'cl Qa
V.
štev.
's ica ri * ^
J9 L r :ra-°a. J.4 j •
8.
Z”
LA
v.
Leto XII., St. 1.
S
rini.
V Mariboru, 15. januarja 1925.
V organizaciji Je mol,
Ikor moli — toliko pravice.
AMSTERDAM
Uredništvo in uprava: Ljubljana, Šelenburgova ni. 6/IL
GLASILO GLAVNEGA RADNIČKEGA SAVEZA JUGOSLAVIJE.
Izhaja 1. in 15. dne v mesecu.
Stane posamezna Številka
Din 2-—, mesečno Din 4*—’, celoletno Din 48. — Za člane izvod po 1*10 Din. Oglasi po ceniku. Dopisi morajo biti irankira-ni in podpisani ter opremljeni z štampiljko dotične organizacije. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije so poStnine proste.
S pestjo v obraz.
(K pravilniku za bratovske skladnice.)
I.
V	»Jutru« smo čitali, da je naklonil gospod minister dr. Žerjav našim kovinarjem in rudarjem lepo božično darilo, nov pravilnik za bratovske skladnice. Čitali smo tudi in to je pisal strokovnjak na polju socialnega zavarovanja, da ureja ta pravilnik bolniško nezgodo in starostno zavarovanje na tako modem način, da bi lahko služil celemu delavskemu zavarovanju za vzor.
Zato smo si mislili, da bo na tej hvali vendar le nekaj resnice. Komaj pa smo vzeli ta pravilnik v roke, smo videli, da pomenja to božično darilce, nov drzek atentat na delavske interese. Če smo zapisali to ostro besedo, naj še pristavimo, da ne spadamo med tiste, ki svoje politične nasprotnike v enomer blatijo, najsi so že njihova dela taka ali taka. Naša ogorčena obsodba tega pravilnika, proti kateremu stopamo v najostrejši boj, je stvarno globoko utemeljena.
Zakaj smo proti temu pravilniku?
II.
Vsak mora priznati, da so zavarovalni prispevki del plač. Stoječ na tem načelnem stališču, je imelo delavstvo v zavarovalnih institucijah, ki jih je vrhu tega v svojih strokovnih organizacijah še samo ustvarilo, že v stari Avstriji dvetretinski vpliv na upravo. Seveda se ta vpliv v takozvanih bratovskih skladnicah, ki so bile podjetniške blagajne, ni dosti poznal. Podjetnik je imel navadno odločilen vpliv na upravo in seveda tudi vpliv na delavsko delegacijo bratovske skladnice. Zato je delavstvo po vojni enodušno zahtevalo, da se sistem podjetniških blagajn odpravi, ker je vpliv delavstva na take blagajne majhen, pa bodisi, da je že njih ustroj takšen ali .takšen.
Nov zakon o zavarovanju delavcev pomenja že sam na sebi težek udarec proti zgoraj omenjenemu načelnemu stališču. On daje v zavarovalnih zavodi. delodajalcem in delavcem enak, ali s tujo besedo pariteten vpliv. Vendar se je delavstvo ž njim — če izvzamemo upravne pomanjkljivosti, ki pa spadajo med neizogibne začetne težave, še nekako pomirilo. Zakon bi bil vsaj po svoji materijelni strani dober, ako bi se v celoti izvajal, tudi glede onih točk, ki urejujejo zavarovanje za slučaj onemoglosti in starosti.
Zlasti je delavstvo pozdravilo ukinitev podjetniških blagajn, v katerih so gospodarili po svoji mili volji podjetniki, s kojih blagosrčnostjo in socialnim čutom ima delavstvo čim najslabše izkušnje.
Ker urejuje ta zakon zavarovanje vseh delavcev, tudi rudarskih, so rudarji upravičeno pričakovali, da jim vsaj te pridobitve ne bo mogel noben minister brez parlamenta vzkratiti.
III.
A človek obrača,^ parlament dela zakone, ministri pa, ki so pozabili, da je stalo na nekem vhodu napisano: »Pravni red je temelj države« — pa gazijo zakone po mili volji. Tako je izdal g. minister gornji pravilnik na podlagi nekega člena, ki določa, da je g. minister za šume in rude najvišja upravna oblast za rudarje. Z isto pravico, kot ta pravilnik, bi izdal g. minister na tej podlagi jutri naredbo, s katero bi odredil smrtno kazen za vsakega, ki bi se upal zapisati o njegovem božičnem darilu res-rico.
A ni nesreče, ki ne bi imela tudi dobre strani.
V	tem slučaju je dejstvo, d^ je ta pravilnik skoz in skoz protipostaven, še sreča. Zato smemo upati, da o njem še ni spregovorjena zadnja beseda. A pojdimo k stvari. Kar grajamo na upravni stvari projektirane institucije bratovskih skladnic, je tole:
Pravilnik gre še za korak dalje, ko zakon o zavarovanju delavcev. On odpravlja pariteto in daje delodajalcu večino v upravnih odborih, če tudi o pariteti še govori. Navidez je v upravnih odborih enako število podjetnikov in enako število delojemalcev. Zato pa ima predsednik dva glasa — in predsednik je vedno delodajalec.
Še hujše pa je to, da nastavlja z malimi izjemami pri krajevnih bratovskih skladnicah vse osobje delodajalec. Tisti, ki bodo socialno zakonodajo izvajali in v njo posvečeni, bodo hlapci s tisoč vezmi privezano delavstvo, kateremu nastavlja ravno ta pravilnik, kakor bomo še pokazali, nov nož na vrat, -naj bi bila zadostna kontrola nad tem izvajanjem. Tako je uničeno glavno, kar daje zakon o zavaro-
vanju delavcev kot odškodnino za vsiljeno pariteto. Pri tem pa je zadan še nov udarec. Vzeta je tudi pariteta. Vprašajte pri uradu za zavarovanje delavcev, na kak odpor naletava pri podjetnikih zavarovanje, pa boste videli, zakaj so si hoteli gospodje to tako urediti, da bodo popolni gospodarji nad socijalnim zavarovanjem.
IV.
Dajatve bolniškega in nezgodnega zavarovanja odgovarjajo v glavnem, — v kolikor moremo presoditi po prvem pregledu — dajatvam, ki jih predpisuje zakon o zavarovanju delavcev.
Prispevki so odmerjeni seveda z najnižjo mero, ki je po tem zakonu mogoča. Če bo enkrat pokojninski podporni sklad, v katerega vplačujejo danes rudarska podjetja, odpravljen, bo Trboveljska družba pri svojih socijalnih bremenih za štiri milijone letno na boljšem, nego je dosedaj. To pa je res lepo božično darilo. A darilo tujemu kapitalu, ki izvaja nad našim rudarskim življem do skrajnosti načelo: gorje premaganim, in se cinično norčujejo iz parlamenta in države same. Torej prispevki so znižani. Morda se bo vkljub temu izkazalo, da bo uprava bratovskih skladnic po ceni. A ne pozabiti, da so rudarska podjetja, kjer so koncentrirane na enem kraju velike mase delavstva, veliko lažje v stanu rešiti vprašanje cene uprave, kot druge panoge zavarovancev, in da bi morale tozadevno pomagati tistim, ki so v neugodnejšem položaju. To je bila osnovna misel naše zavarovalne zakonodaje.
V.
Starostno zavarovanje daje navidez več, kakor po zakonu o zavarovanju delavcev, v resnici pa je postavljeno ravno starostno zavarovanje popolnoma na glavo.
Po zakonu o zavarovanju delavcev bi dobil delavec, ki bi vplačal dvesto prispevkov, pravico do rente, za slučaj onemoglosti in starosti v znesku V« plače; ko bi vplačal 500 prispevkov, pa pravico do rente v znesku */» plače. Te rente, ki sicer ni visoka, bi mu ne mogel in ne smel nihče vzeti, ako so prispevki enkrat plačani.
Po pravilniku za bratovske skladnice pa dobi rudar po petletnem vračunljivem polnopravnem članstvu rento v znesku 20 odstotkov plače, po 10-letnem polnopravnem članstvu pa 32 odstotkov, pozneje pa vsako leto po 2 in pol odstotka več.
