Politični ogled. Avstrijske dcžele. Na Duaaji ao imeli aek ljudaki shod zoper versko šolo. Bilo je kacih 2000 ljudi, iz večiae ,,izvoljeno ljudstvo", druge pa ao z vao akrbjo se odgaali. Zaa se, da jim aačrt aove šolske postave ai po volji. — V drž. zboru ata bila v zadajem tedau dva huda daeva za aaučaega ministra, pl. dr Gautacha. Več liberalaih poalancev se je zaletelo va-uj, a ai ga bilo v vrati drugih, da bi ae bil potegnil za miaiatra. Najbolj sta rohaela zoper ajega apotekar Tiirk pa ueitelj Peraerstorfer; aa koaci pa se je vae eao izročil predlog g. miuiatra učaeaiu odseku v razpravo. Ta predlog pa meri aa to, aaj ae dčjo dijaki na vseuciliščib v ožje spone ter se drže poslej bolj Da uk, kakor pa aa ,,ulk". Vsekako bi to ae bilo krivo. — Goraji Štajarci ao sedaj že aa tem, da izpozaajo, kaj jiin aova doba aalaga stroakov. Prav krepko ae braaijo aovih občiaskih priklad. Tacih pa iaia sedaj že veliko občia aad 100%. — Deželai odbor v Celovci se poteguje za to, aaj se odpravijo dež. mitaice.  Težko, ee kaj doaeže. — Na Koroškem ai menjava družina alužbo po leti, o kresu. To pa je poseataikom večkrat neprijetao ia zato gredo ajih želje aa to, naj se to predrugači ter se družina naj poslej zavdiaja še le o sv. Mihelju, torej jeaeai! — V Krškem prireja se stalno učilaa razatava. Ako se poareci, bode gotovo v koriat slov. šoli. — Iz Kočevja selijo se ljudje radi v daljae kraje, aajveč jih gre v Ameriko. Ne sliši se, da jih ondi čaka sreča. — Primorako ima kakor druge dežele, svoje jude ia le-ti pridao delajo viao pa ga prodajo, komur ga kateri more, radi za pravo, za aaravao viao. — V Koatanjevici pri Gorici so irnela slov. društva dae 20. februvarija slovesao črno sv. mašo za msg. Eiaspielerja. — Mestno avetovalstvo v TrStu gleda pisaao na tamošaji alov. šoleki vrt. Po aaključji aabaja ae v ajem 52 otrok, torej dva več, kakor je po postavi ia glej, svetovalstvo izreče koj ostro grajo odboru za to. Sedaj pa ta odbor dokazuje svetovalstvu, da je v meataih šolah 30 do 40 otrok več v  enem razredu, kakor to dopušča postava. Škoda,  da odbor ae more poalati avelovalatvu eaake graje. — Prof. Spiačič se je že preselil iz Kopra v Istri v Gorico. Od večih. občia je imeaovaa častai claa. — V Zagrebu ima tudi po uovih volitvab 8traaka, ki ae mara madjarske sile, v mestaem zaatopu večiao. — Dae 16. februvarija je bila v Zagrebu velika svečaaost o 501etaici mašaiatva Djakovskega škofa, Joa. Jur. Strossmayrja. — Na Ogerskem se maožijo pritožbe, da bodijo sodaije po polževo ter se vlačijo pravde po več let; sem ter tje pa se zavleče še kje katera po polaem. Kakor pozaamo madjarsko gospodo, ne moremo reči, da ai v tej pritožbah aič — resaice. Vunanje države. Sv. Oče letos aiso vzprejeli onih goapodov, ki imajo postae pridige v Rimu Uzrok za to leži samo v tem, ker prihaja toliko tujcev v Večao mesto, da ae preostaja sv. Očetu časa za domačo gospodo. — Tripelalijaaca, zveza Italije, Avstrije ia Nemcije dela fraBCOski republiki hudo preglavico, toda zastoaj si išče zavezaikov zoper ajo. Sedaj ae kaže že tudi Aaglija, da ajej tripelalijaaca ai aa poti, aajmaaj ji je pa za kako zvezo a fraacosko republiko. V Sredizemskem morji ae sme le ta sama poatati za gospodiajo ter se ae sme Italija potisaiti v zatišje. — Koliko spoštuje italijaaska vlada kat. cerkev, izpozaamo lehko iz tega,, da odstavlja zaporedom župaae, čijih imeaa stojž ua adreai do sv. Očeta. — Sedanje miniaterstvo francoske republike se le lovi za avoje mesto ia vsak dea si je v strabu, da ga ne vrže Floquet ia ajegova straaka z ajega. Dolgo to ne oataae, toliko je jasBO, ali pa bode aasledaje Biiaisteratvo sreeaiše, tega ai moči izreči. — Aaglija zapera slej ko prej irake poslaace, če le kje kedaj ziaejo katero, ki ai BJej po volji. Sedaj ,,mrmra'' že vec poslaacev v ječi ia ai še upaaja, da pade kmalu tej vladi mreBa z oei ter izpozaa, da ,,aila kola lomi". — Kar je Biamarck hotel, to je dosegel: drž. zbor mu je brez vsega dovolil deaarja. da spravi lebko toliko ia toliko mož aa novo ,,pod oster meč". Več ai hotel doma doseči, v drugih, sosedajib državah pa meaimo, da vedo Ijudje soditi in tedaj Be bodo aa ajegovo besedo prisegli, češ, da aoče vojske. — Z zdravjem nemšk. cesarjeviča bode kmalu bolje, to se pravi: Ni ,,počea groš" več vredao. ZdravBiki so si vsak dea parkrat aavskriž ali se vsaj delajo, kakor da so si aavskriž. — Rusija terja, kakor se pravi, sedaj glasaeje, Baj se priac koburški odpravi iz Bolgarije. Za to ste bojda (!) tudi Nemčija ia Avstrija. Sbod ali koafereacija diplomatov aaj to odloei! — Bolgarska vlada atavi se eemdalje bolj po robu zoper Rusijo. Doslej se je po cerkvab očitao molilo za blagor cara ia ajegove rodbiae, poalej pa je ostra prepoved aa eaako molitev. — Pravi se, da sedaj na bolgarskih tleh ai več nemira, pa da je dovolj deaarja v drž. kasab. Kdor to verjame, Bima malo vere. — Srbaki kralj Milaa je pomilostil vae, ki so se bili kedaj zoper državo pregrešili ter so za voljo tega prišli v ječo ali pa so jo potegaili čez mejo. S tem se je precej ljudem prikupil. — Turčija vidao odlaša ter se ae odloči ne za bolgarakega kaeza, ae zoper ajega. — V Ameriki, v New-Yorku je pogorel velik del mesta dae 30. jaauvarija, zgorelo je aamo blaga za 3 milij. dolarjev.