Pomurski
VESTNIK
MURSKA SOBOTA, 19. MARCA 1964 Leto XVI. —Štev.ll Cena 20 din
POMURSKI VESTNIK
IZHAJA OD FEBRUARJA 1949 — NAJPREJ KOT TEDNIK »LJUDSKI GLAS«, NATO OD JULIJA 1952 KOT »OBMURSKI TEDNIK«, DO PREIMENOVANJA V SEDANJI NASLOV. KOT GLASILO OKRAJNEGA ODBORA SZDL. OD JANUARJA 1963 IZHAJA LIST KOT TEDENSKO GLASILO OBČINSKIH ODBOROV SZDL SLOVENIJE V POMURJU. LIST IZDAJA ČA-SOPISNO-ZALOŽNIŠKO PODJETJE »POMURSKI TISK« V MURSKI SOBOTI — DIREKTOR ŠTEFAN ANTALIČ -- LIST UREJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIŠTVO JOŽE VILD — NASLOV UREDNIŠTVA -MURSKA SOBOTA, KOCLJEVA UL. 2. TELEFON 21-094
G. RADGONA:
Pomembne zadeve na jutrišnji seji občinske skupščine
Predsednica občinske skupščine Gornja Radgona tov. Marija Levarjeva je sklicala za jutri, petek, 20. t. m. sejo obeh zborov občinske skupščine G. Radgona.
Med štirinajstimi točkami dnevnega reda bo skupščina razpravljala o nedavnih zborih volivcev, o statutih delovnih organizacij, o delu občinske uprave, sklepali bodo o predlogu odloka o ustanovitvi krajevnih skupnosti, o ustanovitvi pravne službe pri občinski skupščini, o krajevnem prispevku za gradnjo ceste Apače—Cmurek ter o nekaterih drugih predlogih.
Seja se bo pričela ob 8. uri dopoldne v dvorani zadružnega doma.
GORNJA RADGONA
Prejšnji teden so slovesno zaključili predavanja v mladinski in večerni politični šoli v Gornji Radgoni. Na slavnosti v zadružnem domu so najboljši absolventi dobili spominske knjižne nagrade.
W. E.
POTREBE PO EMBALAŽNEM STEKLU ČEDALJE VEČJE
Jeseni - gradnja steklarne
Na posvetovanju, ki je bilo 11. marca v Ljubljani in ga je sklicala republiška gospodarska zbornica, je bilo sklenjeno, da bi se naj storilo vse, da bi v jesen začeli graditi steklarno v Murski Soboti.
Posvetovanje, ki je imelo širši namen, so se udeležili tudi predstavniki soboške občine. Predvsem so ugotavljali, da je pomanjkanje votlega embalažnega stekla čedalje bolj pereče in da ga bo potrebno že letos uvoziti okrog 30.000 ton, da pa bodo potrebe po njem še večje. Zato je nujno povečati proizvodnjo tega stekla, za kar so dane vse možnosti, da nam ga ne bo potrebno uvažati.
V zvezi s tem so razpravljali tudi o načrtu izgradnje steklarne v Murski Soboti. Ugotavljali so, da ta načrt odgovarja vsem zahtevam tako glede lokacije, kakor surovin in bližine potrošnikov ter da bi ga zaradi tega bilo potrebno uresničiti. Steklarna Hrastnik je izrazila pripravljenost, da postane investitor tega objekta, ki bi naj bil njen bodoči obrat, kar bi omogočilo, da bi problemi tehnologi-
je, proizvodnje in tudi kadrov bili mnogo uspešnejše rešeni.
Po mnenjih udeležencev bi se za steklarno na čimprej
dokončno uredila vsa dokumentacija in zbrala potrebna investicijska sredstva. Za izgradnjo steklarne je potrebnih 2,6 milijarde dinarjev.