Po tridesetih letih vračunljive polnopravne službe znaša penzija celih 80 odstotkov, kar se sliši vsekakor zelo lepo. Kdaj bo pa dobil rudar pravico do teh rent? Pred 55. letom dobi pravico do invalidne rente, ako je za delo popolnoma nesposoben. Kdor bo dobil n. pr. jetiko, ne bo obležal na cesti, ako ima vsaj 5 let vračunljivega, nepretrganega članstva.
Kdor doseže starost 55 let in ima 30 let nepretrganega članstva, ta dobi 80 odstotkov penzije, tudi brez dokaza onemoglosti.
To je v resnici lepo, tako lepo, da smo se skoro čudili, kako je mogel zračunati zavarovalni matematik rentabiliteto tega zavarovanja. (Mi se sicer ne razumemo na to matematiko, vemo le to, da je to na prvi pogled presenetljivo ugodno.)
Sedaj pa si poglejmo drugo stran medalje: Do te rente ima pravico le tisti, ki od svoje strani službe celih 30 let ni odpovedal ali pretrgal nad 6 tednov. Kaj mora storiti podjetnik, ako hoče spraviti delavca, ki je na tem, da dobi pravico do te rente, ob vse pravice? Podjetnik mu mora odpovedati službo po 29. letih. Ako se takemu delavcu posreči priti v teku šestih mesecev v službo pri kakšnemu drugemu podjetju bratovske skladnice, se mu bodo prejšnja leta vračunala. Drugače so vse pridobljene pmvice brez odškodnine izgubljene. Z enostavnim aktom odpovedi je ugrabil podjetnik delavcu tudi vse od njega vplačane prispevke, ki bodo znašali po našem računu z 6 do 7 procentnimi obrestmi znesek, odgovarjajoč dveletni celoletni plači.
Kdor iz posla prostovoljno izstopi, izgubi takoj vse članske pravice. Če vstopi dotični član tekom 6 mesecev k istemu podjetju nazaj v službo, mu moje uprava blagajne (to je podjetnik) to prekinitev milostno spregledati, a le, ako je bil že tri leta zavarovan. Drugače niti milost ni dopuščena.
Od sedaj naprej bodo stavke prava sreča za rudarska in kovinarska podjetja. One bodo kakor povodenj, ki bode redoma oproščala rudarska in kovinarska podjetja vseh obveznosti in starostnega zavarovanja, če podjetniki ne bodo sami milostljivi,
kar pa v boju navadno ni. Zato bo treba ljudi tako stradati, da bodo segli — hočeš nočeš — po tem zadnjem sredstvu. Če vse to ne bi nič oomagalo, pa se da še vedno za pol leta obrat ustaviti — in isto z redukcijo doseči.
VI.
To je vzor socialnega zakona, kakor bi ga bilo treba na celi črti izvesti, tako pravi v »Jutru« s polnim podpisom socijalni strokovnjak, ki stoji v naših socialnih institucijah na odločilnem mestu. Ali se je čuditi, če nas je tudi za te institucije strah? Zato si bomo morali tega strokovnjaka enkrat temeljito pogledati, da si bomo na jasnem, kaj je pri njem: ali je včasih slep, ali je hlapec vsake hudobije.
Tudi za vse to božično darilce so obstojale samo ti dve možnosti.
Mi bi samo to radi vedeli, ali je to prvo ali drugo. Ali je darilce od podjetnikov podtaknjeno, ali je izdelano od organov, ki bedijo pri rudarskih oblastih nad socijalno politiko. Če je zadnje, potem se ne čudimo, da je izginila v revirjih vsaka trohica zaupanja v to socijalno politiko in da je najbolj goreča želja rudarjev, da bi videli socialno politiko v rokah, ki so daleč proč od rudniške gospode.
Koncem koncev se čudimo vsem onim, ki so svoj čas z vnemo reševali našo industrijo od tujega kapitala, a menda pri tem niso uspeli, da mu prodajajo na tak način brez vsake potrebe še naš edini kapital, našo delovno silo. Kar se nas tiče, bomo napeli vse sile, da se ta kupčija ponesreči.
V Ljubljani, dne 8. januarja 1925.
Kongres ujedinjenja.
7. in 8. decembra 1924 v Celju.
V nedeljo dne 7. decembra 1924 so se sešli predstavniki in delegati Splošne Delavske Unije, Osrednjega društva kemičnih delavcev ter Opčega radničkega saveza Jugoslavije v Celju, da manifestirajo ujedinjenje vseh treh organizacij. Sestali so se najpoprej na skupno konferenco, da se sestavi skupni poslovni in dnevni red. Dogovorili so se, da se formalno izvršijo kongresi SDU in ODKD vsak posebej, ter da sodelujejo predstavniki ORSJ kot gosti na enem in drugem kongresu in da se vrši po končani formalnosti skupna konferenca, oziroma manifestacija ujedinjenja. Takoj na to otvori s. Ivan Cof, predsednik ODKD IV. redni kongres kemičnih delavcev. Ob otvoritvi tega kongresa je zapel celjski pevski zbor »Naprej« pesem »Delavski pozdrav«, na kar se je prijavil k besedi s. F. Uratnik, kateri je v imenu Delavske zbornice s kratkim nagovorom pozdravil kongres. Za tem je pozdravil kongres v imenu ORSJ s. V. Haramina iz Zagreba.
V	imenu Krajev, medstr. odbora celjskega je pozdravil kongfes s. Vidovič. Na to je podal s. Cof besedo s. Valentinu Rejcu k poročilu tajništva. Iz tega poročila smo posneli:
Za Osrednje društvo kemičnih delavcev je navzočih 7 delegatov in1 sicer: Ravš Franc in Moravč-nik Friderik za Ruše, zastopata 265 članov; Franc Pivec za Maribor, zastopa 52 članov; Alojz Hudi, za Hrastnik, zastopa 101 člana; Maks Kladnik za Zagorje, zastopa 35 članov; Mehle Miha za Moste, zastopa 131 članov; Franc Florjančič za Mojstrano, zastopa 31 članov; Viktor Vuk za Tržič, zastopa 150 članov. Organizacija ima 11 podružnic v Sloveniji z 870 člani. Tajništvo je priredilo od 31. marca 1923 do 30. novembra 1924 po podružnicah 54 shodov, 15 občnih zborov, 50 sej in sestankov. Od 1. aprila 1923 do 30. jan. 1924 se je izvršilo 19 sej ožjega in 2 seji širšega načelstva. Dalje se je nahajalo 140 članov v stavki, to so bili steklarji Hrastnik-Zagorje. Dalje je orisal delo in položaj podružnic sploh in delo za ujedinjenje, katerega je vodstvo ODKD kot prvo započelo. Blagajniško poročilo je podal tudi s. Rejc vsled odsotnosti blagajnika. Iz blagajniškega poročila smo posneli, da je bilo skupnih dohodkov Din 217.508.61. Skupnih izdatkov, za tiskovine, upravo in podpore itd. je bilo 193.749.99 Din. Čisti prebitek je znašal 23.758.62 Din. Za nadzorstvo je poročal s. Novinc, da se je pri reviziji blagajniških poslov v prvem letu, to je do 31. marca t. 1., našlo vse v redu. Za nadalje pa ni bilo mogoče vsled pomanjkanja prostora v društveni pisarni in vsled preobilo poslov zaradi stavke in brezposelnosti, izvesti točne revizije. Za to se je predlagalo, da se likvidacija 0-srednjega društva vrši pod nadzorstvom ORSJ. Predlog je bil sprejet.
Po zaključeni formalnosti je otvoril s. Valentin Lebič kongres Splošne delavske unije v Celju, ka-
Naročajte Delavski (Železničarski) koledar za leto 19251
teri je v svojih uvodnih besedah povdarjal, da stremi kongres za istim ciljem, kakor kongres, ki se je ravnokar poleg nas vršil. Nato poda besedo s. Le-skošeku k čitanju zapisnika II. rednega kongresa SDU z dne 24. febr. 1924.
