-
moupravnih socialističnih
odnosov v ožji in širši druž-
beni skupnosti;
Drago Čeh pa je prejel na-
grado Slavka Slandra za izre-
den prispevek pri izgradnji
in kakovostni izvedbi druž-
benega centra na Golovcu.
DS
PIVO IN
CVETJE
Devetnajsto »Pivo in
cvetje« v Laškem je vzdr-
žalo tudi v tem kriznem
letu. Prireditev je terjala
več truda, predvsem več
stroškov, v resnici je mo-
gla nuditi manj kot bi vsi
radi, manjši pa bo verjet-
no tudi dohodek. Prii^edi-
telji bodo zadovoljni, če
ne bo izgube. Vendar pri-
reditev ni bila za priredi-
telje nikoli zaslužkarska,
šlo je za sloves Laškega
kot zdraviliSko-turistič-
nega mesta, za potrditev
slovesa, ki ga uživa s svo-
jo kvaliteto proizvodov
pivovarna, za potrditev
aktivnosti društvenega
življenja v mestu in okoli-
ci... In tako stopa prire-
ditev, hoteli Laščani ali
ne, svojemu dvajsetletne-
mu jubileju naproti.
(Več na strani 12)
ZBRALI SO 26,5 TON
PAPIRJA
Vseslovenska akcija za
zbiranje odpadnega materia-
la je dala vzpodbudne rezul-
tate tudi v celjski občini. 19
organizacij združenega dela
je zbralo skupno 26,5 ton pa-
pirja. Ob dogovorjeni ceni,
2,50 dinarjev za kilogram, je
to 66.000,00 dinarjev. Ta zne-
sek je bil nakazan za razširi-
tev mladinskega zdravilišča
Rdečega križa na Debelem
Rtiču.
POMAGAJMO
PALESTINCEM
Ni potrebno posebej izpostavljati, zakaj pomoč Pale-
stincem. Sleherni občan, če le spremlja dnevno-infor-
mativne oddaje in gleda posnetke z bojišč v južnem'
Cibanonu, je dovolj seznanjen s posledicami vojne, z
grozotami, ki jih preživlja tisoče nedolžnih civilistov.
Agresorji ne prizanašajo niti ženam, niti starčkom, ne
otrokom. Stališče naše države do Izraelske agresije v
Libanonu, je znano. Popolna solidarnost z bojem pale-
stinskega ljudstva in njegovimi predstavniki, PLO, v
boju za neodtujljive pravice in lastno, svobodo državo.
Koordinacijski odbor za pomoč narodnoosvobodil-
nim gibanjem in žrtvam imperialistične agresije pri
republiški konferenci socialistične zveze, bo v skladu s
politiko, ki jo naša država izvaja v gibanju neuvršče-
nih, nudi vso materialno, moralno in politično pod-
poro pravičnemu boju palestinskega ljudstva.
Tudi celjski sindikati se vključujejo v humanitarno
pomoč Palestincem s solidarnostno akcijo zbiranja po- ^
moči žrtvam agresije na jugu Libanona. Cilj akcije je i
vključiti čimveč delovnih ljudi in občanov, da skupno
zberejo čimveč medicinske opreme, sanitetnega mate-
riala, oblačil in odej ter denarnih sredstev.
Žiro račun koordinacijskega odbora ima številko
50101-789-93-102, z oznako »za pomoč žrtvam agresije
V Libanoim.«
2. stran - NOVI TEDNIK
Št. 29-21. julij 1982
ZA LAŽNO
BOLNIŠKO - NA
CESTO!
v Jugoslaviji vsak dan izo-
stane z dela približno 800.000
delavcev. Od tega jih je
360.000 v bolniški. Ce
800.000 odsotnih z dela pri-
merjamo s 6 mio skupno za-
poslenih, vidimo, da vsak
dan ni na delovnem mestu
več kot 13% delovne sile. Ali
smo res tako bolan in nede-
laven narod, ali pa imamo
množico posameznikov, ki
zlorabljajo pravico do dela in
privilegije, ki iz tega izvi-
rajo?
Hrvatska je te dni sprejela
spremembe in dopolnitve
zakona o delovnih razmerjih.
Novi zakon omogoča, da se
delavcu da odpoved, če se
ugotovi, da je na lažni bolni-
ški. To pomeni bistveno zao-
stritev, saj tako ostrih ukre-
pov v naši dosedanji samou-
pravni praksi nismo poznali.
Za tako ostrino pa se je v
javni razpravi najbolj zavze-
lo združeno dejo.
V praksi se je pogosto do-
gajalo, da so delavci vzeli
bolniško in delali doma »na
črno« ali pa opravljali polj-
ska dela na kmetijah. Novi
zakon pa točno določa, da
ima najmanj 6-dnevni neu-
pravičeni izostanek z dela s
presledki v obdobju enega
leta za posledico prekinitev
delovnega razmerja. Delov-
nim kolektivom daje zakon
možnost, da s splošnimi sa-
moupravnimi akti normirajo
tudi druge kršitve delovnih
obveznosti, ki imajo lahko za
posledico prekinitev delov-
nega razmerja.
VEČERNI LIST
PODPISOVATI ALI
ZDRUŽEVATI?
Samoupravna interesna skupnost za pospeševanje
proizvodnje hrane in preskrbo prebivalstva občin celj-
skega območja, je z julijsko sejo obeh zborov svoje
skupščine označila enoletno obdobje delovanja.
V nekaterih občinah smo pred dnevi lahko slišali
očitke, da podpisovanje samoupravnega sporazuma o
pristopu v SIS ne poteka najbolje, in to celo v tistih
občinah, ki so največje porabnice hrane.
Da bi razčistili s temi očitki, smo pobrskali po podat-
kih, ki smo jih dobili pri sekretarju sveta občin celj-
skega območja Ludviku Mastnaku. Očitki v glavnem
niso na mestu!
Konec koncev tudi ni bistveno, kakšen odstotek
podpisov so v občini zbrali, kajti pomembneje je, kdo
je s podpisom vstopil v SIS za pospeševanje kmetij-
stva in preskrbo, ah gre za vse večje delovne organiza-
cije ah pa za »drobiž« združenega dela v določeni
občini.
Predvsem pa je bistveno, koliko denarja je iz posa-
meznih občin območna SIS lahko združila. Celjska
občina je lani zbrala 75,3 odstotka podpisnikov - toz-
dov, pa do sedaj združila polovico vseh sredstev, med-
tem, ko je, na primer, šmarska občina stoodstotno
podpisala samoupravni sporazum o pristopu k SIS za
pospeševanje kmetijstva in preskrbo, pa do sedaj
zbrala komaj okrog 2.000 dinarjev. Očitek, da porabni-
ška občina za hrano, v našem primeru bi to lahko bila
celjska, ni prispevala dovolj, torej ni na mestu!
Vsekakor moramo bolj upoštevati prihodkovno
združevanje območne SIS za pospeševanje kmetijstva
in za preskrbo, kot pa šteti samo podpise in njihove
odstotke, kajti končno sedaj območna SIS tudi že
razpolaga z jasnim programom dela vsaj za letošnje
leto in del prihodnjega, pri katerega uresničitvi računa
predvsem na združena sredstva, torej denar. Program
pač ne more računati zgolj s podpisi in dobrimi na-
meni.
MITJA UMNIK
TITOVO VELENJE
VELIKA PRIDOBITEV
Dom SLO bo odpri Franc Leskošek^Luka
v velenjski občini so že
dalj Časa izredno prizadevni
na tako pomembnem po-
dročju, kot je SLO in DS z
vsemi komponentami, ki so-
dijo zraven. Na praznični
dan, 22. julija, bodo v Tito-
vem Velenju ob 8. uri odprli
sodoben Dom SLO, ki stoji v
neposredni bližini že odprte-
ga Doma borcev in mladine.
Dom SLO so gradili dve leti,
v njem pa bodo v bodoče
imeli svoje prostore Občin-
ski štab Teritorialne obram-
be. Občinski štab civilne za-
ščite, Občinski center zvez in
Občinski center OJOA. V
Domu SLO bosta tudi kabi-
net in sejna soba. Ob otvori-
tvi bosta spregovorila ko-
mandant Občinskega štaba
TO Velenje Jože Melenšek in
komandant Republiškega
štaba TO Miha Petrič, Dom
SLO pa bo slovesno otvoril
prvi komandant slovenske
partizanske vojske Franc Le-
skošek-Luka.
Otvoritev Doma SLO v Ti-
tovem Velenju sovpada z
osrednjo republiško prosla-
vo ob Dnevu vstaje sloven-
skega ljudstva in 40 letnico
ustanovitve I. slovenske pro-
letarske udarne brigade To-
ne Tomšič.
T. VRABL -
Foto: T. TAVČAR
DEVIZNO
ZDRAVLJENJE
Po najnovejših podatkih
zveze skupnosti zdravstve-
nega zavarovanja Jugosla-
vije se je lani v tujih bolni-
cah zdravilo 1313 naših pa-
cientov, v ambulantah pa
860. Za zdravljenje smo pla-
čali skoraj 413 mio deviznih
dinarjev, kar je 35% več kot
prejšnje leto.
Najpogosteje so se bolniki
zdravili zaradi kardiova-
skularnih obolenj, bolezni
živčnega sistema, očesnih
bolezni in malignih obolenj.
Bolniško zdravljenje je
povprečno trajalo nekaj več
kot 20 dni. Bolniki so najpo-
gosteje odhajali na zdrav-
ljenje v Francijo (553), Švi-
co (343), Anglijo (169) in ZR
Nemčijo (154).
Zdravljenje v tujini se še
vedno odobrava po pravil-
nikih republiških in pokra-
jinskih zdravstvenih skup-
nosti. Enotnih kriterijev to-
rej še nimamo, kljub priča-
kovanju, da se kar najhitre-
je sprejme samoupravni
sporazum, ki bi poenotil
merila za pošiljanje bolni-
kov ne zdravljenje v tujino.
TITOVO VELENJE
JUBILEJ TOMŠIČEVCEV
Siavnostni govornik bo SergeJ Kraigher
Letošnji praznik, Dan
vstaje slovenskega ljudstva,
bodo v Šaleški dolini združi-
li s proslavo 40 letnice usta-
novitve I. slovenske prole-
tarske udarne brigade Tone
Tomšič. Osrednja proslava
bo jutri, v četrtek, 22. julija,
ob 10. uri na Titovem trgu v
Titovem Velenju.
Borci Tomšičeve brigade
se bodo zbrali na dan prosla-
ve ob 8. uri pred Rdečo dvo-
rano (tam bo vsak borec pre-
jel spominsko medaljo), nato
pa bodo ob 9.30 krenili v po-
vorki na Titov trg. Pridružili
se jim bodo tudi pripadniki
enote JLA iz Ljubljane, ki
nadaljuje njihovo tradicijo v
mirnem času. V povorki bo-
do tudi vsi ostali borci in ak-
tivisti Šaleške doline, na če-
lu pa borčevske zastave in
harmonikarji.
Ob Titovem spomeniku se
bo ob 10. uri začela osrednja
proslava, kjer bo slavnostni
govornik član predsedstva
SFRJ Sergej Kraigher. Za to
priložnost pripravljajo tudi
slavnosten    kulturni    pro-
gram, v katerem bodo sode-
lovali: dve godb: na pihala
(velenjska in šoštanjska),
dva pevska zbora (Gorenje
in Svoboda Šoštanj) ter reci-
tatorji iz Šmartnega ob Peki.
Delegacije borcev bodo ob
tej priložnosti tudi položile
vence k spomeniku tovariša
Tita in k osrednjemu spome-
niku žrtvam fašističnega na-
silja iz Šaleške doline. Po
proslavi se bodo borci zbrali
na tovariškem srečanju.
T. VRABL
SPORNA
CONA P'5
Poročilo o uresničevanju
nalog in ciljev glede skla-
dnejšega regionalnega raz-
voja v Sloveniji je bila uvod-
na tema razprave na včerajš-
njem zasedanju šmarske ob-
činske skupščine. Delegati
so dobili v razpravo tudi
predlog dogovora o podelje-
vanju domicilov enotam in
službam NOV in POS ter ak-
tivistom OF ter predlog spre-
memb dogovora o združeva-
nju sredstev in kritju stro-
škov vsakoletnega organizi-
ranja proslav borcev in akti-
vistov NOB Kozjanskega
okrožja.
Med drugimi točkami
dnevnega reda pa je bil tudi
predlog odloka o urbanistič-
nem načrtu območja naselja
ŠmEirje pri Jelšah. Gre za do-
kument, katerega namen je
podati podrobno prostorsko
členitev površin in infra-
strukturnih ureditev ter iz-
peljati cilje planskih doku-
mentov v konkretne okvirje
za urejanje prostora v sred-
njeročnem in dolgoročnem
obdobju. Osnutek tega urba-
nističnega načrta je bil v fazi
pred javno razgrnitvijo tri-
krat usklajen na sestankih
krajevne skupnosti, kjer so
bili oblikovani tudi nekateri
predlogi, ki jih v razpravo
delegatom predložen doku-
ment vsebuje. Sporna pro-
storska opredelitev je bila le
za industrijsko cono P-5 od
Belega proti Stranju. Na to
cono je imela kmetijska zem-
ljiška skupnost pripombo,
da je po njihovi agrokarti to
območje predvideno za kme-
tijske namene. V zvezi s to
pripombo je bil sprejet
sklep, da problem rešijo sku-
paj predstavniki Razvojnega
centra. Kmetijsko zemljiške
skupnosti in upravni organ,
pristojen za urbanizem. Do-
govorili so se, da se cona P5 v
urbanističnih dokumentih
zadrži kot rezervat, na kate-
rem bi se industrijska cona
razširila šele po letu 2010. Ce
bodo gospodarske razmere
in splošne koristi zahtevede
drugače, pa bi bilo to območ-
je mogoče zazidati že prej.
D. S.
OBRAZI
RADOVAN
JENKO
Radovan je skop z bese-
dami, kadar gre za pogo-
vor o priznanjih, ki jih je
prejel pri nas ali zunaj na-
ših meja. Tipično za
ustvsajalca, ki ve kaj ho-
če, kaj zmore in mu je ja-
sno, da je področje njego-
vega dela en sam boj. »Pri
nas plakat še nima tiste
veljave, ki bi jo lahko
imel v obdobju vizuelne
komunikacije. Močno je
zanemarjen na primer po-
Utičnosocialni plakat, ki
bi moral opozarjati ljudi
na socialne probleme kot
so: alkoholizem, narko-
manija in podobno.«
Zaposlen je vAeru. Kot
oblikovalec. Oblikuje raz-
glednice, koledarje, vo-
ščilnice, manj pa plakate,
ki so mu najbolj pri srcu.
Diplomiral je pri profe-
sorju Henryku Tomas-
zewskem na Akademiji
lepih umetnosti v Varša-
vi, aneks v slikarstvu pa
je opravil pri doc. Teresy
Pagowsky, ki poučuje na
isti akademiji.
»Skozi delo se ustvar-
jalno izražam in izpove-
dujem odnos do okolja in
ljudi, ki me obdajajo. Pla-
kat mora biti vedno ak-
tualen in imeti mora vse-
bino-sporočilo. Zaživi še-
le na ulici-pred množica-
mi, zato razstava v Likov-
nem salonu ni primemo
mesto za plakate.«
Vsak umetnik, kar Ra-
dovan nedvomno je, se v
redni službi počuti utes-
njenega. "Oblikovalec je
vezan na naročnike. Do-
slej mi je vedno uspelo,
da sem hkrati zadovoljil
njihove želje in svoje po-
trebe po kreativnem izra-
žanju. Najboljše ideje
kljub temu dobivam
izven delovnega časa. Ve-
liko se ukvarjam z risbo.
To mi precej pomeni, ker
pri delu nisem na nikogar
vezan. Delam, kar ho-
čem.«
Letos je prejel za svoje
delo Zlato ptico, prizna-
nje revije Mladina. Zado-
voljen je, vendar mu lan-
skoletna nagrada, na me-
dnarodnem poljskem na-
tečaju za plakat na temo
Rdeči križ, pomeni veliko
več. Bila je njegova prva
nagrada. »Pri nas je zna-
čilno, da priznajo posa-
meznika šele takrat, ko so
ga opažih v tujini. Ustvar-
janje na vseh področjih je
še vedno neusmiljen boj
za obstanek in uveljavi-
tev. « V tujini je izbojeval
ta boj. Že od 76-tega leta
uspešno sodeluje na me-
dnarodnem bienalu pla-
katov v Varšavi in Lahti-
ju. Sicer pa je Radovan
Jenko še en primer can-
karjevskega tujstva na
slovenski umetniški
sceni.
V. V. EINSPIELER
MNENJE ODGOVORNEGA
Ob tem, ko je zvezni zbor skupščine SFRJ sprejel sveženj
štirih intervencijskih zakonov, s katerimi naj bi v državi
omejili prebohotno skupno, splošno in investicijsko porabo,
smo za kratko izjavo prosili predsednika celjskega izvršnega
sveta Zvoneta Hudeja:
»V celjski občini smo bili že pred sprejetjem teh zakonov
mnenja, da je nujno omejiti porabo na vseh področjih in
tako razbremeniti gospodarstvo. Vendar pa se ne strinjamo
s tem, da so ukrepi linearni in da zadenejo enako vse po
vrsti: tiste, ki so že dosedaj zadrževali porabo v resolucijskih
okvirih in one, ki so jo nebrzdano povečevali. Prav tako smo
mnenja, da bi se morali ukrepi nanašati tudi na zmanjševa-
nje porabe v federaciji. Seveda še nismo uspeli natančno
analizirati, katere bodo posledice sprejetih zakonov v celjski
družbenopolitični skupnosti. Vsekakor bomo to v kratkem
analizirali in se tudi ustrezno organizirali za to, da bi bile
posledice čim manj boleče, posebej pri zagotavljanju so-
cialne varnosti ljudi.«
DS
SREČANJE DVEH DRUŠTEV
Z namenom, da bi ugotovili, v kolikšni meri je bil uresni-
čen program sodelovanja in kateri so problemi, ki tarejo dve
največji društvi naših delavcev na začasnem delu v tujini, se
bodo v petek sestali v Celju predstavniki občine s predstav-
niki društva Slovenija iz Guterslocha in društva Celje iz
Grevensbroicha. Na pogovoru bodo sodelovali tudi pred-
stavniki skupnosti za zaposlovanje, medobčinske Gospo-
darske zbornice in drugi, ki bodo lahko odgovorili na kon-
kretna vprašanja naših zdomcev v zvezi z njihovo morebitno
vrnitvijo, zaposhtvijo, z možnostmi pri odpiranju obrti in
pridobivanju stanovanja oziroma prostora za stanovanjsko
gradnjo. Predstavniki Carinarnice pa bodo pojasnjevali ca-
rinske možnosti uvoza pri vračanju zdomcev v domovino.
DS
št. 29-21. julij 1982
NOVI TEDNIK - stran 3

VARČUJMO TUDI PRI
BESEDAH
Pravimo, da je danes čas streznitve. Da je od klen- i
kale puhlemu frazarjenju, kajti razmere ne dopuščajo i
več besedičenja v prazno. Dovolj da je splošnih ocen, ]
ki počez ugotavljajo tisto, kar je bilo že, ugotovljeno, ki
ponavljajo, kaj bi morali še storiti, kaj ima poseben '•
pomen in kaj kljub »veliki angažiranosti« teh in onih \
struktur še ni bilo narejeno. \
Kljub priseganju, da moramo od besed končno preiti ;
k dejanjem, pa nas skoraj sleherni dan različni organi ]
in organizacije znova zasipajo z gradivi, ki niso vredna ■
drugega, kot da jih odložimo na že tako zajeten kup j
neuporabljenega papirja. Tako so pred kratkim dobili \
celjski delegati in številni drugi družbeni delavci v i
roke gradivo, ki naj bi bilo poročilo o uresničvanju '
Zakona o združenem delu v občini. Ugotavljamo, da i
smo..., kljub temu pa smo le delno uspeli..., kljub \
negativnim pojavom so bili odprti številni pozitivni ■
družbeni procesi..., priča smo številnim negativnim i
pojavomče želimo, potem moramo..., še bolj od- i
ločno se bomo morali angažirati vsi družbeni dejav-\
niki..., niso bili še narejeni premiki.... V sklepnem i
delu poročila pa seveda ni šlo brez tega, da bomo;
krepili, da bomo preverjali, da bomo nastopali, da :
bomo zagotavljali, da bomo vztrajali...
Več kot očitno je, da je bilo poročilo o uresničevanju ]
Zakona o združenem delu narejeno v forumih, saj je \
presplošno, nekonkretno in polno že leta ponavljajo- i
čih se ugotovitev, da bi lahko nastajalo kot zbir ah izraz \
izkušenj temeljnih delovnih in življenjskih okolij. Prav;
to poročilo je jasen dokaz za to, da bi morala biti pot'
nastajanja takšnih ocen in razpravljanja o podobnih I
gradivih obrnjena, da bi morala nastajati v bazi in \
zlivati iz nje v politična, delegatska in samoupravna \
telesa, ne pa obratno, da nastaja v forumih in se kot >
tujek vsiljuje v razpravo ljudem. Pri tako na glavo'.
postavljeni razpravi seveda ni mogoče pričakovati dru- i
gega, kot formalno dvigovanje rok in nezainteresirano '■
strinjanje z besedami, ki niso bile niti prebrane. i
Seveda je poročilo o uresničevanju Zakona o združe- \
nem delu le eno od mnogih gradiv, ki jih v sedanjem i
trenutku ljudje ne potrebujejo. Stališč in ocen je že več i
kot dovolj, odzven dobijo le konkretni in jasni pred-\
logi, pobude in smernice, kako ravnati, da bodo prese- \
žene težave, s katerimi se vse bolj soočamo. Dajmo se, i
no, končno domeniti, naj stabilizacija in varčevanje i
veljata tudi za besede! \
DAMJANA STAMEJČIČi
DOBJE
POLETNI VRTEC
Brigadirke skrbijo za otroke
Tako kot že nekaj let nazaj
je tudi letos prišla na Zvezno
mladinsko delovno akcijo
Kozjansko 82 specializirana
brigada Rdečega križa Slo-
venije. Brigado, ki nosi ime
po dr. Mladenu Stojanoviču,
sestavljajo tehnična četa,
zdravstveni delavci, socialni
delavci in mlade vzgojitelji-
ce. Vsi opravljajo med doma-
čini pomembno delo, saj po-
magajo socialno ogroženim
ljudem, popravljajo domove,
obiskujejo bolnike, tehnična
četa pa dela letos na izsuše-
vanju zemljišča v okolici
Dobja.
Obisk smo namenili vzgo-
jiteljicam, ki so v Osnovni
šoli Dobje organizirale polet-
ni brigadirski vrtec za otroke
predvsem iz kmečkih dru-
žin. Glavni namen njihovega
dela je, da razbremenijo ma-
tere-icmetice v teh poletnih
mesecih, ko je na polju naj-
več dela, in, da se tudi ti otro-
ci, ki drugače ne obiskujejo
vrtca, spoznajo s številnimi
igricami, pesmicami in prav-
ljicami in se tako bolje pri-
pravijo na vstop v šolo. Le-
tos je v vrtec vpisanih štiriin-
petdeset otrok, ki so razde-
ljeni v štiri skupine. Vsako
od teh skupin vodi ena bri-
gadirka-vzgojiteljica. Zado-
voljni so. Tako vzgojiteljice,
ki zatrjujejo, da tako spro-
ščenih in radoživih otrok še
niso srečale na svoji delovni
praksi v rednih vzgojno-var-
stvenih ustanovah, kot tudi
otroci, ki so veseli, da so med
nje prišle »tršice«, ki pojejo,
plešejo in se igrajo z njimi,
predvsem pa jih naučijo toli-
ko novega. Otroci se bodo to-
rej v teh dvaindvajsetih
dneh, kolikor bo trajal vrtec,
naučili veliko novega, vzgo-
jiteljice pa bodo odnesle s sa-
bo koš spominov na otroke.
V tem košu bodo tudi takšna
zvedava vprašanja otrok kot
je naslednje: »Tršica, kajne,
če otrok poje kobilico, po-
tem mu ta dela hop-hop po
želodčku?« Takšna in po-
dobna vprašanja morajo
vzgojiteljice namreč vsako-
dnevno reševati in sploh se
ne smejo čuditi, saj bi to
otroke prizadelo. Sicer pa
delo vzgojiteljic in otrok naj-
lažje prikažemo z opisom de-
lovnega dne, brigadirke-
vzgojiteljice Anke Krpan
»Otroci pričnejo prihajati
sem v vrtec ob osmih zjutraj.
Najprej jih zaposlimo z indi-
vidualnim delom, tako naj-
večkrat sami izberejo igrače,
s katerimi se želijo igrati, po-
tem gremo ven na igrišče,
kjer imamo jutranjo telovad-
bo, sledi ms^lica in potem do
približno pol enih pripravi-
mo otrokom vodeno zaposli-
tev, kjer skupaj pojemo, ple-
šemo, pripovedujemo prav-
ljice ali pa gremo na spre-
hod. Dostikrat otroci tudi ri-
šejo tisto, kar so na sprehodu
videli. So zelo živahni in ne-
malokrat tudi spremenimo
običajni dnevni red, da bi se
ga otroci ne naveličali.«
Takšno je torej življenje v
poletnem, lahko bi rekli bri-
gadirskem vrtcu. Ob pogle-
du na razigrane otroke, ki tu-
kaj zares uživajo, hkrati pa
se tudi naučijo vrsto zanimi-
vih in koristnih stvari, pa
lahko ugotovimo, da so takš-
ne specializirane brigade re-
snično potrebne in da skupaj
z ostalimi brigadirji postori-
jo vrsto pomembnih del, ki
veliko pripomorejo k hitrej-
šemu razvoju nerazvitega
področja, kakršno je Kozjan-
sko.
IVANA FIDLER
SLOVENSKE KONJICE
TESNOZMUDIMI
Na predavanja ZRVS odslej z vabili
Najvišje priznanje - Plake-
to Zveze rezervnih vojaških
starešin Jugoslavije, je letos
prejela Občinska konferenca
ZRVS Slovenske Konjice za
bogato opravljeno delo v
preteklem obdobju. Res so
nanj lahko ponosni. Razvili
so prav presenetljivo sodelo-
vanje z osnovnimi šolami pri
organizaciji obrambnih
krožkov, odlično je bilo nji-
hovo sodelovanje z drugimi
organizacijami ZRVS, pa tu-
di z republiško konferenco,
ki jih je za visoko odlikova-
nje predlagala.
Zasluge za dobro opravlje-
no delo lahko pripišemo ta-
ko krajevnim organizacijam
ZRVS kot tudi članom pred-
sedstva občinske konferen-
ce. Ne moremo pa tudi mimo
deleža, ki ga je v uspeh vtka-
la garnizija iz Slovenske Bi-
strice skupno s Kirom Kose-
škim, ki je že dolgoleten član
konjiške občinske konferen-
ce Zveze rezervnih vojaških
starešin.
Konjiški rezervisti ne bo-
do zaspali na lovorikah - na-
sprotno, visoko priznanje je
bilo zanje tudi velika vzpod-
buda za nova razmišljanja in
nove načrte. Tako bodo že v
septembru prav na vseh, to-
rej tudi na podružničnih, šo-
lah pričeli z delom obrambni
krožki. Mentorji bodo člani
šolskih zbornic, medtem ko
bodo vse drugo opravili re-
zervni vojaški starešine.
Pridobivanje mladih za
vpis v vojaške šole oziroma
seznanjanje mladih z voja-
škimi poklici, je prav tako
področje, ki so mu že sedaj
namenjali precej pozornosti,
a mu bodo tudi v bodoče.
Dogovorili so se z Občinsko
konferenco Zveze sociali-
stične mladine v Slovenskih
Konjicah o skupni akciji.
Člane obrambnih krožkov
nameravajo popeljati v
ustrezne vojaške šolske cen-
tre, z njimi pa bodo lahko
odšli tudi njihovi starši - še
več: tega si vojaški starešine
še posebej žele.
Zanimiva je tudi novost, za
katero so se odločili prav v
zadnjem času. Namesto s po-
zivi bodo odslej člane klicali
na predavanja z vabili, ob
tem pa ne dvomijo, da bodo
vso potrebno disciplino
ohranili. Seveda je to odvi-
sno od vseh članov, tistih, ki
so svoj delež v krajevne or-
ganizacije in občinsko kon-
ferenco že vložih in vseh ti-
stih, ki šele prihajajo v njiho-
ve vrste. Letos se bodo te še
dodatno okrepile, saj name-
ravajo vključiti v Zvezo re-
zervnih vojaških starešin vse
nosilce odgovornih funkcij v
splošni ljudski obrambi in
družbeni samozaščiti, torej
tudi tovarišice in tovariše
brez činov - a z odgovor-
nostmi.
MILENA B. POKLIC
LIBELA IN SOZD MERX
NOVI PRIDOBITVI
Novi proizvodni prostori in silosi
v okviru praznika občine
Celje so v celjski Libeh odpr-
li nove proizvodne prostore
za potreba elektronike in fi-
nomehanike. Naložbo v vre-
dnosti preko 220 milijonov
dinarjev so začeU pospešeno
pripravljati pred štirimi leti.
Večino naložbenih sredstev
je prispeval kolektiv Libele,
sicer pa še sovlagatelji, izva-
jalci in 66 milijonov dinarjev
tudi Ljubljanska banka.
Splošna banka Celje s poso-
jili.
Novi proizvodni prostori
pomenijo predvsem dobro
materialno osnovo za proiz-
vodnjo in nadaljnji razvoj
elektronike ter finomehani-
ke, izpolnitev obljube TOZD
Tovarni finomehaničnih iz-
dcdkov ob združitvi s tovar-
no tehtnic, predvsem pa po-
menijo izboljšane delovne
razmere za zaposlene.
Tudi Mlinsko predeloval-
na industrija Celje, sestavlje-
ne organizacije združenega
dela Merx Celje, je v torek
slavila pomembno delovno
zmago z odprtjem novih silo-
sov zmogljivosti 11.700 ton.
Skupaj s starimi silosnimi
zmogljivostmi bodo lahko
spravili velik del letošnje že-
tve pšenice, ki je na širšem
celjskem območju letno po-
trebujemo skoraj 23.500 ton
v zrnju. V trnoveljskih silo-
sih bo Mlinsko-predelovalna
industrija iz širšega celjske-
ga območja odkupovala pše-
nico v teh dneh od 6. ure zju-
traj do 22. ure zvečer.
UM
ODPRT JE NOV VRTEC V CELJU
v krajevni skupnosti Dol-
go polje je bila v petek, 16. 7.,
svečana otvoritev nove
vzgojno varstvene organiza-
cije na Dolgem polju. Vrtec
je namenu predala predsed-
nica skupščine skupnosti
otroškega varstva, Majda
Trogar, delovna organizacija
AERO, TOZD Kemija, pa je
ob tej priložnosti podelila li-
stino o pokroviteljstvu
Vzgojno varstveni organiza-
ciji Zarja, v katere sklopu je
nov vrtec. V kulturnem pro-
gramu so sodelovali predšol-
ski otroci v sodelovanju z
glasbeno šolo. Veliko zaslug
pri odprtju novega vrtca ima
tudi sama krajevna skupnost
Dolgo polje. O novi vzgojno
varstveni organizaciji pa je
upravnica »VVO Zarja«,
Ivanka Dešnič, povedala to-
le: »Prostora imamo za sto
dvajset predšolskih otrok,
od tega dvaintrideset do-
jenčkov in osem otrok v od-
delku za vzgojno motene
otroke. Vrtec ima kuhinjo za
dojenčke in razdeljevalno
kuhinjo za predšolske otro-
ke, namensko opremljeno
pralnico in potrebne sprem-
ljajoče prostore. Objekt je-
zgradil Marles v zelo krat-
kem roku, v sodelovanju z
Obnovo. Zelo smo zadovolj-
ni, da smo lahko vključili sto
dvajset otrok v vzgojno var-
stveno organizacijo in tako
letošnje leto ugodno rešili
vse vloge staršev, nobenega
otroka ni bilo potrebno od-
kloniti. Dan vključitve no-
vincev v novo vzgojno var-
stveno organizacijo pa je
prvi september.«
Vrtec na Dolgem polju je
eden zadnjih objektov, ki jih
gradimo s sredstvi drugega
samoprispevka.
D.B
POGLED V SVET S kovinotehno
PALESTINCI NISO OSAMLJENI
v očitnem nasprotju i jalovostjo po-
četja arabskih držav, ki so ob vojni v
Libanonu in drami, ki jo doživljata pre-
bivalstvo te države in Palestinci, poka-
zale tako katastrofalno neenotnost, da
se niti sestati niso bile sposobne, je bil
konec prejšnjega tedna v ciprskem glav-
nem mestu Nikotiji izreden sestanek
koordinacijskega biroja neuvrščenih
držav, katerega seje udeležila dobra po-
lovica članic gibanja, ki danes s svojimi
sklepi in odločitvami zavezuje dve tret-
jini človeštva.
Koordinacijski biro je poleg zaključ-
nega dokumenta, v katerem so neuvr-
ščeni odločno potrdili solidarnost s pa-
lestinskim ljudstvom in Palestinsko
osvobodilno organizacijo (PLO) ter po-
zvali svet, naj se upre genocidu nad pa-
lestinskim prebivalstvom in izraelski
agresiji v Libanonu, sprejeli še štiri do-
kumente in hkrati ustanovili poseben
devetčlanski odbor (v njem je tudi Jugo-
slavija), katerega naloga je ugotoviti ob-
seg žrtev palestinskega in libanonskega
naroda in predlagati konkretne ukrepe
za pomoč prizadetemu prebivalstvu. Žal
člani odbora niso mogli odpotovati v
Bejrut, kar so hoteli storiti takoj po kon-
cu zasedanja biroja v Nikoziji, ker jim
libanonska vlada ni mogla zagotoviti
varnosti.
Morda bo kdo razočaran, češ da bi neu-
vrščeni morali storiti več, da bi čimprej
zaustavili krvavo dramo v Libanonu, ki
je nastala po izraelskem napadu na to
državo. Če pa vso stvar malo bolj trezno
presodimo, moramo ugotoviti, da so
neuvrščene države v političnem in mo-
ralnem pogledu storile vse, kar je bilo
mogoče storiti v tem kritičnem času.
Med drugim je koordinacijski biro po-
zval vse neuvrščene države, naj prekine-
jo vse gospodarske in politične stike z
Izraelom in obsodil ZDA, ki podpirajo
Izrael:
Piše: A VGUST PUDGAR
v vojni v Libanonu in v diplomatsko-
političnib igrah, ki se v neposredni zvezi
s to dramo odvijajo na različnih koncih
sveta, posebej v Washingtonu, prvemu
izraelskemu zavezniku, se razodeva
skrajno napet in negotov položaj. Izrael-
ski premier Begin ponovno grmi v Tel
Avivu, da bo izgnal Palestince iz zaho-
dnega BejruU, kjer je kakih 6000 pale-
stinskih borcev, oboroženih v glavnem m
lahkim orožjem in okrog sto topovi, brez
oklepnih vozil in letal in predvsem brez
podpore 30.000 vojakov iz Sirije, naj-
močnejše arabske sile v Libanonu. Te
palestinske borce je obkolila zelo dobro
opremljena in izurjena, ter tako rekoč
perfektno organizirana izraelska arma-
da 80.000 mož, ki je pripravljena vsak
trenutek začeti splošen napad na zaho-
dni Bejrut, da bi tako poskušala uresni-
čiti Beginove sanje o političnem in fizič-
nem uničenju PLO. Pogajalci si na ra-
zličnih straneh prizadevajo preprečiti
dokončen pokol palestinskih borcev, ki
bi nedvomno terjal hude žrtve tudi v
izraelski armadi, zaradi česar se precej-
šen del izraelskega prebivalstva zavze-
ma za končanje morije in za umik izrael-
skih čet iz Libanona.
Po drugi strani je solidarnost arab-
skih držav z njihovimi »palestinskimi
brati" še drugič gladko padla na izpitu,
saj tako rekoč nobena arabska država ni
pripravljena sprejeti palestinskih bor-
cev pod svoje okrilje; v besedah sila ra-
dikalni libijski voditelj Gadafi pa je pa-
lestinskemu prebivalstvu kot »dokonč-
no rešitev palestinskega problema*
skrajno cinično predlagal, naj stori »ko-
lektivni samomor*. V zadnjem času so
se pojavile nepotrjene novice, da je pale-
stinske begunce, ki se Iz Bejruta in Liba-
nona praktično nimajo kam umakniti,
bojda pripravljen sprejeti Irak. To bi
lahko bil medel žarek upanja za rešitev
krize, v kateri vsak dan lahko prinese
najhujše in v kateri so neuvrščeni doka-
zali, da Palestinci le niso tako brezupno
osamljeni v svoji tragediji.
4. stran - NOVI TEDNIK
Št. 29-21. julij 1982
KOMENTAR
MALO
GOSPO-
DARSTVO,
MALO
DEJANJ!
Za razvoj malega go-
spodarstva in obrti smo
pri nas porabili že nez-
nansko veliko besed, pa
prav malo dejanj. Na
splošno v Jugoslaviji ve-
lja, da je naša republika,
kar zadeva obrti in male-
ga gospodarstva, relativ-
no dobro razvita, o čemer
priča že podatek, da je od
osemdesetih pogodbenih
organizacij združenega
dela v vsej Jugoslaviji,
kar polovica takšnih poz-
dov v Sloveniji. Primerja-
va s celjsko in šentjursko
občino: v vsaki je po en
POZD, v konjiški nobe-
nega ...
Glede na stabilizacijske
razmere daljšega trajanja,
pa tudi ekonomsko-tržni
posluh za prožne male
proizvodnje, obstoji v
malem gospodarstvu in
obrti še veliko neizkori-
ščenih ekonomskih in so-
cialnih možnosti. Eko-
nomskih v smislu večjega
deleža družbenega proiz-
voda, ki bi ga lahko daja-
lo malo gospodarstvo in
obrt, v socialnem pa
predvsem v tem smislu,
da bi lahko v teh dejavno-
stih našlo veliko ljudi pri-
merno zaposlitev. Pri tem
kaže istočasno upoštevati
še »zdomsko razsežnost«
in deficitarnost nekaterih
strok in poklicev.