Zgoraj: prav ob 15-letnici PV je tiskarna dobila še en stavni stroj — levo: srečanje v klubu
OB 15-LETNICI VESTNIKA:
Srečanje v klubu
Čas — prejšnji četrtek, kraj — klub DPD Svoboda v M. Soboti, udeleženci: novinarji Pomurskega vestnika in predstavniki družbeno-političnih organizacij ter občinske skupščine iz M. Sobote. Namen — srečanje ob 15-letnici izhajanja Pomurskega vestnika (to v oklepaju) oz. poživitev kluba DPD Svoboda. Oboje — uspelo, vsaj za začetek tudi klub, saj je bilo včeraj v njem že drugo »srečanje v klubu« tokrat s pisateljem Miškom Kranjcem.
Na sliki — srečanje v klubu predsednik občinske skupščine M. Sobota Janez Lanščak (drugi z leve) in predsednica obč. odbora SZDL Sida Podleskova med člani kolektiva
DRUŽBENI PLAN LJUTOMERSKE OBČINE SPREJET
Prvo leto v okviru sedemletnega plana
S predhodno razpravo v klubu odbornikov pretekli četrtek, je občinska skupščina na redni seji v soboto sprejela letošnji občinski družbeni plan in proračun za leto 1964. Leto 1964 je prvo leto v okviru 7-letnega plana perspektivnega razvoja občine, zato bo potrebno v vseh delovnih organizacijah skrbno pripravljati kratkoročne in dolgoročne programe razvoja.
Posebno skrb bo potrebno posvetiti predvsem realnemu planiranju razvoja, organizaciji proizvodnje ter uvajanju novih delovnih metod za kvalitetnejšo proizvodnjo. Vzporedno s temi nalogami ne sme zaostajati tudi skrb za prehod na 42-urni tednik — je med drugim rečeno v uvodu predloga odloka o družbenem planu.
Pri obstoječih materialnih osnovah ter dosedanjem in predvidenem investicijskem vlaganju je predvideno, da se bo obseg proizvodnje in uslug, izražen v narodnem dohodku povečal v letošnjem letu za 19 odst. v primerjavi z letom 1963. Za 18. odst. se bo povečal narodni dohodek tudi na prebivalca.
V skladu s povečanjem družbenega proizvoda naj bi se povečale investicije v občinskem merilu za 67 odst. Upoštevati pa je potrebno, da zlasti investicije v kmetijstvu, ki v skupnih investicijskih naložbah prevladujejo, niso takoj po dograditvi nekega objekta vključene v proizvodnjo (nasadi in podobno). Skupno bodo znašale gospodarske investicije 1 milijardo 168 milijonov dinarjev, dočim bodo negospodarske investicije obsegale 575 milijonov dinarjev. Med industrijskimi podjetji bo investiranih največ v podjetju Tenostroj in to 132 milijonov dinarjev, v obrti predstavlja največjo investicijo nova pekarna v Ljutomeru v trgovini gradnja trgovskega lokala v Ljutomeru — 70 milijonov, v kmetijstvu pa
predvideva V2K Ljutomer 486 milijonov dinarjev investicij, KZ Ljutomer 107 in KZ Križevci 128 milijonov dinarjev. Pridobivanje novih zemljišč, za kar predvidevajo kmetijske organizacije 60 milijonov dinarjev, nujno terja nove investicije v gradbene objekte, nakup živine in opreme v kmetijskih delovnih organizacijah. Težišče investicijskih naložb v industriji pa je predvsem v kovinski stroki ter industriji novih gradbenih elementov.
Kar zadeva družbeni standard, bodo v letošnjem letu razpoložljiva sredstva nekoliko višja kot lani. Za stanovanjsko izgradnjo je predvidenih 100 milijonov dinarjev, kar bo dalo 50 novih stanovanj. Na področju zdravstva je predviden pričetek gradnje novega zdravstvenega doma v Ljutomeru, družbeni plan pa predvideva, da je potrebno v letošnjem letu proučiti tudi problematiko starejših kmetovalcev ter jim
zagotoviti primerno preživljanje.