Iz zapisnika je bilo zlasti razvidno, da se je SDU že na svojem zadnjem občnem zboru odločila za u-jedinjenje s kako organizacijo, ki stremi za istimi cilji, kakor mi. Centralni odbor SDU je imel že od kongresa pooblastilo in nalog, da izvede ujedinje-nje. Centralni odbor je torej svojo dolžnost storil. Zapisnik se vzame na znanje. Na to sledi opoldanski odmor.
Pri nadaljevanju kongresa popoldne povzame besedo s. Leskošek k tajniškemu poročilu. Iz njega smo posneli sledeče podatke: Shodov in sestankov je bilo v Celju 8, v Mariboru 2, v Litiji 3 in pogajanja za plače v Gotovljah 3 ter 3-kratno pogajanje za dosego kolektivne pogodbe, v Štorah 2, v Pečovniku 6 shodov. Nadalje se je priredilo zborovanje lesnih delavcev v Črni v svrho upostavitve podružnice SJ)U, ter v Sevnici in Rajhenburgu.
Tajnik je prisostvoval na vseh plenarnih sejah Strokovne komisije za Slovenijo, kakor tudi pri sejah upravnega odbora Delavske zbornice. Nadalje je posečal seje v javnih zastopih, kakor pri mestni občini celjski kot občinski odbornik. Sodeloval je pri razsodbah stanovanjske oblasti itd. Delal na propagandi za povzdigo Splošne gradbene produktivne zadruge v Celju.
Notranje ozir. administrativno poslovanje tajništva je bilo naslednje: od 1. jan. 1924 do 30. nov. 1924 se je vršilo 9 sej centralnega odbora SDU (te seje so se vršile med časom od 1. marca do 30. nov. 1924). Dopisov se je rešilo tekom tega časa 560.
Konec prihodnjič.
Intervencija pri generalni direkciji državnih železnic.
Na podlagi Tntervencij, ki so jih Izvršili zaupniki Saveza železničarjev Jugoslavije in Strokovnega ter pravovarstvenega društva (preje Splošna žel. org. za Jugoslavijo), pri ljubljanski direkciji dne 5. in 19. decembra, je bila dne 29. decembra 1924 sprejeta skupna deputacija, v kateri je bil naš Savez zastopan po sodr. Bahunu iz Maribora, pri generalni direkciji v Beogradu. Interveniralo se je za 14 točk, ki zadevajo po večini delavsko osobje, ki je najbolj prizadeto, ker ono ni prevedeno na pragmatiko, a tudi ni še do danes izšel pravilnik, s katerim bi se naj reguliralo službena razmerje delavcev do železnice. Glede pravilnika, ki je tvoril prvo točko, je znano našim sodrugom, da se je radi istega vršila v oktobru enketa, ki je imela nalog, da predloži gen. direkciji osnutek, ki bi naj tvoril podlago pravilniku. To se je zgodilo, toda pravilnik noče in noče zagledati beli dan. Deputacija je vprašala gospoda gen. direktorja Iliča, kaj je s pravilnikom, ker delavci težko čakajo, saj so vse njihove pravice s tem v tesni zvezi. Gospod Ilič je odgovoril, da se pač dela na istem in da naj le delavci 'še malo potrpe. Seveda je deputacija naglasila, da so delavci itak skrajno potrpežljivi, ker bi delavski pravilnik bil moral že pred letom stopiti v veljavo, kakor je v službeni pragmatiki rečeno, pa ga še danes ni. S to točko so skoraj vse ostale, spodaj navedene v zvezi. Drugo točko so tvorile neizogibne delavske legitimacije, ki razburjajo že od 20. oktobra po nepotrebnem železničarje. Nevenljivo zaslugo pri tem ima seveda gospod Sušnik, ki je bil bolj minister smole kot prometa, ker je imel v vsem smolo, kakor sam trdi v svoji bro-šurici, s katero skuša gasiti opravičeno jezo. Gospoda gen. direktor Ilič in njegova desna roka, Popovič, od kraja nista hotela razumeti, kaj pravzaprav hočejo delavci glede legitimacij, in deputacija je imela precej truda, da je stvar z legitimacijami temeljito razjasnila. K razgovoru o tej točki je bil poklican referent za vozne ugodnosti, neki gospodin Branko. Branko vprašan od gospoda Popoviča, kakšna razlika je med uradniki in delavci glede voznih ugodnosti, ali dobe slednji ravno tako režijske karte kot prvi itd. Branko je odgovoril, da dobe vsi. Na vprašanje, zakaj bi naj bila tedaj razlika v obliki in zakaj ne bi smeli imeti delavci nadalje takšnih legitimacij kot jih imajo nastavljenci. Na to ni vedel gospod Branko druzega odgovoriti, kot: »delavec ne more imeti takšne legitimacije, kot jo ima uradnik!« Gospod Popovič ni bil s tem ogdovorom zadovoljen in je rekel, da je to nesmisel. Branko je še dodal, da delavci še iz tega razloga ne smejo imeti legitimacij z platnicami, češ,, delavec ni trajno pri železnici kot je uradnik, in če gre proč, lahko zlorablja legitimacijo in se vozi po železnici, ako pa ima legitimacijo, ki velja samo za eno leto, tedaj mu to ni mogoče. Seveda je to tudi nesmisel, ker so legitimacije sicčr tudi veljav-
ne samO eno leto, in baš za to se morajo vsako leto prolongirati. Deputacija je pokazala svoje legitimacije, ki so itak še nove, saj so bile še le lani izdane. Pokazala pa je tudi en komad Sušnikove »listne« legitimacije, ki ni drugo kot košček neukusne mehke rjave lepenke, na kateri je slika pritrjena. Ta lepenka ne nosi nikakega teksta in je skrajno ne-trpežna. Z vsakoletnim izstavljanjem bi imela železniška uprava ogromne stroške in izgubo časa, medtem ko z legitimacijami v dosedanji obliki nima druzega posla, kot da jih vsako leto z žigom letne številke in podpisom1 direktorja žigosa, kar se zgodi v enem tednu za vso osobje ene direkcije. Oba zastopnika gen. direkcije sta se izvajanjem deputacije pridružila ter izjavila, da ima deputacija prav in da bo gen. direkcija stavila predlog na ministrstvo, naj okoričene legitimacija ostanejo stalnim delavcem.
Tretja zahteva je bila: izplačilo razlik od 10. oktobra 1923 do prevedbe na nove plače za delavce in nastavljeno osobje. Kakor že znano obstoja tozadevno med delavci južnih krajev in delavci v Sloveniji velika razlika, ker so v spodnjih krajih bili prevedeni na nove — višje plače že zadnje mesece 1. 1923, v Sloveniji pa še le zadnje mesece 1. 1924, tedaj celih 10 mescev pozneje. To razliko delavci opravičeno reklamirajo in gosp. gen. direktor je brez ovinkov priznal opravičenost te zahteve ter izjavil, da to razliko morajo delavci dobiti. Seveda, da pride tuka.i zopet nekaj vmes, in to je: »sedaj nema pare!« Četrta točka je bila ona glede skrčenja dela pri progovnih sekcijah. Tu je zahtevala deputacija, da se brezpogojno mora najti kredit, da bodo stalni progovni delavci v polnem obsegu zaposleni, ker sicer morajo z družinami vred poginiti. Toda gospoda pri gen. direkciji ni ravno preveč rahločutna. Gospod referent Popovič je zmigal z rameni in izjavil, da »nema kredita«, zato je delegat, sodr. Bahun napel pri tej točki malo močnejše strune, in je gospode vprašal, kako si oni to stvar zamišljajo. Delavci imajo družine, in sedaj je naj slabši čas, ko ne morejo ti delavci kje drugje, n. pr. pri kmetih dela dobiti, med tem ko bi to bilo ob poletnem času mogoče. Dolžnost države je, da tem delavcem da dela in kruha. Kruha jim mora dati tudi v slučaju, če dela ne bi bilo, ker v tem slučaju jim gre podpora za brezposelne, kot je to slučaj v večini držav. Plača teh delavcev je itak tako majhna, da se pri nolnem zaposljenju komaj prežive, a kako naj žive z zaslužkom nekolikih dni v mescu? Pri tej argumentaciji so se gospodje malo razburili in izjavili, da mi zahtevamo vse samo od države, če tudi vemo, da država nima sredstev. Seveda se jim je zopet odvrnilo, da je edina skrb baš države, in sredstva so, samo če se jih le hoče najti. Ako pa za takšne potrebe ni sred stev, tedaj je krivo slabo gospodarstvo.