V celjski občini prav
zdaj potekajo nove spod-
bude za uresničevanje
družbenega dogovora o
pospeševanju malega go-
spodarstva in obrti, nekaj
učinkov pa lahko priča-
kujemo šele v jeseni.
Vsekakor bi lahko re-
kli, vsaj za obrt, da je žal
veliko odvisno od posa-
meznih občinskih politik
za to področje. Za mnoge
občine so obrtniki v ne
tako davni preteklosti po-
stali predvsem ideološko-
obrobni, davčno pa sila
zanimivi posamezniki, ki
jim v glavnem kaže po-
brati z davki čim več de-
narja za večno lačne ob-
činske blagajne.
V nekaterih političnih
občinskih krogih tudi še
niso ideološko razčistili,
da zasebna obrt v kombi-
naciji s kooperacijskimi
in drugačnimi pogodba-
mi z »velikim« združenim
delom industrije vendar
ne predstavlja nič politič-
no sumljivega ali celo
nezdružljivega s politič-
nim sistemom socialistič-
nega samoupravljanja pri
nas.
Skratka: v prevečih ob-
činah v odnosu do obrti
še vedno vladajo davkar-
sko-prakticistični prijemi
in tudi ideološka zmeda.
MITJA UMNIK
ZLATARNE CELJE
ZLATA JE MALO
Začeli so proizvodnjo siieletuma
v celjskih Zlatarnah ugo-
tavljajo, da so poslovni rezul-
tati v temeljnih organizaci-
jah združenega dela in v de-
lovni organizaciji v letoš-
njem prvem polletju še zado-
voljivi. Ocena sicer ni preveč
spodbudna, je pa razumljiva,
če upoštevamo, da se v Zla-
tarnah Celje praktično dnev-
no spopadajo s problemi
oskrbe s surovinami, z likvi-
dnostjo, pomanjkanjem re-
produkcijskega materiala iz
uvoza in s podobnimi teža-
vami.
Zaradi motenj in izpada v
proizvodnji zlatega nakita
niso bili doseženi izvozni na-
črti. Dbseg proiz^'^odnje je bil
v primerjavi z lanskim ob-
dobjem prvih petih mesecev
manjši za 13, od letošnjih na-
črtov pa manjši za 16 odstot-
kov. Tudi pri proizvodnji iz-
delkov za široko potrošnjo
niso dosegli načrtovanega
obsega, pod planom so bili
za 18, v primerjavi z lanskim
letom pa je bila ta proizvod-
nja manjša celo za 35 odstot-
kov.
Torej kar drži, da ni vse
zlato, kar se sveti, čeprav se
v letošnjem letu celjskim
Zlatarnam »sveti« pravza-
prav samo dober rezultat pri
lastni proizvodnji polindu-
strijskih izdelkov, kjer so
načrt presegli skoraj za 60
odstotkov, od lanskega ena-
kega obdobja petih mesecev
pa je ta proizvodnja večja ce-
lo za 67 odstotkov; gre pa v
glavnem za dodelave in ino-
zemsko kooperacijo.
Tudi pri dentalnem pro-
gramu niso dosegli svojih
poslovno-proizvodnih načr-
tov, niti lanskih rezultatov,
saj so izdelali, za primer, le-
tos za 18 odstotkov manj au-
ropala, kot so načrtovali, to
pa je bilo tudi za sedem od-
stotkov manj od lanske pro-
izvodnje. Edini razlog za
manjšo proizvodnjo dental-
nega programa je pomanjka-
nje zlata. Je pa TOZD Auro-
dent začel letos s proizvod-
njo skeletuma, kjer so načrt
presegli za več kot trideset
odstotkov.
Ce ža imajo Zlatarne Celje
probleme z zlatom, pa imajo
na razpolago oziroma za pre-
delavo dovolj srebra. Lani in
predlani so v ta namen sovla-
gali v rudniku Mežica, zato
imajo srebra dovolj, problem
so le domače cene srebra, ki
so dosti višje od tistih na sve-
tovnem trgu.
Za oskrbo z zlatom v celj-
skih Zlatarnah za drugo pol-
letje letošnjega leta niso op-
timisti, saj pričakujejo še
večje težave. Nekaj zaradi
novega deviznega režima za
združeno delo, nekaj pa zara-
di slabših sovlagatelj skih
učinkov v domačih rudnikih
zlata. Prav zato so že začeli
izvajati ukrepe za nadomest-
no proizvodnjo, ko bo oskr-
ba z zlatom še bolj kritična.
Tako so tudi v vseh temelj-
nih organizacijah združhega
dela - proizvajalkah nakita,
uvedli »srebrni« proizvodni
program ter pospešili delo
na stranskih dejavnostih in
ostalih programih.
MITJA UMNIK
KAKO 80 Z
BENCINOM?
Dočakali smo zadnjo, sko-
raj napovedano podražitev
bencina in drugih naftnih
derivatov. Vendar si zaradi
tega ne smemo misliti, da ga
bomo točili v rezervoarje
svojih avtomobilov brez mo-
tenj v oskrbi, kajti bencinska
energetska lakota je še ve-
dno večja od možnosti z de-
narjem oziroma devizami.
Pri celjskem Petrolu sicer
pravijo, da zaenkrat imajo
dovolj zaloge, porabo dnev-
no kontrolirajo. Za kurilno
olje še vedno velja prepoved
prodaje do 31. septembra,
čeprav pri Petrolu ugibajo,
da bodo morda to prepoved
pomaknili vsaj v drugo polo-
vico septembra. U. M.
ZRCALO
RIŠE: BORI ZUPANČIČ
ENERGETIKA NA OBMOČJU
NAS BO POZIMI ZEBLO?
Ludvilf Mastnalc: »Goriva mora biti dovolj!«
Energetika ni problem sa-
mo pri nas ampak povsod,
po svetu. Ni čudno, da v teh
časih občani že sredi vročega
poletja razmišljajo o tem, s
čim bodo zakurili pozimi. O
preskrbi z gorivi so razprav-
ljali tudi na nedavni seji sve-
ta občin celjskega območja.
Zato smo obiskali sekretarja
sveta občin, Ludvika Mast-
naka, da bi nam podrobneje
razložil ugotovitve s te seje.
- Kakšni so obeti, da bo-
mo to zimo vsi sedeli pri za-
kurjeni peči?
»Moram reči, da napoved
ni nič kaj rožnata, saj v da-
našnjem trenutku tudi ne
more biti. Vendar upamo, da
bomo s pripravljenimi načrti
in dogovori uspeli zagotoviti
do jeseni vsem občanom do-
volj premoga oziroma goriva
za njihove potrebe.«
- Nam lahko podrobneje
razložite, kakšni so ti načrti
in kaj ste v zvezi s tem skle-
nili na seji?
»Na seji sveta občin smo
se najprej lotih vprašanja,
koliko premoga lahko zago-
tavljajo rudniki v SR Slove-
niji, razpravljali pa smo tudi
o skupnih naložbah v rudni-
ke v drugih republikah. Sku-
šali smo se dogovoriti na
kakšen način bi zagotovili
sredstva za sovlaganje za or-
ganiziran dnevni odkop pre-
moga v okviru rudnika
Edvard Kardelj v Trbovljah,
ter za sovlaganje v bosanske
premogovnike, predvsem v
rudnik lignita Kolubara.«
- Kaj nam bodo ta sovla-
ganja doprinesla?
»S sovlaganjem v trbovelj-
ski dnevni izkop bi lahko za
naše potrebe zagotovili pri-
bhžno 15 do 20 tisoč ton pre-
moga, kar bi bil seveda po-
memben prispevek k oskrbi
na celjskem. V rudniku lig-
nita Kolubara naj bi pridobi-
li dodatnih 500 tisoč ton pre-
moga. Večina tega premoga
bi šla za potrebe termoelek-
trarne Šoštanj, s tem, da bi
lahko velenjski rudnik po-
nudil na trg 350 tisoč ton lig-
nita. To so velike, zahtevne
naloge, vprašanje pa je aH
bodo uspeli po občinah in
tudi na ravni regije zagotovi-
ti dovolj potrebnih sredstev
za sovlaganja.«
- Ali ste morda razmiš-
ljali tudi o tem, da bi že na-
ročene količine premoga po
obsegu zmanjšali in tako za-
gotovili vsem do začetka zi-
me vsaj minimum goriva?
»Na seji ni bilo predlogov
o omejitvah, ampak smo se
usmerili v napore, kako za-
gotoviti manjkajoče količine
premoga, da bi lahko nor-
malno oskrbovali to področ-
je. Mi upamo, da bodo vsi ti
dogovori in obveznosti ste-
kle, tako da bodo prebivalci
do zime preskrbljeni z gori-
vom. Dokončno se bomo
lahko dogovorili šele v zad-
njih mesecih tega leta, ko naj
bi bili zaključeni medsebojni
aranžmaji s trboveljskim in
bosanskimi premogovniki.«
- Doslej sva govorila
predvsem o naporih, kako
zagotoviti gorivo za letoš-
njo zimo. Ob splošnem po-
manjkanju goriv pa ne gre
pričakovati, da se bo pre-
skrba z leti bistveno izbolj-
šala. Torej se bo treba ome-
jevanja težav z ogrevanjem
lotiti bolj daljnovidno. Kaj
načrtujete na tem po-
dročju?
»Sovlaganja v trboveljski
rudnik in bosanske premo-
govnike, naj bi bila hkrati tu-
di eden izmed dolgoročnej-
ših ukrepov za zagotavljanje
premoga za drobno potroš-
njo. Ti rudniki so pripravlje-
ni prispevati določeno koli-
čino premoga vsaj do leta
1987 ali pa še dlje. Seveda pa
jim bomo morali mi zagotav-
ljati določena sredstva.«
- Ali lahko pričakujemo,
da bodo v kratkem začeli iz-
koriščati katerega izmed že
opuščenih rudnikov na celj-
skem?
»Zaenkrat smo na seji sli-
šali le pobudo, da bi vlagali
več v premogovnik v La-
škem, ki daje izredno kvali-
teten premog. Nekatere
znanstvene raziskave v pre-
teklih letih so namreč poka-
zale, da so tudi v tem rudni-
ku še nekatere neizkoriščene
možnosti. Predlog je bil
podprt, treba pa bo izdelati
kvaliteten program, preden
ga bomo realizirali.
Vzpodbudna pa je bila na
seji tudi pobuda, da bi mora-
li bolje izkoristiti lesne od-
padke, ki so jih naši gozdovi
polni. Morda bi kazalo v ta
namen formirati tudi poseby
no brigado. Njeno delo pa bi
bilo dvakrat koristno, saj bi
hkrati čistila gozdove in pri-
dobivala dodatno količino
goriva.«
Kako se bomo greli letos,
bo torej znano šele jeseni, tik
pred zdajci. Prav bi bilo, ko
bi se ob pomanjkanju goriv v
bodoče bolj široko usmerili
tudi v varčevanje z gorivi. S
primemo izolacijo stano-
vanjskih zgradb je, recimo,
mogoče precej prihraniti. Si-
cer pa bodo razmere same
prisilile posameznike io
družbo, da bodo v bodoče
bolj varčno gospodarile z go-
rivi.
NADA KUMEB
LJUBLJANSKA BANKA CELJE
ŠE TRI NOVA POSOJILA
V Alposu nova proizvodnja aluminijastih lestev
Likvidnostne razmere v
Ljubljanski banki, Splošni
banki Celje, so bile v juniju
zadovoljive. Takšno stanje je
tudi v tem mesecu. Zaradi
tega je banka lahko s posojili
premeščala nekatere trenut-
ne likvidnostne težave svo-
jih članic. To je bila ena
izmed ugotovitev na zadnji
seji članov izvršilnega odbo-
ra Ljubljanske banke Sploš-
ne banke Celje, v četrtek, 15.
julija, na kateri so med dru-
gim odobrili tri dolgoročna
dinarska posojila, dve od teh
sestavljeni organizaciji Hme-
zad in eno šentjurskemu Al-
posu.
SOZD Hmezad je prvo po-
sojilo v znesku 19,299.000 di-
narjev dobil za nakup kme-
tijske mehanizacije za potre-
be-^i^h-temeljnih organiza-
cij. Celotna naložba bo velja-
la 32,165.000 dinarjev. Pri
Hmezadu so se odločili za
nakup 25 novih traktorjev,
15 trosilcev, 18 prikohc, 5
bran, 14 plugov, 7 kombaj-
nov itd. predvsem zaradi dej-
stva, da morajo ob pomanj-
kanju delavcev vse bolj skr-
beti za uvedbo kompletnih
linij v proizvodnji in spravilo
pridelkov ter za poenostavi-
tev tehnologije pridelovanja.
Seveda pa je na odločitev
vplival tudi setveni program,
številčno stanje in iztroše-
nost sedanjega strojnega
parka.
Drugo posojilo, v znesku
32,589.000 dinarjev, bo Hme-
zad namenil za izgradnjo žič-
nic z nasadi na 60,37 ha hme-
ljiščih in za obnovo hmeljišč
na površini 85,37 ha. Celotna
naložba bo veljala 54.316.000
dinarjev. Tudi v tem primeru
bodo dela zajela več temelj-
nih organizacij. S to naložbo
bodo povečali proizvodnjo
hmelja za blizu 109.000 kg.
Pomemben pri tem bo seve-
da povečan dohodek in ne
nazadnje devizni prihv.
Kolektiv šentjurskega Al-
posa, oziroma njegova te-
meljna organizacija Oprema,
pa bo posojilo v višini 13 mi-
lijonov dinarjev namenila v
proizvodnjo tehničnih alu-
minijastih lestev NECON.
Naložba v osnovna in obrat-
na sredstva bo 41,600.000 di-
narjev. Alpos bo proizvajal
tri osnovne tipe tehničnih le-
stev, in sicer enodelne na-
slonske, dvodelne naslonske
z ali brez vlečne vrvi in tro-
delne samostojne lestve, ki
bodo uporabne v obrti, indu-
striji, trgovini, kmetijstvu in
seveda v gospodinjstvih.
Uresničitev zahtevne in po-
membne naloge bo potekala
v dveh fazah. Naložba pome-
ni tudi nov korak Alposa na
tuja tržišča.
Isti dan je bila tudi skupna
seja članov izvršilnega in
kreditnega odbora LB
Splošne banke Celje, na ka-
teri so sprejeli akcijski pro-
gram ukrepov in aktivnosti
pri zagotavljanju devizne lik-
vidnosti in ohranjanju proiz-
vodnje, razen tega pa tudi
več dogovorov, ki prav tako
posegajo na devizno področ-
je. S sprejemom teh po-
membnih aktov, se je tudi
celjska temeljna banka
Ljubljanske banke vključila
v okviru združene banke v
skupna slovenska prizadeva-
nja pri uresničevanju opera-
tivnega načrta za zagotavlja-
nje odplačevanja posojil, na-
jetih v tujini, za ohranjanje
proizvodnje in seveda za ure-
sničevanje novega devizne-
ga zakona.
M.BOŽIC
TIM LAŠKO: DELAJO S
POLOVIČNO PARO
Približno tako bi lahko označili polovično zasedenost pro-
izvodnih zmogljivosti v laškem Timu, tovarni izolacijskega
materiala. Tako kot v mnogih delovnih organizacijah v tem
času, tudi v TIM Laško težave tekoče proizvodnje razrešu-
jejo s prerazporejanjem delavcev. V letošnjem prvem pol-
letju ima izgubo sicer samo ena temeljna organizacija zdru-
ženega dela od vseh šestih, vendar pričakujejo še večje
težave čez približno dva meseca ali tri, ker delo stoji v tisti
temljni organizaciji združenega dela, ki pripravlja poliz-
delke za druge tozde.
Glede dolgoročnejših ukrepov pa kaže omeniti predvsem
Timovo sovlaganje v INA-OKI v višini 72 milijonov dinar-
jev, od koder naj bi v prihodnje dobili več surovin. Po
mnenju predsednika kolektivnega poslovodnega odbora
TIM Srečka Sentjurca, bi za »Timovske težave« morala pre-
vladati ekonomska logika, saj s svojimi izdelki lahko vpli-
vajo na 40-odstotno manjše energetske stroške pri ogreva-
nju.
št. 29 - 21. julij 1982
NOVI TEDNIK - stran 5
LESNA INDUSTRIJA
NI TRŽNE PRISOTNOSTII
V Glinu je slaba kadrovska zasedba
v nazarskem Glin sta pri-
sotna dva problema. Najprej
je treba omeniti krizo obsto-
ječih proizvodnih progra-
mov, pa tudi ustreznih raz-
vojnih programov ni. Pri
stavbno-mizarskih izdelkih
ni kompletne ponudbe. Glin
je opustil proizvodnjo sob-
nih vrat in klasičnih oken,
druge tovarne pa ponujajo
kakovostnejše proizvode.
Problem je tudi s prodajo
ivernih plošč. Težave izvira-
jo iz napačne poslovne odlo-
čitve pred leti, ko so se odlo-
čili za proizvodnjo surovih
ivernih plošč, namesto, da bi
se za njihovo finalizacijo.
Na mozirskem izvršnem
svetu pravijo, da je imel Glin
ves čas zagotovljene zadost-
ne količine lesa in je bila tudi
v tem neke vrste potuha za
razvojna razmišljanja. Nav-
sezadnje se nikomur ni zdelo
vredno razmišljati kako po-
večati že vpeljano proizvod-
njo. Vse to se je odražalo tudi
v naložbeni politiki.
Tudi komercialna politika
ni bila ravno najboljša. Pre-
pričanje, da je bolje prodaja-
ti desko kot končni proiz-
vod, je slaba usluga raz-
vojnim, zaposlitvenim in
drugim razmišljanjem. Ko-
mercialna politika bi nujno
morala težiti k novim izdel-
kom. Problem zase je tudi
zaprtost Glina, ki se odraža v
neuresničevanju poslovne
politike do Gorenja, v upa-
danju tržne prisotnosti, v za-
postavljanju potrošnikov ter
neosvajanju pobud od zunaj.
Vzrok za težave v Glinu je
tudi v neustrezni kadrovski
sestavi. Da je temu res tako,
pričajo tudi podatki, da v
Glinu ni zaposlen niti en
elektro ali strojni inženir, da
ni industrijskega oblikoval-
ca in da ni dovolj strokovnja-
kov za lesno predelovalno
industrijo. V Glinu je le
osem odstotkov strokovnega
kadra, od profila tehnik na-
prej. Za ilustracijo zapišimo,
da je v LIP Slovenske Konji-
ce takega kadra kar enain-
dvajset odstotkov.
Problemi niso samo v Gli-
nu, pač pa v vsej lesni indu-
striji v mozirski občini, ki
močno zaostaja pri ustvarja-
nju dohodka. Mnogo manj je
produktivna kot ostala lesna
industrija v Sloveniji.
JANEZ VEDENIK
ZOFKA
STOJANOVIČEVA
UPOKOJENA
Iz vrst tistih, ki jim vsako-
dnevno delo nalaga skrb za
socialno najbolj ogrožene, iz
Centra za socialno delo v Ce-
lju, je odšla Zofka Stojanovi-
čeva. Prvega julija, po enain-
štiridesetih letih dela, s kate-
rim se je zapisala v spomine
oManov,
AERO ZAGOTOVITI HOČEJO
DELO!
V delovni organizaciji AE-
RO Celje si ob pomanjkanju
reprodukcijskega materiala
in v sedanjih zaostrenih ra-
zmerah gospodarjenja in po-
slovanja na vse mogoče pri-
zadevajo, da ohranjajo raven
in obseg tekoče proizvodnje.
Četudi pri tem ne izkoriščajo
vseh svojih proizvodnih
zmogljivosti - morda le 50 do
60 odstotkov pa jim je bi-
stveno to, da vsem delavcem
zagotavljajo redno delo in s
tem osebne dohodke.
Tako razporejajo delavce
iz oddelka v oddelek, tudi iz
ene temeljne organizacije
združenega dela v drugo.
Prav tako skoraj sproti spre-
minjajo delovni koledar, ta-
ko, da temeljne organizacije
združenega dela, ki imajo
dovolj surovin in reproduk-
cijskega materiala, delajo tu-
di ob prostih sobotah. Pre-
stavljajo kolektivne dopuste,
odpravljajo kooperantske
pogodbe in marsikatero do-
sedanje kooperantsko delo
opravijo raje sami, ukinjajo
tretjo izmeno, predvsem pa
na domačem trgu iščejo
takšno delo in naročila, za
katera ne potrebujejo toliko
surovin, pa več svojega dela
in znanja.
Postopna selitev iz stare
Grafike na Trgu V. kongresa
v Celju v nove proizvodne
prostore ob Dečkovi cesti
daje tudi možnosti za polno,
redno ter novo zaposlitev.
Vsi ti ukrepi zahtevajo ra-
zumljivo dobro pripravo in
obveščanje, o njih se je treba
predhodno dogovoriti in
sporazumeti na vseh samou-
pravnih organih in jih druž-
beno-politično uglasiti.
Poleg teh bolj kratkoroč-
nih ukrepov, pa so v Aeru
zastavili tudi vse napore za
uresničevanje dolgoročnih
stabilizacijskih načrtov. Ta-
ko se usmerjajo vse več na
domače surovine, sklepajo
pa tudi več predelovalnih
pogodb.
UM
IN MEMORIAM
Radoslav Jonak je pri-
padal generaciji, ki ji živ-
ljenje ni prizanašalo. Če-
prav so mu starši nudili
vse kar je bilo v njihovih
skromnih možnostih, se
je že v rani mladosti mo-
ral odreči marsičemu.
Prav v teh letih pa so se
razvijale in rastle tiste po-
teze značaja, po katerih je
bil Rado znan in priljub-
ljen med prijatelji, sošolci
in sodelavci. Bil je druža-
ben, veder ter vedno pri-
pravljen pomagati. Bil je
dober športnik - sabljač
in odličen organizator.
Prav ti dve lastnosti - že-
lja pomagati drugim in
izredna organizacijska
nadarjenost - sta ga po
končani gimnaziji pope-
ljali na zagrebško šolo za
socialne delavce. Kmalu
po končanem študiju se
je posvetil svojemu živ-
ljenjskemu cilju, poma-
gati sočloveku, še zlasti
tistim, ki so bili potrebni
posebne pomoči - invali-
dom. Postal je prvi direk-
tor Zavoda za rehabilita-
cijo invalidov v Celju, ki
je pod njegovim vod-
stvom prerastel iz skrom-
nega referata na okraju
Celje v sodoben zavod.
Vse to pionirsko delo je
Rado opravljal z veliko
vnemo, požrtvovalnostjo
in nemalokrat tudi za ce-
no osebnega odrekanja.
Boril se je z občudovanja
vredno vztrajnostjo in do-
slednostjo za uresničeva-
nje svojih mladostnih
idealov. Bilje vedno tam,
kjer je bilo treba spremi-
njati razmere, graditi no-
vo lepšo prihodnost. Pri
tem pa je imel polno razu-
mevanja tudi za tiste, ki
so mislili drugače kot on.
Kot človek širokih po-
gledov in pripravljen za
pomoč je bil izvoljen za
zveznega in nato še za re-
publiškega poslanca ter
je opravljal vrsto drugih
odgovornih strokovnih in
družbenopolitičnih funk-
cij.
Pri svojem strokovnem
in organizacijskem delu
je vtisnil pomemben pe-
čat reševanju socialne in
invalidske problematike.
V zadnjih letih pa je svoje
sposobnosti in bogate iz-
kušnje iz tega področja
uveljavljal na področju
razvoja kadrovsko zapo-
slovalne dejavnosti. Nje-
govo delo na tem področ-
ju je bilo celovito, poglob-
ljeno in prežeto s huma-
nostjo. Zelo uspešno je
svoje ideje in znanje pre-
našal na sodelavce in
ostale delavce iz tega po-
dročja.
Povsod, kjer je deloval,
je njegova smrt zapustila
bolečo praznino, ki jo bo
težko izpolniti, v krogu
njegove najožje družine
in med njegovimi prijate-
lji pa bo za vedno ostalo
prazno mesto. Odšel je
nenadoma, mnogo prez-
godaj, sredi dela, ki ga je
prezgodaj izčrpalo, saj ni
hotel priznati, da mu mo-
či pešajo. Vse do konca je
menil, da ni dovolj, če
opravljaš le svojo službo,
amapk je predvsem po-
membno storiti vse, za
kar si sposoben in kar ho-
češ. Vse v smislu reka:
»Nie kar stan mu veleva,
kar more, to mož storiti je
dolžan.«
JANEZ KAPUN - JURE
JUG
NIVO
USPEŠNIH PETINDVAJSET LET
Razvijajo tudi lastno tehnologijo čiščenja voda
NIVO, Podjetje za urejanja
voda, je te dni praznovalo
petindvajset letnico obstoja
in delovanja. V čast tega ju-
bileja so v soboto odprli raz-
stavo v njihovi upravni stav-
bi, delavski svet je imel sve-
čano sejo, na kateri so pode-
lili priznanja tistim, ki so že
dalj časa v delovni organiza-
ciji, ob deseti uri pa so imeli
zbor kolektiva ob Smartin-
skem jezeru, na katerem so
prejeli priznanje izvršnega
sveta Celje.
7. julija 1957 leta je bila
ustanovljena splošna vodna
skupnost Savinja, zaradi ve-
likih škod, ki jih je povzročal
hudourniški značaj Savinje z
njenimi pritoki. Z določili
zakona o vodah iz leta 1965
so vodne skupnosti izgubile
svoj zadružni značaj in po-
stcile gospodarske organiza-
cije, katerih dejavnost je do-
bila poseben družbeni po-
men. Vodna skupnost se je
preimenovala v Splošno vo-
dno skupnost. Leta 1974 je
bila po sprejetem Zakonu o
vodah ustanovljena Območ-
na vodna skupnost Savinja -
Sotla, iz prejšnje Splošne vo-
dne skupnosti pa se je usta-
novilo podjetje NIVO. Tako
se je iz prvotne vodne skup-
nosti z nalogami, da ščiti
pred škodljivim delovanjem
vode, gradi hidromelioracij-
ske sisteme, skrbi za organi-
zirano rabo vode in podob-
no, razvila velika delovna or-
ganizacija, ki se je usmerila
predvsem v načrtovanje, raz-
voj in realizacijo vodnogo-
spodarskih objektov, po-
trebnih razvoju ostalih pa-
nog in gospodarstvu. Aktiv-
no se naj bi vključili še v re-
ševanje problemov varstva
vode z razvojem lastne te-
hnologije čiščenja voda in
organizirano proizvodnjo
opreme v te namene, proiz-
vodnjo pa naj bi usmerili tu-
di na področje industrije
gradbenega materiala in si-
cer tistih elementov in siste-
mov, ki so potrebni vodne-
mu in komunalnemu gospo-
darstvu.
D.B.
tQldnii(<9>v!ji:^^rYJu
HUMANA DRUŽBA ME
POTREBUJE ZAKONA
Poletje je čas, ko sonce
pripeka s polno paro. Pred
neusmiljenimi sončnimi
žarki se najraje skrijemo v
senco, si brišemo znoj s čela
in se hladimo s pivom. Otro-
ci, napol goli, si potešijo
vroče grlo s sladoledom, vsi
pa se pridno namakamo v
rekah, jezerih in na morju.
Kaj pa živali? Vedeti mo-
ramo, da je tudi njim vroče,
saj so obdane še z debelim
kožuhom ali perjem. In če
nimajo na razpolago vedno
dovolj sveže in predvsem
hladne vode, potem je treba
najostreje obračunati z nji-
hovimi lastniki. Žal pa je
takšnih brezsrčnežev še ve-
liko, čeprav društva za za-
ščito živali nenehno opozar-
jajo na skrb za živali v po-
letnih časih.
V celjskem društvu za za-
ščito živali kot tajnica, bla-
gajničarka in kot kontrolor-
ka dela Melita Furlani, pra-
va ljubiteljica živali.
- Kako najbolje po-
skrbimo, da so živali za-
ščitene pred sončno pri-
peko?
»V teh dneh, ko je tako
vroče, morajo živali imeti ve-
dno svežo, hladno vodo, pri-
skrbeti pa jim moramo tudi
senco. To ne velja le za pse,
temveč tudi za vse druge ži-
vali, saj je vsem vroče.«
- Koliko je približno
še takih lastnikov, ki v
vročini puščajo živali na
milost in nemilost, pre-
puščene same sebi?
»Veliko, predvsem v kra-
jih, oddaljenejših od mest in
tam, kjer v družinah vlada
alkohol. Problem pa ni le v
tem, da živali nimajo na raz-
polago vode in sence, mar-
sikje tudi nimajo hrane in ži-
vijo v nemogočih razmerah.
Lastniki jih tepejo, da od te-
ga velikokrat poginejo. Mi
pa pravimo, da smo humana
družba, da se kaj takega pri
nas ne dogaja več. Tisti, ki to
trdijo, naj kar pridejo k nam,
na društvo, pa bodo šli z na-
mi in videli, koliko resnice je
v tej trditvi.«
- Kako izveste za brez-
srčne lastnike živali in
kako jih kaznujete?
»Za primere že še izvemo,
težje je s kaznimi. Na terenu
imamo kontrolorje, ki pre-
gledujejo, kako ljudje ravna-
jo z živalmi. Veliko nam po-
magajo mladinci, ki delujejo
v mladinski sekciji našega
društva. Moram pa poudari-
ti, da ni dovolj ljudi, ki bi bili
pripravljeni delati, saj to de-
lo ni plačano in ga opravljajo
prostovoljno res le največji
ljubitelji živali.
Ko odkrijemo mučilce ži-
vali, lahko ukrepamo le tako,
da to sporočimo milici, ta pa
kršilce prijavi sodniku za
prekrške. Proces je precej
dolgotrajen in največkrat se
zgodi, da lastnik sploh ni
kaznovan. Tu pa smo brez
moči. Ce bi imeli zakon, s
katerim bi lahko žival odvze-
li, bi bilo vse drugače. Na tak
način bi bilo trpljenja manj.
Toda - spet smo pri humano-
sti. Družba, kakršna je naša,
takšnega zakona ne potrebu-
je. Ostane nam torej le to, da
nemočni gledamo, kaj brez-
srčni ljudje počnejo z žival-
mi. Naj navedem samo en
primer, da boste videli, zakaj
se toliko trudimo za pridobi-
tev zakona: mačka se je ulo-
vila v past, ki jo je nastavil
lastnik. Ta je vzel potem de-
belo palico in tako dolgo
udrihjil z njo mačko po glavi,
da je le-ta poginila. In kazen?
Na društvu smo izvedeli za
to, odkrili storilca, ki je bil
kaznovan z 800 dinarji. Nare-
dil je pritožbo in še danes, po
dveh letih, stvar ni rešena.
Kaj naj storimo?
- Takšnih primerov je
verjetno še več.
»Na žalost, je res tako,
Grozne razmere so na kurjih
in na živinskih farmah. Tu se
ljudje pehajo le za denarjem,
na živali pa pozabljajo. Tele-
ta na neki farmi so poginila
zaradi tega, ker jim niso pra-
vočasno dali večjih verig in
so se jim stare, premajhne,
dobesedno zarezale v vra-
tove.
Samo tudi proti konjskim
dirkam, kajti konji dosegajo
uspehe po hudih mukah. V
nekaterih evropskih deželah
imajo proti temu zakone, mi
pa le uživamo. In tu mi spet
ne vemo, kam in na koga naj
se obrnemo.«
- Vaše delo pa ni le na
terenu?
»Dela je še precej, a ker je
to delo vedno povezano s fi-
nančnimi sredstvi, nam pre-
cej trda prede. Skrbimo za
ptičke; to naj bi sicer bila na-
loga ptičjerejcev, vendar se
ti bolj zanimajo za vzgojo ek-
sotičnih ptic. Tako smo lani
kupih 300 kg sončnic, s kate-
rimi smo hranili ptice v par-
ku in golobe. Slednje veliko-
krat najdemo brez nožic ali
polite s kislino - res, ljudje
se prav izživljajo na njih.
Iščemo tudi lastnike za zate-
kle pse in mačke.«
- Omenili ste proble-
me s finančnimi sred-
stvi; verjetno pa to niso
edine težave, s katerimi
se ubadate v klubu za za-
ščito živali?
»Velik problem nam pred-
stavlja društveni prostor, saj
smo že osem let podnajemni-
ki pri tabornikih. Na vse
kriplje se trudimo, da bi do-
biU vsaj majhno sobo - stara
vojašnica je prazna in ptičar-
ji so dobili prostor v njej, mi
pa... Želih bi si tudi več ak-
tivnih članov, kajti v klubu
dela le peščica ljudi, ki se
bori proti množici nehuma-
nih lastnikov živali. Radi bi
tudi azil, prostor, kamor bi
oddajali živah brez lastni-
kov.
Najhujši problem, ki nam
jemlje voljo do dela, pa je
zakon, ki ga nimamo. Da ga
v naši družbi ne potrebuje-
mo, je laž; zato se pridružu-
jem misli, ki jo je napisala
Svetlana Makarovič, prav ta-
ko velika ljubiteljica živali:
Smrad je, da ne pomagaš
človeku i)oleg sebe, če se mu
je razsula mreža jabolk,
smrad je, da udariš otroka po
ustih, da javno izraziš, da pri
nas ni mučenja živaU, ker
smo vendar humana družba,
in zaradi te izjave preprečiš,
da bi izšel zakon proti muče-
nju živali.«
DARJA VERBIC
6. stran - NOVI TEDNIK
Št. 29-21. julij 1982
AKCIJSKE VEZI KOMUNISTOV CINKARNE
VSAKEMU ČLANU SVOJO NALOGO
V osnovnih organizacijah ni prostora za omahijivce
v več kot dvatisoččlan-
skem kolektivu Cinkarne
Celje je 210 komunistov, ki
so vključeni v devet osnov-
nih organizacij znotraj te-
meljnih organizacij in delov-
ne skupnosti skupnih služb,
le v tozdu Kemija Mozirje ni
niti enega člana ZK. Težišče
njihovega dela je bilo do ne-
davna zaprto predvsem v
plotove tozdov, ob tem pa
močno obarvano s formal-
nim razpravljanjem o doku-
mentih, ki so jih posredovali
višji partijski forumi. Tako
se je dogajalo, da je vsaka
osnovna organizacija z zor-
nega kota lastnega tozda gle-
dala na probleme, ki se pora-
jajo iz zaostrenih gospodar-
skih razmer in ki so vezani
na pridobivanje deviz, oskr-
bo z reprodukcijskim mate-
rialom in surovinami, pa tu-
di na vidike nagrajevanja,
kadrovanja delavcev in na
bodoči razvoj.
Jasno je, da tako naravna-
no delo komunistov ni mo-
glo obroditi sadov, kvečje-
mu je le še pridalo svoje k
zapiranju temeljnih organi-
zacij. Streznitev je bila nuj-
na, vsebinsko in organizacij-
sko pa jo je bilo mogoče za-
čutiti v oblikovanju akcijske
konference komunistov Cin-
karne, katere namen in cilj je
bil povezati vse člane ZK v
prizadevanju za boljše go-
spodarjenje in za poglobitev
samoupravnih odnosov v ce-
lotni delovni organizaciji.
Seveda pod pogojem, da
osnovne organizacije po na-
čelu »Vsakemu komunistu
svojo nalogo«, povečajo od-
govornost in okrepijo svoj
vpliv v okolju, kjer delujejo,
z aktivnostjo svojih članov
oživijo delo tudi ostalih
družbenopolitičnih organi-
zacij, posebej sindikata, ter s
koordiniranim delovanjem
presežejo medtozdovske
plotove.
»Kako pravilna je bila naša
odločitev o oblikovanju ak-
cijske konference, se najbolj
očitno kaže prav v zdajšnjem
času,« pripoveduje Marjan
Drev, predsednik akcijske
konference komunistov
Cinkarne. »Polletni gospo-
darski rezultati Cinkarne so
sicer dokaj ugodni, saj prese-
gamo planske obveznosti za
dvanajst odstotkov, hkrati
pa se zavedamo, da bomo
imeli v prihodnjih mesecih
veliko težav. Krči se namreč
odstotek deviznih pravic, s
katerimi lahko razpolaga
Cinkarna, kar se bo v krat-
kem odsevalo v oskrbi proiz-
vodnje. Zato pričakujemo te-
žave v proizvodnji tozda
Grafike, pa v obratu organ-
skih barvil v tozdu Kemija in
v tozdu Metalurgija, kjer
proizvodnji primanjkuje cin-
ka. Kljub temu pa lahko re-
čem, da smo komunisti trez-
no ocenili razmere v Cinkar-
ni in se brez črnogledosti in
panike pripravili na še težje
čase. Kajti, jasno smo se do-
govorili, katera proizvodnja
ima pri oskrbi s surovinami
prednost, katera vlaganja so
nujna in kaj vse moramo na-
rediti za to, da bomo še pove-
čali izvoz. Hkrati pa smo se
tudi dogovorili, kako in do
kdaj bomo vpeljali nov si-
stem nagrajevanja delavcev,
kakšen odnos bomo imeli do
zaposlovanja in, kar je zelo
pomembno, da bomo s soli-
darnostjo in začasnim pre-
meščanjem preprečili odpu-
ščanje delavcev tudi v naj-
težjih gospodarskih razme-
rah.«
Seveda pa se nekateri ko-
munisti, ki so bili doslej evi-
dentirani le kot člani osnov-
nih organizacij ZK, tudi po-
slej ne bodo premaknili iz
udobnega stanja ležernosti
in nezainteresiranosti. Zanje
v partijskih vrstah Cinkarne
ne bo mesta, odločno pou-
darja  Marjan  Drev.  Kajti,
ravno dogovor o tem, da mo-
ra dobiti vsak komunist svo-
jo nalogo v osnovni organi-
zaciji, bo omogočil jasen pre-
gled nad tistimi komunisti,
ki z znanjem in aktivnostjo
želijo, hočejo in zmorejo pre-
makniti stvari na bolje, in se-
veda nad onimi, ki tega no-
čejo ali ne zmorejo. Do sled-
njih v osnovnih organizaci-
jah ne bodo smeli biti senti-
mentalni. Kajti čas je prelo-
men in osnovne organizacije
morajo biti sedanjo bitko za
stabilizacijo gospodarstva in
za hitrejši razvoj samouprav-
nih odnosov na vseh področ-
jih, akcijsko in ideološko
bolj enotne, ko so bile doslej.