Komunalna dejavnost bo osredotočena predvsem na izgradnjo vodovoda v Ljutomeru ter nadaljnjo modernizacijo cest. Za dela na cestah Ljutomer — Radomerje — Žerovinci ter Križevci — Veržej bo potrebnih okrog 230 milijonov dinarjev.
(Nadaljevanje na 6. strani)
OBČINSKI KOMITE ZKS V LENDAVI:
0 aktualnih nalogah v kmetijstvu
Včeraj dopoldne je občinski komite ZKS v Lendavi razpravljal o aktualnih vprašanjih kmetijstva v lendavski občini.
Na plenumu so analizirali sedanji položaj v kmetijstvu v občini in govorili o nadaljnjih poteh razvoja kmetijstva. Posebej so obravnavali razvoj kmetijstva v družbenem sektorju in med drugim poudarili, da je v prihodnje pri
investicijah v različne nove kmetijske objekte potrebno bolj dosledno upoštevati objektivna merila in vzroke, ki opravičujejo takšna investicijska vlaganja. Poudarili so tudi, da je še hitreje potrebno razvijati proizvodno sodelovanje med zasebnimi kmetovalci in kmetijskimi zadrugami, kar velja še posebej za vzrejo živinoreje.
Med številnimi problemi, o katerih je bilo govora na plenumu, so tudi delovni pogoji in prizadevanja za višjo življensko raven proizvajalcev, ki so zaposleni v družbenem sektorju kmetijske proizvodnje.
M. SOBOTA — V IZDELAVI
Ureditveni načrt kmetijskega prostora
Zavod za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti je v teh dneh začel s konkretnim izdelovanjem ureditvenega načrta kmetijskega prostora v soboški občini. Osnovne analize so že gotove.
Posebna komisija je tudi zaključila s proučevanjem koliko in katere površine bi prišle v poštev za organizira-
no kmetijsko proizvodnjo. Imenovane so pa še posebne komisije, ki naj analizirajo sedanje stanje živinoreje, poljedelstva, sadjarstva in vrtnarstva ter usmeritev njihovega nadalnjega razvoja. Naročeni so tudi drugi potrebni materiali kot katasterske mape in drugo.
Ob izdelovanju načrta se bodo problemi kmetijstva v soboški občini temeljito proučili, hkrati pa bo tudi omogočeno načrtno razvijanje kmetijstva in izgradnja raznih objektov.
Š. B.
V Radencih že začetek sezone
Zdravilišče Radenska slatina je z 10. marcem odprla letošnjo sezono. Da bi podkrepilo pričetek letošnje sezone, je vodstvo Zdravilišča pripravilo kot otvoritveno prireditev I. turistično-gostinski ples, ki bo v soboto 21. marca zvečer. Ta ples naj bi postal tradicionalen, saj že sam naslov prireditve pove, da namerava zdravilišče tesno sodelovati z gostinsko-turističnimi delavci na območju mariborskega okraja.
V ta namen bodo priredili v sobotnih popoldanskih urah ogled modernega slatinskega obrata v Boračevi, kjer je proizvodnja domala že povsem avtomatizirana, obenem pa si bodo gostje lahko ogledali tudi vinsko klet Vinogradniškega gospodarstva na Kapeli. V bogatem plesnem programu pa bodo zvečer nastopili Svengali, Prleška Micka, pevki Ervina štelcl in Lidija Kodrič ter orkestra Rodošek in G. Baranja.
MED DRUGIMI — TUDI PRI NAS VPRAŠANJE:
Epidemija gripe dosegla višek?
Mesec marec nas je presenetil z muhastim vremenom in z gripo. Morda v začetku nihče ni slutil, da bodo obolenja za gripo tako močna.
Epidemija je zajela širok zamah in do torka je za gripo obolelo v soboški občini že nad 1200 ljudi. Kot vse kaže je v teh dneh epidemija dosegla svojo kulminacijo in se v prihodnje, tudi zaradi izboljšanega vremena, ne bo širila. Zaradi gripe so v soboški občini prekinile z delom skoraj vse osnovne šole, v torek pa tudi Učiteljišče in Srednja kmetijska šola v Rakičanu. Če se bo epidemija še širila, bodo verjetno prekinili pouk tudi v preostalih šolah.