Gospodje so pripomnili, da so oni pač predlagali za tekoči proračun večje vsote, toda finančni odbor jih je zmanjšal, da je mogel pokazati lepo figuro, proračunskega ravnovesja. Pripomnimo, da so v tem finančnem odboru sedeli tudi klerikalni tigri, med njimi neslavni Žebot, ki pa nikoli niso poročali o tem, da je proračun za železniške potrebe restringiran! Sicer pa se je de-putaciji odgovorilo, da se išče kredit za gradbena dela. Peto točko je tvorilo vprašanje plačevanja državnih praznikov. Gospoda pri železniški upravi stoji na principu, da se plača le faktično delo. Deputacija je naglašala, da so neprostovoljni in neplačani prazniki kazen za delavce, in se na tak način ne more od njih zahtevati patriotizma. Avstrija je bila reakcionarna, vendar je plačala državne praznike. Južna železnica pa ni imela smisla za državne praznike, za to pa je pustila delati. Gen. direktor gosp. Ilič je končno izjavil, da se bo to vprašanje v prihodnje rešilo povoljno, ker tu ne bo treba velikega kredita.
Kot šesta točka je bila prevedba še onih uslužbencev, ki še niso prevedeni na novo službeno prag matiko. To so n. pr. uslužbenci proge: Grobelno— Rogatec. Gosp. Popovič je izjavil, da je razen tega še kakih 800 raztrešenih, ki niso mogli pravočasno prinesti listin, ker so jih v vojni izgubili. Vsi ti bodo naknadno prevedeni. Sedma zahteva je bila: da se vsem uslužbencem všteje 2 in pol leta kot vojna leta v plačo in pokojnino. To zahtevo gen. direkcija deloma sprejema, deloma pa odločno odklanja. Odklanja, da bi se 2 in pol leta vračunalo v plačo, pač pa je zato, da se všteje za penzijo. Kot osma točka se zahteva odprava taks pri prošnjah za vozne olajšave. To se bode baje pozneje uredilo, da ne bo treba plačati taks. Deveta točka je zahteva, da se razpišejo volitve delavskih zaupnikov. Ta točka je zopet dala povod za razburjenje generalnim gospodom. Deputacija se je sklicevala na zakon o zaščiti delavcev, po katerem se mora uvesti zaupniški sistem pri vseh podjetjih in tedaj
tudi pri železnici. Nato sta odgovorila oba gospoda, da tega nikakor nočeta. Zlasti je naglasil gospod Popovič, kot direktor beogradske delavnice: »Popovič neče ovoga nikada dozvoliti, pa makar je to i u zakonu«. Vendar se je razvila o tem vprašanju daljša diskusija, ker je sodr. Bahun naglašal, da zaupniški sistem ni le v korist delavcev, ampak tudi podjetja, in so bili o tem gospodje pri Južni železnici že prepričani. Vdrugih državah postojajo celo obratni sveti, kar je še v večjo korist podjetij in delavcev. S. Bahun je nadalje omenil, da je bil že mnogo let zaupnik in da je vladala na južni železnici več ali manj harmonija med delavci in načelniki, ker se je marsikateri spor z lahkoto poravnal. Na to je odgovoril g. Popovič, da bi bil tudi on pripravljen uvesti zaupniški sistem, če bi bili zaupniki to, kar so n. pr. v Nemčiji, kjer je on sam delal kot rokodelec. Tudi tam je vladala med delavci in podjetjem harmonija. Delavska organizacija je dobavila podjetju delavce, in če se je dogodilo, da je bil eden ali drugi delavec za delo nesposoben, tedaj je morala organizacija takega delavca vzeti nazaj. Torej skratka: če bi organizacija prevzela moralno odgovornost. Pri tem razgovoru se je pokazalo, da na Balkanu ne razumejo niti delavci niti delodajalci svoj-e naloge. Pri tem seveda trpe delavci, če tudi ima podjetje samo od tega materijelno škodo. Deseta točka. Razpis volitev v bolniški fond (bolniško blagajno). Tu so izjavili gospodje, da je to stvar ministrstva, oz. ta-kozvane centralne uprave humanih fondov. Ker pa deputacija pri ministrstvu ni našla nikogar doma, zato ni na to vprašanje dobila odgovora. Enajsta točka zahteva, da se regulirajo prejemki rentnikov, t. j. ponesrečencev, ki ne dobe niti v taki izmeri draginjskih doklad k svojim mizernim rentam, kot jih dobe vpokojenci. Tudi na to so odgovorili, da »če biti!« Dvanajsta zadeva se tiče nastavitve delavcev. Tu ne gre samo za to, da se vse delavce nastavi, ampak tudi zato, kako se jih naj nastavi. Med tem ko je stala cela enketa z zastopniki gen. direkcije skupaj na stališču, da se delavce nastavi na podlagi službenih let, pa so zavzeli v Ljubljani gotovi »juristi« bolj reakcionarno stališče, da se namreč v bodoče ne sme nikogar nastaviti na podlagi službenih let, tedaj tudi z uvrstitvijo v višjo plačilno stopnjo, ampak da mora biti vsakdo nastavljen z najnižjo plačo. V tem tiči baje staro av-strijakantstvo gosp. dr. Faturja. Hvala bogu, da imajo v Beogradu vsaj v tem vprašanju, bolj napredno mnenje. Gospodje so izjavili, da ljubljanska direkcija nima prav, ampak da bo najmanj še pet let po vstopu v veljavo zakona za saobračajno o-sobje vsakdo nastavljen z vštetjem službenih let. Trinajsta točka se tiče regulacije draginjskih doklad upokojencem, ki so bili pod Sušnikovo ero oškodovani na svojih dotedanjih prejemkih za 60 do 200 Din mesečno. Sušnikova vlada je namreč uradniškim penzionistom povišala penzije, vsem o-stalim, torej povišanja bolj potrebnim, pa znižala.
Na vprašanje deputacije, kako je do tega moglo priti, da se je poduradniškim in služiteljskiin upokojencem mesto zvišalo, še znižalo prejemke, si je generalna direkcija umila roke, ter izjavila: »Mi smo predlagali, naj bi se vsem reguliralo penzije, toda naš predlog je bil odbit in se je reguliralo samo uradnikom!« Ker so pa pri tem odpadle doklade na stanarino, vsled tega dobe penzijonisti nižjih kategorij sedaj manj, kot so dobili preje. Tako torej! Sedaj vemo, v katerem grmu tiči zajec. Klerikalci so nešteto železničarjem zmešali pamet s tem, da so prav po tigrovsko naglašali, da bodo skrbeli samo za nižje kategorije uslužbencev in delavcev, nikakor pa za uradnike, ki zaščite ne potrebujejo in ki imajo itak že previsoke plače. Žebot pa je zamolčal, da je tedaj finančni odbor odklonil povišanje prejemkov tem malim, pač pa povišal uradnikom in upokojenim ministrom, ki dobe sedaj najmanj 3000 Din draginjske doklade na svoje penzije!