DAMJANA STAMEJCIC
NOVA VAS V PREOBLEKI
Krajani Nove vasi, te najbolj nove stanovanjske soseske v
Celju, so se letošnje osrednje prireditve za praznik občine
Celje nadvse razveselili. Čeprav so lahko leta opazovali
razna razkopavanja, saj so bih praktično ves čas sredi grad-
bišč, so pred dnevi lahko opazovali nadvse zagnano urejanje
zelenic, toplovodov, cestišč in nekaterih parkirišč, tudi peš-
poti in za povrh še sejanje trave. Zlobni jeziki sicer pravijo,
da bi veliko tega lahko pristojni narediU že prej, da bi tudi
stanovalci lahko veliko prispevali, čeprav se ti zadnji bra-
nijo, češ da bi že naredili kaj več okrog svojih stolpnic in
blokov, če bi vnaprej vedeli, kdaj bodo spet razkopavali na
njihovih zelenicah. Tako pa so raje počakali na občinski
praznik in ureditev je prišla »od zgoraj«.
UM
MLADINA V LAŠKEM
SPET SO VNETI ZA DELO
Po dolgoletnem mrtvilu spet aktivno delajo
v teh počitniških dneh se
laška mladina pripravlja za
sodelovanje na mladinski
delovni akciji. Gre za formi-
ranje brigade Ilija Bodovi-
nac, ki se bo udeležila repu-
bliške delovne akcije Ko-
bansko '82. Evidentiranih je
bilo 45 brigadirjev, računajo
tudi na osip, vendar so pre-
pričani, da bodo zagotovili
vsaj zgornji minimum števi-
la brigadirjev, to je 36. Briga-
do sestavljajo v glavnem
srednješolci, nekaj je štu-
dentov, prijavljeni pa so tudi
trije pionirji in en veteran.
Pritegnili bodo tudi mlade
brez dela in štipendiste iz
združenih sredstev. Prihod-
nji teden bodo sklicali letos
izšolane kadre, ki so ostali
brez zaposlitve. Tem naj bi
namreč udeležba na MDA
zagotovila lažjo pot do zapo-
slitve.
V pripravo na to akcijo
sodita tudi lokalni delovni
akciji. Ena je bila v KS Mari-
jagradec - Bukovje. Druga
pa bo v KS Jurklošter, na
Blatnem vrhu. Organizirali
pa so tudi enodnevni semi-
nar, s katerim so udeležence
seminarja seznanili s samo-
upravljanjem na akciji, dru-
žabnim življenjem in delom
na trasi. Tako naj bi preven-
tivno poskrbeli za večjo var-
nost in učinkovitost pri delu.
Mladina v Laškem postaja
aktivna. Po dveletnem zatiš-
ju, nedelu in neuspelih po-
skusih zbliževanja mladih,
so ugotovili, da jim najbolj
ustreza klubska oblika dela.
Uredili so si tudi prostore.
Disco namreč še zdaleč ni
edina oblika družabnosti in
potreb mladega rodu. Pri-
pravljali bodo razne semi-
narje, družabne večere,
okrogle mize. Mladi bodo ja-
sno izrazili, kaj čutijo, hočejo
in potrebujejo.
BOŽA GOLOUH
UREJENOST ŽALSKIH GOSTIŠČ
NOVO OCENJEVANJE
Zasebni lokali so vse bolje urejeni
v žalski občini je bilo zadnje ocenje-
vanje gostišč pred petimi leti. V tem
času se je v gostiščih marsikaj spreme- ■
nilo na boljše in na slabše. Toda ozna-
ke prejšnjega ocenjevanja še naprej vi-
sijo. Za pogovor o tem smo zaprosili
SfUrana Vovka, referenta za malo go-
spodarstvo pri Skupščini občine Ža-
lec.
»Leta 1977 smo v žalski občini kot
prvi uvedli ocenjevanje gostinskih lo-
kalov. Razdelili smo jih v tri razrede.
Tedaj je bilo ocenjenih 81 gostinskih
lokalov, od tega je 18 lokalov uvršče-
nih v tretji - pogojno zadovoljiv lokal,
54 lokalov je prišlo v razred - dobro
urejen lokal. 9 pa jih je prišlo v najkva-
litetnejši razred - dobro urejen lokal.
Potem smo ugotovili, da smo dali pre-
majhen poudarek ponudbi hrane, zato
smo morali število točk spremeniti. Že
leta 1978 in 1979 smo opazili, da so
nekateri lokali, še posebej zasebnega
sektorja, začeli ponudbo izboljševati,
Ipkale pa so tudi renovirali. Zato smo
morali na njihovo intervencijo lokale
na novo oceniti. Te kategorije so imele
tudi vpliv na cene, pomeni, da je višje
ocenjen lokal imel pravico do višjih
cen.«
Po teh popravkih ni bilo več nove-
ga ocenjevanja na vašo pobudo?
»Sedaj je začela s svojim ocenjeva-
njem Medobčinska gospodau-ska zbor-
nica, po kateri pa kategorije nimajo
več vpliva na cene.«
Kaj pa lokali najslabše kategorije?
»Za žalsko občino je karakteristično,
da ima zelo veliko zasebnih lokalov,
vendar, samo na papirju. Veliko ima-
mo takorekoč »pušnšankov«, kjer nu-
dijo samo pijačo, ne pa tudi hrane, ker
je z njo tudi več dela. Primanjkuje lo-
kalov, kjer je gost prijcizno, kvalitetno
in vljudno postrež^n in dobi vse kar se
zahteva od gostincev.«
Kakšen pa je odnos osebja do go-
stov?
»V svojem pravilniku o ocenjevanju
upoštevamo način strežbe in odnos do
gosta. Vendar, to bi bilo treba vsaj dva-
krat na leto spremljati, kajti osebje se
seveda menja. Morali bi o tem vprašati
obiskovalce, kajti ocenjevala je tri-
članska komisija, v kateri so bili tržni
in sanitarni inšpektor ter oseba iz ko-
miteja za družbeno planiranje, vendar
smo v začetni fazi mislili vključiti tudi
Turistična društva in Krajevne skup-
nosti. O odnosu do gostov in načinu
strežbe pa bi moral največ vedeti obi-
skovalec, zato bi le-ti morali sodelova-
ti, saj se odnos osebja po odhodu ko-
misije vsaj v neki meri spremeni.«
Rekli ste, da Medobčinska gospo-
darska zbornica že ocenjuje lokale v
celjski regiji. Je bilo že kaj ocenjenih
v Žalcu?
»Ocenili so samo družbeni sektor,
zasebnega pa niso ocenjevali, ker je to
ocenjevanje potekalo po principu pri-
jav. Prijavil pa se ni nihče. Tako je
prišlo do težkega položaja, kajti druž-
beni sektor bo po novem imel zvezdi-
ce, zasebni pa bo še do nadaljnega
imel naše napisne table. Ne bo enotne-
ga kriterija«.
Iz izkušenj vemo, da so zasebni loka-
li bolj urejeni kot družbeni. Zakaj se
potem lokali zasebnega sektorja izogi-
bajo ocenjevanju, ki bi bilo le v njiho-
vo korist?
SAMO VERSTOVŠEK
V BESEDI IN SLlkl
POPRAVILI SO ODSEKE CESTE
Delavci Cestnega podjetja Celje so minuli teden poprav-
ljali dele odseka ceste Arja vas-Titovo Velenje. Določene
odseke so na novo asfaltirali, tu pa tam, kjer je bilo cesti-
šče slabo, pa zakrpali.
T. TAVČAR
VELIKO KOPALCEV NA SAVINJI
Lepo in predvsem vroče vreme privablja številne ko-
palce tudi v ne preveč čisto vodo Savinje. Letos je kopal-
cev precej več kot lani in leta poprej. Morda je vzrok tudi
to, da so poskočile cene turističnim storitvam na morju.
Na sliki: Kopalci na Savinji pri Letušu, kjer je voda še
čista.
T. TAVČAR
DOBRO ZALOŽENA TRŽNICA V TITOVEM
VELENJU
Velenjska tržnica je v teh dneh sicer dobro založena,
zadovoljstvo potrošnikov pa kalijo precej visoke cene.
Tako je paradižnik po 60, breskve 60-70, solata 40-50,
krompir 40, lubenice 80, jabolka 60 din itd.
T. TAVČAR
PETRIČI NA SP V EKVADOR
Na svetovnem prvenstvu v plavanju, ki se bo pričelo
konec tega meseca v Ekvadorju, bosta nastopila tudi Dar-
jan in Borut Petrič. Sredi prejšnjega tedna sta z očetom,
dr. Dragom Petričem, ki je njun trener, obiskala Modni
Salon v Titovem Velenju, ki bo plavalce enotno opremil,
hkrati pa je izrazil pripravljenost, da bratoma pomaga tudi
v bodoče, ko naj bi ta kolektiv nad njima prevzel pokrovi-
teljstvo. Plavalca je pred odhodom obdaril tudi kolektiv
tovarne nogavic Polzela.
Na sliki: dr. Drago Petrič, Borut in Darjan Petrič ter
direktor Modnega salona Marjan Gaberšek.
TONE TAVCAB
ijl 29-21.|ulii 1982
NOVI TEDNIK - stran 7
ZAPLETI NA ŠKAFARJEVEM HRIBU PRI ŽALCU
ZEMUA-IMETJE
BREZ CENE!
Dela niso mogli pričeti, »motilce« pa Je odpeljala marica
»Pridite in poglejte, ter zapišite, da bodo še drugi vedeli, kaj vse se dandanes
dogaja!« so nas zaprosili ljudje s Škafarjevega hriba pri Gotovijah, oziroma blizu
Žalca. Škafarjev hrib so namreč y žalski občini določili za stanovanjsko izgrad-
njo. In res sc se interesenti zbrali, ustanovili stanovanjsko zadrugo, sedaj pa bi
radi pričeli z gradnjo. Zapletov z ustanavljanjem stanovanjske zadruge je bilo
cel kup, sedaj pa, ko je vse urejeno, se je zapletlo na drugi strani. Lastniki - bivši
lastniki zemlje, kjer naj bi gradili tisti, ki so si zaželeli hiše na tem prelepem
gričku, se namreč čutijo ogoljufane. Za prodano zemljo namreč niso prejeli še
niti dinarja, pa tudi sicer ne pristanejo na to, da bi jim zemljo odkupili po ceni od
12 dinarjev in 50 par do nekaj čez dvajset dinarjev. Ko je pred kratkim prišel do
Škaf ar jevega hriba buldožer, da bi svečano označil začetek del ter zaril v zemljo,
so se ljudje s Škafarjevega hriba uprli, pred most postavili živo stražo in buldo-
žerju onemogočili začetek del.
Roko na srce - kaj klavern začetek dela v stanovanjski zadrugi. Cez dva dni so
zopet poskušali z delom, pa se je ponovila ista pesem. Na pomoč so prišli
miličniki z žalske postaje milice in z »marico« odpeljali moške in ženske, starejše
pa so pustili pri miru. Ogorčenje med ljudmi s Škafarjevega hriba je bilo
neznansko. Eden med njimi je celo pripomnil, da se je za zemljo boril od leta 1941
in da sedaj ne bo trpel, da ga z marico odvažajo miličniki in še to samo zategadelj,
ker se znova bori za svojo zemljo. Toda to so že obrobne stvari. Problem je v tem,
ker ljudje ne pristanejo na cene, kot jih je določil sodno zapriseženi cenilec.
JE KMETIJA UNIČENA?
Med tistimi, ki so jih miličniki odpe-
ljali na postajo milice, je bil tudi Štefan
Simončič, ki ga ljudje poznajo po tem,
da je direktor žalske delavske univerze.
Takole nam je pripovedoval: »Postopek
razlastitve je tekel brez prisotnosti pri-
zadetih lastnikov zemlje na Skafarje-
vem hribu. Ko so nas potem vendarle
poklicali, da podpišenoiiodpišemo izja-
vo o razlastitvi, so nam na občini za
zemljo obljubljali normalno ceno, nekaj
čez 60 dinarjev. Šele v odškodninskem
postopku smo ugotovili, da so našo
zemljo uvrstili v kategorijo kmetijskih
zemljišč, na to pa nismo pristali, saj se
nam zdi zemlja premalo plačana. Povem
naj, da sem del svoje zemlje na Škafarje-
vem hribu hotel že pred petimi leti pro-
dati po ceni od dvajset do štirideset di-
narjev. Takrat pa tega ni hotel priznati
občinski organ za družbene prihodke in
je sem poslal svojega cenilca, ki je oce-
nil, da je zemljo treba prodajati po pet-
deset dinarjev. Razlog? Občina je dobila
več od davka za prodano ceno. Davek je
bil takrat višji, kot je danes cena zem-
lje.«
ANTONIJA NARAKS, starejša kmeti-
ca iz Ložnice 33, je bila še bolj razočara-
na. Solzna nam je pripovedovala, da je s
kmetijo tako rekoč konec, saj so okrog
nje pobrali najlepšo zemljo, kar pa je
ostalo, ni več funkcionalno zemljišče za
kmetijsko obdelavo. »Tega enostavno
ne razumem! Se lahko to dogaja v času,
ko vsepovsod beremo in poslušamo, ka-
ko je treba vzpodbujati kmetijstvo?..
nam je tarnala.
JAKOB HROPOT, prav tako kmet, iz
Gotovelj 126, pa je ves razburjen ponav-
ljal, da bodo tisti, ki imajo v rokah vso to
zadevščino, že tako uredili, da bo for-
malno pravno vse lepo in prav: »V tem
primeru so zakoni navadne birokratske
spakedranke!« Pred petimi leti so mi
vzeli hektar zemlje z moje kmetije zara-
di opekarne na Ložnici. Takrat so vsi
pravih, da gre za splošni družbeni inte-
res. Naslednje leto se je opekarna »spu-
fala«, danes ni o njej ne duha in ne slu-
ha. Je bil to širši družbeni interes? Tudi
sedaj nas hočejo razlastiti v imenu širše-
ga družbenega interesa!
KAKO JE Z DAVKI?
Se marsikaj zanimivega so nam pripo-
vedovali prizadeti ljudje s Skaferjevega
hriba. Antonija Naraks, na primer, ne
more razumeti, kako to, da je morala
davek ves čas plačevati za prvovrstno
zemljišče, kar naenkrat pa so zemljišče
prekrstili v četrto vrsto. Davek za zem-
ljo je morala plačati tudi letos, pa čeprav
so trdili, da zemlja ni več njena. Nekate-
ri niso mogli razumeti, kako to, da je
bilo treba prej vedno plačevati davke,
denimo pri prodaji zemlje, kot da gre za
stavbno zemljišče, sedaj pa je to zemlji-
šče naenkrat kmetijsko. Morda samo za-
radi tistih, ki bodo gradili tu? »Res so to
sami vplivni možje v občini ter na viso-
kih položajih in na pomembnih delov-
nih mestih, toda mi se ne damo! Hoče-
mo svoje! Hočemo pošteno plačilo, niče-
sar pa nimamo proti, da potem pričnejo
graditi,« so zatrjevali vsi po vrsti: Anto-
nija Rolman, Franc in Vera Podbornik,
Jakob Hropot, Vida in Franjo Končan,
Štefan Simončič, Antonija Naraks,
Frančiška in Drago Paradiž ter Avgust
Bolčevič in drugi.
ODLOČBE SO PRAVNOMOČNE
Obiskali smo občinski komite za grad-
bene in komunalne zadeve ter urbani-
zem, kjer smo se pogovarjali z Jožetom
Goličem in Karlom Marinškom. Pove-
dala sta nam, da so vse odločbe o odvze-
mu iz posesti in izročitvi zemljišča na
območju prve faze zazidalnega načrta
Škafarjev hrib pravnomočne. Z dnem
ko so postale pravnomočne, so bili
prejšnji lastniki dolžni po zakonu o ra-
zlastitvi izročiti zemljišče njihovemu
pravnemu nasledniku. Šele po pravno-
močnosti odločb je nastala obveznost
plačila pravične odškodnine za razlašče-
no zemljišče. Prejšnjim lastnikom so
ponudili odškodnino v višini prometne
vrednosti kmetijskega zemljišča, kot jo
je izračunal sodno zapriseženi cenilec in
kmetijski strokovnjak. »Hkrati smo lju-
di s Skafarjevega hriba vabiU na ustno
obravnavo zaradi sporazuma glede do-
ločitve odškodnine. Nihče od njih se va-
bilu ni odzval v roku ter predložil svoje
pismene ponudbe«, je pripovedoval Jo-
že Golič. Nesporazum je nastal zaradi
tega, ker ima zemljišče status kmetij-
skega in ne stavbnega. To je prejšnjim
lastnikom razložila tudi namestnica jav-
nega pravobranilca iz Celja. Območje
Skafarjevega hriba je po družbenem
planu namenjeno stanovanjski zadružni
gradnji. Pri odkupu omenjeno zemljišče
obdrži status kmetijskega, saj še zdaleč
ni podobno stavbnemu, je pripovedoval
Karel Marinšek: »Urejenih ni cest, ni
kanalizacije, vodovoda in elektrike. To-
rej to ni nikakršno stavbno zemljišče.
Šele ko bodo urejene vse te stvari, po-
tem bo to stavbno zemljišče.«
PRVI PRIMER V OBČINI
V žalski občini je šlo v primeru Ska-
farjevega hriba za prvi primer odkupa
večjega kompleksa zemljišč za usmerje-
no gradnjo. V drugih občinah to poče-
njajo že več časa in povsod imajo enake
probleme kot tu, sta povedala Golič in
Marinšek ter dodala, da je navsezadnje
tudi treba enkrat presekati s prakso, da
ljudje v bistvu prodajajo kmetijsko
zemljišče za stavbno ter pri tem več
zaslužijo. Oba pa menita, da je kvadratni
meter kmetijskega zemljišča res prema-
lo plačan - toda to je že stvar zapriseže-
nih cenilcev, oziroma določenih cen, na
kar pa na komiteju ne morejo vplivati.
LAHKO SE VLEČE ŠE LETA
DOLGO
Na Skafarjevem hribu je tudi nekaj
kmetov, ki so sedaj ob zemljo. Kaj v tem
primeru, smo povprašali Jožeta Golica:
»Gre za štiri kmete. Med njimi tudi za
Narakse, Paradiže in Rozmane. Ti bodo
poleg odškodnine za zemljo dobili tudi
nadomestilo za zmanjšano možnost pri-
dobivanja kmetijskih proizvodov na
preostalem zemljišču. Nadomestila mo-
rajo biti tako visoka, da kmetje pri do-
hodku ne bodo prikrajšani. Za Narakse
in Paradiže bomo proučili možnost del-
ne zamenjave zemljišč.«
- Obstoja pa možnost, da se prejšnji
lastniki ne bodo sprijaznili s sedanjo
ceno zemljišča in bodo gradnjo še na-
prej ovirali. Kaj potem?
J. Golič: »Potem lahko o tem odloča
sodišče in ponovno oceni zemljo. Posto-
pek se res lahko vleče še vrsto let. Pou-
dariti pa moram, da se višina odškodni-
ne za razlaščeno zemljišče določa po
njeni vrednosti v času prvostopenjske
odločbe in po stanju nepremičnine v
času postopka.
Povem naj tudi to, da je bila na ustav-
no sodišče dana pobuda za oceno ustav-
nosti odloka o kompleksni razlastitvi in
sodišče pobude ni sprejelo. Odlok obči-
ne o zazidavi na tem kompleksu ni bil
nezakonit, postopki pa tudi ne.«
Nekaj ljudi je kupilo zemljo na Ska-
farjevem hribu že pred leti. Računali so
da bodo tam lahko gradili. V svojih na-
merah so se ušteli, saj je nekaj komplek-
sov, ki niso zajeti v zazidalni načrt.
Predvsem zaradi nekaterih objektov
(električni vod). Slišali smo tudi trditve,
da je bilo treba takrat plačati davek na
prodano zemljo, kot da gre za stavbno
zemljišče. Kako je torej s tem?
DAVEK ZA KMETIJSKO
ZEMLJIŠČE
Golič in Marinšek na to nista hotela
odgovoriti, ker ni v njuni pristojnosti,
pač pa je to stvar uprave za družbene
prihodke. Tam so nam povedali, da na-
tančnih podatkov ne morejo dati, ker je
vodja na dopustu, ostale tovarišice pa tu
delajo premalo časa in ne vedo natanko,
kako je bilo s to stvarjo. TovariSica
Cencljeva, ki je zamenjevala vodjo, je
potem le povedala, da so vsi, ki so na
Skafarjevem hribu kupili zemljo pred
leti, imeli potrdila, da gre za kmetijsko
zemljišče. Davek pa so prodajalcem
obračunali kot da gre za stavbno zemlji-
šče. Bodo lahko torej razliko dobili po-
vrnjeno? Ne, ker so podpisali cenilne
zapisnike. Dan kasneje nas je tovarišica
Cencljeva znova poklicala in povedala,
da je stvari še enkrat preverila in ugoto-
vila, da je bil davek obračunan kot da
gre za kmetijsko zemljišče, oziroma nje-
govo prometno vrednost. Ob vsem sku-
paj pa ne gre za kdo ve kakšno razliko.
KAKŠNA JE BILA RAZPRAVA?
Zazidalni načrt za Škafarjev hrib je bil
v javni razpravi, ki jo je preko svojih
organizacij organizirala krajevna skup-
nost v Gotovljah. Tako, kot te stvari po-
tekajo vsepovsod. V razpravo bi se lah-
ko vključili tudi prizadeti lastniki (ta-
krat so še bili lastniki) zemlje na Skafar-
jevem hribu. Ce bi vedeli, da gre pri tem
lahko tudi za njihove interese, potem bi
se v razpravo prav gotovo vključili. Ka-
ko je potekala ta razprava? Očitno ne
tako kot bi morala. Če bi, potem bi tudi
sedaj ne bilo takšnih zapletov in nespo-
razumov. Ljudje pa smo tudi takšni, da
nam ni mar za dokumente, ki so v javni
razgrnitvi. Reagiranje pa se začne ta-
krat, ko je že prepozno. In tako se je tudi
v primeru Skafarjevega hriba marsikaj
zapletlo. Bivši lastniki naj bi zemljo do-
bili plačano precej manj od treh starih
tisošakov, graditelji pa bodo to zemljo,
sicer komunalno opremljeno, kupili po
48 starih milijonov. Ali, drugače pove-
dano - če bi hoteh bivši lastniki graditi
hišo na svoji bivši zemlji, bi to lahko
storili - toda potrebovali bi 48 starih
milijonov. Ti, ki naj bi dobili za zemljo
manj kot trideset dinarjev pa niti slučaj-
no nimajo toliko denarja. V isti občini,
morda celo v isti krajevni skupnosti pa
se še prav gotovo dogaja, da ljudje ku-
pujejo kmetijska zemljišča za gradnjo in
zanje odštevajo po 60 do sedemdeset in
več dinarjev za kvadratni meter. Temu
ustrezen je tudi davek. Ljudje s Skafar-
jevega hriba pa to dobro vedo in sprašu-
jejo se, zakaj morajo prav oni biti žrtve?
In po človeški plati jih je treba tudi razu-
meti. Tudi zategadelj bo treba stvari v
zvezi z zemljo enkrat poenotiti. Vsepov-
sod. Zemlja je dragocena, pa je veliko-
krat nismo znali spoštovati, tako kot je
treba. To se je že velikokrat maščevalo.
V primeru Skafarjevega hriba pa so lah-
ko zadovoljni še najbolj tisti, ki so tam
zemljo prodali že pred leti. Za precej več
denarja kot je ta zemlja uradno vredna
danes.
JANEZ VEDENIK
8. stran - NOVI TEDNIK
Št. 29-21. julij 1982
R. SLATINA: HRAM
POOSTRBiO
Navkljub težiun go-
spodarstdm razmeram in
družbeni klimi, ki je ne-
(^ospodarskim naložbam
vse prej kot naklonjena,
si v Rogaški :^atmi priza-
devajo, da bi zidove zače-
tega kulturnega doma
spravih vsaj pod streho.
Tako bi z manj škode ča-
kali na ugodnejše čase,
ko bi ta toiflco pričakm^n
kultuna hram dokončalL
V ta namen so v kičgevni
skupnosti izločili nad se-
dem HBganov dinaijev
BOBBrKldh sredstev, s ka-
tenoH bi strdio nad ^avo
jiidor bodočega kulturen-
ga doma pckstavili v avgu-
stu. Sredstev je bilo še
več^ saj v Roga^ Slatini
dMiajo v ta namen dmar-
je iz kraievnega samofKi-
ds
LMŠČMtV
LJUBLJAMi
Likovni   amater.   Franc
Klemen, se s svojimi deli
predsta\iia QubQanskemu
občinstvTi. V a^ podjel^
C«a3Eim«ce je lula v ponede-
ljek, 19- ja]iqa ob 13. uri otvo-
ritev razstasfe, razde^ene v
štiri sklope; Urbana narava,
Ruraisa narava. Likovne ra-
ziskave in figure.
T.C-
KNJiŽNICA EDVARDA KARDELJA V CELJU
VEČ LAHKOTNEGA BRANJA
Ma oddelkih za študij vlada poletno mrtvilo
Da je poletje čas počitnic
in duhovne polenjenosti, ka-
že tudi slat>a obiska nost
knjižnice Edvarda Kardelja
v Celju. Edina izjema je od-
delek za odrasle in mladino,
kjer beležijo pravo bralsko
mrzlico. Dnevno posodijo na
tem oddelku od 700 do 800
knjig, ki se porazdelijo na
povprečno 200 bralcev na
dan. Vendar visoko število
izposojenih knjig še ne doka-
zuje visoko razvite bralske
zavesti (kulture). Izpraznje-
ne knjižne police, ki so obi-
čajno natrpane z ljubezen-
skimi in doktor romani ter
pustolovskimi deli govorijo,
da večina bralcev najraje po-
sega po lahkotnejši literaturi
avtorjev kot so Consalik,
Simmel itd. Taka literatura
je, po mnenju bralcev, kot
nalašč za vroče poletne dni,
saj ne zahteva dosti razmiš-
ljanja.
Na oddelku za študij pa je
obisk bralcev občutno
zmanjšan. Dnevno poletno
povprečje je 140 izposojenih
knjig. Bralci - prevladujejo
mladina in upokojenci - se
zadovoljijo s prebiranjem le-
poslovnih del lažjega žanra.
Peščica zahtevnejših bralcev
ostaja z\'esta kvalitetnejši li-
teraturi. Soba za študij same-
va, dijaki in študentje so od-
ložili ali vsaj preložili na je-
sen svoje šolske obveznosti.
Le kdaj pa kdaj zaide kdo
vanjo in prelista časopis.
Na oddelku za marksistič-
no literaturo vlada pravo mr-
tvilo. Večinoma na tem od-
delku le vračajo izposojene
knjige.
Obiski bralcev v knjižnici
nam torej potrjujejo že znana
dejstva. Večini še na misel
ne pride, da bi del svojega
prostega časa »žrtvovali« za
duhovno zorenje in dodatno
izobraževanje, saj prebiranja
»p)ogrošne« literature, ki je
najbolj brana v poletnih me-
secih (in verjetno tudi čez le-
to), ne moremo tako imeno-
vati. Mnogi pač želijo ubežati
sivi banalnosti in vsakda-
njim težavam...
A. LESNIK
RAZSTAVUENA BO KERAMIKA
Cas počitnic in zatišje kul-
turnih (»ireditev, tako zna-
čilnih za večino krajev. Raz-
stavni salon v Rogaški Slati-
ni vsako leto znova obideta.
Delavci Delavske univerze iz
Rogaške Slatine in Kulturne
skupnosti iz Šmarja se že
vneto pripravljajo na otvori-
tev nove razstave, ki jo bodo
odprli v torek. 27. juUja v
Razstavnem salonu.
Med ljubitelje umetnosti
bodo tokrat priE>eljali dva
ustvarjalca, ki bosta predsta-
vila izdelke iz keramike,
Aljošo in Gorazda Sotlarja.
Aljoša Sotlarjeva že od
1957. leta razstavlja na sku-
pinskih razstavah doma in v
tujini, čeprav oblikovanje iz
keramike v njenem ustvar-,
jalnem delu ni vedno zaseda-
lo prvega mesta. Ukvarjala
se je tudi z izdelavo gledali-
ških scen, kostumografijo in
designom.
Gorazd Sotlar, je končal
Alademijo za hkovno umet-
nost in postal 1956. leta član
Društva slovenskih likovnih
umetnikov Slovenije. Sode-
loval je v številnih skupin-
skih razstavah doma in na
tujem, samostojno pa je raz-
stavljal v Poreču in Halifaxu.
Sodeloval pa je tudi na raz-
stavi Mlada plastika v Mur-
ski Soboti.
Otvoritev razstave bo ob
pol osmih zvečer, ob uvod-
nem govoru pa bo pianistka
Mojca Pugelj imela krajši
klavirski koncert.
T. C.
POGLED NA PLATNO
MUPPETI GREDO V
HOOLYWOOD
Produkcija; Hanson. Režija: James Frawley
Igrajo: Žabec Kermit, Miss Piggy, medvedek Fozzie,
kljunač Gonzo, psiček Rolfie in ostali muppeti.
Bržkone ni dvoma o tem, da je sloviti lutkar Hanson
s svojo TV nanizanko o priljubljeni muppetih požel
več uspeha, kot marskdo pred njim. Iznašel je čarobno
formulo, v kateri je svojim izvirnim lutkam pridihnil
življenje, jih okrasil s človeškimi lastnostmi in razbil
dogmo, da so lutke le za otroke. Ustvaril je prave
junake, ki jih občuduje mlado in staro. Poslal jih je v
proslulo gledališče, kjer ob večni prisotnosti Waldorfa
in Statlerja, dveh nergačev, teden za tednom izvajajo
svoje umetnije, duhovičijo in vabijo v goste zveneča
imena show bussinesa. Hanson je znal združiti živa-
hnost in lepoto lutk, ki delujejo kot žive osebe in s tem
pritegnejo mlajše občinstvo, z zahtevami po showu in
zabavi, ki jih tako določno postavlja svet odraslih. In
rezultat' Nepojmljiv uspeh muppetov, ki jih bojda še
nihče izven Hansonove družine ni videl »mrtvih«.
Uspela je najprej TV nanizanka, sledile so uspešne
knjige ali bolje rečeno - slikanice, zatem plošče z naj-
bolj uspelimi gegi in glasbenimi hiti muppetov. Ves ta
uspeh seveda ni več mogel obiti velikega platna. In
tako so muppetki preskočili še zadnjo medijsko oviro
in zaživeli na velikem platnu. Režiser James Frawley
je z denarjem angleških filmskih družb posnel film, v
katerem je muppetke posul z zvezdniškim prahom in
jih poslal v samo Meko filmskega sveta, v Hoolywood.
Zgodbe film pravzaprav nima. Muppetke predstav-
lja kot glavne zvezdnike, ki jih Hoolywood nestrpno
pričakuje, da bi jih počastil in povzdignil v neslutene
višave filmskega uspeha. Seveda so muppeti za stvar
vneti. Zvezdništvo jim prija. A iz svoje kože ne morejo.
Tako reflektorjem, rolls-royceom in gala sprejemom
navkljub ostajajo sužnji svojih navad. Kot za stavo, gre
muppetom tudi to pot vse narobe.
Skratka, Muppeti gredo v Hollywood je film zabave
in smeha, geg na geg, prava prijetna osvežitev za po-
letne dni. Se posebej zato, ker veliko platno muppetov
ni oropalo njihove TV intimnosti. Nasprotno - iz njih
je neiredilo še večje junake, še bolj podobne pravim,
živečim ljudem.
BRANKO STAMEJCIC
PEJSAŽIIM MEDAUE
v razstavnih prostorih
Wac}i^^b«gerjevega dvor-
ca gostijo Laščani v teh dneh
dva priznana umetnika, sli-
karja Jožeta Ipavca in aka-
d0nskega slikarja in meda-
Ijerja Vladimirja Stovička.
Jože Ipavec je vzniknil v
marib<»3kem likovnem kro-
gu skupaj s slikarji Kavči-
čem, Zagarom, Kosom in
drugimL s katKimi je sode-
loval na številnih skupin-
skih, pozneje pa na samo-
stojnih razstavah.
Obc^atrai z lepoto glasbe-
nega ustvarjanja skladate-
ljev Ipavcev in tesno pove-
zan z mc^viko iz rodnega
Šentjurja, je izredno nepo-
sredno in prepričljivo prene-
sel opk>jeno vizijo pejsaža na
platno.
Vladimir Stoviček je moj-
ster medalje in plakete, moj-
ster, ki je ob sicer realistič-
nih sestavinah in prvinah,
dosegel in ohranil svoj izbru-
šen in prečiščen lastni izraz.
Življenjska in umetniška
pot je vodila Vladimirja Sto-
vička preko praške in pari-
ške šole v domovino; v vse-
binskem pogledu pa preko
statuarične plastike, portreta
in velike sp>omeniške plasti-
ke, v p)ortretno medaljo
zvrst, ki je silno zahtevna in
ji je le malokdo kos.
Vsekakor zanimiva razsta-
va, ki bo nedvomno pritegni-
la številne Laščane, in prav
je tako zaradi tega, ker sodi
razstava v okvir prireditev
ob laškem prazniku, in je bi-
la, vsaj v dneh rajanja, odri-
njena v ozadje.
T. C
RAZSTAVA OBLIKOVALCEV
CELJA
Zavod za kulturne priredi-
tve Celje - Likovni salon, je
v sodelovanju s celjskimi
oblikovalci pripravil razsta-
vo z naslovom »CELJSKI
OBLIKOVALCI«, ki je na-
menjena počastitvi praznika
občine Celje.
Razstava je kompleksen
prikaz del oblikovalcev s
celjskega področja. Zajema
grcifično oblikovanje (Rado-
van Jenko, Jože Resnik, Ra-
fael Počivašek in Jože Dom-
jan), industrijsko (Bruno
Pižmoh - Karamična indu-
strija Liboje, Mirko Knez -
Emo Celje, Dušan Samec,
Marjana Merela in Ferdo Pag
- steklarna Rogaška Slatina,
Ljubica in Tomo Kočica ter
Franjo Felicijan) in modnega
oblikovanja (Karmen Ven-
ko), oblikovanja prostora
(Dušan Samec, idejni osnut-
ki pomnika tovariša Tita v
krajevnih skupnostih občine
Celje - Tomanič Milisav, Du-
šan Samec in Franc Purg -
slednji tudi sprejet) in obli-
kovanje nakita (Zlatarna Ce-
lje - Vincenc Vipotnik, Ivo
Hanžič, Zdravko Dolinšek,
Žare Ognjanovič, Dušan
Kundih, Milena Leskovec,
Zdenka Samec in Helena
Umberger).
Ob razstavi so izdah tudi
katalog, kot trajen doku-
ment 17 razstavljalcev, kate-
rega izvedbo so podprle de-
lovne organizacije: Aero Ce-
lje - TOZD Grafika, Zlatarna
Celje, SOZD Merx Celje, Ke-
ramična industrija Liboje,
DO Potrošnik Celje, Konus
Slovenske Konjice, Kovino-
tehna Celje, Razvojni center
Celje, Unior Zreče, Cinkarna
Celje, Libela Celje, RT Ivan
Samec in ZKP Celje - Likov-
ru slaon.
Razstava bo na ogled do 1.
avgusta 1982.
ALENKA DOMJAN
Z NOVIM TEDNIKOM
ODSLEJ TUDI NA MORJU
OTROŠKI ZBOR VGOTOVLJAH
Pred nedavnim so na podružnični osnovni šoU v Gotovljah ustanovili otroški pevski zbor
ki ga vodi Vlada Rode. Prvič se je zbor predstavil Gotovljanom ob praznovanju krajevnega
praznika. Čeprav zbor še ne dela dolgo, je pesmice odpel zelo lepo, za kar je požel zaslužen
in prisrčen aplavz. T. TAVCAR
POLETNE
MELODIJE ZA
DOPUSTNIKE
Tudi letos bo precej lju-
di z našega območja, ki
letujejo ob slovenski oba-
li obiskalo peti, jubilejni
festival Melodije morja in
sonca, ki bo v soboto, 24.
julija ob 20. uri v portoro-
škem avditoriju. Med
drugim bodo nastopili
Majda Sepe, Tatjana Dre-
melj, Oto Pestner, Moni
Kovačič, Tomaž Domi-
celj, Ivo Mojzer, brata Ko-
res, Party, Hazard in Zori-
ca Fingušt. Skupina Ha-
zard bo v odmoru izvedla
tudi show program.
J. V.
USPEŠNA SEZONA »ZVEZDIC«
Člani plesne skupine »Zvezdice«, ki deluje v okviru Cen-
tra za klubsko dejavnost pri občinski konferenci ZSMS
Celje, so si za kratek čas oddahnili, saj jih jeseni zopet čaka
naporno delo in nastopi.
Pretekla sezona je bila za mlado plesno skupino, ki jo vodi
koreograf Igor Jelen, uspešna. Prva premiera je bila novem-
bra lani v Mozirju, z delom Rojstvo v mestu. Po uspešnem
nastopu v Mozirju so Zvezdice pripravile novo, 30-minutno
plesno-gledališko delo z naslovom Popotnik. Januarja letos
je skupina teden dni gostovala v Portorožu in se plesno
izpopolnjevala. Potem so mladi plesalci sodelovali pri pust-
nem karnevalu v dvorani Golovec, v Narodnem domu in na
občinski prireditvi Naša beseda 82. Ob koncu sezone je
skupina Zvezdice pričela s pripravami za novo delo, plesno
upodobitev pravljice »Čebelica Maja in gozdni požar.«
M. A.
EGONU KUNE JU GRB MESTA CELJB
Najvišje priznanje celjske
občine Grb mesta Celja bodo
v petek podelili znanemu
glasbenemu pedagogu in
profesorju glasbe Egonu Ku-
neju, ki je najožje povezan s
povojnim glasbenim dogaja-
njem ne samo na celjskem
temveč na slovenskem in ju-
goslovanskem glasbenem
področju.