Posledice gripe se čutijo tudi v delovnih organizacijah,
saj je med obolelimi v marcu bilo nad devetsto odraslih oseb. Nič kaj razveseljive vesti o epidemiji gripe pa prihajajo tudi iz ostalih krajev Pomurja.
TE DNI V SOBOŠKI OBČINI POSVETOVANJE S KRAJEVNIM! ORGANIZACIJAMI SZDL
V tem tednu so se začela obširnejša posvetovanja s krajevnimi organizacijami Socialistične zveze v soboški občini.
Posvetovanje je organiziral izvršni odbor občinskega odbora. V ponedeljek so v krajevnih organizacijah SZDL, v G. Petrovcih, Čepincih in Mačkovcih, v torek v Prosenjakovcih in Bogojini, včeraj pa v Zenkovcih in Bodoncih razpravljali o organizacijskih vprašanjih in metodah dela krajevne organizacije.
Danes zvečer pa bo krajevna organizacija na Tišini razpravljala o kmetijstvu in programu dela. O istih vprašanjih bodo v nedeljo razpravljali tudi v krajevni organizaciji SZDL na Cankovi.
za vaše potrebe-
kolektiv trgovskega podjetja
prekmurski magazin
murska sobota
s poslovalnicami
OD TEDNA
DE GAULLE V LATINSKI AMERIKI
V	soboto je francoski predsednik de Gaulle odpotoval na veliko potovanje po Latinski Ameriki. V francoski prestolnici označujejo to potovanje kot največji politični dogodek letošnjega leta v francoski zunanji politiki.
Predsednik de Gaulle se je najprej ustavil v Mehiki. To, kje se bo ustavil najprej, niti ni tako pomembno, če ne bi v tem primeru razkrivalo nekaterih stvari. Temu obisku je bila dana velika publiciteta. Z ameriške strani so ga označili, kot protiameriško, kar so v Franciji uradno odločno zanikali. Toda nekaj je le res: odkar so v Washingtonu označili francosko zunanjo politiko kot »nenaklonjeno ZDA«, zadobi vse, česar se lotijo v Parizu, bolj ali manj protiameriški značaj. Znano je tudi da je Francija z de Gaullom na čelu zelo rezervirana do politike, ki jo vodijo v ZDA do Latinske Amerike in zato je razumljivo, da naraščanje vpliva Francije v teh državah pomeni zmanjševanje ameriškega, kot to pojmujejo politični računarji.
Iz takih vidikov ocenjujejo de Gaullov obisk v teh državah kot nezaželenega. Težko je tudi ugotoviti, koliko je ta obisk rodila želja po krepitvi ekonomskih odnosov. Dejstvo pa je, da je, če že ne iz političnih momentov, imel de Gaulle tudi iz gospodarskih razlogov dovolj vzrokov, da je odletel čez Atlantik.
PROCES PROTI USTAŠEM
Minulo soboto se je v Bonnu končno le začel že dvakrat preloženi proces proti ustašem, ki so 29. novembra 1962 napadli jugoslovansko predstavništvo v Bonnu ter pri tem ubili Momčila Popoviča. Proces je med drugim tudi potrdil pričakovanja, da pravih organizatorjev tega zločina ne bo med obtoženci. Ustaški emigranti skušajo ta proces spremeniti v protijugoslovansko manifestacijo, pri čemer jim molče pomagajo zahodno-nemški zagovorniki, ki jih ne manjka, niti tistih ne, ki jih plačujejo. Zato prihajajo obtoženci pred sodišče z monstruoznimi izjavami o »zločinih« v Jugoslaviji.
Proces sam ni apolitičen in se skoraj spreminja v sodno farso. Obtoženci vzbujajo vtis popolne varnosti in se pogovarjajo z ustaškimi emigranti, ki sede med gledalci. Tudi provokacije proti jugoslovanskim državljanom in novinarjem niso izostale. Nemški tisk precej čudno poroča o tem procesu, čeprav so nemški novinarji znani, kot izkušeni poročevalci izpred sodišč.