Štirinajsta točka se tiče oblek. Obleke dobe uslužbenci in delavci, ko izide tozadevni pravilnik na podlagi katerega pa ne dobe vsi uslužbenci proste obleke, ampak bodo višje kategorije morale polovico, srednje pa eno četrtinko vrednosti plačati, le najnižje kategorije bodo dobile obleke brez plačno. Razen tukaj navedenih točk se je sodr. Bahun toplo zavzel za to, da se uredi za delavsko osobje vprašanje voznih ugodnosti za inozemstvo. Jugoslavija ima n. pr. z Avstrijo dogovor, katerega pa mi še nismo videli, v katerem stoji, da se morejo »uslužbenci« tedaj »Bedienstete« obeh držav voziti z prostimi vozovnicami. Pri tem pa se ni u-poštevalo, da so avstrijski železničarji vsi nastavljeni, med tem ko jih v Jugoslaviji ni niti polovica. Tedaj se po naših železnicah lahko vozijo vsi avstrijski tovariši, po njihovih pa niti polovica naših. To je gen. direktor priznal za krivično in je iz-
Pri dopolnjevanju MAGGI zabele
naj se pazi na to, da se zabela dopolni iz Maggi-jeve velike originalne steklenice, ker se v teh steklenicah po zakonu sme shranjevati, oziroma prodajati samo Maggi-jeva zabela in ničesar drugega
javil, da se mora to popraviti v smislu, da se bodo mogli tudi naši delavci tamkaj voziti. Ko pa se bo tudi pri nas izvedla Stabilizacija, tedaj pa to odpade.
To smo hoteli danes sodrugom poročati. Imeli bi še dodati, kar smo čuli iz ust gospoda dr. Borka, pa nam danes prostor ne dopušča. V prihodnji številki se bomo malo obširneje bavili z vsemi temi problemi, ki so pa vsi odvisni od dobrega pravilnika, za katerega pa je in bo predpogoj dobra organizacija.
NaSe organizacije.
Strokovna komisija.
Plenarna seja Strokovne komisije.
V torek, dne 6. januarja 1925 se je vršila v Ljubljani II. plenarna seja Strokovne komisije. Ta seja je razpravljala o novem pravilniku za bratovske skladnice rudarjev in je izdala organizacijam navodila za protiakcijo. Sklenjeno je bilo, da se vrše o tem pravilniku shodi v Trbovljah, Jesenicah, Gu-štanju, Celju, Zabukovcu, Velenju, Krmelju in Kočevju. — Računski zaključek za leto 1924 in poročilo o stanju organizacij se je vzelo na znanje. Sklenilo se je, da se tiska »Delavec« od 1. jan. 1925 14-dnevno in da ima izhajati vsakega 1. in 15-tega.
»Delavec« 14 dnevnik!
Plenarna seja Strok, komisije, ki se je vršila na praznik 6. jan., je po temeljiti debati sklenila, da bo izhajal odslej »Delavec« vsakih 14 dni.
Velikanska gospodarska kriza in z njo združena brezposelnost sili tudi strokovne organizacije k največjemu varčevanju. Dve tretjini industrije v Sloveniji je reduciralo ali popolnoma ustavilo svoj obrat; zato so zgubile strokovne organizacije mnogo članstva. Še več: zgubile so s članstvom na eni strani dohodke, dočim so se izdatki podvojili, ker je treba plačevati brezposelne podpore, v kolikor vsled neobičajno dolge krize niso že tudi fondi za brezposelnost izčrpani.
Našemu časopisju se že v prejšnjih boljših časih ni dobro godilo, ker je imel vedno le toliko do-hdkov, da je komaj kril izdatke. Živeli smo iz rok v usta, zato si nismo mogli prihraniti rezervo za slabe čase. In sedaj smo prisiljeni izdajati mesečno eno številko manj, če hočemo, da ostane naša bilanca v ravnotežju, kar je za solidno strokovno organizacijo prvi pogoj.
Sicer je pri drugih strokovnih organizacijah, celo pri največjih, običaj, da izdajajo liste kvečjemu štirinajstdnevno, mnoge pa celo samo 1-krat na mesec; organizacije pri tako malih narodičih, kot smo mi, pa sploh ne izdajajo posebnega strokovnega časopisa, temveč imajo s političnimi skupni list. Vkljub temu nam je žal, da moramo za enkrat izdajati list samo na 14 dni, kajti »Delavec« je izvršil zlasti po
vsled redukcije pogrešali dobrega čtiva, priporočamo, da se naroče na nam prijazno socijalistično časopisje, kjer bomo objavljali odslej vse one nujne vesti ih beležke, ki bi vsled svoje nujnosti ne mogle čakati na štirinajstdnevnik. Z upravo »Socialista« (Vidovdanska cesta št. 2) smo že sedaj napravili dogovor, da nam bo brezplačno objavljala v svojem listu vesti in članke strokovne vsebine. Priporočamo, da se na ta list naroče vse strokovne podružnice in zaupniki, da bodo vkljub redukciji »Delavca« stalno informirani o vseh nujnih strokovnih in socialnopolitičnih vprašanjih. (Zakaj »Napieja« ne moremo več priporočati, bodo razvideli čitatelji iz naslednjega članka.)
Zakaj »Napreja« ne moremo več priporočati?
Na zadnjem kongresu strokovnih organizacij smo priznali obe socialistični skupini, ki tvorita naše strokovne organizacije. Vsi nam morajo priznati, da smo delali iskreno za pomirjenje med njimi.
Naši funkcijonarji so odložili mesta v političnih odborih, naš list je posvečal svojo pažnjo strokovnim stvarem in ni nikogar napadal.
»Naprej« pa je nastopal proti nam vkljub temu sovražno. Začel je ustanavljati posebne strokovne sekcije. Letos je založil koledar, v katerem napada Unijo slovenskih rudarjev in njenega predsednika s. Ivana Krušiča.
Urednik »Naprejeve« skupine in član načelstva te skupine g. Moderndorfer je razbil podružnico Unije slovenskih rudarjev v Mežici, skušal razbiti podružnico Unije v Velenju. Sedaj je dolžnost našega delavstva, da presodi, kdo hoče prepir in razbijanje in kdo edinosti in močnih organizacij.
Mi razbijačev in razbijaških listov'ne moremo več priporočati in dolžnost delavstva je, da jim pokaže vrata.
Mi stojimo v težkem boju proti reakciji. Le pre-čitajte si določbe pravilnika proti bratovskim sklad-nicam! Ali rabimo pri tem položaju edinosti rudarskega delavstva v celi državi, ali rabimo zvez, ki jih daje Glavni Radnički Savez Jugoslavije, — ali zadostujejo razbiti drobci, v katere hoče »Naprej« razbiti še naš strokovni pokret.
S. Ivanu Krušiču služi v čast in priznanje, da je vse to uvidel in da je rekel: Do tu in ne dalje, — ko so začeli razbijati Unijo rudarjev in strokovne organizacije. Zaman. Šli so preko njegovega protesta in svarila. Zato so ga začeli blatiti še po kole-
darjih — in še se najdejo strokovničarji, ki za vse to nimajo besede protesta in take koledarje še prodajajo. Kdor pljuje tako v lastno skledo, kdor se boji povedati ljudem, ki imajo tako mnenje o poštenju in moški časti, — ta bi moral propasti. Zato smo morali povedati, zakaj »Napreja« ne moremo več priporočati.
Naši čitatelji pa nimajo samo dolžnosti, da nas opozarjajo, da medsebojni prepiri upropaščajo delavstvo. To vemo mi ravno tako dobro kot oni. Oni imajo tudi dolžnost, da pošteno presodijo, kdo dela za zdrav delavski pokret, v katerem bo za vse prostora. Če vidijo, da smo to mi, potem naj tistim, ki razbijajo, odločno povedo, da si strokovnih organizacij ne dajo razbijati. Kdor to uvidi, — a molči in celo sodeluje, ta je sokriv.
Našim dopisnikom.
Mi smo ponosni na to, da pišejo v naš list v veliki meri organizacije same, tako da je naš list verno ogledalo našega strokovnega gibanja. Želimo, da bi to tudi v bodoče tako ostalo.
Vendar pa z enim nismo zadovoljni: Naši dopisniki se ne zavedajo dosti, da moramo priti v listu vsi na vrsto in da ima urednik vendarle več pregleda čez potrebo celote, kakor pa posamezni dopisniki.