Egon Kunej je kot ravna-
telj Glasbene šole v Celju,
kot eden izmed prvih organi-
zatorjev Mladinskega pev-
skega festivala ter kot diri-
gent Komornega moškega in
Mešanega mladinjskega zbo-
ra Gimnazije Celje pomagal
ustvjiriti v Celju pomemben
glasbeni center, iz katerega
je izšlo veliko dobrih glasbe-
nikov in še več vnetih ljubi-
teljev glasbene umetnosti.
št. 29-21. julij 1982
NOVI TEDNIK - stran 9
DOM POČITKA- ŠMARJE PRI JELŠAH
JESEN ŽIVUENJA JE LAHKO LEPA
Varovanci se ulfvarjajo s številnimi aiitivnostmi
Dom počitka v Šmarju pri
Jelšah slovi kot eden najbo-
lje urejenih domov v naši šir-
ši okolici. Za to so prav goto-
vo najzaslužnejši varovanci
sami, saj ob pomoči sester
ustvarjajo čudovita ročna
dela. Tako se stene v posebni
sobi, namenjeni za shranje-
vanje izdelkov, ki jih napra-
vijo varovanci sami, kar širi-
jo pod težo številnih makra-
mejev, gobelinov in tapiserij,
mize pa so obložene z ročno
izvezenimi prti, in izdelki iz
volne. Varovanci so zado-
voljni z življenjem v domu in
osebjem, prav tako pa se tu-
di sestre ne pritožujejo nad
varovanci. Sicer pa preberite
nekaj izjav in sami se boste
prepričali, da je jesen življe-
nja varovancev Doma počit-
ka v Šmarju zares lepa, mir-
na, tiha in tudi delovna.
Tatjana Kajser, medicin-
ska sestra: »V Domu počit-
ka sem zaposlena že dobro
leto in pol in z delom sem
zelo zadovoljna. Edino kar
me moti je, da tukaj ne pri-
dobim ničesar po strokovni
plati svojega poklica. Varo-
vance imamo razdeljene v
dva trakta, vendar nimamo
nobenih težav niti s pokret-
nimi niti s tistimi, ki so pri-
klenjeni na posteljo.«
Matilda Jane, varovanka:
»Sem, v Šmarje, sem prišla
pred štirinajstimi dnevi in
moji prvi vtisti so čudoviti. V
domu vladajo pristni prija-
teljski odnosi in lahko le
pohvalim sestre, urejenost
doma in predvsem aktivno
organiziranost prostega
časa.«
Marija Pahole, varovan-
ka: »Sama se veliko ukvar-
jam z ročnimi deli in izdelala
sem že veliko tapiserij. Tako
S) izpolnim prosti čas in tudi
delo samo me veseli. Zal mi
je le, da se že prej nisem več
ukvarjala z ročnimi deli, ven-
dar pa doma ni bilo časa za
takšne stvari. O domu sa-
mem pa lahko povem zgolj
pohvalne stvari, imamo ure-
jen urnik prehrane, osebje je
prijazno in varovanci smo
tukaj zares zadovoljni.«
Tako menijo varovanci sa-
mi in po žarečih očeh in zag-
nanostih, s katero so nam to
zatrjevali, jim resnično lahko
verjamemo.
IVANA FIDLER
Takole si varovanke izpolnjujejo svoj prosti čas, ob delu\
in klepetu.
Gradovi in graščine
na slovensl(em Štajersicem
62
Piše: dr. IVAN STOPAR
Nad ploščo je volutasto čelo s kro-
nogramom, ki da letnico 1674: hanC
Vnl trInoqVi Deo pIVs obtVLIt
araM. Sredi čela sta dva zabrisana,
naslikana grba, nad njima je v ovalni
kartuši freska sv. Trojice.
Na levi strani dvorišča se vzdiguje
masa mogočnega, poligonalnega
bergfrida, ob njem je vhod na notra-
nje dvorišče. Portal je rustičen, rene-
sančen, nad njim je v vsaki od obeh
etaž preprosta bifora z ravno prekla-
do, oprta s pravokotnim stebričem.
Z zunanjega dvorišča, kjer še vedno
stojita kamnitni baročni plastiki sv.
Florijana in Herkula, pridemo skozi
opisani portal na notranje dvorišče,
ki ima v tlorisu podobo nepravilne-
ga pravokotnika. Dvorišče je na
dveh ožjih in eni daljših stranic
opremljeno z arkadami, ki so v prit-
ličju delno oprte na slope (verjetno
sekundarne - v enem je izluščenega
pol stebra), v obeh nadstropjih pa na
okrogle stebriče. Prostore v zaho-
dnem traktu povezujeta preprosta
lesena hodnika - ganka s trebušasti-
ma železnima ograjama. V vseh trak-
tih so tako v pritličju kot v nadstrop-.
ju delno še ohranjeni kamnitni ba-
ročni portali, v zazidanem arkadnem
loku južnega arkadnega hodnika tik
stolpa pa je - verjetno sekundarno -
vzidano gotsko okno, usločeno na
oslovski hrbet. Na dvorišču stoji ba-
ročna cisterna, vsekana v živo skalo,
z ohranjenim kamnitnim obročem
in kovanim nastavkom. Cisterna
ima izjemne dimenzije, na pogled
vsaj 4 X 4 m v obsegu in 20 m v glo-
bino, tako da v našem spomeniškem
gradivu bržčas nima para. Na steni
zahodnega trakta je vzidana spomin-
ska plošča iz 1957 z napisom: »Ta
grad so nemški fašisti spremenili v
letih 1941-43 v hišo trpljenja - kon-
centracijsko taborišče - od koder so
pošiljali slovenske rodoljube pred
puške v izgnanstvo druga koncen-
tracijska taborišča in mučilišča.«
Stavba, ki je v pritličju večidel
obokana in v vzhodnem delu pod-
kletena, ima vrsto kulturnozgodo-
vinsko in umetnostno pomembnih
prostorov. Med njimi je najpo-
membnejši bergfrid, ki sem ga pred
časom označil takole: »Bergfrid je v
tlorisu koncipiran kot iregularen
mnogokotnik, ki se kot top klin^
obrača proti pobočju hriba, od ko-
der bi bilo mogoče pričakovati so-
vražni napad. V pritličju ga obteka
pristrešen talni zidec, iznad katerega
se stolp povzpne v višino treh etaž, a
je bil sprva nemara celo višji. V četr-
ti etaži je danes stolpič s piramidasto
kapo, ki je očitno recenten. Zidava
stolpa je neurejena, s klesanci pa so
poudarjeni njegovi šivani vogali.
Obodna stena je na odprti zunanji
strani skoraj povsem kompaktna.
Obstaja le manjše število odprtin, ki
pa so tako zarasle z bršljanom, da jih
zaenkrat ni mogoče natančneje
opredeliti. Nekaj izjemnega pa je v
našem spomeniškem gradivu zasno-
va in razvrstitev notranjih prostorov
v stolpu. V pritličju sta nameščeni
samo dve manjši čumnati in šele v
obeh nadstropjih je notranja masa
stolpa intenzivneje izrabljena z več-
jimi prostori. Tako se v pritUčju sre-
čamo s fenomenom, da je masa zidu
v tistem delu stolpa, ki je izobliko-
van kot klin, v debelini več kot dva-
najst metrov popolnoma kompakt-
na in da so tudi še v obeh nadstrop-
jih zunanje stene stolpa debele po-
prečno tri do štiri metre. Takšne ma-
sivne, trdne stavbe ne najdemo nik-.
jer več na Slovenskem. Njen nastop
v sklopu gradu Bori je razložljiv sa-
mo z izredno izpostavljenostjo in
strateško pomembnostjo posto-
janke.«
Med ostalimi prostori je najpo-
membnejša baročna grajska kapela,
urejena v vogalu med vzhodnim in
severnim traktom zunanjega dvori-
šča. Kapela je v tlorisu pravokotna
in sega po višini še v zgornjo etažo.
V stenah so na treh straneh polkrož-
ne niše, na vrhu okrašene s štukom,
prav tako pa je v obliki friza okrašen
vrhnji pas sten nad s štukom orna-
mentalno prekrito gredo. Motivno
gre predvsem za listovje, v obeh
vzhodnih vogalih ob oltarni steni sta
plastični poprsji devic s kronama in
palmovima vejicama, štukirani pa
so tudi slepi trodelni okenski okviri
v vrhnjem delu južne stene, grba, ki
ju pridržujejo trije putti ter kapiteli
pilastrov, ki dajejo stenam plastičen
poudarek; kapitele sestavljajo an-
gelske glavice in fruktoni. Prostor je
okrašen tudi z baročnimi freskami.
V ostenjih niš so okrogla polja z dva-
najstimi poprsji apostolov, v kva-
dratnem polju za vehkom oltarjem
je pravokotno polje s putti. Po-
membna je kapelina oprema: prižni-
ca, več oljnih podob (Kristus pade
pod križem. Sv. Anton, Binkošti),
med njimi slika sv. Florijana z gra-
dom na stranskem oltarju in slika
Marijinega kronanja z gradom in do-
natorjema v velikem oltarju, dalje
lesena pevska empora (dostopna iz
viteške dvorane) s slikanim tabula-
tom in ograjo ter deponirani frag-
menti kamnitnih vrtnih plastik. Dra-
gocena so vrata s sočasno poslikavo
- fruktoni, vitičje in angelske gla-
vice.
Bori, prednje grajsko dvorišče.
VLADO SRUK
KOMUNISTOVO
DEJANJE IN MISEL
29
Nič niso vredna načela, metode in obnašanje, ki
ogrožajo mir, sodelovanje, življenje ljudi... Samo tisto
šteje, samo tisto je sprejemljivo, kar spodbuja ustvar-
jalnost in sožitje.
Stari stalinistični in maoistični model konfrontacije
s kapitalističnim svetom je treba nadomestiti z odno-
som odprtega dejavnega dialoga, ki edini lahko premo-
sti sprta bregova iste reke, človeštva na tej edini Zem-
lji. Kitajci so že v veliki meri odpravili politično prakso
in ideologijo v znamenju ekstremističnega preganjanja
papirnatega tigra. Evrokomunistične partije so ogro-
mno storile za to, da bi se tudi široke množice v visoko
razvitih kapitalističnih deželah otresle strahu - ali pa
morda kompleksa - pred »strašilom komunizma«. Vse
pogosteje iščejo komunisti (tudi ZKJ) skupen jezik s
socialisti oziroma socialdemokrati, ki jih je Stalin me-
tal v isti koš z nacisti in fašisti...
Gotovo odnosi nikoli ne bodo idilični, toda res je, da
celo gospodarska sodelovanja med kapitalističnimi dr-
žavami in drugimi dejavniki na eni strani in deželami,
ki so tako ali drugače pričele graditi socializem, na
drugi, včasih presežejo običajno raven »obojestran-
skega interesa« (oblike pomoči, posojila ipd.).
Kar zadeva vsakdanjo družbenopolitično aktivnost
ljudi, njihovo resnično sodelovanje v političnem življe-
nju, mora socialistična demokracija nuditi več kot me-
ščanska. Stalinistična degradacija socialistične demo-
kracije je prignala politično odtujitev posameznika do
konca; državnobirokratski monopol in despotstvo sta
se pompozno prikazovala kot diktatura proletariata...
Treba je uresničiti povsem nasprotno: komunistično
gibanje mora biti glavni pobudnik podružbljanja, hu-
maniziranja politike; biti mora buden čuvar ustvarje-
nega, ker deformacije lahko nastajajo skoraj neo-
pazno ...
Crnobelo metafizično razlikovanje med absolutno
s|)rejemljivimi socialističnimi oblikami družbene za-
vesti in absolutno nesprejemljivimi buržoaznimi obli-
kami je gotovo nerealno in škodljivo. Ne gre za to, da
bi marksisti ne tehtali kritično buržoazne ideologije.
Prav nasprotno: marksistična miselna kultura, meto-
dično skeptična in dosledno antidogmatična, mora biti
vsak trenutek prisotna v vseh nazorskih, znanstvenih,
pedagoških, filozofskih in podobnih snovanjih. Obsta-
jajo neštete možnosti za koristne dialoge, ki lahko
vodijo k novim spoznanjem ter osmislitvam, in rela-
tivno malo nehumanih, do kraja nesprejemljivih ideo-
loških manifestacij, ki jih je mogoče in potrebno vna-
prej odpraviti (fašistične in druge ideologije v zname-
nju reakcionarnosti, iracionalizma, avtoritarnosti).
Mnoge znanstvene koncepcije, ki so veljale najprej za
povsem meščanske, so sčasoma postale celo kateri
izmed »izvorov in sestavin marksizma« (npr. psihoana-
liza je poptala izhodišče za uveljavljanje historičnega
materializma na področju dinamične globinske so-
cialne psihologije).
Sodobna buržoazna družbenost in njena ustvarjcil-
nost v domeni družbene zavesti morata biti stalen
predmet izvirnih kritičnih premislekov, ki naj pote-
kajo kot kontinuiran, strpen, vsestransko koristen dia-
log.
24.
KOMUNISTI IN RELIGIJA
Kari Marx je daleč presegel raven in obzorje tako
razsvetljenskega ateizma po eni kot levoheglovske kri-
tike religije po drugi strani. Religija, ta starodavna
oblika družbene zavesti, ima globoke družbenoeko-
nomske korenine. Ni je mogoče »odpraviti« niti s pro-
svetljevanjem niti z administrativnimi ukrepi.
Različne verske skupnosti žive svoje življenje kot
bolj ali manj homogene nazorske grupacije. Tudi spre-
minjajo se. Vera (in njen položaj v družbi) se spreminja
zaradi vsakega bistvenega predrugačenja družbenoe-
konomskih in kulturnopoUtičnih razmer... Ponekod
kažejo rehgije znamenja globlje krize (sicer pa je danes
težko najti nazorsko grupacijo, ki ne bi bila v krizi).
Ludwig Feuerbach je razložil religijo kot človekovo
samoodtujitev: Človek projicira svoje lastnosti in zna-
čilnosti v onstranstvo; tam jih absolutizira, spreminja
v božanstvo. Marx gre dlje: Verska odtujitev je le
refleks, odsev, posledica temeljne družbenoekonom-
ske alienacije. Odtujevanje poteka primarno v druž-
beni realnosti - od tod in zato ideološka odtujenost.
Povsem logično torej: Ce potekajo procesi odtujeva-
nja v temelju družbenega življenja (v družbeni biti), se
to mora izraziti v nadgradnji, v družbeni zavesti. In to
je ideologija - odtujena, izkrivljena, sprevrnjena za-
vest. Vsaka oblika družbene zavesti se lahko izrazi
bodisi kot avtentična, adekvatna, neodtujena bodisi
kot ideološka, cdienirana. Tako opij za ljudstvo nista le
ideološka reUgiozna zavest in vsakršno malikovalstvo,
pač pa tudi ideološke (zaradi družbenih razlogov spre-
vrnjene, odtujene) oblike filozofije, morale, prava in
celo znanosti ter umetnosti.
Idejni boj komunistov tako z različnimi nesprejem-
ljivimi verskimi nazori kot s predsodki je strogo na-
čelne neirave. ZKJ zavrača grobo antiteistično propa-
gando in se opira pri svojem obravnavanju teh pojavov
in procesov na splošno marksistično teorijo družbe, še
posebej pa na metode in spoznanja marksistično kon-
cipirane rehgiologije oz. sociologije religije.
OBJAVO JE OMOGOČIL-
STO SKLADIŠČNO TRANSPORTNI CENTER CELJE
10. stran - NOVI TEDNIK
Št. 29-21. julij 1982
LUČE OB SAVINJI
TURISTIČNA KMETIJA POD RADUHO
Lepo urejena kmetija privabija skozi vse ieto polno gostov
Četudi so že lani sprejeli
prve goste, je kmetija v turi-
stičnem smislu prav in polno
zaživela šele letos. Pred dne-
vi so tudi končali zadnja dela
na stanovanjskem poslopju,
v katerem je tudi pet sob, ki
jih skozi vse leto oddajajo
gostom.
Ce se iz Luč ob Savinji od-
pravite po glavni cesti naprej
proti Solčavi, pri prvem cest-
nem odcepu na desno naleti-
te na smerokaz, ki vabi na
Loko pod Raduho, tudi k Ar-
ničevi domačiji v Strmec,
kjer so pred kratkim na skla-
dateljevi rojstni hiši odkrili
spominsko ploščo. Prvi od-
cep s ceste na Loko, po pri-
bližno enem kilometru od
glavne ceste, je novi odcep
na levo, ki pelje k kmetiji Zg.
Zavratnik. Leži na planoti
okoli osemsto metrov viso-
ko, na koščku zemlje, ki ga z
dveh strani zapirata mogoč-
na Raduha in slikovita Pod-
veza. To je predel, ki ga mo-
rate videti in doživeti, to je
svet, ki vabi in osvaja. Le
redki so takšni koščki, le
redke takšne lepote.
Tu, na tej kmetiji gospoda-
rita Jože in Anica Geimelj. V
štiričlanski družini sta še
dve deklici, ki zlasti mami
pridno pomagata, kadar je
hiša polna gostov.
Za goste so v lepo urejeni
in čisti hiši namenili pet sob,
oziroma dvanajst postelj.
Nekatere od njih imajo tudi
svoje sanitarije. Gostje dobi-
jo tu polni penzion.
»Prevladuje domača
hrana?«
»To smo si mislili. Domača
hrana se je zdaj v glavnem
omejila samo na domače me-
so, sicer pa druge domače
kuharske značilnosti niso ta-
ko priljubljene kot si misli-
mo. Ce pridejo žganci in kaj
podobnega na jedilnik en-
krat na štirinajst dni, je kar
dovolj, za mnoge tudi pre-
več,« je opozorila gospodinja
Anica.
Lega kmetije je takšna, da
odpira lepe priložnosti za
izlete. Na prvem mestu je tu
Raduha in pod njo koča na
Loki.
»Ni bilo gosta, ki bi ne bil
na Raduhi ali vsaj na Loki.
Sicer pa so od tod možni lepi
izleti tudi drugam, v Pod-
volovljek, v zadnji del Gor-
nje Savinjske doline, v Lo-
garsko dolino, Matkov in Ro-
banov kot, na Okrešelj, Kle-
menčo planino in podobno.
Vrh tega imam manjši avto-
bus, ki je sicer namenjen za
prevoz otrok v šolo, ki pa v
času glavne turistične sezo-
ne pride prav tudi za izlete,
ki jih pripravimo za goste,«
je dejal Jože.
Pridni ljudje. Mladi in zav-
zeti gospodarji. Polni moči
in dobre volje so.
Na kmetiji imajo sedem-
najst glav goveje živine. Živi-
noreja je torej na prvem me-
stu. Dosti dela in velike ob-
veznosti, še posebej, če želiš,
da vse opravi ob pravem
času.
Germeljeva sta si novo hi-
šo in turistične sobe v njej
uredila tudi s pomočjo poso-
jila pri Zgornjesavinjski
kmetijski zadrugi. Čeprav se
nista zadolžila za veliko, jima
je denar vseeno pomagal, da
sta rešila nalogo, ki sta jo
sprejela.
»Od kod gostje?«
•Predvsem iz Sarajeva,
Zagreba, Splita, Reke, Por-
toroža ... Večina se jih vrača.
Poskrbimo, da se dobro po-
čutijo.«
»In penzionska cena? «
»Za ležišče v sobi, ki ima
lastne sanitarije, velja 460 di-
narjev, za ostale je 420 dinar-
jev na dan.«
Na turistični kmetiji Zgor-
nji Zavratnik (po domače)
imajo zdaj polno gostov. Ta-
ko bo vse do okoli 10. avgu-
sta. Glavna sezona je torej
kratka. Tako kot v dolini si-
cer. Sicer pa gostje semkaj
radi prihajajo tudi ob dru-
gem času, tudi za novoletne
praznike, za prvi maj in po-
dobno. Da, tudi v zimskem
času. Takrat je zanje priprav-
ljena celo smučarska vlečni-
ca, ki jo poganja traktor!
Turistična kmetija Zgornji
Zavratnik je biser med bise-
ri. Pot do nje je enostavna z
vsakim vozilom. Svojo pove-
zavo s svetom pa ima tudi
preko telefona; (063) 846-087.
Sicer pa je njen naslov; Ani-
ca Germelj, Raduha 49, po-
šta Luče.
Posnetek je bil napravljen
ob obisku pri mladih gospo-
darjih s podpredsednico tu-
rističnega društva Luče, Ol-
go Siljarjevo (prva na desni).
Zadaj pa je lepa stanovanj-
ska hiša, tudi avtobus.
M. BOŽIC
13. ČEBELARSKI PRAZNIK V
GORNJEM GRADU
V soboto in nedeljo je v Gornjem gradu potekal tradicio-
nalni 13. čebelarski praznik. Čeprav je na začetku prireditve
padlo nekaj kapljic dežja, se je popoldan prikazalo sonce,
tako da vreme ni motilo vzdušja obiskovalcev, ki so prišli v
zelo velikem številu.
V soboto je v okviru prireditve organizator. Turistično
društvo iz Gornjega grada, priredilo šahovsko simultanko z
velemojstrom Albinom Planincem, v nedeljo pa je ob 9. uri
predsednik pripravljalnega odbora Ivan Poličnik odprl raz-
stavo Razvoj gospodarstva v kraju. Ob 10. uri se je pričela
rokometna tekma med tradicionalnima rivaloma Gornjim
gradom in Lučami. Ob 15. uri se je pričel kviz o čebelarstvu,
kjer so tekmovale štiri ekipe. To so bili krožkarji iz osnovnih
šol iz Gornjega grada in Mozirja. Prvo mesto sta si delili 2.
ekipa iz Gornjega grada in 1. ekipa iz Mozirja. Nato so ob 17.
uri podelili priznanja za vzgojo najlepših cvetic v letu 1981
na področju Turističnega društva Gornji grad. Priznanja je
dobilo 15 nagrajencev. Zvečer je bilo tradicionalno tekmo-
vanje v vleki vrvi in tekmovanje plesnih parov. Za zabavo pa
je poskrbel ansambel Fantje iz vseh vetrov.
Posebnost praznika so bile razne specialitete iz medu: od
tradicionalne medice do raznih specialnih peciv iz medu.
Praznik je v celoti uspel, za kar pa gre največja zahvala
prireditelju. Turističnemu društvu Gornji grad.
SAMO VERSTOVSEK
OBMOČJE: OSEM TURISTIČNIH
PRIREDITEV TA MESEC
Komaj so se končale prireditve devetnajstega piva in
cvetja v Laškem, že so na pragu nove, ki prav tako
prinašajo v ta čas prijetno osvežitev in razgibanost.
Po programu, ki ga je objavila Celjska turistična
zveza, bosta že jutri, v četrtek, 22. julija, dve in to dan
jugoslovanske folklore v Strmcu pri Vojniku ter kova-
ški piknik na Rogli in v izvedbi zreškega turističnega
društva.
Za soboto, 24. t. m., je napovedana noč pod kostanji
na Dobrni. Ta dan se bodo začele tudi kmečke igre na
Vranskem in končale v nedeljo. Zadnjo soboto
v tem mesecu in prvo nedeljo v avgustu bo na Ljub-
nem ob Savinji še flosarski bal in potem še ves avgust
vrsta zanimivih srečanj, kmečkih ljudskih običajev,
dvajseti dan hmeljarjev v Braslovčah, dan v Lučah ob
Savinji itd.
MB
JANEZ ČUČEK
SLOVENSKA POLITIČNA EMIGRACIJA

Preprosta resnica je, da so bili tisti emigranti, ki so
obiskali domovino, izjemno presenečeni in da so se vrnili v
Argentino spremenjeni, in resnica je tudi to, da so zaradi
tega v vodstvih slovenske politične emigracije pošteno
besneli. To je vse.
In potem je nenadoma prišel moj zadnji dan v Buenos
Airesu, ki je pomenil konec iskanja stikov in zvez s poli-
tično emigracijo v Argentini.
Zadnji večer sem bil gost na večerji pri človeku, ki mi je
veliko pomagal, da sem našel ta ah oni podatek v množici
gradiva, ki sem ga potreboval.
»Kako se počutite?* me je vprašal, ko sva obsedela pri
kavi.
»Ne vem,* sem rekel odkritosrčno, in to je bilo res.
Zdelo se je, da bo treba znova priplavati na vrh, na
površino. Bilo je, kot bi se zadnje dni potapljal in prebijal
skozi nekak nestvaren, moten svet.
Tisti večerje bilo prekmalu, da bi začel urejevati vtise, da
bi pospravil po predalčkih vse, kar je prišlo vame. Še
vedno je bilo vsega preveč, v ušesih in drugod, tako kot v
trenutku, ko splavate na breg in vam ostane v ušesih še
nekaj vode.
Ko sem naslednji dan letel v orjaškem DC-10 čez Atlan-
tik proti vlažnemu Senegalu, se mi je klobčič v možganih
počasi začel manjšati in hkrati s tem se je začela oblikovati
prva celovita skica podobe, ki jo nosim s seboj.
Najprej se je začelo porajati vprašanje: kaj bo s temi
ljudmi iz politične emigracije čez pet, deset, petnajst let?
Kje bodo, kaj bodo počeU, kaj bodo pomenili? Ali bodo
sploh še živi?
Ko sem govoril z njimi, so bili to šestdesetletni ah sedem-
desetletni možje in prva stvar, ki se je ponujala v odgovor
na vprašanje, kakšni bodo čez deset let, je bila zelo prepro-'
sta domneva: najbrž bodo odšli. V vsaki številki skoraj
slehernega emigrantskega časopisa je vsaj ena osmrtnica,
ki naznanja, kje bo ali pa je bil pogreb tega aU onega iz
emigrantskih vrst.
Sprva so bile osmrtnice redke, zadnja leta so vse pogo-
stejše. So čuden kažipot konca te čudne druščine in njiho-
vega sveta.
To je neizogiben proces slovenske politične emigracije.
2^ to, da učinkovito pomladijo svoje vrste, je bore maio
možnosti.
Bore fimlo motnosti je zato, ker se-z zares hudo redkimi
izjemami - mladi iz vrst poUtične emigracije, iz druge ali
tret/e generacije, za poiitiJco svojih očetov ne zanimajo.
Zanimajo jih in zelo pogosto skrbijo druge reči: uspeh v
pošiovoem svetu »li družinskem življenju, nenehen boj za.
obstanek v potrošniški družbi zadnje četrtine dvajsetega
stoletja.
»Moj oče je živel v drugem svetu in je imel povsem druge
načrte, ambicije... in tudi potrebe. Mene politika te vrste
ne zanima in me nikoU ne bo. Mene zanima večje stanova-
nje, avto, uspeh mojega sina v šoU, počitnice na jugu.*
To so najbolj pogoste izjave druge generacije slovenskih
pohtičnih emigrantov in tudi najbolj prepričljiva ilustracija
bodočega razvoja politične emigracije.
Življenje v domovini najbolj trdno zanikuje vse, kar
sedaj že ostareM člani vodstev politične emigracije ponu-
jajo svojemu poUtično vse bolj ravnodušnemu članstvu.
Iluzije resda lahko živijo nekaj časa, ne morejo pa večno.
Od tistih iluzij, ki so jih slovenski politični emigranti
odnesli v tujino po koncu druge svetovne vojne, jih je
ostalo le še malo. Druga generacija jih nima več.
Nima ne iluzij ne volje ne potrebe, da bi nadaljevala
izgubljeni boj prejšnje generacije, ki se je postavila na
napačno stran zgodovine.
Buenos Aires, Cleveland, Celovec, Toronto, Trst, Miin-
chen, New York, Melboume... povsod je enako.
Zastor po predstavi, ki so jo gledalci izvižgah, je že davno
padel. Luči v areni ne svetijo več, stoh v dvorsmi so rstzme-
tani v neredu. Drog, na katerem je visela zastava, se je
ukrivil in od zastave so ostali le scefrani koščki obledelega
blaga.
Nihče ne bo nikoU več nosil te zastave in se bojeval pod
njo. V spominu nekaterih bo še nekaj časa ostala kot zna-
menje poraza, ki ga nikoli ni bilo mogoče spremeniti v
zmago.
Tožbe nad izgubljeno srečo bodo ostale še nekaj časa in
vzdihi morebiti tudi, nemara celo tiha kletev. A to bo vse.
Premalo, da bi moglo karkoli spremeniti.
Cas in možnost, ko se je dalo kaj ukreniti, sta že zdavnaj
mimo, sta samo še delček zgodovine, te neusmiljene trde
priče, ki nikomur ne odpušča, ničesar ne podarja in ničesar
ne jemlje. Zgodovine, ki vsakomur priznava zgolj tisto, kar
mu glede na njegova dejanja v njej lahko.
In ljudem, o katerih govori ta knjiga, lahko priznava
samo žalostno vlogo nespametnih nesrečnikov, ki so se, ko
so imeli možnost, med dvema vlogama opredeliU za zanje
usodno.
V trpeči Evropi prvih let četrtega desetletja tega stoletja
niso bih edini, ki so v veliki drami dobih tragične vloge po
svoji izbiri. A prav tako tudi niso edini, ki so za to morali
plačati ceno. Norvežani so se odrekM svojih kvislingov in
Francozi svojih kolaboracionistov in Nizozemci svojih na-
cistov in Itahjani so obesiU svojega duceja.
Nikomur ni bilo odpuščeno, nikomur pozabljeno.
To je tista zadnja resnica, ki je ni mogoče zanikati in s
katero je mogoče pred sleherno sodbo.
In sence preteklosti so pred njo že stopile.
KONEC
V prihodnji številki
pričnemo objavljati
nov feljton -
SAVINJSKI SPLAVARJI
št. 29-21. julij 1982
NOVI TEDMK - stran 11
VASA STRAN
BRIGADIRSKI
VRTEC
Vse v uredništvu vas naj-
prej lepo pozdravljam, pi-
šem pa vam zato, da vas po-
vabim v Dobje, v osnovno
šolo, kjer imamo sedaj vrtec.
Vodijo ga brigadirke. Tudi
jaz imam dva malčka v tem
vrtcu.'Komaj čakam novega
jutra, da jih peljem gor. Ze
na pragu šole nas sprejmejo
prijazne brigadirke oziroma
vzgojiteljice. Otroci so v zelo
lepem, srečnem varstvu. Kaj
jim manjka? Nič, popolno-
ma nič! Imajo dobro malico
in ljubeznive vzgojiteljice.
Naši m.alčki so lahko srečni
in ponosni. Samo, majhni so
še. Ne zavedajo se, kaj jim
danes nudi naša zlata druž-
ba. Lahko smo ponosni na-
njo. Vse nam nudi. Tudi mi
smo ji zato dolžni vračati do-
broto, z ljubeznijo do naše
SFRJ. Za nas je še več kot
druga mati.
Ko bodo malčki odrasli,
sem sklenila, da jih bom uči-
la, kdo je bil tovariš Tito, kaj
smo z njim ustvarili, kaj nam
je dal, da smo mi in naši
malčki srečni.
Po drugih državah se gode
strašne stvari. Vojne, uboš-
tva, ubijanja. Naša država pa
je tako lepo urejena, da take
ni v svetu. Pri nas vladata
mir in sožitje. V naših srcih
je še vedno živ tovariš Tito.
On je bil naš in vedno bo.
Zato pa, mamice, učite
svoje malčke in jih pošiljajte
v vrtec, da se bodo navadili
koristnega življenja in da bo-
do srečni v naši svobodni do-
movini.
IDA BAUMHIR,
Dobje
UREDNIŠTVO:
Hvala za lepo pismo. Ob-
ljubljamo, da se bomo te
dni tudi sami oglasili v va-
šem vrtcu. Sicer pa se po-
vsem strinjamo, da je tudi
za naše malčke brigadirski
ho-ruk v kozjanske kraje
prinesel nov utrip in novo
življenje.
POLENA POD
KOLENA
v Novem tedniku sem bral
o neobdelani zemlji v laški
občini. Želim, da bi se vsi
odgovorni zamislili in lepo
izprašali svojo vest, da bi
spoznali napake, tudi pri za-
konih. Poznam primer, ko
ima stara, onemogla žena,
precej veliko posestvo.
Kljub temu, da je imela lepo
število otrok, ni ostal nobe-
den doma. Ker sama ne mo-
re obdelovati posestva, je
dva ha travnika prodala so-
sedu. Ta je dober kmet, pri-
den, ima mehanizacijo, vese-
lje do dela, zemljo in nara-
ščaj pri hiši. Ko sta se dogo-
vorila za ceno, sta šla k pre-
pisu. Uradni cenilec je vre-
dnost ocenil na 20 starih mi-
lijonov in na občini je kupec
izvedel, da bo moral od te
vsote plačati 40 odstotkov
prometnega davka, kar zne-
se 8 starih milijonov. To pa
že niso mačje solze in mi-
slim, da se tako kmetom, ki
radi delajo in so dela zmožni,
ne pomaga. Mislim, da bi bi-
la družba lahko zadovoljna,
<5e bi imeli zemljo ljudje, ki
So jo zmožni in pripravljeni
obdelovati, ne pa da jim me-
polena pod kolena.
Po drugi plati to pomeni,
da bi, na primer, kmet, ki ne
niore več obdelovati zemlje
in bi bil pripravljen posestvo
prodati, prav tako moral pla-
čati 40 odstotkov davka, kar
pomeni, da bi lastnik dobil
komaj dobro polovico. Ali je
to pošteno? Po moji pameti
ne, saj bi se morali vsi zave-
dati, da tudi starejši kmetje
zemlje nismo dobili zastonj.
Morali smo jo plačati in za-
služiti. Ne vem, če je tako
samo v laški občini, ali pa je
tako v celi državi. Lahko pa
rečem, če bodo davčni zako-
ni takšni, je škoda papirnate
propagande, da se naj zemlja
obdela, saj bo po njivah zato
raslo le še grmovje.
I. C, Jurklošter
UREDNIŠTVO:
Odprli ste zelo pomemb-
no vprašanje. In mislimo,
da bi bilo dobro o teh rečeh
temeljito razmisliti. Dej-
stvo je, da je neobdelane
zemlje preveč, ravno tako
pa je dejstvo, da potrebuje-
mo hrano, ki jo lahko pride-
lajo le kmetje. Upamo, da se
bo po vašem pismu oglasil
še kdo, posebej pa bi bili
veseli ustreznih pojasnil
davčne službe.
ODERUŠKE CENE
ZA ZELENJAVO
v Novem tedniku je bilo 3.
6. v tej rubriki objavljeno pi-
smo bralke A. B. iz Laškega,
v katerem je bralka negodo-
vala nad drago jušno zelenja-
vo v Laškem. Posredujemo
pojasnilo.
Razen višine marže pri
prodaji na drobno in na de-
belo, ki sta predpisani (prva
in druga 14 odstotkov), za sa-
dje in zelenjavo ni predpisa-
ne neposredne družbene
kontrole cen. To pomeni, da
proizvajalec ali pridelovalec
tega blaga ni dolžan cene
svojih pridelkov predložiti v
potrjevanje skupnosti za ce-
ne. Pri prodaji velja torej za-
konitost trga, ki je odvisna
od ponudbe in povpraševa-
nja. Večje povpraševanje,
manj blaga, višja cena, in
obratno.
Ker je cena šopka zelenja-
ve za juho bila res visoka,
smo opravili še pregled obli-
kovanja cene šopka sveže ze-
lenjave pri prodajalcu, ki je
bralki šopek prodal. Šopke
zelenjave - korenja za juho,
je prodajalec, ki opravlja
prodajo na drobno kot samo-
stojni obrtnik v občini La-
ško, kupil pri prodajalcu na
tržnici v Zagrebu (to je doka-
zal s predloženimi računi in
fakturno ceno 30 din za šo-
pek). Pri izračunu drobno
prodajne cene je prodajalec
upošteval naslednje elemen-
te cene: fakturna cena, pre-
voz, stroški nakladanja in
razkladanja, transportni ka-
lo, kalo v prodaji na drobno
in marža v predpisani višini.
Vse te elemente uporablja
tudi OZD, ki v občini Laško
prodaja na drobno oziroma
zagotavlja osnovno preskrbo
občanov. Zato je tržni inš-
pektor dolžan priznati tudi
samostojnemu obrtniku, ki
opravlja promet blaga na
drobno z -istimi proizvodi,
enake elemente cene.
Po opravljenem izračunu
smo ugotovili, da bi prodaja-
lec lahko šopek zelenjave
prodajal po 42,35 din, kar po-
meni, da je ceno za 2,35 din
celo znižal pod raven, do ka-
tere bi jo lahko po veljavnih
predpisih lahko obhkoval.
FRANC JONTES,
tržni inšpektor občine
Laško
ON, TA ČU-
PRUSKA
Cuprijska ulica je sora-
zmerno ozka in v njej je ko-
maj dovolj prostora za parki-
ranje motornih vozil na eni,
desni strani. Zato je tudi ob
vhodu v ulico pri hotelu
Evropa dobro viden promet-
ni znak, ki prepoveduje par-
kiranje na levi strani ulice.
Tega pa vozniki motornih
vozil že ves čas ne upošteva-
jo ali nočejo upoštevati ter
brezobzirno parkirajo na
obeh straneh vzdolž cele
uUce.
Na enem mestu, na levi
strani ulice, so v podzemlju
še stanovanja, saj stanovalci
še do danes niso uspeli dobi-
ti drugih stanovanjskih pro-
storov. Tem stanovalcem
jemljejo vozniki svetlobo in
zrak, ko s svojimi vozili za-
krijejo okna stanovanj, v sta-
novanja pa prihajajo oblaki
izpušnih plinov...
Na vse to smo v našem li-
stu že (zaman) opozarjali. Po-
četje se nekaznivo nadaljuje.