RUBY OBSOJEN NA SMRT
V	soboto je porota v Dallasu po dvodnevnem zasedanju spoznala Jacka Rubyja za krivega uboja L. Oswalda, domnevnega atentatorja predsednika Kennedyja in se odločila za najhujšo kazen — smrt na električnem stolu. Po mnenju nekaterih časopisov bi bila bolj umestna časovna kazen.
Izid sodbe je presenetil njegovega branilca in tudi njegove prijatelje, ki si močno prizadevajo, da bi ga rešili te kazni. Branilec je že izjavil, da se bo pritožil in po mnenju časopisov, mu kaj lahko uspe, da z izrabo vseh pravnih sredstev za dve leti prepreči izvršitev sodbe. Proces sam ni imel namena osvetliti umora predsednika Kennedyja, čeprav je spet povzročil veliko zanimanje za ta dogodek, ki ga posebna komisija zelo počasi raziskuje.
DO TEDNA
ZANESLO JU JE V OBCESTNI JAREK
Na cesti II. reda v Nemčavcih se je 13. 3. 1964 ob 19.20 uri pripetila prometna nesreča vozniku tovornega avtomobila reg. št. MS upravljal poklicni voznik Stefan 16-92. last KIK M. Sobota, ki ga je Vučkič iz Črnelavec. imenovani je vozil ob navedeni uri iz smeri Martjanci proti Murski Soboti. Tovornjak je bil naložen z jajci. Ko je pripeljal do Nemčavec, se je zaradi tega. ker je vozil preveč po desni strani cestišča, vdrla bankina in tovorni avtomobil je zaneslo v 1,5 metera globok obcestni jarek, pri čemer se je avtomobil prevrnil. Telesnih poškodb ni bilo, le na vozilu je nastala škoda za
20.000	dinarjev, na tovoru pa za
110.000	dinarjev.
V ponedeljek je Centralni komite Zveze komunistov Jugoslavije na šesti plenarni seji, ki jo je vodil generalni sekretar Josip Broz Tito sklenil, da bo VIII. kongres ZKJ, ki bi moral biti lani, letos novembra v Beogradu, nato pa bodo kongresi ZK po posameznih republikah. Natančen datum kongresa bo določen naknadno. Na kongresu bo sodelovalo 1.500 delegatov in članov CK ZKJ, tako da bo izvoljen en delegat na približno 800 članov ZKJ.
Tovariš Tito je v razpravi, ko je govoril o standardu, med drugim poudaril, da je potrebno to problematiko obravnavati kompleksno in da ji bo potrebno v predkongresnih razpravah posvetiti posebno pozornost. Tudi Izvršni komite, je dejal Tito, bo moral
imeti več sej pred kongresom, da bo na njih lahko razpravljal o najvažnejših vprašanjih, ki jih ni bilo mogoče konkretno obdelati na samem plenumu.
V okviru priprav na kongres je bila na plenumu obširna razprava o referatu Veljka
Hitrejša rast družbenega standarda
Vlahoviča, ki je govoril o nekaterih aktualnih idejnih problemih in vlogi ZKJ. V razpravi je bil dan poudarek predvsem tistemu delu smernic, ki govorijo o tem, da sedanja stopnja razvitosti našega gospodarstva in družbe zahteva postopno usmeritev na hitrej-
ši razvoj družbenega standarda, na zboljšanje življenjskih pogojev delovnih ljudi. To ne zahtevajo samo delovni ljudje, temveč tudi večja proizvodnja, naša ekonomska in investicijska politika, ker zaostajanje v osebni potrošnji ne povzro-
ča samo političnih problemov, temveč resno ovira družbeni in gospodarski razvoj.
V razpravi so nekateri poudarjali, da neupoštevanje teh pogojev, ki se kaže v prevelikem vlaganju, v gospodarsko neupravičeni podvojitvi proiz-
vodnih zmogljivosti in v tem, ker še ni zmagala misel na intenzivnejši gospodarski razvoj, povzroča resna nesorazmerja, ki kvarno vplivajo na cene oziroma na trg, ustvarja politično nezadovoljstvo ter tudi zožuje samoupravne pravice.