Zato pišejo na široko, kar se da prav lepo tudi na kratko povedati. In potem zahtevajo od urednika: Dobesedno priobčite, ali pa bom jezen.
Urednik pa tega često ne more, ker je pr'mulo prostora in ker se manj važne stvari, ki morda ne zanimajo vseh tako, kakor dopisnika samega, ne smejo brez škode za list preveč na široko obravnavati. To si bomo zapomnili, urednik in dopisniki, pa ne bo zamer. Nekateri pa gredo še dalje in hočejo, da bi objavljali dopise, ki jih pošiljajo, kar naravnost v tiskarno, preko uredništva. To so čudne zahteve.
Zbirke Stavkovnega sklada za steklarje v Hrastnika in Zagorju.
(Zbirke Osrednjega društva kemičnih delavcev so sc vodile separatno, zato bodo priobčene ločeno od zbirke Strokovne komisije za Slovenijo.)
I. izkaz. (Od 28. oktobra 1924 do 10. januarja 1925.)
Savez Metalskih Radnika Jugoslavije: Litija 330 Din, Lesce 30, Štore 102.50, Guštanj 755, Dobrava 645.75, Javornik 815, Jesenice 715, Ljubljana 250, Muta 349.50, skupaj 3852.75 Din.
Unija slovenskih rudarjev: Črna 1207.25, Mežica 54, Trbovlje 857.75, Hrastnik 540, Zabukovica 780, Leše 40, Holmec 75, Velenje 154.75, skupaj 3608.75 Din.
Savez železničarjev Jugoslavije: Pragersko 207, Sisak 405, Celje 250, Maribor I. 420, Maribor II. 100, Ptuj 140, Vuzenica 50, skupaj 1572 Din.
Osrednje društvo živilskih delavcev: Ljubljana 495, Ljubljana (piv.) 215, Maribor 415.50, Rogaška Slatina 140, Vrhnika 25, skupaj 1290.50 Din.
Osrednje društvo lesnih delavcev: Ljubljana 180, Zbelo-vo 341, Bled 30, Glažuta 63, Stari trg 53.75, Črna 71.50, Maribor 96, skupaj 835.25 Din.
Osrednje društvo usnjarjev: Ljubljana 418.75, Šoštanj 689.75, skupaj 1108.50 Din.
Osrednje društvo oblačilnih delavcev: Ljubljana 750 Din, Maribor 250, skupaj 1000 Din.
Splošna delavska unija: Maribor 75, Štore 91, skupaj 166.
Savez Monopolskih Radnika Jugoslavije: Ljubljana 818.50.
Savez Privatnih Namještenika Jugoslavije: Maribor 305.
Savez Graiičkih Radnika Jugoslavije: Maribor 520 Din.
Krajevni Medstrokovni Odbor: Maribor 20, Celje 100, skuoaj 120 Din.
Zentralverband der Glasarbeiter ČSR: Tannwald 1155 D.
Posamezne stroke torej zbrale: Savez Metalskih Radnika Jugoslavije 3852.75 Din, Unija slovenskih rudarjev 3608.75 D, Savez železničarjev Jugoslavije 1572 Din, Osrednje društvo živilskih delavcev 1290.50 Din, Osrednje društvo lesnih delavcev 835.25 Din, Osrednje društvo usnjarjev 1108.50 Din, Osrednje društvo oblačilnih delavcev 1000 Din, Splošna delavska unija 166 Din, Savez Monopolskih Radnika Jugoslavije 818.50 Din, Savez Privatnih Namještenika Jugoslavije 305 D, Savez Grafičkih Radnika Jugoslavije 520 Din, Krajevni Medstrokovni Odbori 120 Din, Zentralverband der Glasarbeiter ČSR 1155 Din; skupno 16.352.25 Din.
Vse one podružnice osrednjih društev in savezov (razen Osrednjega društva kemičnih delavcev) poživljamo, da takoj vrnejo vse nabiralne bloke in nabiralne pole; v kolikor še niso napravile podružnice obračunov za nabrane zneske, naj to takoj napravijo!
Tajništvo Strokovne komisije (Pokraj. odbora GRSJ za Slovenijo) v Ljubljani.
•
Za protivojne znamke niso obračunale sledeče podružnice:	Osrednjega	društva	kemičnih	delavcev	v	Ra-
dečah, Zagorju, Mariboru, Zidanem mostu, Mostah Rušah, Hrastniku (steki.) — Unije slovenskih rudarjev v Zagorju, Črni li., Mežici, Velenju. — Osred. društva usnjarjev v Šoštanju, Mariboru (usnjarji), Mariboru (čevljarji). — Osred. društva živilskih delavcev v Ljubljani (peki), Celju (peki), Ptuju. — Unije stavbinskih delavcev v Libojah in Mariboru. — Osr. društva oblačilnih delavcev v Tržiču in Mariboru. — Ivan Žerdoner v Petrovčah in Silvester Wurfak v Mežici.
• ,
Za protivojne razglednice niso obračunale sledeče podružnice:	Savčza Metalskih Radnika Jugoslavije na
Teznu, Jesenicah, v Ljubljani, na Dobravi. — Osrednjega društva kemičnih delavcev v Zagorju, Mariboru, Zidanem mostu, Rušah, Hrastniku (steki.) — Osred. društva živilskih delav-vec v Mariboru (peki), Mariboru (pivov.), Ptuju, Ljubljani (peki). — Osred. društva usnjarjev v Mariboru (čevljarji), Mariboru (usnjarji). — Splošne delavske unije v Mariboru. — Unije slovenskih rudarjev v Črni, Mežici in v Velenju. — Osr. društva oblačilnih delavcev v Tržiču in v Mariboru.
Poživljamo vse podružnice, ki protivojnih znamk in razglednic niso še obračunale, da to v najkrajšem času store. Za razprodane znamke in razglednice naj pošljejo denar, ne-razpečane znamko in razglednice pa naj takoj vrnejo Strokovni komisiji v Ljubljani.
SPLOŠNA DELAVSKA ZVEZA JUGOSLAVIJE, oblastna tajništva za Slovenijo v Ljubljani in Celju
sklicujeta meseca januarja t. 1. po vseh dosedanjih podružnicah Osrednjega društva kemičnih delavcev za Slovenijo in Splošne Delavske Unije članska zborovanja s sledečim dnevnim redom:
1. Socijalno-politični položaj delavstva v in izven Jugoslavije.
2. Proklamacija Ujedinjenja ODKD in SDUJ v skupno Splošno Delavsko Zvezo Jugoslavije.
3. Naše nove naloge, oziroma naša nova taktika.
Zborovanja se vrše v sledečem redu:
Za mariborsko oblast:
Dne	10.	januarja	v	Libojah (keramičnih	delavcev).
Dne	11.	januarja	v	Celju (stavbinskih	delavcev).
Dne 12. januarja v Štorah (samotnih delavcev).
Dne 13. januarja v Gotovljah (keramičnih delavcev). Dne	14.	januarja	v	Polzeli (ekstraktnih	delavcev).
Dne	15.	januarja	v	Šoštanju (kemičnih	delavcev).
Dne 16. januarja v Prevaljah (papirniških delavcev). Dne 17. jan. v Št. Pavlu p. Preboldu (predilniških d.). Dne 18. januarja v Rušah (kemičnih delavcev).
Dne 19. januarja v Mariboru (plinarniških, stavbinskih in predilniških delavcev).
Za ljubljansko oblast:
Dne 20. jan. v Zidanem mostu (cementnih delav.). Dne	21.	januarja v	Radečah (papirniških	delavcev).
Dne	22.	januarja v	Hrastniku (steklarjev	in kemič-
nih delavcev).
Dne 23. januarja v Zagorju (steklarjev).
Dne 24. januarja v Litiji (stavbinskih in predilniških delavcev).
Dne 25. januarja v Vevčah (papirniških delavcev). Dne 25. januar, v Medvodah (papirniških delavcev). Dne 26. januarja v Tržiču (predilniških delavcev). Dne	27.	januarja v	Kranju (predilniških	delavcev).