Tu in tam občinska straža
obide Cuprijsko ulico in za-
takne na vozila pismena opo-
zorila ali obvestila o mandat-
ni kazni. Toda, kazni so pre-
majhne, saj jih brezbrižni
voznik brez pripombe plaču-
jejo in še naprej tukaj parki-
rajo.
Pešci na pločnikih se rtio-
rajo prav stiskati, da lahko
pridejo mimo vozil, s čimer
so izpostavljeni mnogim
nevšečnostim. V Cuprijski
ulici se na slemenih streh za-
držujejo golobi, ki na ploč-
nik spuščajo svoje odpadke.
Tako previdni pešci to ulico
raje prepešačijo po cesti, po
kateri pa drvijo avtomobili
tudi s 60 km/h. Pristojni or-
gan bi moral v celoti prepre-
čiti parkiranje vozil v Cuprij-
ski uhci na levi strani in na-
praviti konec nedisciplini
voznikov.
Dr. ERVIN MEJAK
UREDNIŠTVO:
V štirinajstih dneh je to že
drugo pismo naših bralcev,
ki opozarja na veliko nedis-
ciplino voznikov, še posebej
v starem mestnem jedru.
Razumeti je treba tudi teža-
ve voznikov, saj je prav sta-
ro mesto jedro nakupoval-
no središče. V njem parkir-
nih prostorov nesporno pri-
manjkuje. To pa še ne po-
meni, da lahko vozniki re-
snično parkirajo, kjerkoli
se jim zahoče - pa še nekaz-
novano povrhu. Mestna
straža dela zagotovo ne
zmore. Zapisali smo že tudi,
da kaznovanje samo proble-
ma najbrže ne bo rešilo. Ra-
zmišljati bo treba v druge
smeri. Kako še večji del
mestnega jedra zapreti za
promet in kako urediti na
obrobju jedra večje parkir-
ne površine, ali celo hiše. V
tem smislu tudi naslavlja-
mo vprašanje Zavodu obči-
ne Celje za izgradnjo in pla-
niranja ter občinskemu ko-
miteju za urbanizem. Prosi-
mo za odgovor.
VESEL IZLET V
»PEKEL«
Znana podzemska jama
Pekel, ki jo oskrbuje Turi-
stično društvo Šempeter je
tudi mene zamikala, da sem
se odločil za ogled te krasote.
7. julija sem se z malo družbe
napotil v ta znameniti kraj.
Že pot od Šempetra do jame,
ki smo jo prehodili j)eš, nas
je navdušila. Občudovali
smo miren kraj, svež zrak in
danes že tako malokje viden
zrcalno čist potoček, ki prite-
če iz te jame. Pri jami sami
smo dobili nadvse prijazno
vodičko, ki nam je natančno
razkazovala in pojasnjevala
to enkratno naravno lepoto.
Navdušeni smo zapustili ja-
mo in se ustavili še pri maj-
hnem gostišču ob njej. Pre-
senetila nas je nedopovedlji-
va prijaznost vseh tamkajš-
njih uslužbencev. Vsi, od
prodajalke vstopnic, vodič-
ke in še posebej strežnice v
gostišču, si zaslužijo pohvalo
in so poleg jame same odlič-
na reklama za turistično
društvo.
TINE JELEN.
Ornače
POBRSKAJTE PO
ARHIVU
Oglašam se vam s prošnjo,
da bi se v vaSem uredništvu
potrudili in pobrskali po ar-
hivu med staro literaturo in
naši vaški skupnosti odgo-
vorili na pereče vprašanje.
Vsem nam je znano, da smo
v šentjurski občini pred sla-
bima dvema letoma izvršili
občinski samoprispevek.
V programu del iz tega sa-
moprispevka je bilo na
prvem mestu objavljeno, da
se dogradi okrog dva kilo-
metra asfaltne ceste Svetel-
ka - M. Dobje, ki meji na
šentjursko in celjsko občino.
Namreč, celjska občina je
naredila asfalt do meje že
pred leti, naprej bi pa morala
šentjurska. Naj omenim, da
ta cesta povezuje Dramlje z
Ljubečno, Celjem, Vojni-
kom in po tej cesti se preva-
ža velik del tovora za dra-
meljske trgovine in tudi pre-
cej lesa iz okoliških gozdov,
pa tudi avtobus vozi po delu
te ceste.
Problem, ki sedaj tare va-
ščane Svetelke, Dobja in tu-
di drugih prebivalcev tega
kraja je v tem, da so sedaj na
krajevni skupnosti pozabih
na program občinskega sa-
moprispevka in zahtevajo,
da se asfalt zgradi na Sv. Ur-
šulo. Gotovo, da je ta cesta
tudi potrebna asfalta, vendar
ta cesta ne povezuje nobene-
ga kraja razen ducat viken-
dov, ki so posejani okrog Ur-
šule. Vikende pa imajo po
večini pomembni ljudje
šentjurske občine. Mi, ki pa
smo prvotno imeli cesto za-
gotovljeno, pa smo delavci,
kmetje, preprosti ljudje z
nizkimi osebnimi dohodki in
naša beseda ne pade na plo-
dna tla, čeprav imamo svoje
delegate, svoje ljudi, ki nas
zastopajo na sestankih.
Največji problem glede te
ceste je podaljšana avtobu-
sna proga od Dobjega do
Svetelke. Za to podaljšavo se
borimo že več let. Pri Izletni-
ku so progo baje odobrili, če
bo cesta urejena, to p>a pome-
ni, da bo morala biti asfalti-
rana.
Prosim, poglejte v arhivih,
če je bila ta cesta v programu
samoprispevka.
MAJDA S., SVETELKA
UREDNIŠTVO Prebr-
skali smo arhive, prebrali
stare tednike, vendar o ce-
sti, o liateri govorite, nima-
mo niti besede. Zato vaše
vprašanje naslavljamo ob-
činski konferenci SZDL
Šentjur in prosimo, da na
zastavljena vprašanja v pi-
smu čimprej odgovorijo.
TEKMOVANJE
KOSCEV NA
ŠMOHORJU
v soboto, 10. julija, je Pla-
ninsko društvo Laško orga-
niziralo tekmovanje koscev
na Smohorju. Sodelovalo je
25 koscev. Najbolj množično
so se košnje udeležili kosci iz
Rečice - Kurji graben. To je
bilo edino tekmovanje v koš-
nji na področju Laškega.
Tekmovanje je bilo lepo pri-
pravljeno. Vodja tekmova-
nja je bil sekretar OK ZKS
občine Laško, Andrej Mavri.
In še vrstni red treh naj-
boljših tekmovalcev: 1. Dra-
go Knez, 2. Janko Lah in 3.
Tone Knez.
TONE KOSIR
PRIREDITVEl
MUZEJ REVOLUCME
v muzeju revolucije si lahko otaskovaki o^ed^ stafaio
razstavno zbirko vsak dan razen ob ponedelikih od 9. do 12.
ure, ob sredah tudi popoldan od 14. do 17. ure.
V spodnjih razstavnih prostorih Muzeja revcrfuciie pa ao
občasno odprte razstave, ki jih pripravljaj različni ustvariaki.
POKRAJINSKI MUZEJ
Pokrajinski muzej je odprt vsak dan od S. do 12. ure. ob
sredah tudi v popoldanskem času do 14. do 16. ure, za obisko-
valce pa je zaprt ob ponedeljkih. Ogledate si lahko stalno
razstavo, ki prikazuje kultumo-zgodovinske spomenike, ar-
heološko razstavo in rimski lapidarij.
KNJIŽNICA EDVARDA KARDEUA
v Knjižnici Edvarda Kardelja je odprta razstava z naslovmn
Naredi sam. Razstava je v avlah osrednje knjižnice na Muzej-
skem trgu. Ogled je možen vsak dan v času, ko knjižnica
I>osluje za bralce, razstava pa bo odprta do 1. sei^embra.
ŠEMPETER V SAVINJSKI DOUNI
v Šempetru v Savinjski dolini sta odprta za o^ed oba turi-
stična objekta, jama Pekel, edina jama na štajerskem območju
z bogatim kapniškim okrasjem in Rimska ndcropota s po-
membnimi spomeniki iz rimske dobe. O^ed je možoi vsak
dan od 8. do 18. ure. Pri obeh turističnih objdctih pa je <ngHii-
zirana vodniška služba.
KINO VOJNIK
V kiiKKivorani v Vojniku bodo predvajali v neddjo, 25. juloa
ob 10. uri za matinejsko predstavo aroerižki film Muppeti
gredo v HoUywood, ob 17. in 19.30 uii pa bodo vrteli francodco
komedijo Gadje maturirajo.
LIKOVNI SALON V CEUU
v Likovnem salonu v Cdju so v ponedeli^ odprli razstavo
članov društva oblikovalcev iz Cdja. Razstavljaki predstaiv-
Ijajo dela s področja industrijskega, grafičnega in mndnrgi
oblikovanja, razstava pa bo od[»ta do 1. avgusta.
SALON MEBLO V CEUU
v razstavnem salonu MeUo v Viunčevi ulici v C^ju razstav-
ljata svoja slikarska dela Niko Ignjatič in Srečko Skobeme.
Razstava bo odprta do 23. julija.
AVLA HOTELA RUBIN ŽALEC
v avli hotela Rubin v Žalcu razstavlja slikar Adruin HrvatiD
olja z motivi istrskih vasi pod skupnim naslovom Istr^ ka-
men na obali Savinje. Razstava bo odprta do kcmca meseca
julija.
KINO ŠMARJE
V kinodvorani v Šmarju bodo predvajali jutri ob 29. ari
ameriško komedijo Srčkane avanture, ki bo na sporedu tudi v
petek, 23. julija ob 18. lui, ob 20. uri v pet^ in v soboto, 24.
julija pa bodo predvajali ameriško grozljivko Krvava plaža.
WEICHELSBERGERJEV DVOREC LAŠKO
v prostorih Weichelsber^rievega dvorca v Lasten je v teh
dneh odprta razstava, na kateri razstavljata svoja ddia slikar
Jože Ipavec in akademski slikar in medaljer Vladimir Štovi-
ček. Razstava bo odprta od 25. juhja.
RASTAVNI SALON ROGAŠKA SLATINA
Delavska univerza Rogaška Slatina je pripravila v sodelova-
nju s Kulturno skupnostjo Šmarje razstavo keramike avtorjev
Aljoše in Gorazda Sotlarja. Otvoritev razstave bo 27. julija ob
19.30 uri, v kulturnem programu ob otvoritvi pa bo s kratkim
klavirskim koncertom sodelovala pianistka Mojca Pucelj.
ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA
v restavraciji Pošta je vsak večer razen ob ponedeljkih od
19.30 do 24. ure, ob četrtkih pa od 16. do 21. ure plesna glasba, v
kavami hotela Donat pa je vsak večer klavirski koiK%rt, razen
ob torkih zvečer.
V soboto, 24. julija bo ob 20. uri v dvorani zdraviliškega
doma Rogaški ples, na katerem bo igral ansambel Kristali,
prepeval Franci F^, prireditev pa bo povezoval napovedova-
lec Mito Trefalt.
Na izletniški točki Bellevue pa bo kot vsako nedeljo že
tradicionalni piknik od 15. do 21. ure.
ZDRAVILIŠČE DOBRNA
v avli hotela na Dobrni je odprta prodajna slikarska razstava
Mirana Guzlja, člana društva likovnih amaterjev iz Ruš. Guzelj
se tokrat predstavlja z akvareli in gvaši.
V četrtek bo na piknik prostoru zdravilišča Dobrna piknik za
goste hotela in naključne obiskovalce Dobrne s katerim bodo
počastili Dan vstaje.
V dvorani zdraviliškega doma pa bo v soboto, 24. julija ob 20.
uri večer jugoslovanskih plesov in pesmi, na katerem se bosta
predstavili folklorni skupini iz Cme gore in Celja.
V zdravilišču Dobrna pa so se tudi odločili ter znova odprli
staro kavarno v parku, kjer je vsak dan glasba za razvedrilo od
15. do 23. ure.
KD »FRANC VRUNČ« DOBJE PRI PLANINI
Kulturno društvo Franc Vrunč Dobje prireja deseta tadicio-
nalno prireditev »Pokaži kaj znaš« v nedeljo, 25. julija ob 15.
uri na prostem.
Po prireditvi bo družabno srečanje, na katerem bodo igrali
člani ansambla Dobri znanci, med odmori pa bo za humor
poskrbel celjski Poldek.
CEUSKE POLETNE PRIREDITVE
V okviru celjskih poletnih prireditev bo danes ob 18. uri na
odprtem odru na Tomšičevem trgu Večer črnogorske folklore.
12. stran-NOVI TEDNIK
Št. 29-21.1uli) 1982
Z JADRALNO DESKO OB JADRANSKI OBALI
BORIU SO SE Z MORJEM
1000 km boja z morjem, vetrom in vremenom
Idejo, da bi na jadralnih
deskah prejadrali obalo Ja-
dranskega morja od alban-
sko-jugoslovanske do jugo-
slovanko-itahanske meje, je
Vlado Nendl dobil, še pre-
den so ljubljanski jadralci
prejadrali razdaljo od Uma-
ga do Dubrovnika.
Prijatelji in znanci, ki jim
je Vlado razlagal svojo zami-
sel, so ga sicer poslušali, pri
tem pa so si mislili, da ga bo
minilo. Toda Vlado Nendl ni
odnehal. Organizacijskih iz-
kušenj kot rekreator in kot
eden izmed organizatorjev
plavalnih maratonov Jožeta
Tanka, je imel precej. Zbrati
je bilo treba zanesljivo eki-
po, dobiti pokrovitelje in se-
veda potrebna sredstva.
Najprej je dobil podporo v
uredništvu revije Teleks.
Novinar te revije, Tine Gu-
zej, je namreč lansko leto ne-
kaj časa spremljal ljubljan-
ske jadralce in takrat se je
navdušil za podoben podvig.
Ostala člana ekipe. Rudi
Kajtner in Zdravko Konda,
sta se pridružila kasneje, ta-
ko kot spremljevalca Matjaž
Kralj in Drago Horvat.
Težje je bilo pridobiti de-
lovne organizacije, ki bi pod-
prle ta jadralni maraton. Naj-
pomembnejše je bilo dobiti
jadralne deske, ki bi ustreza-
le tovrstnemu jadranju, to je
različnim pogojem. Domača
proizvajalca Veplas in Vele-
nja in Imgrad iz Ljutomera
za kaj več kot za načelne po-
govore nista pokazala zani-
manja. Zato pa je na ponud-
bo takoj odgovoril predstav-
nik znanega proizvajalca ja-
dralnih desk HY-FLY. S tem
je bil rešen tudi osnovni pro-
blem akcije. TUdi druga po-
djetja, kot so Toper, Kom-
pas, Krka, Lek, Slovenijales,
Farmin T. Velenje in Ljubeč-
na, so pristopila in material-
no ter finančno podprli ta
podvig.
Tako je lahko 17. junija del
ekipe štartal izpred našega
uredništva, čeprav je bil ura-
dni odhod izpred prostorov
Dela v Ljubljani.
Sam začetek jadralnega
maratona ni bil vzpodbuden.
V prvih dneh naj bi po načr-
tih dnevno prejadrali na-
mreč okoli 40 km. Toda brez-
vetrje in veliki valovi so sko-
rajda onemogočili, da bi iz-
pluli iz ustja Bojane. Tudi
spremljevalcema v Kompa-
sovem rent a car kombiju se
ni godilo veliko bolje. Kom-
bi se je namreč vkopal v pe-
sek in sama ga nista mogla
odkopati. Sele po daljšem
iskanju sta našla kmeta, ki
jih je s traktorjem potegnil iz
peska.
Pogumnim tudi narava po-
maga, bi lahko prekrojili star
pregovor. Po nekajdnevnem
slabem vetru je končno le za-
pihalo in jadralci so kmalu
nadoknadili zamujeno. Toda
vse le ni šlo tako lahko. Ce so
imeli člani odprave težave z
morjem, soncem in pred-
vsem z žuljavimi dlanmi, sta
se člana spremstva morala
ukvarjati z milico. Zaradi
njunih kratkovalovnih radij-
skih postaj, za uporabo le teh
bi namreč morali imeti po-
sebno dovoljenje, sta le po
dolgem prigovarjanju in do-
kazovanju, za kaj jih rabijo,
uspela dobiti dovoljenje za
nadaljevanje poti.
Premalo je prostora, da bi
lahko opisah vse dogodke, ki
so jih doživljali člani ekipe.
Jadrali so namreč tudi po
območju, ki je bilo takrat za-
radi vojaških vaj zaprto, v
motornem čolnu, ki jih je
spremljal jim je zmanjkalo
bencina na odprtem morju
in podobno. Toda kot je po-
vedal Rudi Kajtner: »Za tak
podvig moraš biti včasih tu-
di naiven. Sicer pa sem to-
krat še enkrat spoznal, da
moraš morje spoštovati in
zato dam prav obmorskim
ljudem, ki pravijo, da morje
sicer ljubijo toda raje se drži-
jo kopnega.«
Tega ne smemo vzeti do-
besedno, kajti člani marato-
na so povedali, da se bodo še
preizkušali z morjem, če ne v
maratonih z jadralnimi de-
skami, pa kako drugače.
FRANCEK PUNGERCIČ
50 LET ZVESTOBE
PRI JAZBECEVIH
Petnajst vnukov In šest pravnukov
Te dni sta si zakonca Jazbec iz Kompol nad Storami po
petdesetih letih skupnega življenja znova prisegla zvestobo.
»Lepo je življenje«, pravita, čeprav njima ni bilo nikoli z
rožicami posuto.
Jože se je rodil leta 1910 v Kompolah. Izučil se je in pričel
delati v Železarni Store. Tudi Marija je domačinka. Na Kom-
pole je zelo navezana, saj je le nekaj časa preživela v Šent-
jurju, zdaj pa se ji izteka že triinsedemdeseto leto življenja.
Marija in Jože sta se poročila leta 1932. Začela sta takore-
koč iz nič, prva leta zakona sta se pomikala iz hiše v hišo kot
podnajemnika. Jože je hodil v Železarno in vsak dan garal za
skromno plačilo. Tudi Marija je prispevala, delala je pri
kmetih in čeprav je tudi ona garala je bilo plačilo še skro-
mnejše. Oba pravita, da je bil eden najsrečnejših trenutkov
skupnega življenja tisti dan, ko sta se vselila v svojo hiško.
Se sta morala delati, še je bilo težko življenje, ampak sedaj ju
je bodrila zavest, da sta na »svojem«. Toda življenje postav-
lja vedno nove in nove preizkušnje. Pričela se je vojna. Jože
je odšel v partizane, Marija pa je ostala sama s štirimi otroki.
Treba jih je bilo nahraniti, obleči, treba je bilo skrbeti zanje
in vse to je skoraj pet let sjonelo na njenih ramenih. Jože pa
ni bil dolgo partizan. Nemci so ga ujeli in prisilno je moral
nadaljevati z delom v Železarni, kasneje pa kopati strelske
jarke v Rogaški Slatini.
Tudi to, da so se po vojni našli vsi živi in zdravi, čeprav na
smrt izmučeni, štejeta Jazbečeva med najsrečnejše trenutke
svojega življenja.
Po vojni pa se je življenje počasi zboljševalo. Jože je še
hodil v Železarno in tudi njuni štirje sinovi so počasi, eden
za drugim, prihajali na delo v Store. Leta 1965 je Jože odšel v
zasluženi pokoj. Ampak, v življenju nikoli ne zmanjka preiz-
kušenj. V enem letu so Jožeta čakale kar tri operacije.
Prestal jih je in sedaj je zopet čil in krepak. Bohjo ga le noge,
prav tako tudi Marijo, ampak temu, pravita, je kriva starost
in težko življenje.
Sedaj sta srečna. Živita skupaj z najmlajšim sinom Albi-
nom, s snaho in vnučkom Primožem, ki poskrbi za to, da je v
hiši vselej živahno. Najsrečnejša pa sta, kadar se doma zbere
vseh šest otrok, štiri snahe in dva zeta, petnajst vnukov in
šest pravnukov. Takrat, pravita, je hiša kar pretesna, a lju-
dje, ki se razumejo in se imajo radi, najdejo v njej vselej
dovolj prostora.
Srečno, Marija in Jože. Ob takšnem optimizmu, ki veje iz
vsake kretnje, besede, pogleda, smo prepričani, da se čez
deset let zopet vidimo. Takrat bo vajin zakon pretkan z
biseri fn življenjska pot, kakršno sta skupaj prehodila, si to
nedvomno zasluži.
IVANA FIDLER
OB BISTREM POTOČKU
RIBIČ ME JE UJEL - L Btstuu!
Ni zdravo, spati do osmih, ribe ne marajo disco glasbe
»Ribič, ribič me je ujel,
pa ni ujel me na mrežo,
ujel me je le z besedo...«
Takole nekako se pričenja
ena naših popevk. Nekaj po-
dobnega pa se je zgodilo tudi
meni, le da sta bila ribiča dva
in da sta me morala odnesti s
sabo skorajda v mreži.
Čeprav imam ocvrte, peče-
ne, konservirane, skratka ri-
be na krožniku, rada, pa ne
maram ribarjenja in ribičev.
Neumno se mi zdi, da nekdo
vstane zgodaj zjutraj ali poz-
no ponoči, kakor vzamete, se
hitro umije, vzame svojo ri-
biško opremo in odbrzi do
potoka (tistega seveda, kjer
kar mrgoli rib), da lahko po-
tem ob štirih (zjutraj!) nama-
ka trnek v vodo. Potem se
ponavadi še izkaže, da to
sploh ni pravi potok ali pa da
so se ribe medtem preselile
kam drugam in, da vneti ri-
bič namaka trnek in potrjjež-
Ijivo sedi štiri, pet ur za to, da
na koncu vendarle ulovi pet,
šest centimetrov dolgo ri-
bico.
Torej, ribarjenja ne ma-
ram, ob sobotah pa ponavadi
spim vsaj do osmih. Imam
pa dva prijatelja, ki sta pre-
pričana, da je sedenje ob vo-
di nekaj zelo zelo koristnega
in da spanje do osmih sploh
ni zdravo. Že dolgo me pre-
pričujeta, da bi vendarle en-
krat vstala ob treh (zjutraj!)
in šla z njima. No ja, nič ne
rečem, radovednost me je
premagala in v soboto sem
se tudi sama podala na ribar-
jenje. Seveda so se težave
pričele že z vstajanjem, na-
daljevale so se v avtu, ko
sem morala poslušati vso
»hit-parado« s kaset narav-
nanih na najvišjo jakost.
Vendar pa je to pregnalo iz
moje glave vso zaspanost, ta-
ko da sem se znašla ob po-
točku nekje v okolici Dra-
melj bistre glave in odprtih
oči.
Prvo kar sem ugotovila je
bilo, da sem doma pozabila
pulover in da je tukaj dosti
bolj hladno kot pa doma v
postelji ali pa v avtu. Snela
sem prevleko s sedeža, se za-
vila vanjo in sedla ob vodi.
Tiho sem gledala okoli sebe,
saj sta me prijatelja-ribiča
prej opozorila, da se na ribar-
jenju ne govori, ker se ribe
splašijo in potem ne prijema-
jo. No ja, priznam, če nič
drugega, narava je ob štirih
zjutraj čudovita. Zelenje se
lesketa v rosi, kakor bi bilo
posuto z biseri, nad vodo
plava meglica, ki se počasi
dviga v zrak, iz bližnjega goz-
da pa se oglašajo posamezne
ptice...
Tako sem zdržala kakšno
uro, potem pa sem se začela
dolgočasiti. Govoriti ne
smem, torej so moji, verjetno
še speči možgani, ob pogle-
du na dve postavi zroči v vo-
do in popolnoma zatopljeni
v svoji ribiški palici, ugotovi-
li, da je najbolje, če vključim
radio in poslušam glasbo.
»Crazy music for crazy peo-
ple« se je oglasilo iz zvočni-
kov in oba prijatelja sta ugo-
tovila, da sem zares nora in,
kar je najvažnejše, da bom
prestrašila vse ribe. Radio
sem morala seveda izključiti.
Zspati nisem imela kje, gozd
je bil blizu in - gobe rada
jem, pa tudi nabiram jih še
kar rada. Odpravila sem se
proti gozdu, ribiča seveda še
opazila nista, da me ni več, in
nemalo začudeno sta pogle-
dala, ko sem se vrnila s tremi
jurčki in nekaj lisičkami.
Onadva seveda nista še nič
ulovila... Pričela sem čistiti
gobe, da bi vendarle imeli
nekaj za zajtrk, ko se je od
potoka zaslišal glasen krik.
Sprva sem mislila, da je ne-
roda-ribiška padla v vodo,
potem pa sem videla, kako
se oba sklanjata in navduše-
no krilita z rokami. Seveda
sem šla tudi sama pogledat
in imela sem kaj videti...
Ura ni bila še niti sedem,
mi pa smo imeli že veliko
postrv. Potem je šlo fantoma
še bolje od rok. Za zajtrk
smo imeli prvo ribje-gobjo
pojedino, pa tudi domov
smo prinesli še toliko doka-
zov svojega jutranjega dela,
da smo si lahko pripravili
obilno večerjo.
Torej, ribiči, želim vam do-
ber ulov, vsem vam, ki ribar-
jenja ne marate, pa svetu-
jem, da se odpravite z do-
brim ribičem na zgodnje ju-
tranjo ali pa pozno nočno ri-
barjenje in videli boste. Mor-
da boste spremenili svoje
nmenje? Jaz sem ga!
IVANA FIDLER
TAPA NI RIBIŠKA
Ribiči ponavadi radi pretiravajo, toda tale slika doka-
zuje, da ribiška deviza ni vedno laž. Ujeti som namreč bret
kakšnekoli fotomontaže skoraj dosega višino ribiča, ki g»
je ujel.
Prejšnji mesec je Mirko Koleno na Smartinskem jezeru
nenadoma začutil močan prijem. Na njegovo blestivko j^
prijel 146 cm velik in skoraj 25 kilogramov težak soitt-
Mirkov boj z njim je trajal dobre pol ure. Taktično mu je
popuščal, pa ga spet vlekel k sebi, dokler ni na suho
potegnil res trofejnega soma.
Foto. JOŽE GRlBERl
§t. 29-21.)uli|1982
NOVI TEDNIK-stran 13
DEVETNAJSTO »PIVO IN CVETJE« V LAŠKEM
VEČ TRUDA, MANJ CVENKA
Prireditev, Ici se Je obdrzaia nad gladino
Vso reč bi lahko začeli s
tisto o Ribničanih in njihovi
cerkvi: Ce gredo vsi noter,
ne pridejo vsi noter - če pa
ne pridejo vsi noter, gredo
vsi noter!
Tako nekako je bilo prete-
klo polovico tedna v La-
škem, kjer so svoj devetnaj-
sti, torej zares tradicionalni
praznik piva in cvetja začeli
z modno revijo že v četrtek
in jo, kot vselej dosedaj več
ali manj uspešno ter srečno
speljali do konca v nedeljo.
Navzlic temu, da so priredi-
tev raztegnili na štiri dni, je
bilo obiskovalcev vsaj za če-
trtino manj kot bi bilo po-
prečje vseh let dosedaj. To-
rej niso prišli vsi noter...
So pa zaradi manjše gneče
lahko bili v kratkem času po-
streženi vsi, ki pa so prišli na
prireditev, seveda pa je dru-
go vprašanje, koliko so si
privoščili, kar bi bilo ugotov-
ljivo z dokončnim obraču-
nom, ki pa ne bo nikoli znan,
kajti prireditelj (turistično
društvo) nima pregleda na
ustvarjenim prometom. Ve-
lik del dohodka, ki je bil pri-
dobljen, se je odlil iz občine,
ker pač domače gostinstvo
ni dovolj močno (tudi volje
in delavnosti mu manjka),
društva pa so spričo rednega
dotoka sredstev SIS (nekate-
ra vsaj), manj zainteresirana.
Tako lahko računamo, da bo
Turistično društvo kot prire-
ditelj, kljub podpori pokro-
vitelja (Pivovarna) in pomoči
združenega dela, ostalo bolj
plitkih žepov. Kajti stroški
so vrtoglavo narasli. Po tra-
janju in razkošnosti močno
oskubljeni ognjemet je ne-
kajkrat dražji kot je bil pred
leti, vse to pa velja tudi za
vse drugo, za jestvine in pija-
če. Ljudi, ki bi bili priprav-
ljeni storiti kaj iz čistega ve-
selja, pa tudi ne hodi veliko
po teh laških tleh.
Kar zadeva napovedani
program, so prireditelji drža-
li besedo, čeravno bo vedno
kaj pripomb na kakovost,
obseg itd. Začenši pri modni
reviji, ki je bila zaradi prena-
polnjenosti dvorane pravca-
ta savna, so bile prireditve
kar dobro obiskane. Hvale-
vreden je trud sodelujočih
društev, ki jim prireditelj
delno pokrije stroške, ven-
dar je glavnina le neplačano
delo. To velja tako za ptičar-
je, lovce, čebelarje in invali-
de, ki so pripravili razstave.
Novost je bila razstava do-
brot črne kuhinje.
Kulturen dogodek poseb-
ne teže je bila likovna razsta-
va v obnovljenih prostorih
Weichselbergovega dvorca,
kjer sta se občinstvu pred-
stavila akademski kipar Vla-
dimir Stoviček in slikar Jože
Ipavec. V petek so program
prireditev zaključili celjski
in domači folkloristi s sple-
tom jugoslovanskih, pred-
vsem pa slovenskih ljudskih
plesov.
Že leta sem imenovana
dolga laška noč, se je začela
po uspešni, letos ponovno
oživljeni »Laščanjadi«, ven-
dar, kot že rečeno, gneče, kot
pred leti ni bilo, četudi so na
posameznih zabaviščih igrali
precej bogatejši (številnejši)
sestavi godbenikov. Jutro je
z močnim dežjem pregnalo
vztrajneže, žal pa tudi odpla-
knilo dopoldanski sprevod
na popoldanski čas, to pa je
precej razredčilo predvideno
število nastopajočih. V spre-
vodu so sodelovali, poleg
godbe, vozovi laški delovnih
organizacij, hortikulturniki,
kulturno društvo iz Marija-
gradca in mladi zadružniki
prav od tam, največjo pozor-
nost in priznanje pa so poželi
Trobendolčani, ki so letos šli
med gozdne delavce, tesarje
in oglarje. Kmečka veselica
je bila okrnjena, vendar so jo
Marijagradčani speljali še
kar dobro, zlasti je bila pri-
vlačna licitacija dobrot iz
»črne kmečke kuhinje«
JURE KRAŠEVEC
FLIPERAŠI- V LOVU ZA KRAČO
Fliper-kaj je sploh to?
Nekdo bi odgovoril, da je to
le stroj za pobiranje denarja,
brezoblična masa železja in
žic, toda tisti, ki ga igrajo bi
rekli, da to ni stroj-da je po-
doben ženski, h kateri se
spraviš z največjo ljubeznijo
in občutkom.
Da, to je res draga zabava,
toda človeka, ki je s srcem
predan fliperju, to ne odvrne
od njega. S pridom človeško
neumnost izkoriščajo lastni-
ki fliperjev, ki brezobzirno
navijajo cene, saj vedo, da
kdor hoče igrati, bo igral tu-
di za malo večjo ceno. Toda,
fliperaši ne igrajo samo iz
ljubezni - igrajo tudi za na-
jrazličnejše stvari. Tu je naj-
milejša oblika plačilo pijače
ali naslednje igre zmagoval-
cu, ki se stopnjuje potem ce-
lo do izredno velikih denar-
nih vsot. Na ta način lahko
fliperaš z nekaj smole v
enem večeru izgubi takšno
vsoto denarja, da verjetno
neha igrati fliper, ali pa ga
igra le takrat, ko je sami.
Veliko tistih, ki jih srečaš
ob fliperju, pa je tudi prilož-
nostnih igralcev, ki so zavili
v gostilno le na pijačo, opazi-
li pa so fliper. Seveda niko-
mur od njih ni žal malen-
kostnega denarja, ki ga vrže-
jo v fliper. Ponavadi se najde
ob takšnih fliperaših tudi
kakšen -fliijerski maček«, ki
je videl možnost, da dobi
kakšno igro zastonj. Pred-
stavlja se v vlogi tolmača, ki
ob igri razlaga fliperjeve po-
sebnosti in zahtevke po do-
brem rezultatu.
To se je zadnjič primerilo
tudi meni prišel sem s prija-
teljem v neko gostilno, kjer
sem že od daleč zagledal in
zaslišal fliper. Seveda sva
oba takoj zavila tja. Odločila
sva se, da bova zapravila
kakšnega tisočaka ali dva na
fliperju. Igrava in igrava, kar
naenkrat pa se ob naju poja-
vi nekdo, ki nama je predla-
gal, da bi igrali za pijačo. Se-
veda midva s prijateljem,
neizkušena na tem fliperju,
nisva hotela izgubiti denarja
kar tako. Končno smo skle-
nili kompromis: dala sva mu
igro, on pa nama je razložil
fliper.
Vsak gostilničar, ki mu po-
sel cveti dokaj dobro, verjet-
no kupi fliper. Ve, da je to
možnost hitrega zaslužka
brez truda; posel, ki se obre-
stuje v zelo kratkem času.
Fliperaše vzpodbuja tudi z
raznimi nagradami, največ-
krat s kračo, k rekordnemu
rezultatu. Seveda je potem ta
krača velikokrat preplačana.
Najmanj so fliperašev ve-
sele natakarice. Te imajo
polna ušesa hrupa fliperje-
vih tipk. Prav tako je tudi
gostilna bolj polna zaradi fli-
perašev, ki kar naprej zahte-
vajo pijačo, da natakarica na
koncu ne ve, kdo pije in kdo
plača. Toda plačana je za to,
da je hrup ne sme motiti.
■Pravi fliperaši« so najob-
čutljivejši na bisedo TILT.
To je beseda, ki se zaradi ne-
kontroliranega udarca ali na-
slona na fliper, pojavi na za-
slonu. Pomeni -Ti me udar-
jaš z roko ali z nogo, jaz pa te
bom udaril pa žepu, - in fli-
per ugasne za grobijana. Se-
veda se ob vsakem tiltu zač-
ne polemika, ali ga je fliperaš
udaril premočno ali ne. Ob-
velja fliperjeva.
Ob vsem denarju, ki so gs
fliperaši doslej zmetali v fli-
per, so si lastniki fliperje\
kupili že ničkoliko avtomo
bilov in pa seveda nove avto
mate, ki so za njih kovnic
denarja, za ostale pa metanj
denarja stran. Se pravi da
tem denarjem poskrbimo z.
eksistenco lastnikov, zane-
marimo pa lastno, za zek^
drag užitek, ki pa je, tako pri
segajo pravi fliperaši, užitek
čez vse!
SAMO VERSTOVŠEK
GOBARSKI POTEP\
LETOS GOBE NE RASTEJO NAJBOUE
Gozdovi postajajo vse bolj odlagališča za odpadke
Poletni večer se je prevesil
v jutro, ko je avto, naložen s
strastnimi gobarji, požiral ki-
lometre proti hribom okoli
Velike Pirešice in Galicije.
Ko smo prispeli do domačije
pri »Ranžlju«, smo se, oboro-
ženi s košarami in obilico
upanja, zapodili v gozd. Žar-
ki vzhajajočega sonca, ki so
se prebijali skozi krošnje
dreves, so nam kazali pot.
Vsak si je, zatopljen v tla, gri-
zel kolena navkreber. A glej!
Nekdo hodi pred nami! Ver-
jetno gobar začetnik ali pri-
ložnostni gost narave. Neu-
žitne gobe ležijo kot snopi
sveže pokošene trave naoko-
li. Med njimi je celo nekaj
užitnih gob, ki jih pozna le
dobro prekaljen gobar. Ali je
nepoznani gobar tako jezen,
zaradi svojega gobarskega
neznanja, da je z divjo ihto
razbrcal nič hudega sluteče
gobe? Nekateri pač hladijo
svojo jezo in ošabnost na ne-
navaden način, grešni kozel
pa so bile v tem primeru go-
be, ki niso prav nič »krive«
za to, da so užitne ali neu-
žitne.
Po nekajminutnem mrzlič-
nem gledanju v tla, se mi oko
zaiskri. Med kupi sprijetega
odpadlega listja je boječe ku-
kal v dan dobro poznani jur-
ček, zdrav in čvrst, da mi je
poskočilo srce. Previdno
sem odstranila listje in ga
spodrezala pri dnu stebla.
Gob namreč ne smemo ruva-
ti iz zemlje, ali jih prirežemo
z nožem ali pa -odvijemo«
^ot vijak. Zaukala sem na
ves glas, da bi ostalo gobar-
sko druščino opozorila na
uspešno najdbo. Oče me je
blagohotno zavrnil, češ ne
hvali dneva pred nočjo.
Kmalu smo prisopihali do
s travo obraščene jase. A po-
glej ! Pod košatim hrastom si
je nekdo že navsezgodaj pri-
voščil kraljevski zajtrk. Po-
mečkani mastni kosi papirja,
izpraznjene tetrapak vrečke,
ogrizki in jajčne lupine so
dovolj zgovorno govorili o
volčji sestradanosti neznane-
ga obiskovalca narave. Nje-
gove lakote mu nihče ne oči-
ta. Očita pa se mu lahko nje-
gov mačehovski odnos do
narave, njegova brezbrižnost
in brezvestnost. Plastične
odpadke smo pobrali in zba-
sali v košaro, da jih odvrže-
mo na primernejšem mestu.
Ko smo se podah proti
vrhu hriba, me je gobarska
strast počasi zapuščala. Za-
topljena v premišljevanje o
vandalizmu modernega
»osveščenega« človeka, sem
skoraj prezrla jato bledo ru-
menkastih lisičk. Brez prave
vneme sem jih »odvila« pri
dnu stebel in jih položila v
košaro. Z lisičkami sem ko- .
maj prekrila njeno dno. A si
nisem belila glave zaradi sla-
be bere, bolj so me bodli v
oči pločevinasti in plastični
ostanki civilizacije. Kot da je
narava postala odlagališče za
raznovrstno človeško na-
vlako!