Razen tega so nekateri tudi opozarjali, da so nekateri problemi družbenega standarda razen drugega še vedno posledica znatnega navzkrižja med proizvodnjo in storilnostjo ter naglim naraščanjem naših potreb. Tov. Vlahovič je v svo-
jem referatu govoril tudi o pomenu vodilne vloge Zveze komunistov in med drugim dejal: »To je organizacija in Živ borbeni instrument delovnih ljudi pri krčenju poti in ustvarjanju najugodnejših razmer za izgradnjo socialistične družbe. Nastali smo kot partija v določenih zgodovinskih razmerah, ko je delavski razred potreboval borbeno organizacijo za uresničitev svoje zgodovinske misije, rušitelja starih družbenih odnosov in graditelja nove družbe. Njena vodilna vloga je bila in je še v zmožnosti, da kritično spoznava stvarnost, v kateri živimo, in da sprošča velikansko vseljudsko energijo za spreminjanje te stvarnosti.«
Z RAZŠIRJENEGA PLENUMA OKRAJNEGA ODBORA SZDL
Tudi v kmetijstvu potrebne čestejše analize stanja
Predvčerajšnji razširjeni plenum okrajnega odbora SZDL v Mariboru je obravnaval aktualne probleme s področja kmetijstva in gozdarstva na območju okraja. Zlasti so se na plenumu zavzeli za pospešeno podružabljanje zasebnih zemljišč, ki naj bi vsako leto zajelo na območju mariborskega okraja od 7000 do 8000 hektarov, za povečanje števila goveje živine, za poglobitev pogodbenega sodelovanja z gozdovi in smotrnejše vlaganje družbenih sredstev.
Plenum je že uvodoma ugotovil, da občinske skupščine preveč poredko obravnavajo kmetijska vprašanja, v glavnem le pri sprejemanju in obravnavanju družbenih planov.
To pa je najčešče tudi vzrok številnim neskladjem v tej gospodarski panogi.
Dokaj šen poudarek so dali, tako v referatu inž. Slavka Nemaniča kot v razpravi, podružabljanju zasebnih zemljišč. Ker je bil lanski plan odkupa zemljišč v mariborskem okraju uresničen le z 81 odst., so udeleženci menili, da je potrebno razmejiti teren, ki je primeren za organizirano družbeno proizvodnjo in odkup (Nadaljevanje na str. 3)
MLADINA POMURJA SE PRIPRAVLJA
Na republiško konferenco ZMS
V prvih dneh meseca aprila bo v Ljubljani republiška konferenca Zveze mladine Slovenije. Centralni komite ZMS je pred dnevi izdal obširne teze za razpravo na konferenci, pod naslovom »Socialistična vzgoja mladega človeka«. O gradivu, ki ga prinašajo teze se je tudi v Pomurju med člani ZMS razvila živahna razprava.
V nedeljo so o tezah razpravljali tudi na plenumih občinskih komitejev ZMS v Murski Soboti in v Lendavi. Člani občinskih komitejev in predsedniki aktivov, ki so prisostvovali razpravam v Lendavi in v Murski Soboti, so
podrobno govorili o posameznih poglavjih v tezah, izluščili pa so najbolj pereča vprašanja na področju obeh komun, katera pa ne zadevajo samo organizacije ZMS, ampak tudi celotno družbeno skupnost v občini.
programa, kar je pokazal tudi plenum, saj kljub vabilom ni bilo prisotnega niti enega predstavnika KZ iz soboške občine. Na plenumu so tudi ugotovili, da so klubi mladih zadružnikov v zadnjem času usmerili svojo dejavnost predvsem v pridobivanje denarnih sredstev za televizorje, opremo za klubske prostore, pozabili pa so na vlogo, ki jo imajo klubi pri izobraževanju vaške mladine, predvsem tiste, ki se bo za vedno ustalila v kmetijstvu. Skrb za izobraževanje te mladine naj bi bila osnovna naloga klubov in kmetijskih zadrug ob sodelovanju ljudske univerze in osnovnih šol na določenem območju. Zal doslej ni bilo tako. zato so na plenumu sklenili, da naj ta vprašanja sprožijo na republiški konferenci ZMS tudi delegati iz soboške občine s ciljem.