Dne	28.	januarja v	Mojstrani (cementnih	delavcev).
Dne 29 in 30. januarja v Mostah pri Ljubljani (kemičnih in predilniških delavcev.
V katerih prostorih in ob katerem času se b,o-do članska zborovanja vršila, bo razvidno na lepakih, ki jih bodo sprejeli zaupniki od oblastnih tajništev iz Ljubljane in Celja.
Po poteku članskih zborovanj, na katerih bo poročal predsednik Splošne delavske zveze Jugoslavije s. Haramina, se vrši 1, februarja konferenca predilniških delavcev in dne 15. februarja pa konferenca steklarjev za upostavitev podsavezov predilniških in tekstilnih delavcev in podsavez steklarjev v Savezu.
Splošna Delavska Zveza Jugoslavije (Opči Rad. Sav.) Oblastni sekretarijat za Slovenijo, Ljubljana-Celje.
Rudarji.
Občni zbor. Načelstvo Unije slovenskih rudarjev v Zagorju ob Savi, naznanja vsem svojim podružnicam, da sklicuje v smislu § 12 unijskih pravil, svoj III. redni občni zbor za dne 22. marca 1925 ob 9. uri dopoldan v Celje. Prostor, v katerem se bo občni zbor vršil, se bo delegatom še pravočasno sporočilo. Začasni dnevni red: 1. Poročila: predsednika, tajnika, blagajnika in nadzorstva. 2. Organizacija. 3. Sprememba pravil. 4. Socialna zakonodaja. 5. Volitev ožjega in širšega odbora in treh preglednikov. 6. Razno. V smislu § 12, odstavek 5 unijskih pravil se določa delegate za občni zbor na podlagi obračuna zadnjih treh mesecev 1924, to je oktober, november in december. V smislu istega paragrafa, odstavek 6, se imajo predlogi za občni zbor poslati načelstvu Unije 8 tednov pred občnim zborom in ta jih mora objaviti 6 tednov pred občnim zborom v glasilu Unije. — Načelstvo.
Enketa rudarskih zaupnikov. V petek, dne 9. t. m. se je vršila v Delavskem domu v Trbovljah enketa rudarskih zaupnikov, ki se je posvetovala o novem pravilniku za bratovske skladnice. Enkete se je udeležilo nad 100 zaupnikov. Enketa je ugotovila, da je ta pravilnik iz razlogov, ki so navedeni
:3,	«
c	cr
-rj	ca
i-	cu
O
ca
c
cu
ca
bfl
a»
cn
w
O ca a. jo c
e j§
ca »M •a
cu
o
c
cu
>
o
čž3
ca
N
>
■8
g
N
ra
Q
E
o
•*->
o
a.
E
tv
ca
M
tu
>
ca
<u
Q
CO Tt«
m
S
k
n
V
9
O
K
E	o
s	1
V_i	>
a.	.a
c ca cn
Cu T3 O CX
>
"55
ca
C
ca
‘55
E
o
-Sd
ca
C
>
o
O
•4-»
cn
ca
‘ro’
N
ca
M
m
C9
cn
CM
C
5
-ca
C
ca
N
<D
>
O
_c
"ca
"a.
o
_c
~ca
22-
o
o.
tv
‘ST
c
N
‘E
a.
<v
'C'
ca
-o
o
M
<v
c
ca
*a
o
a.
N
ca
ca
N
.ca
c3
c
tv
•a
3
E
tu
‘a?
>_
a.
o
a.
E
tu
I
o
kn O Q-cn
cn
cu • *—* N
>
O
c
O
o
c
M
3
s
v današnjem uvodniku za delavstvo nesprejemljiv. Zastopane organizacije so sklenile poslati rudarskemu glavarstvu proteste s sledečo vsebino:
Podpisana organizacija (korporacija) je proučila novi pravilnik za bratovske blagajne za zavarovanje delavcev in osobja v rudarskih in plav-žarskih podjetjih. Pri tem je ugotovila, da je v čl. 20 pravilnika kršeno načelo paritete in da delajo določbe v §§ 48, 49, 50 starostno zavarovanje popolnoma odvisno od volje podjetnikov, kateri gospodarijo tudi čez, od delavstva vplačane uloge. Ob enem da predvideva čl. 131 v popolnoma nezadostni meri, za dosedanje rentnike. Ugotavljamo, da je s tem kršen zakon o »Zavarovanju delavcev <, za kar, v pravilniku navedena naredba gospoda ministra za rude in šume ne pooblašča, proglašamo pravilnik za protizakonit in si pridržujemo vse korake proti temu pravilniku.
Enako je protestirala Unija slovenskih rudarjev in na njeno iniciativo tudi Delavska zbornica. Naj se zganejo tudi prizadeti topilniški (kovinarski) obrati!
Lese. Na odru so začeli nastopati pri nas naši rudarski otroci, ki so bili, odkar Lese stojijo vedno zapuščeni. Vprizorili so dne 14. in 28. decembra 1. 1. otroško igro »Podzemeljski škrat«, ki je namenjena edino rudarskim krajem in ki jo je spisal naš domači učitelj s. K. Doberšek. Razlikuje se ta igra od drugih otroških iger v tem, da ima globoko so-cijalno podlago, katero čuti ne samo odrasel, ampak v isti meri otroško srce. Kratka vsebina igre je, da gre revnega krojača sin prosit podzemeljskega škrata za pomoč, kateri jih potem reši. O-troci so igro dovršeno igrali, ter očarali s tem svojim prvim nastopom vsakega poslušalca. Ker je čisti dobiček igre namenjen otroškim izletom, bodo otroci s tem samim imeli najlepši dobiček. Izrekamo za to igro in trud, ki ga je imel s. K. D. z našimi malčki naj lepšo zahvalo ter prosimo še za več takih predstav. — Rudarji.
Kovinarji.
Guštanj. Ravnatelj jeklarne grofa Thurna na Ravnah je začel na prav rafiniran način izigravati zakonite določbe § 1154 b s tem, da zahteva od vsakega na novo sprejetega delavca, da mu podpiše izjavo, da se v slučaju bolezni zadovolji s 70 odstotno bolniško podporo in to ne, da bi delavcu popreje prečital dotično izjavo. Dogodi se mnogokrat, da delavec še sam ne ve, kaj da je podpisal. Opozarjamo g- ravnatelja, da naj se striktno drži obstoječih zakonov in to: zakona o_zaščiti in zakona o zavarovanju delavcev ter § 1154 b, ker delavstvo nikakor ne bo dopuščalo, da bi se ravno v jeklarni grofa Thurna kršila zakonita določila in če bodo to tudi podpisali vsi na novo sprejeti delavci. Obsojamo pa postopanje ravnatelja, ker tako postopanje gotovo tudi ni v prid podjetja samega.
Kamnik. V nedeljo, dne 4. t. m. se je vršil članski sestanek podružnice S. M. R. J., na katerem se je razpravljalo o položaju, ki je zadnje čase nastal v tvornici »Titan«. Sestanku je prisostvoval tu di tajnik s. Golmajer. Po daljši debati so navzoči sodrugi konstatirali, da je po večini delavstvo samo krivo, da je že tako daleč prišlo, da vodstvo tovarne odreja delovni čas, kakor se mu to zdi in da je delavsvo izpostavljeno vsak dan hujšim šikanam in to radi tega, ker večina delavstva ne upošteva nasvetov in navodil zaupnikov. Radi tega se je skle nilo, da odstopijo vsi dosedanji zaupniki in prepustijo usodo celokupnega delavstva, delavtvu samemu.
iivilska stroka.