Konico hriba smo zaobšli
in se po obronku gozda spu-
stili nazaj v dolino. Gobarska
sreča me je zapustila, pobra-
la sem le še nekaj velikih
dežnikaric, ki jih poznavalci
gob ne cenijo kdovekaj. Ju-
tranja svežina in hlad sta po-
pustila, žgoče sonce je obeta-
lo lep dan. Pogled mi je vse
bolj uhajal od tal in se spre-
hajal po drevju, bližnjih vi-
nogradih, sadovnjakih, nji-
vah. Koliko potrpežljivosti
in ljubezni terja obdelovanje
zemlje na tehleh strminah,
sem pomislila. Potem pa pri-
de kakšen naključni spreha-
jalec in se mimogrede (in
brez slabe vesti) posladka z
sadovi mukotrpnega dela
kmetov. Ce ponagaja še vre-
me, ostane kmetu bore malo.
Upehani smo končno pri-
speli do Ranžljeve domačije,
od koder smo krenili na go-
barski potep. Med prigriz-
kom in kratkim počitkom
smo pregledali svojo bero.
Moja je bila najskromnejša.
»No, za kakšen krožnik gob-
je juhe bo že zadostovalo,« se
je hudomušno pomuznil oče.
Malce kislo sem se nasme-
hnila, a ne toliko zaradi gob.
Konec koncev se nisem po-
dala na gobarski sprehod sa-
mo zaradi gob, temveč zato,
da se naužijem čistega zraka
v neoskrunjeni naravi. Zrak
je resda drugačen kot v me-
stih, narava pa... A bolje, da
obmolknem. Kaj bi solila pa-
met dozdevnim ljubiteljem
narave s svojo ogorčenostjo
in moralnimi nauki!
ANDREJA LESNIK
ČE PA ŽE ZRASTEJO, JE KAJ VIDETI!
»Take gobe pa še ne/« Če pride takšen vzklik iz ust izkušenega gobarja, mu že velja
verjeti, še bolj, če v rokah tudi drži primerek, ki ga je navdušil. Ja, kar z obema rokama
je moral držati Stanko Rezec gobana, za katerim se je lahko čisto lepo skril. Našel ga je
prejšnji teden, v petek dopoldan je bilo, ne v ranih gobarskih urah. Lahko povemo, daje
ponosni goban zrasel v Jarmovcu, iskati njegove brate velikane pa nikar ne hodite.
Takšne gobe tudi po dežju ne zrastejo kar tako. Čvrst goban, ki si ga še niso privoščili
razni drobni ljubitelji gob, tehta kilogram in 20 dekagramov. Iz njega bo suhe gobe kar
za nekaj čudovitih gobovih juhic. Dober tek, Stanko, pa še naprej dobre oči in nos za
gobe!
14. stran - NOVI TEDNIK
Št. 29-21. julij 1982
NA KMETIJI VOZLIČEVIH
BREZ IZNAJDUlVOSTI NE GRE!
Dobro sodelovanje s kmetijsko zadrugo Celje daje sadove
Sadno drevje dovolj dobro zakriva
pogled na stanovanjsko hišo in hlev
Vozličevih v Smartnem v Rožni dolini
št. 13, vendar jih trije visoki silosi od-
krivajo že na daleč. Tako smo jih zara-
di silosov kmalu našli, tudi na prijazen
namig vaščanke.
Da ima lahko številka 13 popolnoma
drugačen, obraten pomen, nas je že na
dvorišču prepričal otroški voziček, po
katerem smo takoj sklepali, da gre za
mlado kmečko družino. Petmesečni
Andrejček v naročju matere Lenke, 6-
letna Tadeja in 11-letni Marko so nas
pozdravili že v veži, gospodarja Marti-
na pa ni bilo doma, saj se je z rotacij-
sko kosilnico trudil okrog poležane
otave. Kasneje se nam je tudi pridru-
žil, da smo lahko spletli pogovor. Zara-
di odsotnosti se tudi nismo mogli po-
govarjati z materjo Rozalijo. Pa kdaj
drugič!
Na kmetiji Stožirjevih, kot se po do-
mače reče pri njih, so v glavnem
usmerjeni v mlečno in živinorejsko
proizvodnjo, letos pa so se pogodbeno
vezali še na predelavo pšeničnega
zrnja. V hlevu smo našteli 31 glav veči-
noma sivk, pa nekaj lepih primerov
lisastega goveda, ki je lani prislužilo
tudi ovratnico z zvoncem in to telica s
prvo nagrado na živinorejski razstavi
Kmetijske zadruge Celje v Vojniku.
»Oddajamo med 80 in 100 litri mleka
na dan, pri čemer smo zanj s 3,71 obra-
čunane tolšče v zadnjem obračunu do-
bili za liter 11 din in 87 par. V celoti
smo na primer v maju oddali 2615 li-
trov mlaka«, je pripovedoval gospodar
Martin in dodal, da vsa teleta priveze:
nekaj gre za pleme, pitanci pa za vzre-
jo, od katerih jih gre letno v odkup od
10 do 12 komadov. V glavnem se mu v
hlevu suče od 30 do 35 glav.
Martin Vozlič je odrasel na kmetiji,
kmečko delo je zgodaj vzljubil, čeprav
se je začel učiti najprej za avtomehani-
ka, vendar je po smrti očeta moral po-
prijeti na kmetiji, še posebej po priho-
du od vojakov 1970. leta. In smo ga kar
naravnost povprašali, kaj je potrebno
današnjemu kmetu, da zdrži in celo
napreduje v kmečkem gospodarstvu.
»Ja, veselja in volje pa delavnosti ne
sme manjkati, ampak v sedanjih časih
tudi brez iznajdljivosti ne gre,« se je
hudomušno nasmejal. Zato smo mu
tudi verjeli, da v glavnem problemov,
vsaj večjih, ne pozna, tudi za gnojila
zna pravočasno poskrbeti, pri čemer v
današnjih razmerah manj redne oskr-
be ne kaže zanemariti tudi nekaj to-
vrstnih zalog.
Mehanizacije ima Martin Vozlič do-
volj, celo tri ali štiri traktorje, hlev pa
tako lepo urejen, da mu tudi na oknih
ne manjka rož. Kmetija obsega 12 hek-
tarov, od tega 6 hektarov obdelovalne
zemlje, nekaj njiv pa ima Martin še v
najemu.
Seveda v pogovoru nismo mogli za-
obiti zadnjega neurja s točo, ki je do-
bro klestila tudi po Smartnem v Rožni
dolini. Pri Skočirjevih je bilo dosti
škode pri otavi, v vinogradu, ki ga ima-
jo bolj za domače potrebe in goste, še
največ pa na njivah s koruzo in pšeni-
co. Krompir se je sicer lepo obrasel,
fižol pa je šel po gobe. K sreči je imel
pšenico in koruzo zavarovano. Žal mu
je za pšenico, ki je je nameraval pobra-
ti kakšnih 1500 kilogramov, vendar jo
je skoraj polovico uničila toča, tako da
bo tudi svoje pogodbene žetvene ob-
veznosti letos izpolnil le do dobre po-
lovice.
Kljub obilici dela Martinu Vozliču še
vedno ostane nekaj časa za delo pri
gasilcih, pa pri pevskem zboru pro-
svetnega društva Dominika Hriber-
ška, je član mlekarskega odbora pri
zadrugi, do nedavna je bil aktiven tudi
v krajevni skupnosti...
Najmočnejši vtis, do katerega smo v
pogovoru prišli, pa je bil optimizem za
kmečko gospodarjenje. Optimizem, ki
ni bil narejen, vljudnosten, ampak pri-
sten. Morda je bilo ta optimizem za
kmečko delo najti tudi v očeh 11-letne-
ga Marka, ki je že sedaj trden v odloči-
tvi, da bo kmet, ko bo velik.
MITJA UMNIK
Nasmejana in mlada Vozličeva kmečka družina z »dodatkom«, prvi z leve je
sosedov Boštjan, manjka pa samo še mati Rozalija, ki je pri hiši še vedno
glavna.
DRAGA ŠOLA
Po začetnih precej burnih razpravah o ocenjevanju
škode na področjih, ki jih je pred tremi tedni zajelo
neurje s točo, dobiva ocena natančnejšo podobo. Na
več kot 14 tisoč hektarih je uničenih za približno 550
do 600 milijonov din pridelkov. Ker so med poškodo-
vanimi in uničenimi pridelki predvsem temeljne kul-
ture tega kmetijskega območja, kot so hmelj, pšenica,
koruza pa tudi grozdje in sadje, bo v bližnji prihodno-
sti precej prizadeta tudi proizvodnja hrane, prikrajšani
pa bomo verjetno tudi za marsikako devizo, ki bi jo
iztržili z izvozom na tuje.
O vsem tem razmišljamo, da je zavarovanih borih 25
odstotkov kmetijskih površin v naši republiki. Mnogi
kmetje, ki jim daje zemlja edini vir zaslužka, se bodo
znašli na listi družbene pomoči. Res je, da je družba
tudi tokrat dokazala, da je prva vrednota naše samo-
upravne socialistične skupnosti pomoč prizadetemu
sočloveku. Res je, da so neprizadete občine in organi-
zacije združenega dela takoj priskočile na pomoč pri
odpravljanju škode. Res je tudi, da se je znova izkazal
naš sitem družbene samozaščite, saj smo resnično hi-
tro ukrepali, da bi rešili, kar se še rešiti da.
Res pa je tudi, da smo se šele sedaj začeli na ves glas
zavzemati za obrambo proti toči, čeprav je bilo pred-
loge o tem slišati tudi že pred leti, vendar so bili vedno
nekako potisnjeni v ozadje. Zdaj, ko je ujma že za
nami, smo lahko nenadoma oblikovali kup predlogov,
kako se v bodoče zaščititi proti takšni katastrofi, našli
smo tudi možne načine za financiranje take zaščite.
Vsaka šola nekaj stane. Bati pa seje, da nas je tokrat
ta šola stala mnogo preveč. Upamo lahko samo, da so
se pri tem česa naučili tisti, ki jim je neurje tokrat
prizaneslo.
NADA KUMER
VELENJE: 485 ZAŠČITENIH
KMETIJ
V velenjski občini so spre-
jeli nov odlok o »določitvi
kmetij po zakonu o dedova-
nju kmetijskih zemljišč in
zasebnih kmetijskih gospo-
darstev (kmetij).« Prvi odlok
so sprejeli leta 1975, vanj pa
je bilo zajetih 492 kmetij, za
katere so upoštevaU nasled-
nje kriterije: občinski pro-
storski plan, družbeni inte-
res, ogroženost smotrnega
izkoriščanja kmetijskih in
gozdnih zemljišč, ki bi nasta-
la zaradi drobitve kmetije in
možnost proizvodnega sode-
lovanja z organizacijami
združenega dela. Cilj določi-
tve zaščitenih kmetij je, da
se te kmetije ne bi delile.
Praviloma lahko kmetijo de-
duje en dedič, ki ima status
kmeta. Le izjemoma sme de-
dovati ali prejeti z darilno
pogodbo kmetijska neobde-
lovalna zemljišča (pašnik,
močvirje in gozd od zaščite
kmetije tudi nekmet.
V novem odloku je kot za-
ščitenih kmetij zajetih 485
kmetij aLi sedem manj, kot je
to bilo prej. Manjše število
kmetij je zato, ker so bile po
dosedanjem odloku predla-
gane nekatere površinsko
premajhne kmetije in zaradi
krčenja kmetijskih zemljišč
kmetij iz različnih vzrokov.
Največ zaščitenih kmetij
imajo v krajevnih skupno-
stih Ravne (55), Šentilj (54) in
Gorenje (40), najmanj pa v
Pesju (6) ter v Šoštanju in
Starem Velenju po eno.
TV
mKEmi »DEŽNIK^ ZA KM^
Pridelovanje hrane je bolj
kot katerakoli druga proiz-
vodnja odvisno od vremena
in narave. Toča je poleti ne-
dvomno največji sovražnik
kmetovalcev, zato je razum-
ljivo, da že dolga leta, tako v
svetu kot pri nas, potekajo
poskusi, da bi se ubranih
pred to naravno ujmo.
Osnovno spoznanje, ki je vo-
dilo ta prizadevanja je, da je
pridelke potrebno obvarova-
ti, ne le zavarovati (pri zava-
rovalnici). To spoznanje je še
toliko bolj aktualno v seda-
njem gospodarskem tre-
nutku.
Pri tem se seveda zastav-
ljata dve osnovni vprašanji:
koliko je obramba pred točo
učinkovita in kakšno je ra-
zmerje med stroški za
obrambo pred točo in vre-
dnostjo materialnih dobrin
družbe, ki jih na ta način bra-
nimo. Pri tem ne gre samo za
vprašanje škode na kmetij-
skih pridelkih, saj toča lahko
povzroči veliko škodo tudi
na objektih, avtomobilih itd.
Ker toča glede na hiter utrip
vsakdanjega življenja ni rav-
no pogost pojav, ne vse te
stvari kaj radi pozabljamo.
Po nedavnih hudih škodah,
ki jih je toča zopet povzroči-
la, pa je seveda spet v ospre-
dju vprašanje obrambe pred
točo. Zato si jo pobliže oglej-
mo. V tej in prihodnjih dveh
številkah NT boste pobliže
spoznah raketno obrambo
pred točo.
MALO ZGODOVINE
Slovenija leži na jugovzho-
dnem obrobju Alp, v bližini
je mediteransko podnebje,
vse to pa v poletnih mesecih
povzroča pogoste nevihte s
točo. Najbolj so zato prizade-
ta kmetijska področja, ki so
se zato pred točo poskušala
braniti že v začetku tega sto-
letja. Po drugi svetovni vojni
se je obramba pred točo ob
uporabi raket, letal in talnih
generatorjev, še bolj razši-
rila.
V letih 1954 in 1958 so v
Sloveniji bolj organizirano
obrambo preizkušali v Gori-
ških Brdih in na Bizeljskem.
Prevzeli so način obrambe,
ki so ga takrat uporabljali v
vinorodnih predehh Franci-
je. Sprva so uporabljali fran-
coske rakete, kasneje jih je
po njihovi licenci pričela iz-
delovati Sloboda iz Cačka,
zato so bile te rakete tudi
preprosto imenovane »Ča-
čanke«. Te rakete so dosegle
višino 1600 metrov, polnjene
pa so bile z eksplozivom »še-
did« in srebrovim jodidom.
Leta 1958 so poskuse preki-
nili in ocenili obrambo za
neuspešno.
Leta 1970 so pričeh na po-
dročju sedmih občin v seve-
rovzhodni Sloveniji uvajati
sodobno radarsko-raketno
obrambo pred točo, istoča-
sno pa so podobne obrambe
začeli uvajati tudi zelo po-
spešeno v SR Srbiji, SR Hr-
vaški in SR Makedoniji.
Po devetletnih izkušnjah,
je bil leta 1980 v Sloveniji
sprejet zakon o ureditvi
obrambe pred točo. Podob-
ne zakone so v prej naštetih
republikah sprejeli že nekaj
let prej. Ta zgoščen pregled
razvoja obrambe pred točo
nas hitro prepriča, da je bil
na tem področju dosežen ve-
lik napredek in da se je kljub
začetnim negativnim izkuš-
njam v petdesetih letih izka-
zalo, da je obramba pred to-
čo lahko učinkovita. Kaj se
je pravzaprav zgodilo?
Prvič, je izredno napredo-
vala na znanstvenih raziska-
vah temelječa meteorologija,
ki je v zadnjih dvajsetih letih
temeljito proučila vse okoli-
ščine nastanka toče in mož-
ne načine preprečevanja le-
te. Drugič - danes so na raz-
polago zelo moderna sred-
stva za opazovanje, javljanje
in učinkovanje na oblake, ki
pretijo s točo, teh sredstev
pa v petdesetih letih ni bilo.
KAKO PREPREČITI
TOČO
Mnogi ljudje nimajo pra-
vih predstav, kako deluje
obramba pred točo. Nekateri
menijo, da se z raketami ra-
zbijajo nevihtni, točonosni
oblaki, drugi, da razbijajo to-
čo, najdejo pa se tudi taki, ki
trdijo, da so z raketami samo
nagnali točo »k sosedom«.
Malo poenostavljeno prin-
cip obrambe pred točo razlo-
žimo takole: oblaki, ki prina-
šajo točo, nastajajo in se ra-
zvijajo v vremenskih pogo-
jih, ko je zrak dovolj vlažen
in ko so dovolj močni zračni
tokovi (večji od 10 m na se-
kundo). Ti dvigajo vlažen
zrak do tiste višine, kjer se
oblikujejo kapljice vode, kri-
stali ledu in toča. Vrh oblaka
toče lahko doseže višino 12
do 16 km, njegova prostorni-
na lahko znaša 6-8 tisoč ku-
bičnih kilometrov. Površina
spodnje plasti oblaka pa je
lahko od 30 do 300 kvadrat-
nih kilometrov. Cas, v kate-
rem lahko nastane oblak s
točo oziroma čas trajanja
(življenja) oblaka, znaša 30
do 60 minut. Vlaga, ki jo vse-
buje oblak toče in iz katere
nastajajo nalivi dežja in toče,
se obnavlja v oblaku v časov-
nih intervalih od 10 do 15 mi-
nut. Hitrost gibanja oblaka
toče znaša povprečno 30 do
70 km na uro.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Piše:
SANDI KERSTEIN
Rakete proti toči izstreljujejo do 6000 m visoko. Dolga je
pribllŠDO 8$ cm in teška 2,5 kg.
VEČ KONJEV
V okviru SOZD Merx so se
dogovorili, da bodo začeli
pospeševati konjerejo. Kme-
tijska zadruga Celje bo prev-
zela nalogo osrednjega orga-
nizatorja reje konj, saj je zna-
no, da na območju Celja že
sedaj kmetje razpolagajo z
nekaj hladnokrvnimi konji
pasme Norik.
V zadnjem času je Kmetij-
ska zadruga Celje začela z
uvajanjem lažjih črnih konj
lipicanske pasme, spodbude
pa so prišle tudi s strani hitro
razvijajočega se konjskega
športa v Celju, ki vidi v po-
spešeni konjereji tudi mož-
nosti za vzrejo športnih konj.
Pri pospeševanju konjere-
je zasledujejo v Kmetijski za-
drugi Celje in SOZD Merx
predvsem rejske, turistične,
obrambne, športne in vzgoj-
ne cilje. V Celju računajo, da
bi v petih letih lahko organi-
zirali rejsko središče z 80 do
100 rejskimi kobilami, ki bi
letno dale lahko od 60 do 70
žre bet za nadaljnjo rejo.
U.M.
ZAVAROVALNA
SKUPNOST
»TRIGLAV«
OBMOČNA
SKUPNOST CELJE
OPOZARJA
LASTNIKE
TRAKTORJEV
Novi republiški zakon o
varnosti v cestnem prome-
tu, ki je začel veljati 20. fe-
bruarja, obvezuje lastnike
oziroma uporabnike trak-
torjev, da jih zavarujejo za
avtomobilsko odgovornost.
S sklenitvijo tega zavaro-
vanja dobi zavarovanec po-
kritje za škodo, katero pov-
zroči s svojim vozilom na
tujih osebah ali stvtareh. V
primeru, da zavarovanje ne
bo sklenjeno do 20 avgu-
sta, bo zavarovalnica od ta-
krat naprej oškodovancu,
kateremu bo povzročena
škoda z nezavarovanim
tratkorjem kljub temu zave-
zana plačati odškodnino,
to pa nato izterjati od pov-
zročitelja škode.
Zavarovanja se sklenejo
za registrirane traktorje,
kot že do sedaj, ob regi-
straciji. Za kmetijske trak-
torje se zavarovanja lahko
sklenejo na vseh predstav-
ništvih zavarovalne skup-
[ nosti Triglav, oziroma na
krajih, kjer se bodo vršili
tehnični pregledi traktor-
jev.
Istočasno Zavarovalnica
TRIGLAV tudi priporoča
vsem, ki še nimajo skle-
njenga kasko zavarovanja
traktorja, da ga čim hitreje
zavarujejo. Tako si zavaru-
jejo svoje premoženje za
škode, ki so ravno pri tej
vrsti vozil pogoste.
§t. 29-21. juli) 1982
NOVI TEDNIK - stran 15
OBRAMBNE PRIPRAVE
VELIKO SO SE NAUČILI
Mladi iz žalske občine na usposabljanju
v Braslovčah poteka v teh
dneh obrambna in samoza-
ščitna vzgoja mladine, ki ne
obiskuje šol srednjega
usmerjenega izobraževanja.
Teh mladih iz žalske občine
je okrog 60, so pa iz organiza-
cij združenega dela, nekaj pa
je tudi kmečkih fantov. Po
tednu dni usposabljanja so
za nas nekateri takole strnili
vtise:
CVETKA      GOLICNIK:
»Zaposlena sem v Keramič-
ni industriji Liboje. Toliko
novega sem že tukaj zvedela,
da ne vem če si bom vse za-
pomnila. Predavanja so stro-
kovna, življenje v taboru je
zelo pestro. Mislim, da so or-
ganizatorji tega tečaja za nas
vse napravili.«
MARINA AJNIK: »Teme s
področja SLO, DS, NZ in CZ
so bile zanimive in za nas v
večini nekaj novega. O tem
sem sicer že veliko slišala,
vendar zdaj vem, kaj vse je
za obrambo naše domovine
zelo pomembno. Veliko smo
se naučili pri prvi pomoči in
tudi pri spoznavanju orožja.«
TONE VENGUST: »Če-
prav še nismo končali, lahko
rečem, da se bom tu veliko
naučil. Posebno z zanima-
njem sem spremljal, ko smo
imeli na programu spozna-
vanje orožja, razstavljanje in
tudi čiščenje. Življenje je kar
pestro. 2e drugi dan smo
ustanovili več krožkov.
Vkjučil sem se v športnega.«
OLGA KUKEC: »Doma
sem iz Gotovelj, zaposlena
pa v Juteksu Žalec. Ko sem
izvedela, da bom odšla na
usposabljenje, nisem bila
preveč vesela, sedaj pa vi-
dim, da ni tako težko. Vstaja-
mo ob istem času kot doma,
hrana je dobra, neprijetna pa
je vročina.«
Tone TAVČAR
70 LET GD CELJE-GABERJE
PROSLAVA IN PRIZNANJA
Prevzeli so novo avtocisterno in brizgalno
Gasilsko društvo Celje-
-Gaberje je 16. in 17. julija
praznovalo 70-letnico svoje-
ga obstoja in delovanja. To je
visoka obletnica, ki so jo do-
stojno proslavili pod pokro-
viteljstvom Občinske gasil-
ske zveze in Zavarovalne
skupnosti Triglav.
V dvorani gasilskega do-
ma so na slavnostni seji 16.
julija podelili odlikovanja in
priznanja najzaslužnejšim
članom pri razvoju društva.
Republiška odlikovanja sta
prejela: Alojz Papež in Pavel
Komarički gasilsko odliko-
vanje druge stopnje, Stanko
Vidmar, z gasilskim odliko-
vanjem tretje stopnje, z re-
publiškim odlikovanjem, pa
je bilo nagrajeno tudi Gasil-
sko društvo Celje-Gaberje.
Štirje člani so prejeli pla-
kete gasilskega veterana; po-
goj za pridobitev tega viso-
kega priznanja je najmanj
trideset let dela v gasilski or-
ganizaciji in starost šestde-
set let. Podelili so tudi deset
društvenih zlatih plaket čla-
nom za prostovoljno delo pri
obnovi doma in družabnega
prostora, saj je bilo opravlje-
nih kar 2240 ur trdega in na-
pornega dela.
Slavnostne seje so se ude-
ležili tudi predstavniki Ob-
činske gasilske zveze Celje
in predstavniki gasilskih
društev iz Šmarja, Žalca,
Stor, Teharij, iz železarne
Store in od drugod.
17. julija pa je bil zbor ga-
silcev in nato njihova parada
po Mariborski cesti, Kidriče-
vi in Tovarniški ulici do do-
ma Partizana, kjer je bilo
slavnostno zborovanje. Na
njem je o razvoju Gasilskega
društva Celje-Gaberje spre-
govoril njegov predsednik
Vili Spat, nato pa je bil prev-
zem avtocisterne in motorne
brizgalne. Slavnostni del
praznovanja te visoke oblet-
nice so sklenili s tovariškim
srečanjem.
DARJA VERBIC
SENENE KOPE KOT
STRAŽARJI
Kot stražarji stojijo kope na travnikih, tudi kot opozorilo,;
da je zdaj tisti čas, ko se je treba pripraviti na zimo in!
zagotoviti živini čim več krme. Skoda, da mnogim prav tei
dni pri spravilu krme nagaja vreme. Na posnetku: motiv iz j
Podvolovljeka. i
mb:;
55 LETPGD PARIŽLJE-TOPOVLJE
V soboto in nedeljo je Prostovoljno gasilsko društvo Parižlje-Topovlje praznovalo 55
letnico obstoja društva. Tako so v soboto popoldne najprej pripraviU gasilsko tekmovanje,
kjer je nastopilo kar deset desetin, zvečer pa je bila v gasilskem domu slavnostna seja. O
razvoju društva v minulih 55 letih je govoril predsednik društva Janez Deraač in poudaril,
da so bili gasilci, ki združujejo dve vasi, vedno pripravljeni pomagati krajanom, pa naj je
šlo za pomoč ob požaru ali v kakšni drugi nesreči. Danes je v društvu 72 aktivnih članov in
članic, imajo pa člansko, mladinsko in pionirsko desetino. Podelih so tudi 58 priznaj
zaslužnim članom društva, OZD ter sosednjim gasilskim društvom.
Nedeljsko slavje se je pričelo s parado, nato je bil kulturni program, na gasilskem domu
pa so odkrili spominsko ploščo v spomin padlim vaščanom, gasilcem, med NOV.
Tako so se oddolžili spominu Dragice in Leopolda Prislana, Zdravka Ortla in Ivana
Cremožnika.
Na sliki: Med tekmovanjem gasilskih desetin. Na posnetku pa je desetina IGD Granat -
Polezla.
TONE TAVČAR.
SOZDOVPLES
LEP POLETNI VEDER
Na celjskem bazenu - moda, glasba, šale.
Sestavljena organizacija
združenega dela Merx je v
petek zvečer skupaj v orga-
nizaciji svojih članic pope-
strila poletni utrip Celja z že
tradicionalnim plesom ob
vodi. Prireditev je ob celjski
bazen privabila veliko zaba-
ve željnih obiskovalcev, ki
so jim pete in dlani ogreli
pevka Moni Kovačič, člani
ansambla Vizije iz Maribora
in humorist Tone Fomezzi-
Tof. V modni reviji, ki je bila
pravzaprav rdeča nit večera,
so manekenke iz centra za
balet in ritmiko pod koreo-
grafskim vodstvom Gordane
Stefanovič, prikazale polet-
na oblačila za oddih in prosti
čas. V skrbno pripravljenem
programu smo videli vrsto
oblačil domačih proizvajal-
cev, ki jih je moč kupiti v
naših veleblagovnicah in
prodajalnah brez nepotreb-
nega tekanja onstran meje.
Ples z modno revijo ob ba-
zenu je še en dokaz več, da si
Celjani takšnih prireditev v
poletnih mesecih želimo in
da ima organizator, SOZD
Merx posluh za svoje potroš-
nike tudi v tem smislu. Sicer
pa je neuničljivi Tof, ki je
natrosil cel kup pikrih na
naš, jugoslovanski račun, pri
čemer še malo ni prizanašal
gostiteljem in Mencu, "za ob-
javo v našem tedniku predla-
gal tale dovtip: »Kakšna je
razlika med Marxom in
Merksom?« - »Ja, Marx je
kapital prodajal, Merx pa ga
zbira!«
Bil je lep večer.
MATEJA PODJED
ZAMENJA VA PŠENICE ZA KORUZO
Čeprav so v celjski občini
že padh prvi snopi letošnje
pšenice, pa bodo z žetvijo
»na veliko« začeli v prihod-
njih dneh, ko bo žito do-
končno dozorelo. O tem smo
se pogovarjali z direktorjem
KZ Celje Francem Derčo, ki
nam je povedal, da so na že-
tev dobro pripravljeni.
»Res je, da smo na žetev
dobro pripravljeni, nimamo
težav niti z mehanizacijo,
prav tako imamo dovolj ko-
ruze za zamenjavo s pšenico.
Na našem območju se triče-
trt kmetov raje odloča za ko-
ruzo kot za denar. Menjamo
kilogram koruze za kilogram
pšenice, čeprav je po vre-
dnosti razmerje 1:1,3. Pri-
pravljenih imamo preko 150
ton koruze. Pri letošnji žetvi
pšenice moramo upoštevati,
da bomo zaradi neurja s to-
čo, odkupili manj tržnega
zrnja, morda tudi za 45 od-
stotkov. Vseeno pa smo v
primerjavi s prejšnjimi leti
naredili pri pridelavi pšenice
na našem območju velik ko-
rak naprej in upamo, da bo
tako ali še bolje tudi ob je-
senski setvi.«
UM
16. stran - NOVI TEDNIK
Št. 29-21. julij 1982
STARE SLEMENE PRI ŠPITALIČU
ZA GORO JE ČAS NANJE POZABIL
»Prej službo dobiš, kot ženo,« pravi Štefan Piešnik
Tam, na oni strani Konji-
ške gore, tudi žive ljudje in
stojijo njihovi domovi. Pa je
prenekaterega čas zaobšel.
Ne, pozabil nanje ni, le nič
novega že dolgo ni prinesel.
Samo sledove let zapušča,
sledove pozabe in počasnega
propada. Ni povsod tako.
Tudi tu žive mladi, krepki
ljudje, ki so si ustvarili druži-
ne, ki kmetujejo ali odhajajo
na delo. Tudi tu so nove ce-
ste, urejena trgovina, pre-
novljena osnovna šola, avto-
busne povezave s svetom za
goro. Je pa tu tudi Žička kar-
tuzija, veličasten pomnik
preteklosti in še bolj kot to
ŽIV opomm nam vsem, nam,
ki jo prepuščamo snegu, ve-
tru in dežju, gozdu, ki stegu-
je svoje požrešne roke na
vsako prosto ped zemlje in
mu ni mar, če korenine silijo
pod nekdaj mogočno zidov-
je. Kartuzija popušča naravi
in obupuje nad nemočjo lju-
di. Saj so jo že večkrat skuša-
li iztrgati zobu časa, saj pri-
dejo mladi s sekirami, da iz-
ženejo grmovje, saj tudi letos
načrtujejo obnovitvena dela.
Le pravega ni - ali dovolj ve-
like mošnje denarja ali pa še
česa?
Žička kartuzija v teh kra-
jih ni osamljena. Nedaleč po
poti, v starih Slemenah, stoji
mlin. Samo nekdanji - tako
kot kartuzija. V tem mlinu
žive ljudje. Oče Štefan, mati
Marija in sin Štefan. Piešnik
se pišejo, pri Lorgerju jim re-
čejo. Živijo v izbi zraven
nekdanjega mlina, kamor se
tudi kokoši najraje zatekajo,
kuhajo v še čisto pravi črni
kuhinji, kjer se človek še
obrne komaj, živina domuje
pod isto streho.
V letih sta že stara Lorger-
ja, ki sta poleg Štefana vzre-
dila še tri otroke. Dela pa je
veliko. Za živino je treba skr-
beti, pa za njive, travnike in
hosto. Vsega je, dela še naj-
več. Oni dan, ko smo jih obi-
skali, so bila hišna vrata za-
klenjena. Sosedje so poveda-
li, da sta gospodar in gospo-
dinja v koruzi. Tista njiva pa
je bila tako daleč proč in
skrita, da je nismo našli.
Smo pa našli ob brnitvi do-
ma Štefana.' -Gobe sem na-
biral, pa kosil,« se je skoraj
opravičil. Mlad, močan fant,
ta Štefan. Nekaj časa je delal
v klavnici v Celju. »Vse sku-
paj sem pustil, ko si je oče
zlomil nogo. »Na vprašanje,
kako zdaj živi, je le ugotovil:
»Košnja me še najbolj matra.
Počasi gre na roke. Snoči
smo do devetih zvečer kosili.
Dva voza smo vrezali. Prosil
sem za kosilnico, dobil je ni-
sem.«
Ne, Štefan ne toži. Živi,
kot so živeli starši in stari
starši. Da preživi. Cisto vsee-
no mu ni: »Vidim, da bom
moral na šiht. Z denarjem
smo bolj na kratko. Samo
oče dobiva starostno penzi-
jo. Za silo gre tudi s tistimi
2000 din'arji. Pa drugim lju-
dem grem pomagat, da kaj
dobim.« Tako, za sproti. Am-
pak bolj kot redna zaposlitev
ga menda žuli nekaj druge-
ga. Družino bi si rad ustvaril,
pa kaj, ko, »pri moji veri, da
prej službo dobiš kot ženo!«
Da bi pa katera v stari mlin
prišla, ne verjame. Zato ima
tudi nedaleč stran hiško. To
pa pomeni delo na dveh kon-
cih. Pri samem delu se še pa
ženit ni časa. »O ja, zdaj zgle-
da, da nekaj bo,« je na koncu
Štefan zanikal vse prejšnje
resnice. Da bi le bilo s srečo,
pa bo pozabljen mlin za goro
morda drugače zaživel!
MILENA B. POKLIC
Mlad in močan fantje Štefan Piešnik, pa je redno zaposli-
tev zamenjal za pomoč staršem na kmetiji, kjer je treba
vse opraviti z rokami. Dolgo ne bo šlo takole brez dela in
brez ženske.
Ob robu ceste in življenja stoji stari Lorgerjev mlin. Vrveče življenje v njem je zamrlo in čas je prerasel spomin na
nekdanje lepe dni. Ljudje hodijo mimo in ni jim mar. Le zakaj bi jim bilo, saj je le nekaj sto metrov prej, na drugi strani
ceste, še večji in še bolj propadel pomnik preteklosti - Žička kartuzija.
MJRAN SATTLER
PALČEK,
ROKE
KVISKUI
14
Leta 1947 so na Štajerskem strašile t^ekatere bande -^same so se
imenovale »križarska vojska«. Po dokumentih o njihovem delova-
nju in o tem, kako jih je ljudstvo zatrlo, je napisana naša pripoved.
Nekateri udeleženci in kraji imajo drugačna imena, kar pa bistveno
ne vpliva na opis posameznih prizorov in resničnost takratnih
dogodkov.
Ciril se je zaradi tega razhudil, Milošu je zabru-
sil v obraz, da zna boJje ravnati z orožjem kot on, da je bil
v italijanski vojski, kjer so ga marsikaj naučili, največ pa
da se je naučil v Afriki, ko se je vojskoval proti Angle-
žem.
Miloš pa ni popustil.
»Dobiš jo, ko boš šel v akcijo!«
»Tega še lep čas ne bo! Saj se še vidva samo skrivata!«
»Kdo se skriva!?« se je zadri Miloš. »Naša vojska na-
pada in bo vedno bolj napadala. Vsak dan bolj in huje!
Lahko se boš izkazal! Pokazal boš, kaj so te naučili
Italijani!«
V naslednjih dneh so križarji v resnici začeli napadati,
kakor je zahteval Delegat.
»Nabrusimo kose!« se je ponorčeval Palček, ko si je
tx)rbo napolnil z municijo.
17
Kapetan Zdenko je pozorno bral izjavo aktivista in
bivšega partizana Jakopina iz Dramelj:
»Sredi dopoldneva sem sekal v gozdu. Približala sta se
mi neznanca, ki sta se mi predstavila za preoblečena
miličnika. Se nikoli prej ju nisem videl. Prvi je bil visok
in močan, drugi nekoliko manjši in nežnejšega obraza.
Oba imata rjave lase. Rekla sta, da prihajata od nas in da
me doma čaka oficir KNOJ, ki hoče nujno govoriti z
menoj. Povedala sta, da ju je poslal k meni zato, ker bi se
rad pogovoril o križarjih. Nista mi bila všeč, a sem kljub
temu odšel z njima. Med potjo pa sta se čudno vedla.
Ozirala sta se na vse strani. Opazovala sta me izpod čela,
posebno tisti večji. Gledala sta po okolici, kot bi nekoga
iskala in spogledovala sta se. Nekaj sto metrov pred
našo hišo sem jima pobegnil. Za menoj sta vpila: Stoj!
Kasneje sem zvedel, da so prišli v vas štirje (ta dva, ki sta
prišla pome, in Miloš ter Palček) in da so se oglasih še pri
Ribiču.«
Ribičeva izjava. Na robu papirja si je kapetan Zdenko
zapisal pripombo: Palčkov sošolec.
»Delal sem za hlevom. Bilo je opoldne. Palček se mi je
približal z brzostrelko v rokah. Z njim sta bila še dva:
visok in močan ter nekoliko manjši in bledikav v obraz.
Palček je naperil vame brzostrelko in rekeJ, naj grem z
njim. Rekel sem, da ne grem nikamor. Palček je rekel,
da ml ne bodo ničesar storili. Povedal sem mu, da se
ninu^m z njimi kaj pogovarjati. Nekaj časa je molčal in
me opazoval, njegova pajdaša pa sta stala ob strani in me
tudi nepremično opazovala. Ta dva nista bila oborožena.
Potem je pritekla iz hiše moja mama. Začela je vpiti, da
me hočejo ubiti. Rekel sem ji, naj utihne, naj ne vpije da
je to vendar Ivan Laubič. Njega mama dobro pozna. Ko
sva še hodila skupaj v šolo, se je večkrat oglasil pri nas.
Potem je Palček nenadoma povesil orožje in mignil
pajdašema, da gredo. Brez besed so odšli iz našega dvo-
rišča. Mislim, da je to slabo znamenje in bi nam bila
dobrodošla pomoč!«
Izjava kmeta Zupneka iz Laz:
»Na travniku, ki je kilometer iz vasi, sem navsezgodaj
kosU. Ko sem se ozrl, sem kakšnih 120 metrov za seboj
zagledal postavo, ki je tekla od grmovja do drugega, nato
pa se potuhnila. Ne bo dobrega, sem si rekel in stekel.