V MURSKI SOBOTI:
0 klubih mladih zadružnikov
V občini deluje 8 klubov mladih zadružnikov, ki so v lanskem letu dosegli še kar zadovoljive uspehe. Kljub temu pa so v razpravi opozorili na vrsto pomanjkljivosti, ki se pojavljajo v delu klubov. Čeprav so klubi mladih zadružnikov interesna oblika dela mladine in so v njih vključeni predvsem fantje in dekleta iz vasi s ciljem da se z delom v klubu spoznajo s sodobno
agrotehnično kmetijsko proizvodnjo, kmetijske zadruge, na območju katerih ti klubi delujejo, niso kazale največjega zanimanja in pripravljenosti za sodelovanje in pomoč.
Premalo je bilo sodelovanja med vodstvi klubov in strokovnimi kolegiji kmetijskih zadrug, ponekod pa se je že uglajeno sodelovanje porušilo ob zaključku leta, ko so klubi podajali obračun svojega dela. Tokrat so namreč člani klubov ugotavljali napake in iskali vzroke, zakaj niso dosegli na površinah, ki so jih obdelovali, večjih uspehov. Včasih so bili nosilci vzrokov prav člani klubov, včasih pa tudi vodstva kmetijskih zadrug. Posledica tega je bila — razpustitev kluba mladih zadružnikov, čeprav bi bilo mnogo bolje, da bi se predstavniki klubov skupaj s KZ dogovorili o načinu reševanja napak, ki so jih delali tako eni kot drugi. Gotovo pa je, da bi morale kmetijske zadruge klubom mladih zadružnikov nuditi večjo strokovno pomoč, tako s konkretnimi nasveti kot s predavanji, dati pa bi jim morale tudi potrebne strojne usluge za obdelavo površin.
Kot vse kaže, kmetijske zadruge v klubih mladih zadružnikov ne vidijo sodelavcev za izvajanje svojega
V LENDAVI
0 izobraževanju na osemletkah
Osnovo za razpravo o tem vprašanju je dala analiza o izobraževanju, ki jo je napravil občinski komite ZMS. V prvem polletju je na osemletkah v lendavski občim izdelalo 81 odstotkov učencev, kar je na prvi pogled zadovoljivo. Najboljši uspeh je namreč pri predmetih splošnega pomena, a najslabši pri matematiki in nemščini. Skoraj polovica anketiranih učencev ni zadovoljna s podajanjem snovi, več kot 30 odst. učencev osmega razreda ne zna tvoriti enostavnega pravilnega stavka, javnega ocenjevanja skoraj ni nikjer, srednja ocena ob polletju pa je bila 2,7. Učenci iz osmih razredov osemletk živijo in se učijo pod zelo slabimi pogoji, odgovori na vprašanja o splošni razgledanosti pa so skoraj porazni. Mladinska samouprava v zadnjih razredih osemletk je skoraj povsod le formalnost, svobodne aktivnosti učencev se razvijajo stihijsko, odnos učencev do dela je povprečen, mladinski aktivi se doslej še niso afirmirali in idejno vzgojnemu delu, kakor tudi idejnosti v pouku, je bilo doslej posvečeno le malo skrbi. Te ugotovitve, ki so rezultat ankete, pa tudi številnih drugih analiz in razgovorov, so vplivale na zaključke, ki so bili na plenumu sprejeti.