Akcija za ujedinjenje. Šest let se že dela na u-jedinjenju naših strokovnih organizacij v državi,
M
T
O
<
3
tu
Z
M
y>
O
<
M
O
lic
Ig
“ I dl'
šp
Flfll
Cm v otroški sobi
Gma RotK<>
„ popolni"
ZATO V VPORABI NAJCENEJŠI IN OBENEM NAJFINEJŠI
in še do danes ni prišlo na celi črti do zaželjcnega uspeha. Vzroki, da do ujedinjenja še ni prišlo, so bili različni. Nekateri utemeljeni, največ pa neutemeljeni. Čas sam pa zahteva, da se upostavijo enotne in moderno izgrajene strokovne organizacije. Izmed vseh prej obstoječih pokrajinskih organizacij, ki so imele vsaka svoje centrale po vseh pokrajinah države, so se združile v enotne organizacije sledeče: Savez Metalskih Rudnika Jugoslavije, Savez Privatnih Nameščencev Jugoslavije, Savez Železničarjev Jugoslavije in Splošna Delavska Zveza Jugoslavije (Opči Radnički Savez). Na iniciativo G. R. S. J, se vrši sedaj tudi že akcija za zedinjenje vseh obstoječih organizacij živilskih delavcev v državi v eno enotno organizacijo. Mandat za to akcijo je G. R. S. J. poveril Savezu radnika-ca životnih namernica v Zagrebu, ki je že pridno na delu. Njemu je naš centralni odbor v Ljubljani, na željo Saveza v Zagrebu, že poslal predloge za akcijo za ujedinjenje. Ta predlog se glasi:
»1. Da se ima čimpreje izvesti ujedinjenje vseh obstoječih organizacij živilskih delavcev, priključenih G. R. S. J. 2. Da se ima izvesti to ujedinjenje ako, da bodo imeli ti savezi enotno reprezentanco napram internacijonali in na znotraj, da dobijo enotne članske knjižice in ime, ter da se prizna medsebojno članstvo in pravico do podpor. 3. Da obdrži vsaka organizacija do nadaljnega samostojno gospodarstvo in se plačuje centrali le določeno tvoto za internacionalo in za z zgoraj omenjenimi unkcijami zvezanimi izdatki. 4. Da se zaprosi Savez radnika-ca životnih namernica Jugoslavije v Zagrebu, da izdela čimpreje pravila in pravilnik v smislu teh predlogov, ter da jih predloži vsem organizacijam živilskih delavcev priključenim G. R S. J. v državi. Najoportuneje bi bilo, da bi bil tak Savez zaenkrat le zveza sedanjih društev in sa-vezov, ki bi še v naprej pravno obstojala.«
To je predlog Osr. društva živilskih delavcev v Ljubljani in upamo, da ni več daleč čas, ko bo ujedinjenje vseh živilskih delavcev v državi dovr-
Sen°Šoštanj. V pretečenem letu se je na nabiralnih polah nabiralo po tovarni F. Woschnagg in sinovi
ZIKA!
Poskusiti je treba, potem je odločitev lahka. - Odločili se boste za 2iko, ki je in ostane najboljša in najbolj zdrava žitna kava!
d. d. za sodruge, ki so bili v denarnih stiskah in je podružnični odbor pooblaščen objaviti sledeče: Najsrčnejšo zahvalo izreka s. Josip Pirečnik vsem sodrugom in sodružicam za nabrano svoto 362.25 dinarjev, katera se mu je izročila v podporo njegovemu sinu Mihu za časa njegove dolgotrajne bolezni. Martin Vol izreka tem potom najprisrčnejšo zahvalo vsem darovalcem za nabrano svoto 517.25 Din, katero je prejel v podporo za časa njegove nad tri leta trajajoče bolezni. S. Justin Rienke elektrikar, ki je bil delj časa brezposeln, ker je bil inozemec, se zahvaljuje kar najiskreneje vsem sodrugom in sodružicam za nabrano svoto 3S0 Din, s katero se mu je tudi omogočilo povratek v njegovo domovino. Izven teh zbirk se je nabralo v prc tečenem tednu še mnogo drugih, katere so bile objavljene od posameznih sodrugov, kot zahvale v našem listu. Zbirko za stavkovni sklad steklarjev bo objavila Strokovna komisija. Ker je usoda vseh proletarcev ista, je nujno potrebno, da je proleta-rijat solidaren in da se zaveda, da je rešitev in pomoč le v njemu samemu. Tem potom opozarjamo vse naše sodruge in sodelavce, da pomagajo v bodoče zaupnikom pri takih akcijah gmotno in moralno in da se zavedamo: danes mene, jutri tebe! — Podružnični odbor.
Ptuj. Tovarna »Petovija« je prešla, kakor vse kaže, v druge roke in s tem se hoče v tvornici u-pcljati tudi čisto drugi sistem obratovanja. Zastopnik te nove grupe akcijonarjev je svoje želje napram zaupnikom izrazil, s katerimi se pa zaupniki niso popolnoma strinjali in tako se je vršila dne 30. decembra intervencija, kateri je prisostvoval tajnik s. Golmajer iz Ljubljane. Tajnik in zaupniki so od zastopnika tvornice zahtevali, da jim svoje predloge poda pismeno in s tem omogoči organizaciji staviti svoje protipredloge, na kar naj se bi vršila razprava, na kateri se potem sklene kolektivna pogodba. Ta pogodba bo taka, v kolikor bodo znali delavci svoje stališče uveljaviti, odnosno v koliko se bodo zavedali pri tej akciji podpirati organizacijo. Isti dan zvečer se je vršil v gostilni pri »Pošti« sestanek usnjarjev iz obeh tovarn, na katerem je s. Golmajer poročal o položaju delavstva v splošnem, ter o poteku občnega zbora centrale. Navzoči sodrugi so izvajanjem z zanimanjem sledili, ter h koncu sklenili, da bodo skrbeli za to, da se v najkrajšem času otvori čitalnica, v kateri bodo imeli sodrugi na razpolago raznovrstne časopise in predvsem delavske. Nadalje se je sklenilo, da se bo vršila po vseh obratih in delavnicah agitacija za pridobivanje novih članov in tako podružnico izgradilo, da bo močna, nakar se bo sklical občni zbor podružnice.
Vestnik Svobode.
Litija. Na dan sv-. Štefana se je vršila v restavraciji pri »Pošti« božičnica v prid revni deci, pri kateri je bilo obdarovanih 88 otrok z lepimi darili. Zahvaljujemo se vsem darovalcem, ki so ta plemeniti namen gmotno podprli. Posebno se pa zahvaljujemo vodstvu tukajšnje topilnice, katera je to akcijo s posebno lepo svoto podprla. Božičnica je bila prirejena in vodena od krajevnega odbora Konz. društva za Slovenijo in podr. »Svobode«. Zlasti s. Gajšek je z posebno vnemo sodeloval, za kar mu izrekajo stariši obdarovanih otrok posebno zahvalo. — Odbor.
V	imenu GRS J.: Izdajatelj: Franc Svetek. — Odgovorni urednik: Alojzij Čeh. — Tisk Ljudske tiskarne, Maribor.
2
zidani hiSi z večjim posestvom za 100 Din
dobil bo lastnik naše srečke, katerega bo zadel žreb. — Srečke razpošilja: Prostovoljno gasilno druStvo v Strnišču pri Ptuju proti vpo-šiljatvi zneska za srečko (Din 100'—), ter Din 3-— za priporočeno pošiljatev.
Svoji k svojim!
Delavski gospodar, delavska gospodinja kupujeta pri tvrdkah, ki inserira-Jo v našem listu.
Kar ne veš vprašaj
Universalnl informativni biro
99
JI R G U S“
Knez Mihajlova ul. 35, Tel. 6-25 BEOGRAD
- (Pasaž Akademije Nauka) -
I. MARIBORSKA DELAVSKA PEKARNA R.Z.Z0.Z.
Uštan. 1898 MARIBOR« TRŽAŠKA C. 36—38 Telefon 324
MODERNO IN HIGIENSKO UREJENA PEKARNA
Priporočamo vsem organiziranim delavcem in delavkam naše okusno pecivo v polni teži. Ozirajte se pri zahtevanju peciva iz Delavske pekarne pri vseh prodajalcih peciva na zavarovalno znamko D. P.
Sodrugi!
Zahtevajte po vseh brivnicah, kavarnah, gostilnah „Delavca“! „Delavec“ naj ne manjka v nobenem Javnem lokalu I -