Tekel sem v nasprotno stran, kjer je tudi gozd. Večjih je
streljalo za menoj, ko sem moral čez čistino. Slišal sem
nekaj rafalov, pa me niso zadeli. Capini so šli za menoj.
Se ko sem bil globoko v gozdu, so streljah za menoj.
Domov si nisem upal, zato sem v gozdu počakal do
večera. Mislim, da so streljah za menoj z najmanj tremi
brzostrelkami.«
Izjava Marije K. iz Dramelj, svakinje F. Kukoviča, je
bila najbolj obširna, podrobna in konkretna. Pričala je
neposredno po tem, ko je križarje pregnala močna milič-
niška oatrulja.
»Popoldne so v vas vdrli štirje križarji. Med njimi je bil
Palček. Prišli so do naše hiše. Skrila sem se na pod-
strešju. Prej sem zaklenila in zapahnila hišna vrata.
Nekdo je večkrat udaril po njih in zahteval, naj jih v
imenu kralja odpremo. V okna so vrgli nekaj kamnov.
Nato je nekdo pozval Palčka, naj strelja. Razbih so klju-
čavnico in vrata ter vdrli v hišo. Slišala sem, kako je
eden med njimi zavpil: Tudi ta nam je pobegnil! Najbrž
so mislili na našega Ferda. Kmalu za tem se je začel v
hiši direndaj. Slišala sem, kako razbijajo in lomijo pohiš-
tvo. Začela sem jokati. Utihnila sem, ko sem zashšala
korake na stopnicah, ki vodijo na podstrešje. Vrata so se
odprla. Vstopil je mlad fant, ki je bil zelo bled in je grdo
gledal. Ko me je zagledal, je zavpil, da je našel babo.
Zgrabil me je za lase in odvlekel proti vratom. Tam je
stal njihov komandant Miloš. Vprašal me je, kje je
Ferdo. Rekla sem, da je odšel v Celje. Vpih so name, da
sem lažnivka, da sem prašiča, suvah so me. Več kot
desetkrat me je Miloš vprašal, kje je Ferdo. Za njim je
stal Palček. Njega dobro poznam. Ves čas sem zatrje-
vala, da je odšel v Celje. Potem me je Miloš sunil v
trebuh. Padla sem. Bruhnila sem. Miloš me je nato še
enkrat brcnil, nato še Palček. Oba sta me v želodec.
Začela sem kričati in jokati. Nato so me prijeU za lase in
mi dvignili glavo. To je storil Palček. Miloš je ves čas
vpil name. K ušesu mi jo prislonil brzostrelko in ustrelil.
Od takrat naprej ne vem več, kaj se je zgodUo.«
Kmalu za tem je pritekel eden od MUoševov obvešče-
valcev na terenu in povedal, da se vasi bliža miličniška
patrulja. Banda jo je jadmo ucvrla iz vasi.
V drugih poročilih, ki jih je kapetan Zdenko že kdo ve
katerič prebral, je pisalo, da je tolpa vlomila v kmetijsko
zadrugo v Šentilju in jo izropala. Med drugim so odnesh
več tisoč cigaret in uničUi vse, kar je bilo vrednega.
Akcijo so izvedli ponoči, ne da bi jih kdo opazil
Pred kapetanom so bile tudi tri križarske izjave, ki so
jih bih morah podpisati kmet B. iz Špitahča in K. iz
Kroberka ter gospodinja G. s Tolstega vrha.
Po vseh teh dogodkih in prijavah je Ozna hitro ukre-
pala. Banda se je torej odločila ubijati znane aktiviste in
bivše partizane. Pri tem se je izkazala za neulovljivo.
lit 29-21. julij 1982
NOVI TEDNIK - stran 17
NA KRATKO
^—_-.—
LAKOVIČ - RAVNAK
NA DRŽAVNO
PRVENSTVO
v Mariboru se je končalo repu-
bliško prvenstvo v motornem le-
tenju, kjer je nastopilo 12 dvoj-
nih posadk iz vse Slovenije, med
njimi tudi tri iz Celja. Posadka
Aero kluba Celje Lakovič - Rav-
nak je osvojila 4. mesto, s tem pa
je tudi dobila pravico sodelova-
nja na državnem prvenstvu, ki
bo prihodnji mesec v Stipu.
Bauer - Semrov sta bila peta in
Florjane - Habjan deveta.
V LEVCU ŽIVAHNO
Na letališču v Levcu poteka že
od začetka julija tečaj za kandi-
date, ki bi radi postali jadrsilni
piloti. Na tečaju sodeluje 21 kan-
didatov, od tega 7 iz Aero kluba
Velenje, 6 iz Slovenj Gradca in 8
iz Celja. Tečaj bo predvidoma
trajal do konca meseca, tečajniki
pa vse dneve preživijo na letali-
šču.
PETER KARNER
ROKOlVIET V VRBJU
Partizan v Vrbju pri Žalcu je
pripravil rokometni turnir, kjer
je zmagala ekipa Veteranov iz
Griž pred mladinci iz Griž, Parti-
zanom Šempeter in Gotovljami.
Odlično sta vse tekme sodila Šte-
fan Lužar iz Polzele in Ivan Ho-
stič iz Griž.
PET ATLETSKIH
REPREZENTANTOV
Obe državni atletski repre-
zentanci bosta v naslednjili
dnelt nastopili na dveh večjih
tekmovanjih. Atleti se bodo po-
merili v Atenah z reprezentan-
cama Grčije in Kitajske, atleti-
nje pa v Mariboru z Anglijo,
Škotsko in Španijo. Med sloven-
skimi klubi ima največ repre-
zentantov celjski Kladivar in to
kar pet: atlete Kopitarja, Ro-
zmana, Čopa in Krajnca ter at-
letinjo Četino.
PIONIRJI DREŠINJE
VASI
so v prijateljski tekmi v malem
nogometu premagali sovrstnike
Vrbja 4:3.
JOŽE GROBELNIK
STAROVIČ IN ROJNIK
NA EP
Dva izvrstna jadralca celjskega
Aero kluba Vojko Starovič in Črt
Rajnik bosta v prihodnjih dneh
odpotovala v Italijo na evropsko
jadralno prvenstvo. To so skleni-
li po končanem letošnjem držav-
nem jadralnem prvenstvu v Su-
botici. Starovič in Rojnik sta na-
mreč daleč najbolj uspešna tek-
movalca zadnjih treh let in iz
takšnega poprečja se vedno dolo-
čajo državni reprezentantje. V
Italiji jima želimo mnogo
uspeha.
TROJKA MED
DESETERICO
Na letošnjem državnem pr-
venstvu v jadralnem letenju, ki
je bilo v Subotici, je nastopilo iz
Celja pet tekmovalcev. Vsi so
leteli na letalih cirus - standard
in dosegli pričakovan uspeh.
Res da smo pričakovali tudi na-
slov prvaka, toda med zmago-
valcem prvenstva Pfeiferjem iz
Murske Sobote in devetim
Francem Peperkom je bila razli-
ka vsega 540 točk oziroma do
petega Vojka Staroviča 249
točk. Vse to pove, da je bilo pr-
venstvo izredno izenačeno in da
so slovenski jadralci dosegli
znova izreden uspeh.
Na prvenstvu so opravili se-
dem preletov. Celjani so bili v
številnih preletih med najbolj-
šimi ali celo zmagovalci. Zlasti
v težkih preizkušnjah, kar potr-
juje visoko kakovostno priprav-
ljenost za tekmovanje.
Celjski jadralci so osvojili na-
slednja mesta:
Vojko Starovič je peti in je
»bral 5650 točk, (zmagovalec
Pfeifer .5899), Bogdan Lilija
Osmi 5415, Fra?ic Peperiro deveti
5359, Črt Rojnik dvanajsti 5200
in mladi, komaj 20 letni, Tomaž
^rginc petindvajseti med 43
tekmovalci s 3830. točkami.
J.KUZMA
NOGOMET
DVA v REPUBLIŠKI LIGI
Najmočnejši v miadinsiiiit Itonicurencah
izvršni odbor Nogometne
zveze Slovenije je na svoji
zadnji seji pod predsed-
stvom prof. dr. Braneta El-
snerja sprejel sklep o tekmo-
valnem sistemu za sezono
1982/83 v vseh starostnih ka-
tegorijah na področju Slove-
nije.
SLOVENSKA NOGOMET-
NA UGA bo 14 članska, s
celjskega področja pa bosta
v njej tekmovala ŠMARTNO
in RUDAR iz Titovega Vele-
nja, ki se je vrnil iz II. zvezne
lige.
V OBMOČNI LIGI -
VZHOD, ki bo po novem šte-
la 12 članov, bodo nastopali
ELKROJ iz Mozirja, KLA-
DIVAR iz Celja, STEKLAR
iz Rogaške Slatine ter DRA-
VINJA iz Slovenjskih Ko-
njic, ki je uvrstitev dosegla v
kvalifikacijah proti PARTI-
ZANU iz Slovenj Gradca v
dveh tekmah s 3:0 in 2:1.
SLOVENSKA MLADIN-
SKA LIGA bo imela 12 čla-
nov, v njej pa bosta tekmo-
vala RUDAR iz Titovega Ve-
lenja in USNJAR iz Šošta-
nja, ki se je kot prvak po-
dročne mladinske lige uvr-
stil potem, ko je v kvalifika-
cijah doma premagal mari-
borskega Kovinarja s 4:0 in
izgubil v povratni tekmi s
3:0.
V PODROČNI MLADIN-
SKI UGI - C bodo s celjske-
ga področja nastopala na-
slednja moštva: ŠMARTNO,
ELKROJ, KLADIVAR,
STEKLAR in SIGMA iz
Vranskega. Liga bo 12 član-
V PODROČNI MLADIN-
SKI LIGI D bo nastopala
mladinska ekipa DRAVI-
NJE iz Slovenskih Konjic.
V VII. regionalni kadetski
ligi, ki bo po novem štela 10
klubov, bodo nastopali:
ŠMARTNO, USNJAR, EL-
KROJ, KLADIVAR, STE-
KLAR, RUDAR L, SIGMA,
ELKROJ II, RUDAR II in
ŠMARJE.
Ligo bo vodila Občinska
nogometna zveza iz Titovega
Velenja, prvak pa se bo boril
za naslov kadetskega prava-
ka Slovenije.
V X. regionalni kadetski
ligi - B skupina bosta tek-
movali kadetski moštvi
DRAVINJE in PARTIZA-
NA iz Zreč. Ligo bo vodila
Nogometna zveza Maribor.
Prvenstvo se bo v članskih
ligah pričelo v nedeljo, 22.
avgusta, v mladinskih in ka-
detskih ligah pa teden dni
kasneje.
MILAN BRISNIK
NAJBOLJŠI PLAVALCI V SPLIT
v soboto in nedeljo je bilo v Titovem Velenju republiško
pionirsko plavalno prvenstvo na katerem je sodelovalo tudi
lepo število mladih plavalcev iz Celja in Titovega Velenja.
Po tekmovanjih v Celju in T. Velenju so izbrali vrsto Nep-
tuna, ki bo v prihodnjih dneh v Splitu nastopila na držav-
nem prvenstvu.
Iz Celja potujejo v Split Saša in Nataša Lavrič, Žana
Radaljac, Katja Ažman, Mojca Anderle, Tanja Fermentin in
Grega Jurak. Iz Titovega Velenja pa lahko pričakujemo lep
uspeh od Katje Oman. Na posnetku, start starejših pionirk
na 100 m cravl v Titovem Velenju
jk, Foto: T.TAVČAR,
ŠAH:
LETOS SLABŠA UVRSTITEV
Tudi miadi potrebujejo pomoč
Na letošnjem republiškem
mladinskem prvenstvu v ša-
hu, ki je bilo v Mariboru, se
najboljša šesterka iz Celja in
Žalca ni tako dobro uvrstila
kot lani, ko je na prvenstvu v
Celju član Žalca, Marjan Cre-
pan, osvojil drugo mesto,
med najboljšimi desetimi pa
so še bili Matjaž Mikac, Božo
Štucl, Tine Prislan in Franci
Brinovec.
Na letošnjem prvenstvu je
sodelovalo 50 mladih šahi-
stov. Iz Celja so sodelovali
Božo Štucl, Matjaž Mikac in
Tine Prislan ter iz Žalca
Franc in Dušan Brinovec
ter Sandi Škofljek.
Letos smo od celjsko-žal-
ske skupine pričakovali
mnogo več. Žal pa sta ne-
srečna poraza na začetku
onemogočila Mikcu prodor
na vrh. V prvem srečanju je
izgubil dobljeno igro proti
poznejšemu zmagovalcu
Mohru iz Maribora. Izgubil
pa je tudi proti klubskemu
soigralcu Prislanu, ki je v
drugem delu prvenstva po-
polnoma odpovedal. Božo
Stucl je imel tudi obveze v
šoli in je tako moral nekaj
srečanj na hitro remizirati.
Skoda, kajti uvrstitev ni pri-
merna njegovi kakovosti.
Franc Brinovec je dosegel
nekaj manj, kot je sam priča-
koval. Skratka, vsi so imeli
vsaj točko manj, kot bi lahko
imeli in zato je tudi tokrat
boljša skupina iz Maribora.
Kakšen uspeh je dosegla
najboljša celjska in žalska
četvorka? Božo Štucl je peti,
Matjaž Mikac šesti (oba sta
zbrala po 7,5 točke), Franci
Brinovec šestnajsti in Tine
Prislan osemnajsti s šestimi
točkami.
Prvenstvo v Mariboru je
spremljal Franc Brinovec st.
iz Žalca: »Razlika med naši-
mi najboljšimi mladimi ša-
histi in mariborskimi je v
tem, da imajo mladi šahisti
v obdravskem mestu stalne
mentorje in trenerje, vele-
mojstre, ki načrtno delajo z
njimi. To bi morali organi-
zirati tudi v Celju, kjer bi
morali imeti enega kvali-
tetnega trenerja najboljši
šahisti Celja, Žalca in celot-
nega območja.« J. KUZMA
SLOVENJGRAJČANi PRESENETILI
CELJANE!
v počastitev občinskega praznika je bilo na strelišču v
Celju tradicionalno tekmovanje z malokalibersko puško v
trostavu od 600 možnih krogov. Nastopih je deset ekip iz
devetih mest, kar je rekordna udeležba doslej. Kljub pre-
cejšni vročini je bilo doseženih vehko solidnih rezultatov.
Med ekipami so presnetih strelci Slovenj Gradca, ki so
dokaj prepričljivo premagali Celjane in seveda tudi vse
ostale. Celjani so nastopili oslabljeni, povrhu tega pa je
razočaral Tone Jager, ki je bil do nedavnega steber celjske
ekipe, v zadnjem času pa postaja vse manj zanesljiv. Ekipni
vrstni red: SLOVENJ GRADEC 1941, CELJE I. 1914 (ViU
Dečman 465, Tone Jager 473, Barbara Jager 475 in Jože
Jeram 501 krog), KAMNIK 1901, ZABOK 1866, PTUJ 1848,
POSTOJNA 1813, MARIBOR 1810, CELJE II. (Jože Cesnik
423, Darja Kačnik 424, Vesna Cucek 442 in Ivan Kočevar 477
krogov), CUPRIJA 1634 in SLOVENSKE KONJICE 1528
krogov. Najboljši posamezniki: Oto POK - Slovenj Gradec
510, Jože JERAM - Celje 501, Marjan REPIC - Kamnik 496,
Marjan MATVOZ - Slovenj Gradec 489, Jure LAMOT - Ptuj
487 krogov in ostali. ZTKO Celje je za najboljše tri ekipe in
najboljšega posameznika prisp>evala kristalne vaze!
USPELO PLAVALNO PRVENSTVO
Svoj delež k praznovanju občinskega praznika Celja so
dodah tudi plavalci Neptuna, ki so odlično pripravili letoš-
nje odprto plavalno prvenstvo Celja. Nastopilo je preko 200
mladih plavalcev iz Ljubljane, Kranja, Radovljice, Krškega,
Trbovelj, Raven, Maribora, Titovega Velenja in Celja.
Pomembno je tudi to, da je bilo to srečanje mladih plaval-
cev, v glavnem pionirjev, ki so imeU. priložnosti, da so se
čimbolje pripravili za težje tekme, ki bodo sledile v teh dneh
za naslove republiških in državnih prvakov. Za Celjane pa je
pomembno to, da so mladi celjski plavalci, kot so Žana
Radaljac, Tanja Fermentin, Grega Jurak, Nataša Lavrič in
Mojca Anderle, potrdiU rezultate iz zimskega prvenstva.
Najboljša pa sta bila na tem tekmovanju Roman Nosan, ki
je zmagal na 100 m crawl z rezultatom 58,8 ter izvrstna
Sabina Logar na 100 m delfin s svojim najboljšim rezulta-
tom 1:12,8.
KEGLJA VKE PORUŠILE 902 ^ ^
KEGLJA
Zelo živahno je bilo na kegljišču Golovca, kjer sta se zbraU
na tradicionalnem kegljaškem srečanju ekipi Celja in Siska.
Srečanje je bilo v borbenem slogu, kjer za vsako ekipo lahko
keglja po deset tekmovalcev.
Po triurnem tekmovanju so premočno zmagali kegljači
Celja, ki so porušili 961 kegljev. Ženska ekipa Celja v pstavi
Ludvik, Lesjak, Urh, Bajde, Seško, Kranjc, Salamon, Go-
bec, Nežmah in Pečovnik je bila tokrat izvrstna in je dosegla
drugi najboljši rezultat 902 keglja ter s tem drugo mesto
pred moško in žensko ekipo Siska. Moška vrsta Siska je
porušila 789 kegljev, ženska vrsta Siska pa 668 kegljev. Med
posamezniki moramo vsekakor omeniti izvrstni Lojzko
Bajde in Magdo Urh ter pri moških veterane celjskega keg-
ljanja Vilija Truglasa, Vikija Vonoška in Jožeta Lubeja.
MED ŠAHISTI CELJE PRED
MARIBOROM
Celjski šahovski delavci so tudi letos pripravili zelo uspe-
šen hitropotezni moštveni turnir na katerem je sodelovalo
šest ekip. Srečanje je seveda veljalo, kot vsa ostala v teh
dneh v Celju, proslavi ob občinskem prazniku.
Najboljša četverica s tega turnirja vse do zadnje poteze ni
mogla odločiti zmagovalca. Ob koncu so le zmagali Celjani,
ki so zbrah 14,5 točke, enako kot drugouvrščena ekipa Mari-
bora. Žalec je bil tretji, Trbovlje četrte, obe moštvi pa sta
zbrah 13 točk, sledita Slov. Konjice 3,5 in Poljčane 1,5 točke.
Za zmagovalno ekipo Celja so igrali Franc Pešec, Jano
Bervar, Matjaž Mikac in Milan Ojstrež.
J. KUZMA
NAJBOLJŠE ŠAHISTKE V CELJU
v celju poteka letošnje že 36. republiško žensko šahovsko
prvenstvo Slovenije. Na prvenstvu sodeluje kar 20 šahistk,
med njimi so tudi tri celjske igralke Lojzka Pongrac, Si-
mona Novak, Helena Zalokar ter mlada igralka Suzana
Urisek iz Žalca.
V prvem in drugem kolu so celjske tekmovalke dosegle
nalsednje rezultate. Simona Novak je v 1. kolu premagala
Svarcerjevo in v 2. kolu Korenovo, najstarejšo tekmovalko,
ki pa je po rodu prav tako iz Celja. Lojzka Pongrac je imela v
1. kolu teško nalogo proti Vošpernikovi iz Maribora in je
srečanje izgubila. Pozneje je v 2. kolu premagala Uriskovo.
Mladi tekmovalki Zalokarjeva in Uriskova pa zaradi neiz-
kušenosti še nista osvojili točk.
Na prvenstvu bodo odigrah devet kol po švicarskem si-
stemu. Prvnesto igrajo vsako popodlne v dvorani Hotela
Celeia. Od Simone Novak in Lojzke Pograc pa lahko priča-
kujemo v končni uvrstitvi mesto med najboljšimi šestimi.
J. KUZMA
CELJANI TUDI V KAMNIKU »LE«
DRUGI
v Kamniku je bilo v počastitev tamkajšnega občinskega
praznika tekmovanje slovenskih mest z malokalibersko pu-
ško v trostavu od 300 možnih krogov. Po izredno izenačeni
borbi so slavili domačini. Ekipno: Kamnik 951, Celje 948,
Kranj 945 krogov itd. V celjski ekipi so nastopili: Vesna
Cucek 228, Vih Dečman 233, Tone Jager 242 in Jože Jeram
245 krogov. Med posamezniki je zmagal Kranjčan Jure Fre-
lih 256 krogov, pred Celjanom Jožetom Jeramom 245 kro-
gov in ostalimi.
T. J č
ŠAHOVSKE NAGRADE TREM ŽENSKAM
v 30. nagradni šahovski igri smo dobili 51 odgovorov (nekaj manj v primerjavi s prejš-
njimi gre na račun poletnega časa!), nagrajuje pa EMO Celje. Prvič se je zgodilo, da bodo vse
tri nagrade dobile ženske. Srečno roko je imel Franc Gazvoda, direktor EMO Celje, sicer pa
vnet ljubitelj šaha, ki je tudi opravil žreb v zadnji športni oddaji oziroma šahovskem
kotičku.
Nagrajenke so:
1. MARICA ZIDANSEK, Bukovžlak 103, Celje, 63000,
2. HEDVIKA JAN, Škapinova 10, Celje, 63000 in
3. ALENKA KRUSiC. Bezenžkova 11, Ljubljana. 61000!
ŠAHOVSKA NAGRADNA IGRA    31
Delovni kolektivi vsako leto tekmujejo med seboj tudi v šahu. Spomladi letos je
bil oddigran prvi del tega tekmovanja in v I. ligi vodi ena izmed spodaj
omenjenih ekip. Katera?
EMO INGRAD KOVINOTEHNA
Pravilni odgovor obkrožite, nalepite na dopisnico in pošljite v naše uredniš-
tvo najkasneje do 10. avgusta. Tokrat nagrajuje Delovna organizacija Kovino-
tehna, ki se priporoča cenjenim strankam, da Jo ot>iščeJo. Vsakega bodo z
veseljem sprejeli in poskušali ugoditi njegovi želji.
ŠTAJERSKI FANTJE PRA VIJO
IGRAMO ZA VSAK OKUS
Ansambel obstaja že od leta 1968
Narodno-zabavni ansam-
bel ŠTAJERSKI FANTJE je
rabil kar precej časa, da se
je uveljavil tudi na širšem
celjskem območju. Z manj-
šjmi spremembami obstaja
že od leta 1968, igral je po
vsej Sloveniji, v zadnjih le-
tih pa se vse bolj uspešno
pojavlja tudi na širšem celj-
skem območju. Ansamblov
z njihovim imenom je več,
vendar zagotavljajo, da so
oni edini »pravi«.
Kdo vse je v ansamblu?
So sami fantje, vsi poroče-
ni in imajo z ženami vred
enajst otrok.
ŠTEFAN STAROVASNIK
je vodja ansambla, igra har-
moniko in klaviature, sicer
pa dela v nabavi v EMO, za
»konjiček« pa gradi hišo.
SRECKO PANIC igra tro-
bento in tudi prepeva, je
pravnik v interni banki v Ti-
tovem Velenju in igra v ru-
darski godbi na pihala.
JOŽE LESKOVŠEK igra
klarinet, poje, zaposlen je v
merilnem oddelku Cinkar-
ne, trudi pa se z gradnjo vi-
kenda.
EDO BAHČ igra bas kitaro
in bariton, zaposlen je v kon-
strukcijah v Gorenju v Tito-
vem Velenju, ima veliko ko-
njičkov, sicer pa skrbi za
opremo, ki jo potrebuje an-
sambel.
STANE CANŽEK igra ri-
tem kitaro, po potrebi tudi
poje, zaposlen je v Gorenju v
Titovem Velenju, prosti čas
pa namenja gradnji hiše.
CVETO KONEC v ansam-
blu prepeva in igra bobne,
zaposlen je v Kovinotehni,
prosti čas pa izrablja za ob-
navljanje hiše.
Vsi so veliki prijatelji tudi
izven dela v ansamblu, kar
še posebej velja za pomoč pri
gradnjah ali obnovah hiš in
vikendov. »Sreča, da imamo
vsaj vsi gotovo do plošč,«
pripoveduje Cveto Konec.
Ansambel vadi dvakrat na
teden v prostorih Ljudske
tehnike v Cinkarni, v Ljub-
ljani ima že več arhivskih po-
snetkov iz prejšnjih let, zdaj
pa resno razmišljajo o mali
plošči, na kateri bodo njiho-
ve skladbe. Igrajo povsod,
kamor jih povabijo. V lan-
skem letu so veliko nastopali
zlasti po Savinjski dolini.
Pred kratkim so sodelovali
tudi na javni radijski oddaji
Radia Celje v Šentjurju. Nji-
hov repertoar je izredno ši-
rok, saj igrajo vse od naro-
dnih do komercialnih in dis-
co melodij. Trenutno so v
stanju zaigrati 120 različnih
melodij, vedno pa si prizade-
vajo, da igrajo tisto, kar je v
danem trenutku moderno.
»Tuje« melodije želijo čim-
bolje zaigrati, v lastne sklad-
be pa želijo dati čimveč svo-
jega, ne da bi kopirah druge.
Vzdušje v ansamblu je izre-
dno prijetno, saj so fantje
najprej med seboj iskreni
prijatelji, potem pa šele glas-
beniki. Igranje jim je hobi, ki
ga jemljejo z vso potrebno
resnostjo. Za njih je najprej
pošteno opravljanje del na
službenih mestih, družine in
nato glasba. Zaenkrat vse
troje uspešno združujejo.
TONE VRABL
štajerski fantje od leve proti desni: Štefan Starovasnik, \
Srečko Panič, Jože Leskovček, Edo Bahč, Stane Čanžek io)
Cvetko Konec. \
GASILSTVO V OBČINI LAŠKO
Skrb za usposabljanje
strokovnjakov je pri občin-
ski gasilski zvezi Laško veli-
ka, oblike in načini izobraže-
vanja pa so različni.
V mesecih marcu, aprilu in
maju je potekal tečaj za ga-
silske častnike, ki se ga je
udeležilo 25 kandidatov, tra-
jal pa je 263 ur. Glede na to,
da je v občini Laško veliko
industrijskih objektov, ki
lahko kaj kmalu postanejo
žarišča požarov, je glavna na-
loga občinske gasilske zveze,
večanje števila usposoblje-
nih gasilcev oziroma članov
gasilskih društev.
Z gasilsko tehniko so v ob-
čini Laško lahko zadovoljni,
posebej še, ker so dobili v
Papirnici Radeče novo avto-
cisterno, ki je povečala inter-
vencijsko sposobnost in vlila
gasilcem novih moči za na-
daljnje delo.
19. in 20. junija je bilo v
Radečah tekmovanje pionir-
skih, mladinskih in članskih
desetin. Udeležba je bila za-
dovoljiva, tekmovanja se je
udeležilo preko 440 članov,
mladincev in pionirjev. Ob-
činski prvaki pri članih so
postali člani gasilskega druš-
tva Jagnjenica, pri pionirjih
pa gasilskega društva Vrho-
vo, ki je imelo na tekmova-
nju največ pionirskih dese-
tin. Pri mladinkah so prvo
mesto dosegle udeleženke
tekmovanja iz gasilskega
društva Vrhovo, pri mladin-
cih pa iz Sedraža. Od indu-
strijskih gasilskih društev je
prvo mesto zasedla ekipa Pa-
pirnice Radeče.
Gasilci v občini Laško bo-
do tudi letos organizirali tra-
dicionalni gasilski tabor, ki
se je doslej odvijal na Smo-
horju, letos pa bo, za spre-
membo, na Lisci od 19. julija
do 8. avgusta. Tabora se bo
udeležilo približno 150 pio-
nirjev-gasilcev.
Na fotografiji so udeležen-
ci častniškega tečaja OGZ
ANICA VOLAVSEK
VRANSKO: SREČANJE MLADIH
ZADRUŽNIKOV
V soboto in nedeljo se bodo na Vranskem znova zbrali
mladi zadružniki iz vse Slovenije. V okviru tega srečanja
pripravljajo okroglo mizo o problematiki mladih slovenskih
kmetov, ki jo organizira RK ZSM Slovenije. Zvečer bo v
gradu Podgrad tekmovanje ekip v pripravljanju domačih
jedi, za zabavo pa bo skrbel ansambel SIK iz Velenja. Na
Vranskem bodo organizirali tudi razstavo kmečkih strojev
in gospodinjskih aparatov Gorenje, pripravili bodo prikaz
starih kmečkih običajev, v nedeljo pof>oldne pa bodo tradi-
cionalne kmečke igre, na katerih se bo v različnih spretno-
stih pomerilo več kot 40 ekip iz vse Slovenije ter iz Italije in
Avstrije. Po igrah bo v Podgradu znova zabava.
JANEZ VEDENIK
20. stran - NOVI TEDNIK
Št. 29-21.iuH) 1983
ZDRAVI LNE RASTLI NE
CIKOMJA
Med trajnicami, ki rastejo kot plevel po njivah, ob p>oteh, na
travnikih je tudi cikorija ali potrošnik (Cichorium intybus). To je
približno en meter visoka rastlina, z močno razrastlim steblom, ki je
dlakavo. V zemlji ima dolgo, debelo, vretenasto mnogoglavo kore-
nino. Prikorenski listi so upognjeni, narezljani ali deljeni ter se
zožujejo v pecelj. Po steblu so razporejeni premenjalno, zgornji listi
pa so podobni regratovim. Cvetni koški so brez pecljev in so posa-
mezni ali po trije v zalistju na koncu poganjka. Cvetovi so svetlo
modri, lahko pa so tudi rdečkasti ali beli.
Nabiramo celo rastlino. Korenino izkopljemo, jo skrbno očistimo
in posušimo v senci na prepihu. Nabiramo jo jeseni in spomladi vse
do cvetenja. Poleti nabiramo liste in cvetove, ki jih prav tako sušimo
na prepihu v tankih plasteh. Pri tem moramo biti zelo pazljivi in
nabrano cvetje in listi ne smejo spremeniti svoje prvotne barve.
O zdravilnosti cikorije so opozarjali že najsterejši botanični in
zdravniški spisi in znanje nekdanjih Ijudsltih zeliščarjev je potrdila
tudi dandanašnja praksa. Rastlina je kot večina košaric, polna gren-
kega mlečka, ki je tu nosilec zdravilnosti. Vsebuje precej grenčin,
beljakovin, sladkorne komponente, med katerimi je najpomemb-
nejši inulin. Inulin je polisaharid sestavljen iz molekul fruktoze.
Prebavni encimi ga ne razgrajujejo in se zato ne izkorišča kot hrana.
Zanimivo pa je da inulin zaradi svoje majhne molekularne teže
prodira skozi telesne membrane kot voda in elektroliti pazme. Pa
dovolj o tem. Grenčine v cikoriji delujejo blagodejno na prebavne
organe, cikorija jača tek, zboljšuje prebavo in pospešuje izločanje
žolča in urina. S tem, da pospešuje presnovo, ga ljudsko zdravilstvo
priporoča pri najrazličnejših težavah, ki izvirajo v presnovnih obole-
njih. Tako z mnogimi drugimi zdravilnimi rastlinami sestavlja ra-
zlične čajne mešanice, ki več ali manj ugodno delujejo pri protinu,
različnih kožnih obolenjih, obolenju jeter in ledvic, vnetjih prebav-
nih organov in še in še bi lahko našteval.
Ce je težava v kroničnem vnetju želodca in črevesja, deluje cikorija
blagodejno ali sama ali z drugimi zdravilnimi rastlinami. Vzamemo
eneke dele cikorije (lahko cela rastlina ali samo korenina) rmana,
timijana, poprove mete, kolmeževih korenin, plodov janeža in fenk-
Ija. Dobro pomešamo in eno žlico mešanice popanmo s 3 dl vrele
■vode. Pustimo stati da se popolnoma ohladi ali tudi nekateri priporo-
čajo da pustimo stati kar čez noč in se pije nesladkano zjutraj na
tešče in zvečer pred spanjem.
Sveži sok bradavičnika pa deluje dobro tudi na nevšečne brada-
vice, kurje oči, znani so tudi primeri ko je sok zmanjšal vnetje kože.
Vodni izvleček rastline (300 g sveže rastline kuhamo eno uro v dveh
litrih vode) se uporablja zdravljenje kroničnih ekcemov, srbečico,
nečisto kožo in če ga prilijemo vroči kopeli, nas pomirja in osvežuje.
Dodamo lahko še meliso, poprovo meto in kamilice ter si tako
pripravimo osvežujočo kopel, ki nam pomaga zlasti sedaj, ko nas
muči pomladanska utrujenost in je naše telo polno »žlindre«, ki se je
nabrala med zimskim lenarjenjem in zaradi obilne, mastne prehrane,
ki smo jo preveč uživali.
BORIS JAGODIC
NEPOSREDNA
UŽALJENOST
Neposredni proizvajalec stoji že lep čas na piede-
stalu kot lik vsega vzvišenega, kot pojem gibanja,
ustvarjanja... Njegova vloga je povsod izpostavljena.
V vseh sredstvih javnega obveščanja lahko zasledimo
naslove: Neposredni ustvarjalci so se referendumsko
odločili za samoprispevek. Neposredni proizvajalci so
odločali o težko pričakovani naložbi, Neposredni proi-
zvajalci so namenih 20 odstotkov svojega osebnega
dohodka za izgradnjo krajevnega doma. Neposredni
porizvajalci so iz stabilizacijskih razlogov zavrnili po-^
večanje osebnih dohodkov. Neposredni proizvajalci so'
izvolih svoje delegate, in še bi lahko našteval.
Toda, če bi naš neposredni proizvajalec predlagal
administratorki v svoji delovni organizaciji, da bi za-
menjala delovni mesti in s tem tudi čast in slavo nepo-
srednega proizvajalstva, bi mu kaj kmalu zabrusila in
to z neposredno užaljenostjo: »Ja kaj si pa mishš, tako
se pa že ne bom ponižala in to zdaj, ko sem opravila
strojepisni tečaj!«
AMADEO DOLENC
ZLATA MEDALJA ZA MURGLJA
V Spittalu v Avstriji je bilo
neuradno evropsko mladinsko
prvenstvo v kajakih in kanujih
na divjih vodah. V jugoslovanski
reprezentanci so nastopili tudi
trije Celjani, dva člana NIVO Ce-
lje in eden Brodarskega društva
Hrastnik: MATJA2 MURGELJ,
SANDI JELENC in ANDREj!
KDVACIC!
Na prvenstvu je bilo okoli 200
tekmovalcev iz enajstih držav. V
kajaku enosedu K-1 je nastopilo
pri starejših mladincih 53 tekmo-
valcev iz vseh držav udeleženk.
Tekmovanje v spustu je bilo na
reki Moli, proga pa je bUa dolga
10 kilometrov.
Prav v tej konkurenci so se od-
ločno uvrstili celjski tekmovalci.
Matjaž Murgelj je osvojil 4. me-
sto, bronasto medaljo pa je zgre-
šil za samo štiri sekunde! Sandi
Jelene je bil prav tako odličen
osmi, Andrej Kovačič pa enain-
dvajseti.
V moštvenem spustu kajak
enosed K-1 je jugoslovanska eki-
pa v postavi Murgelj (Nivo Celje),
Kovačič (BD Hrastnik) in Ciž-
man (KK Rašica) osvojila prvo
mesto in zlato medaljo pred Švi-
co in Veliko Britanijo.
Nastop dveh oz. treh celjskih
mladih tekmovalcev v državni
reprezentanci in na evropskem
prvenst'/u ter same uvrstitve, so
dobra spodbuda za bodoče delo.
Mladi tekmovalci v športu, ki se
vse bolj uveljavlja tudi v Celju,
pa zaslužijo priznanje in kdaj v
bodoče tudi več razumevanja in
pomoči od tistih, ki jo lahko dajo.
TV
BISERNA POROKA PRI
ŠTEPIHARJEVIH
V prijazni vasici Vrba nad Dobrno sta praznovala letos
šestdesetletnico skupnega življenja Matilda in Ferdinand
Štepihar. Čeprav sta že tako dolgo skupaj, sta letos prvič
stopila pred matičarja, pred šestdesetimi leti je bil obred
namreč le cerkven.
Matilda Stepihar, rojena Krušič, je domačinka, doma iz
Dobrne, letos je dopolnila enainosemdeseto leto. Doma je s
kmetije, pa tudi poročila se je na kmetijo. Ferdinad Stepihar
pa ima triinosemdeset let, rojen je bil v Petrovčah, v Vrbo pa
se je preselil, ko je njegova mati tu podedovala kmetijo.
Komaj sedemnajstleten se je udeležil prve svetovne vojne,
med drugo pa sta oba z ženo pomagala partizanom.
V težkih časih je zraslo njunih šest otrok, pet hčer in sin.
Sinu sta tudi prepustila kmetijo, tako da je sedaj on gospo-
dar, hčere pa so se razkropile po svetu. Sedaj, na stara leta,
se še vedno tako dobro razumeta kot včasih, le da Matilda
zelo rada in pogosto obišče otroke, Ferdinand pa je zaradi
bolezni največ doma.
PREBOLD
MED MLADIMI PLAVALCI
Prvi tečaj S K Prebold Je umpel
Nutaša Jerman
Jurij Goropevšek
Barbara Novak
Smučarski klub Prebold je
v soboto zaključil enoteden-
ski tečaj za neplavalce, ki se
ga je udeležilo 38 malčkov
starih od 5 do 9 let Vodilo ga
je devet vaditeljev plavanja,
ob koncu pa so nam novi
mladi plavalci povedali ta-
KATASA JERMAN: »Za
plavalni tečaj sva se odločih
kar obe s sestro. Jaz sem v
skupim za malo starejSe, sta-
nt Mm že devet let in tudi
plavati sem že malo znala.
Sedal, ko je te^j končan,
•em vesela, da zna tudi
Mdemietna sestra Marjanca
plavati Obe pa bova &e mo-
nllvMUtL«
mUi 0<MM>nvSBK:
»Hi t«ča|u sem bil med na^
|p|liMM> Ml sam itw le pet
let. Hodim v vrtec v Prebol-
du in mojih vrstnikov na tem
prvem tečaju ni veliko. Nau-
čil sem se le začetne veščine
plavanja, vaditelj mi je dejal,
da bom moral še dosti va-
diti.«
BARBARA NOVAK: »Se-
daj sem zelo vesela, ko sem
se naučila plavati. Cez teden
dni gremo na morje in to bo
pravi užitek. Vaditelji so
imeli z nami kar precej po-
trpljenja, toda z dobro voljo
se da marsikaj doseči.«
FRANCI      SKORJANC:
»Letos grem v prvi razred in
tudi plavati že znam. Prav je,
da bi znal plavati vsak, saj bi
bilo manj nesreč v vodi. SK
in vaditeljem za delo, ki so
ga imeli z nami, hvala.«
V Preboldu pravijo, da bo-
dp v mesecu avgustu pripra-
vili še tri brezplačne tečaje.
T. TAVČAR
Fraaei Skerjan
§t. 29-21.iuli| 1982
NOVI TEDNIK - stran 21
KILOMETRINE
NAMESTO
NADUR
Prvostopenjsko sodi-
šče v Celju je Francu Ko-
kotu iz delovne organiza-
cije LIK Savinja prisodilo
mesec dni zaporne kazni
pogojno za leto dni zaradi
ponareditve poslovnih li-
stin.
Obsojeni je od oktobra
do decembra 1979 nado-
meščal vodjo prodaje v
tej delovni organizaciji.
Ta je bil namreč v tistem
času na bolniškem dopu-
stu. Ker so serviserji
opravili več ur, kot pa jih
je bilo mogoče plačati,
ker je delavski svet ome-
jil izplačevanje nadurne-
ga dela, je Kokot kot od-
govorna oseba dal nalog
za izplačilo potnih nalo-
gov za poti, ki jih servi-
serji dejansko niso opra-
vili. S tem naj bi serviser-
jem nekako povrnil razli-
ko v primanjkljaju nepla-
čanega, a opravljenega
nadurnega dela.
Tudi v drugih delovnih
organizacijah se večkrat
pojavljajo podobni pro-
blemi oziroma omejitve,
sodišče pa tokrat ni razi-
skalo, kako je te težave
sicer reševal vodja proda-
je, katerega je Kokot v
tem času nadomeščal.
Zagovornik obtoženega
je menil, da v tem prime-
ru ne gre za kaznivo deja-
nje ponarejanja javnih li-
stin, pač pa le za gospo-
darski prekršek. Vendar
je sodišče menilo drugače
in Franca Kokota obsodi-
lo za kaznivo ponarejanje
javnih listin, sodbo pa je
potrdilo tudi višje sodišče
v Celju.
S.Š.
SODIŠČE ZDRUŽENEGA DELA V CELJU
PREMALO POKLICNIH SODNIKOV
Večji zaostanki in premalo časa za preventivno delo
Sodišče združenega dela
že drugo leto posluje v ureje-
nih prostorih v Gregorčičevi
ulici v Celju, toda večjo učin-
kovitost sodišča še vedno
onemogoča prešibka ka-
drovska zasedba. Delo
opravlja 89 nepoklicnih so-
dnikov, dva poklicna sodni-
ka in predsednik sodišča,
potrebovali pa bi vsaj še ene-
ga poklicnega sodnika.
Kljub prizadevnosti vseh,
še posebej pa poklicnih so-
dnikov, ki na mesec razrešijo
v povprečju po 20 zadev, kar
je polovico več kot predpisu-
jejo republiški normativi, se
sodišče otepa s precejšnjim
zaostankom: približno 40O
zadev. Nekatere sporne za-
deve vlečejo tudi že več let.
Tako je še vedno 25 nereše-
nih zadev, ki so starejše kot
dve leti. Sodniki se trudijo,
da bi najprej razrešili stare
zadeve, vendar pa gre ob se-
danjem pripadu - 50 do 60
novih zadev na mesec - po-
časi. Ob preobremenjenosti
pa zmanjkuje tudi časa za
nujno potrebno preventivno
delo.
Na sodišču združenega de-
la poudarjajo, da so zahteve,
ki jih postavljajo pred obči-
ne širšega celjskega območ-
ja, skrčene oziroma minimal-
ni pogoj za zahtevano kvali-
tetno delo. Zato tudi računa-
jo, da posamezne občine ne
bodo zmanjševale teh zahtev
in da bodo čimprej podpisa-
le dogovor o sofinanciranju
sodišča.
Sicer pa je sodišče združe-
nega dela dobilo lani v razso-
janje 631 zadev, skupaj z zao-
stankom iz prejšnjih let pa je
imelo v delu več kot lOOO
spornih zadev, kar je nekaj
manj kot leto poprej.
Ob vsem tem pa sodniki
ugotavljajo, da bi lahko bilo
teh zadev še manj, oziroma
bi lahko precej sporov spora-
zumno razrešili že v samih
delovnih organizacijah. To-
da strokovne službe (največ-
krat pravniki) in tudi direk-
torji večkrat zahtevajo, da v
sporni zadevi dokončno od-
loči sodišče združenega dela.
K sporazumni razrešitvi ne-
katerih sporov pa bi v večji
meri lahko pripomogli tudi
samoupravni organi v delov-
nih organizacijah. Sicer pa je
bilo lani ustavljenih 18 po-
stopkov, ker so sporne zade-
ve razrešili v delovnih orga-
nizacijah samih, velikokrat
tudi s posredovanjem druž-
benih pravobranilcev samo-
upravljanja, največkrat Ru-
dija Peperka iz Celja. Sicer
pa sodišče ugotavlja, da je
sodelovanje z družbenimi
pravobranilci samoupravlja-
nja na Celjskem zelo dobro.
Dobri dve tretini spornih
zadev, ki jih sodišče razrešu-
je, so s področja delovnih ra-
zmerij, približno tretjina od
teh pa delovne nesreče in
uveljavnjanja odškodnine.
Sodišče ugotavlja, da je reše-
vanje teh zadev večkrat za-
pleteno in dolgo, ker delavci
postavljajo nerealno visoke
odškodninske zahtevke, ali
pa postopek neutemeljeno
zavlačuje delovna organiza-
cija oziroma zavarovalnica.
Sicer pa je bilo lani največ
nesreč v Rudniku lignita.
Gorenju in Vegradu iz Tito-
vega Velenja, Železarni Sto-
re in celjskem Ingradu. V teh
delovnih organizacijah je bi-
lo več kot 60 odstotkov vseh
delovnih nesreč, ki jih je
obravnavalo celjsko sodišče
združenega dela, vendar pa
sodniki ugotavljajo, da naj-
večkrat do nesreč pri delu ni
prišlo zaradi tega, ker bi v
teh delovnih organizacijah
zanemarili varstvo pri delu.
Sodišče je obravnavalo tu-
di 65 primerov kršitev delov-
nih dolžnosti, največkrat pa
je bil sporen ukrep preneha-
nja delovnega razmerja.
Obravnavani primeri kažejo,
da se je ob sedanjih zaostre-
nih razmerah gospodarjenja
zaostrila tudi disciplina v de-
lovnih organizacijah. Zal pa
kršiteljem vse prevečkrat
pogledajo skozi prste za
manjše kršitve delovnih
dolžnosti, namesto, da bi z
blažjimi ukrepi (na primer
opomini) poskušali delovati
vzgojno oziroma vphvati na
delavce.     SREČKO SROT
KOORDINA-
CIJSKI
ODBOR ZA
PRAVOSODJE
Svet občin celjskega
območja je ustanovil
koordinacijski odbor za
pravosodje, ki ima osem
članov. V njem so pred-
sedniki občinskih komi-
sij za pravosodje. To je
eden prvih tovrstnih od-
borov v naši republiki,
njegov prvi predsednik
pa je Ivan Mravlje iz Ce-
lja. Odbor bo imel nalogo
spremljati, svetovati in
razpravljati o zadevah, ki
so pomembne za pravo-
sodje in širšo družbeno
skupnost.
Določili so tudi že te-
me, o katerih bodo raz-
pravljali do konca tega le-
ta. Načeli bodo probleme
samoupravnega sodstva,
gospodarske krirninalite-
te, preobrazbe sodstva in
letošnjega financiranja
sodstva.
S.S.
pravniki za bralce
ODLOČITVE DELAVSKEGA
SVETA JE TREBA
SPOŠTOVATI
v naši delovni organizaciji je delavec opravljal dela
in naloge, za katere so zahtevali izobrazbo pokhcne
šole in 6 mesecev delovnih izkušenj. Zaradi delovnih
potreb je bil, po sklepu komisije za delovna razmerja,
razporejen na druga dela in naloge, za katero so prav-
tako zahtevali izobrazbo pokhcne šole in 6 mesecev
delovnih izkušenj.
Delavec se je zoper sklep komisije pritožil, istočasno
pa je tudi odklonil, da bi delal na teh, drugih, a podob-
nih delih. Potem, ko je delavski svet zadevo obravna-
val na svoji seji, na katero je povabil tudi delavca, in se
pri obravnavi tudi seznanil z mnenjem osnovne orga-
nizacije sindikata, je odločil, da pritožbo delavca za-
vrne. S tem je potrdil sklep komisije za delovna ra-
zmerja o premestitvi oziroma prerazporeditvi. Delavcu
so vročili tudi pismeno odločbo delavskega sveta s
pravilnim pravnim poukom, da lahko v 30 dneh po
sprejemu vloži zahtevo za varstvo pravic pri sodišču ■
združenega dela. \
Delavec je tako zahtevo tudi vložil, a tudi tokrat je^
odklonil opravljanje novih del in nalog. Direktor je-
zoper delavca predlagal uvedbo postopka za kršitev j
delovnih dolžnosti. V pravilniku o delovnih razmerjih ]
ima namreč ta tozd zapisano, da stori hujšo kršitev ^
delovnih dolžnosti delavec, ki odklanja opravljanje del'
in nalog, ki so mu odrejene.
Disciplinska komisija je po izvedenem disciplin-
skem postopku ugotovila, da je delavec res storil hujšo
kršitev delovne obveznosti in mu je izrekla disciphn-
ski ukrep »javni opomin«. Delavec se je tudi zoper ta
sklep komisije pritožil, a delavski svet je sklep potrdil.
Delavec je zahteval, da sodišče to odločitev odpravi.
Sodišče združenega dela pa je zahtevo delavca zavrnilo
kot neutemeljeno. Cim je namreč delavski svet odločil,
da je delavec dolžan opravljati dela in naloge, na katera
je bil prerazporejen po sklepu komisije za delovna
razmerja, je delavec dolžan ta dela opravljati, ne glede
na to, ali je vložil zahtevo za varstvo pravic na sodišču
ali ne.
Iz vsega tega izhaja pouk, da ima vsak delavec tudi
obveznosti, ki jih zlasti mora spoštovati, če tako odloči
delavski svet, ali zbor delavcev kot najvišji organ sa-
moupravljanja v tozdu. Zato bi bilo prav, da se delavci
tega zavedajo, zlasti sedaj, ko bodo nove spremembe
in dopolnitve Zakona o delovnih razmerjih v tem ob-
segu poostrile odgovornost.
EDVARD CENTRIH
NESREČA U DOBOVCU
AVTOBUS V LEVO
Kriv le bil voznik avtobusa
Višje sodišče v Celju je po-
trdilo kazen 37-letnemu Al-
binu Vučajnku iz Trškega
vrha pri Krapini, ki ga je pr-
vostopenjsko sodišče v
Smai-ju pri Jelšah obsodilo
na sedem mesecev zapora.
Obtožen je bil kaznivega
dejanja ogrožanja javnega
prometa z ogrožanjem avto-
busnega javnega prometa.
Vučajnk je 1. decembra
1979 vozil Izletnikov avtobus
proti Rogatcu. V Dobovcu je
v desnem nepreglednem
ovinku zapeljal čez polno
črto, da bi se izognil pešcem,
ki so hodili v nasprotni sme-
ri. V tistem trenutku je na-
sproti pripeljal tovornjak in
trčil z avtobusom. Pri tem je
drva, ki so bila naložena na
tovornjaku pometalo naprej,
eno poleno pa je zadelo tudi
potnika,.v sicer polnem avto-
busu, Ivana Perica, in ga ubi-
lo. V avtobusu se je ranilo še
šest potnikov.
Obtožencev zagovornik je
izpodbijal dejansko stanje in
se je na sodbo prvostopenj-
skega sodišča pritožil, ven-
dar je višje sodišče sodbo po-
trdilo, ker je menilo, da gre
za zavestno malomarnost in
ogrožanje javnega prometa,
in prevozil belo neprekinje-
no črto. Upoštevati bi moral
tudi slabe vozne razmere.
Cesta je bila namreč zaradi
snega spolzka. Poleg tega je
bil voznik že prej kaznovan
za ogrožanje javnega pro-
meta.
Kot olajševalno okoliščino
pa je sodišče upoštevalo, da
so bila drva na tovornjaku
nepravilno naložena, kar je
tudi povzročilo smrt potnika
v avtobusu. S. S.
PRILOŽNOST DELA TATU
»Priložnost dela tatu« pravi stara ljudska modrost, ki se
vse bolj uresničuje tudi v večjih samopostrežnih trgovinah.
Klasične trgovine izumirajo, ljudje smo se navadiU na samo-
postrežni način prodaje, kjer si pač vsakdo izbere potrebno
in nepotrebno blago. Je pa takšna prodaja, kljub mnogim
pozitivnim platem, povezana s posebno vrsto družbenega
zla - s krajami. Roko na srce - marsikaterega, ki je sicer
pošten kupec, je že kdaj zamikala kakšna stvar, ki se v
samopstrežnih trgovinah tako vabljivo (včasih celo vsiljivo)
ponuja, kot da je zastonj. Vendar nas varnostni zvonec v
naši zavesti opozori, da ne bomo storili prav, če stvar nepla-
čano odnesemo mimo blagajne. Vsi pa ne ravnajo tako,
marsikdaj pristane blago, namesto v nakupovalni košari
pred blagajno, v žepih, cekarjih, vrečkah nepoštenih kup-
cev.
V žalski blagovnici Nama, kjer si lahko kupec izbere
raznovrstno blago, od papirnatih robcev do pohištva, bele-
žijo letošnje leto 15 primerov odkritih kraj (letno povprečje
je 30 do 40 odkritih kraj). Skupna vrednost zaseženega blaga
pa znaša 6886,29 din. Več kot suhoparne številke nam pove
starostna in socialna struktura zmikavtov, ki je zelo pestra.
Med njimi zasledimo predstavnike vseh družbenih slojev,
celo tiste z visokim osebnim standardom, od nedobudne
predšolske mladeži do upokojencev častitljive starosti.
Otroci najpogosteje jemljejo slaščice, gospodinje in upoko-
jenci pa prehrambene izdelke. Nazadnje so v žalski Nami
zasačih upokojenca, ki ga je premamila škatljica kamilič-
nega čaja (morda se je hotel pomiriti zaradi vse višjih cen) in
kmeta, ki se mu je, brezplačno seveda, zahotelo steklenice
alkoholne pijače. Podatek, da med letos odkritimi zmikavti,
prevladujejo osnovnošolci, je najbolj zaskrbljujoč. Sicer ni;
nujno, da drži pregovor »kdor ukrade jajce, bo ukradel tudi!
vola«, vendar pa lahko drobne tatvine majhnega Janezka obj
neučinkovitosti šole in staršev kaj hitro prerastejo v velike!
tatvine odraslega Janeza. Otrok ponavadi izmakne kakšno!
drobnarijo, ker ga premami in ne zato, ker je slab in pokvar^j
jen. Zasliševalni postopek ga zato ne bi smel postaviti pred;
sramotilni zid in ga za večno ožigosati! i
Konfekcijski, športni in prehramebni oddelki žalski Nami!
so za zmikavte najprivlačnejši. Posebnih tehničnih naprav
za odkrivanje tatvin nimajo, skrbijo pa za usposobljenost
trgovcev pri uspešnem odkrivanju in preprečevanju kraj.
Pred nedavnim so prejeh za to občinsko priznanje. Seveda
pa zmikavtom zadostuje že majhna nepazljivost trgovcev!
Veliko kraj je, žal, še vedno neodkritih. Samoizbimi način
prodaje pač terja svoj davek! Stroške za ukradeno blago
krije trgovčev žep.
ANDREJA LESNIK
ČRNA
KRONIKA
»IZSTOPIL« SKOZI
PREDNJO ŠIPO
Po magistralni cesti iz La-
škega proti Rimskim Topli-
cam je vozil z osebnim avto-
mobilom 25-letni Lovro Pe-
jič, začasno prijavljen v Ce-
lju. V Udmatu ga je zaradi
neprimerne hitrosti v ostrem
ovinku zaneslo v škarpo, na-
to pa v propust, kjer je z av-
tomobilom tako močno trčil,
da ga je vrglo skozi prednjo
šipo iz avtomobila in se je
huje telesno poškodoval.
Njegov sopotnik, 24-letni
Ivan Hlavič pa je pri nesreči
dobil lažje poškodbe.
VOŽNJA PO SKRAJNI
DESNI USODNA ZA
KOLESARJA
Zaradi neprimerne hitrosti
in vožnje po skrajni desni
strani cestišča je 51-letni Jo-
sip Hostnik iz Kaple zbil na
magistralni cesti v Kapli pri
Vranskem nasproti prihaja-
jočega 49-letnega Ivana Hra-
stovca iz Stopnika, ki je ob
sebi potiskal kolo. Hostnik
je pešca prepozno opazil in
ne da bi zavirsd je trčil v Hra-
stovca. Trčenje pa je bilo ta-
ko silovito, da je Hrastovec
na kraju nesreče poškodbam
podlegel.
Z NEPRIMERNO
HITROSTJO V NASIP
DOVOZNE CESTE
Z osebnim avtomobilom je
vozil po magistralni cesti iz
Žalca proti Vranskemu 21-
letni Jože Mohorko iz Preko-
pe. V Grajski vasi ga je zara-
di neprimerne hitrosti v le-
vem ovinku pričelo zanašati
in je trčil v nasip dovozne
ceste. Ob nesreči se je voznik
huje telesno poškodoval,
njegov sopotnik, 21-letni
Ferdinand Jelen pa lažje.
IZSlUEVALA
PREDNOST
KOLESARJU
Po lokalni cesti proti Vran-
skemu je vozila z osebnim
avtomobilom 22-letna Berta
Strožič iz Cmega vrha pri
Prekopi. Ko je pripeljala do
odcep« na Brode in zavijala
v levo, ji je nasproti pripeljal
s kolesom na pomožni motor
22-letni Milan Melanšek iz
Praproč. Voznica je kolesar-
ju izsiljevala prednost, trčila
vanj in ga huje poškodoveda,
tako da so Melanška odpelja-
li v celjsko bolnišnico na
zdravljenje.
Z NEREGISTRIRANIM
AVTOMOBILOM V
ŠKARPO
Iz Titovega Velenja prc
Plešivcu je vozil neregis';
ran osebni avtomobil 25-i
ni Stanko Mravljak. Ko j*
Skalah vozil po klancu no
gor in zapeljal v levi ovim
ga ni mogel speljati. A\'to
zaneslo v levo čez vozišče
je trčil v škarpo, pri tem
sta se voznik Mravljak in nj
gov sopotnik, 21-letni Vojke
Koželj nik huje poškodovala.
NEPORAVNANI
RAČUNI
Zaradi starih sporov sta se
na cesti pri Letišču Mčela
pretepati 27-letni Silvester
Antlej in 29-letni Ivan Plan-
ko. Med prerivanjem je Ant-
lej z žepnim nožem večkrat
zabodel Planka, ki je pri tem
dobil hude poškodbe v pre-
delu trebuha in so ga odpe-
ljali v celjsko bolnišnico, zo-
per Antleja pa je preiskoval-
ni sodnik podal kazensko
ovadbo.
NESREČA V DVIGALU
V dvigalu stanovanjske hi-
še Ulica frankolovskih žrtev
17 b se je do 3. nadstropja
p>eljala s svojim sinom 4-let-
nim Vladimirjem, Ljuba Ko-
kanovič. V dvigalu se je Vla-
dimir igral z žogo in se je
zaradi igre preveč približal
jašku, v katerega mu je med
2. in 3. nadstropjem priškmi-
lo nogo ter ga vleklo v 3. nad-
stropje. Dvigalo mu je nogo
tako poškodovalo, da so mu
jo morali v celjski bolnišnici
nad kolenom amputirati.
POKVARJENA
AVTOMATIKA
Zaradi okvare na relejih, ki
vklapljajo prezračevalne na-
prave, se je na kmetiji Fran-
čiške Poličnik iz Košnice 9 v
Celju zadušilo 3116 piščan-
cev. Poličnikova je vzrejala
piščance v treh etažah. V po-
poldanski vročini je v eni
etaži nastala na relejih okva-
ra, prezračevalne naprave se
niso vklopile, posledica tega
pa je bil pogin piščcincev za-
radi zadušitve. Pri tem je na-
stala materialna škoda za
okoli 300 tisoč din.
VLOMILEC POBEGNIL
Z BOGATIM PLENOM
V dopoldanskem času je v
Lokovini pri Dobrni doslej
še neznani vlomilec vlomil v
stanovanjsko hišo Marije
Drev. Vlomilec je v hišo pri-
šel skozi vhodna vrata, ki jih
je z močnim udarcem prelo-
mil po dolžini. Odnesel je
več vrednih predmetov in
tuje valute v skupni vredno-
sti 130.000 din.
št. 29-21. julij 19^^
DVOJNI USPEH ŽENSKEGA ALPINIZMA
Resnično lahko z zado-
voljstvom pišemo o dvojnem
uspehu ženskega alpinizma
v Celju.
V prvi vrsti veljajo čestitke
seveda uvrstitvi naše pred-
stavnice Marjane Sah v eki-
po osmih alpinistk, ki se bo-
do prvič v zgodovini sloven-
skega in jugoslovanskega al-
pinizma preizkusile v samo-
stojni ženski odpravi - Pa-
mir 82. Odprava, od katere
smo se poslovili iz ljubljan-
ske železniške postaje v to-
rek, 13. 7. ob 7. uri, si je za cilj
zastavila osvojitev najvišjega
sovjetskega vrha - Pik Ko-
munizma (7495 m), kar bi
predstavljalo poleg izredne-
ga alpinističnega dosežka tu-
di ženski višinski rekord. ,
Odprava namerava v alp-
skem slogu doseči vrh po eni
od smeri v severni steni go-
re, kar pomeni izjemen na-
por, trajajoč nepretrgoma 6
do 8 dni; vzpon bodo sprem-
ljale tudi velike objektivne
nevarnosti, predvsem zaradi
opasti, ki ločujejo smer od
zgornjega dela stene.
Ženske bodo ob prihodu v
Pamir opravile najprej nekaj
aklimatizacijskih vzponov
na bližnje šesttisočake, za-
tem pa bodo naskočile Pik
Komunizma. O vesteh iz Pa-
mira vas bomo tekoče obve-
ščali in držali obe pesti - eno
za uspeh, drugo, pa za srečno
vrnitev!
Konec prejšnjega tedna se
je s srečanja evropskih alpi-
nistk iz Allegha v italijan-
skih Dolomitih vrnila Meta
Meh. Njenega uspeha na tem
že tradicionalnem srečanju
pod nazivom »Randez-vous
Hautes Montagnes« smo
izredno veseli, zadovoljna in
p>olna lepih vtisov pa je tudi
Meta, saj je v času od 5. do 9.
julija izplezala naslednje:
V Chinqe Torri-Torre Ro-
mana - smer Scoiattali di
Cortina - IV, - Torre Lusy -
smer Lusy -Porupanin - IV,
v Civetti - Pan di Lucche-
ro - smer Per Spigolo (sud-
est Peterka), ki nosi oceno V,
v Torre Venezia smer Ca-
stiglioni z oceno IV-i- in v To-
rre di Babele Per spigolo sud
Via soldati, z oceno V+, IV.
V času od 9. do 11. julija je
Frenk Horvat s tečajnico
Zdenko Valovšek opravil
vzpon na Matterhorn v izre-
dno ugodnih razmerah. Na
sliki: levo Marjana Sah, de-
sno Meta Meh. CM
ZAKAJ NEKATERI
LJUDJE NIMAJO LAS?
Z leti lasje počasi slabijo in
odpadajo. Pri mnogih ljudeh
se to zgodi hitreje in prej liot
pri drugih ljudeh. Toda to ne
pomeni, da mora postati ple-
šast vsak star človek. Pleša-
vost povzročajo tudi razne
bolezni.
Na prvi pogled bi morda
rekli, da je dlaka prosto gra-
jena in da z njo v organizmu
sploh »ni problemov«. Ven-
dar ni tako. Korenine dlak so
v zvezi s celotnim živčnim
sistemom in hrano, t. j. kri
sprejemajo kot vsi drugi or-
gani - prek žilic. Tu je še loj-
na žleza, ki lase »maže«. Ple-
šavost se začne takrat, ko
dlake ne dobivajo več dovolj
hrane, ker so se krvne žilice
zamašile ali slabše delujejo.
To se največkrat zgodi mo-
škim v starejših letih, med-
tem ko zgube nekateri lase
že prej zaradi različnih bolez-
ni. Pri moških je plešavost
bolj pogostna kot pri žen-
skah.
POČITNIŠKA OBBEmANJA
v teh težkih časih je malodane nerazumljivo s kakšno
vnemo se nekateri otepajo zaslužka.
V nekaterih gostilnah imajo namreč strogo ločene mize
pri katerih strežejo z jedili in mize pri katerih servirajo tudi
samo pijačo. Te slednje so skoraj vedno zasedene, medtem
ko pri onih di tgih ni mogoče sedeti zgolj s kozarcem na
mizi, ker menda čakajo na jedce. Ampak glej ga zlomka, teh
ni od nikoder. Sicer pa je tudi polovična zasedba boljša kot
nič.
Ker so v teh poletnih dneh tudi natakarji bolj počitniško
razpoloženi, jim velja svoja naročila razložiti podrobneje
kot navadno.
Ce boste želeli popiti kavo s šilcem ruma, vaš morebitni
sopivec pa kokto, ne pozabite pojasniti natakarju, da sodi
rum h kavi. Sicer se vam kaj lahko zgodi, da boste morali
0,3 dl ruma piti iz trideciliterskega kozarca, kokto pa iz
steklenice.
Te dni se vsem Celjanom ter prebivalcem okoliških krajev
ponuja izredna priložnost. Po dolgem času - ko smo nanje
skorajda že pozabih - si lahko ogledajo prave! (ne plastične)
banane. Zastonj! Na celjski tržnici. In ne samo to. Za 120
dinarjev lahko pridobite v trajno last cel kilogram teh sade-
žev, s katerimi lahko potem počnete karkoli. Lahko jih tudi
pojeste.
Nismo uspeli izvedeti, kje so prodajalci staknili to drago-
cenost. Vsekakor pa je ta poteza zelo domiselna reklama. Ob
bananah namreč kupcu mimogrede prodajo še kilogram
paradižnika, kumaric, krompirja...
Ko smo ob zadnji podražitvi moke delali anketo med
celjskimi gospodinjami, so nam vse povrsti zatrjevale,
kako pri njih ne zavržejo niti koščka kruha.
Pa kdo potem, zavraga, pomeče stran toliko kruha, da so
ga polna smetišča???
Kot vzoren voznik lepo prosim, naj se mi javi nekdo od
pristojnih za te zadeve in mi pojasni, kako naj se izognem
prometnemu prekršku, kadar na stičišču Cankarjeve in Vo-
dnikove ulice v najbolj prometnem času semafor utripa.
Slalom med pešci na zebri je po črki zakona prepovedan.
Jaz pa ne najdem druge rešitve, da se prebijem naprej, saj
avta še nisem usposobil za skakanje v višino.
Le to mi še ne gre v glavo, zakaj semafor takrat, ko so ulice
povsem prazne, dela in povzroča nepotrebno čakanje. Slu-
čaj????
Iz zaupnih virov smo izvedeli, da imajo v neki celjski
delovni organizaciji - pa bržkone še kje - precej proble-
mov s sila nespodobno rekreacijo med delovnim časom.
Nek-\teri delavci si namreč kar med službo privoščijo
k'<gše zabavice s pripadniki nasprotnega spola.
Disciplinska komisija ima polne roke dela. Še posebej
zato, ker v samoupravnih aktih nikjer ne stoji črno na
belem, da je ta reč med delovnim časom prepovedana.
Sicer pa - tudi to je ena izmed oblik danes tako priporo-
čanega aktivnega odmora.
AMADEUS POROČA
V odmev najnovejšim predlogom, ki naznanjajo
nekatere korenite spremembe v (ne)gospodarskem
obnašanju so odgovorni na terenu zaposlili poseben
profil z nazivom delovnega mesta »opazovalec do-
brih rezultatov*. Omenjeni tovariš je pokazal veliko
mero prizadevnosti. Toda naj je svoje roke in oči še
tako napenjal, ni mogel niti od daleč opaziti kakš-
nega zares vzpodbudnega rezultata. Tiste rezultate z
»umetno* dvignjenimi cenami pa tako ne smemo
resno jemati...
ŽUPAN - KOLESAR!
Takole pa smo na Dečkovi cesti prestregli celj-
skega župana Edija Stepišnika, ko je bilo za njim
že prevoženih kakšnih petdeset kilometrov. Nabi-
ranje kondicije za težavno sedanje mandatno ob-
dobje na krmilu občinske skupščine, je vsekakor
na mestu. Nasmejani, čeprav oznojeni obraz župa-
na-kolesarja pa nas tudi lahko navdaja z optimi-
zmom, da bomo zmogli prebroditi sedanje gospo-
darske in druge težave...
Želimo, da bi župan - kolesar tako uspešno kot
pedale svojega kolesa, poganjal tudi kolesje ob-
čine. UM
RECEPT
TEDNA
SLASTNE
PIZZETE
Potrebujemo četrt kilogra-
ma moke, dve žlici olja, šče-
pec soli in vročo vodo. Za-
mesimo testo, ki ga nato ra-
zrežemo na manjše hlebčke,
jih razvaljamo, da postanejo
okrogli in ne preveč debeli
ter nadevamo na polovico te-
sta ali v vogalček vse, kar
imamo pri roki: sir, slanino,
šunko, jajce, gobe... Pizzete
spečemo v malo naoljeni
ponvi.
Pa še recept za pripravo te-
sta za vse tiste, ki bi radi na-
redili pizzo. Potrebujemo
pol kilograma moke, dva de-
kagrama kvasa, sol, žlico
sladkorja in mlačno vodo.
Ko zamesimo testo, ga pusti-
mo, da stoji eno uro, nato pa
ga razrežemo in razvaljamo v
okroglo. Na testo nadevamo
narezane paradižnike, šun-
ko, sir, gobice, potresemo z
origanom in pečemo v precej
ogreti pečici dobre pol ure.
VOJAK MITJA - MIRNO
Tole je Mitja Omahna, najmlajši udeleženec ta
bora na Smohorju, kjer so se, pred kratkim,
obrambno in samozaščitno, usposabljali mladi ij
občine Laško. Ponosen je bil na svojega očka.
intendanta, še bolj pa na »pravi voJ2iški pas« in
čepico. Prav po vojaško se je postavil pred vojaški
avto in sploh je bil, v vsakem pogledu, pravi vojak
Da je še majhen, so ga izdale le solzice, ki so
pritekle potem, ko mu je očka dejal, da se bo
moral popoldne vrniti k mamici. Očka se je omeh.
čal, Mitja pa, kot vidite, nasmehnil.
PO JUGOVZHODNI AZIJI
Naslednji dan nama je le
uspelo najti majhen počasen
motorni čoln ki je peljal do
vasi Narga-Mujong, to je
tam, kjer so reka Mudžong
izliva v reko Baleh.
V čolnu je bilo poleg naju
še par tetoviranih Ibanov in
otrok. Vračali so se domov v
eno izmed zgoraj ležečih dol-
gih hiš.
Vožnja po reki Baleh navz-
gor je nekaj čudovitega. Po-
sebno še, če potuješ s poča-
snim čolnom, tako da imaš
čas uživati. Gosta džungla
sega z obeh strani prav do
reke. Zelena voda se pone-
kod vrtinci, drugod zopet le-
no teče in postaja v stranskih
mrtvih rokavih. Ob posluša-
nju ptičjih simfonij in žlobu-
dranju reke moti le zamolkel
zvok motorja. Plovba je te-
žavna. Voda je ponekod glo-
boka komaj meter, drugod
ovirajo brzice. Vodnik čoina
je pravi mojster pri manevri-
ranju mimo podvodnih skal.
Sonce pripeka. Zopet me
je ožgalo po belih nogah.
Čoln se je ustavljal ob zasil-
nih pomolih. Za te so služila
povezana debla in z ovijalka-
mi ali pa z vrvjo privezana k
bregu.
Po devetih urah vožnje sva
kot zadnja potnika izstopila
na zadnji postaji, do kamor
je čoln v sušnem obdobju
sploh lahko priplul. To je bi-
lo v vasici Norga Mujong.
Na vzpetini nad izlivom re-
ke Mudžong v reko Baleh
stoji nekaj lesenih hiš z malo
metodistično cerkvijo, pa tr-
govina s soljo, sladkorjem in
bencinom. Tu je še šola, v
katero prihajajo otroci iz
okoliških naselbin. V inter-
natu ostanejo čez teden, bolj
oddaljeni celo po mesec dni,
dokler ne pridejo svojci po
njih in jih s čolni odpeljejo
domov.
Pohvala velja malezijske-
mu ministrstvu za zdravje,
ker je razpredlo celo mrežo
klinik in zdravstvenih ambu-
lant po odročnih delih Sara-
waka in Sabaha.
Čez noč sva ostala v hiši
šefa klinike, po zahodnih
merilih bi si zaslužila le ime
skromne ambulante, zdrav-
niškega asistenta Tina.
Najina želja je bilo priti do
dolge hiše Rumah Ungha, ki
je ležala še nekaj ur vožnje s
čolnom navzgor po reki
Mudžong. Rednih prevozov
dalje po reki ni bilo več. Na
pomoč nama je priskočil že
omenjeni »mister Tin«.
Nazaj grede naju je vzela v
čoln družina, ki je pripeljala
na kliniko bolna otroka.
Imela sta težave z oteklino
okrog oči. Mr. Tin ju je na
hitro odpravil, vsakemu je
dal po eno injekcijo.
Reka Mudžong je precej
manjša od prejšnje. V tem
času je bila njena globina ta-
ko skromna, da je bila na ne-
katerih mestih celo za dolgi
čoln preplitva. Treba je bilo
stopiti v vodo in čoln z roka-
mi potiskati navzgor čez pli-
tvino ali brzico. Na drugem
mestu je zopet prišel do izra-
za motor s petindvajsetimi
konjskimi močmi.
Verjetno se bo kdo vpra-
šal, zakaj je bilo treba poto-
vati ravno po reki? To pa za-
to, ker je reka edina promet-
na žila sredi pragozda.
Nad enim izmed zavojev
reke stoji na bregu postavlje-
na »dolga hiša« - Rumah
Ungha. Lesene cik-cakaste
stopnice so speljane čisto do
vznožja. S Haroldom se izkr-
cava. Na zgornjem delu stop-
nic se je že nabrala skupina
domačinov. Zdelo se mi je,
da naju nekam čudno opazu-
jejo. Nisva vedela, kako naju
bodo sprejeli. AU bodo veseU
najinega prihoda ali se bodo
samo delah vesele aU naju
bodo odslovili ali kaj podob-
nega.
Prvo, kar je potrebno v
takšnem primeru storiti, je
to, da poiščeš prvega člove-
ka v njihovi skupnosti. Po-
navadi je to poglavar in da ga
povprašaš za dovoljenje, če
smeš ostati pri njih za nekaj
dni, seveda če te že prej ne
povabi. Važno je tudi, da ne
prideš k njim nikoU praznih
rok. Vredno jim je izkazati
svojo pozornost z majhnim
poklonom.
Tako sva tudi storila. V nji-
hovem lokalnem ibanskem
jeziku sva skombinirala ne-
kaj stavkov.
Kot na prvega od njih svi
naletela ravno na glavarji
dolge hiše - »tua - rumba*.
Ni nama bilo potrebno vpn
sati za dovoljenje, če smevi
pri njih ostati nekaj dni, k«
naju je že on sam takoj pova-
bil. Deležna sva bila veselih
pozdravov ostaMh, le otroci
so se naju spočetka prestn-
šiU. Začeli so vpiti in teč
vsak skozi svoja vrata do-
mov. Poglavar dolge hišem-
ju je povabil naravnost v
svojo sobo, kar je pomenilo,
da je bil vesel najinega pri-
hoda. Drugače bi naju pelji
v drugo stanovanje k svojim
ožjim sorodnikom. S sabo
sva imela nekaj soli, sladkor-
ja, čokolade v prahu in nekaj
konzerv pasteriziranega mle-
ka. To sva dala kot poklon
poglavarjevi ženi, česar seje
zelo razveselila. Ni cenila k
vrednosti tega, ampak bolj
pozornost, ki sva ji jo izkaza-
la. Kar takoj nama je postre-
gla z rižem, kuhanim v tuak-
u-riževem vinu. Na ta način
kuhanega riža je deležen
vsak gost in je že kar dd
obrednega značaja.
PIŠE:
STANE ŽILNIK
11
Na polje se je treba odpraviti kar s čolnom, prebijanje skozi džunglo je marši Ije skot*^
nemogoče
NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško. Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec -
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Direktor TOZD in gl. urednik
Boris Rosina, v. d. odgovorni urednik Novega tednika in odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič. Redakcija: MarjeU
Agrež, Violeta V. Einspieler, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milena B. Poklic, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Mitja Umnik,
Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo. Ljubljana. Rokopisov ne
vračamo. Cena posamezne številke 10 din. celoletna naročnina 450 din, polletna 225 din. Za tujino je cena
dvojna. Stev. žiro računa: 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369,23-105.