Nemogoče je pričakovati od šole, da bo sama zadovoljivo opravila odgovorno in pomembno nalogo v vzgoji mlade socialistične osebnosti, zato je nujno v ta vzgojna prizadevanja pritegniti tudi družino in vse tiste činitelje, ki v sami šoli ali pa izven nje obstojajo, pa jih doslej nismo dovoli koristili. Med njimi je vsekakor tudi organizacija ZM, mladinska samouprava, svobodne aktivnosti itd. . . Več prizadevanj v tej smeri bodo vsekakor morah pokazati tudi pedagoški delavci, skupnost v občini pa bo morala za ogromne materialne potrebe šol prispevati čedalje večja sredstva. Učenca je potrebno pojmovati kot soustvarjalca v vzgojnem procesu in zato razvijati v njem odnos do dela. mu pomagati, da bo razumel in pravilno uveljavljal svoje pravice ob vse hitrejšem naraščanju odgovornosti za izvrševanje nalog, ki mu jih šola in družba nenehno dajeta.
Res je, da ta vprašanja ne bo mogoče rešiti čez noč, potrebni bodo na šolah še sposobnejši kadri, potrebno jih bo čedalje več in hitreje kot doslej bo morala družba reševati materialne probleme šol, vzporedno z reševanjem teh pa urejati tudi socialne in druge probleme učencev. In marsikaj bo mogoče urediti tudi že ob sedanjih pogojih, le več volje bi morali pokazati vsi tisti, ki v vzgoji mladega človeka sodelujejo in so zanjo tudi odgovorni.
K. SUKIČ
OB VEČJIH MATERIALNIH MOŽNOSTIH TUDI
Decentralizirati štipendiranje
V ponedeljek je štipendijska komisija v Murski Soboti razpravljala o zaključnem računu štipendijskega sklada za lansko leto in o sistemu štipendiranja.
Lani je bilo za štipendiranje porabljenih približno 11 milijonov dinarjev. Tudi letos bo znesek za štipendiranje, ki jih daje občinska skupščina v približno takem obsegu.
Člani komisije pa so razpravljali o decentralizaciji štipendiranja. Pojavljala so se mnenja, da ob tem, ko delovne organizacije same štipendirajo, štipendiranje v taki obliki pri občinski skupščini ni najbolj smoterno. Tudi v državni upravi se uveljavlja samoupravljanje, prav tako v šolstvu, zdravstvu in zato bi naj te službe same skrbele za kader in štipendiranje, seveda ob večjih materialnih možnostih. Tako bi kadre za šole lahko štipendiral sklad za šolstvo, za zdravstvo Zdravstveni dom ali bolnišnica in podobno.
Ob tem bi pa naj občinska komisija skrbela za štipendiranje kadrov v strokah, ki so deficitarne ali za katere nihče ne skrbi ter za kadre novih gospodarskih organizacij.
sklepala, ampak so bila sprožena kot osnova za širšo razpravo.
S. B.
Predvsem višje oblike sodelovanja
Pred kratkim so se sestali člani sindikalne podružnice KZ Beltinci. V razpravi pa niso posvečali pozornost samo delu podružnice, temveč predvsem proizvodnim nalogam.
Med drugim so ugotavljali, da je čedalje več poljedelskih površin v proizvodnem sodelovanju. Doslej so razvite v glavnem nižje oblike kooperacije, vendar so se člani zavzemali za razvijanje višjih oblik proizvodnega sodelovanja v poljedelstvu in živinoreji. Začelo se je je razvijati tudi trdnejše proizvodno sodelovanje z zasebnimi proizvajalci pri pitanju goveje živine in prašičev. Člani so se tudi zavzemali za večje uveljavljanje organov upravljanja, ker brez tega ne bo mogoče širše razvijati proizvodnih odnosov.
člani so tudi poudarjali, da bi se moral njihov vpliv močneje čutiti ne samo v zadrugi, temveč tudi izven nje. Opozarjali so tudi na nujnost izpolnitve pravilnika o delitvi čistega dohodka, ki je že zastarel. Več se jih je tudi zavzemalo za načrtno izobraževanje že zaposlenih delavcev ter za programsko politiko štipendiranja. Sedaj ima zadruga 9 štipendistov, trije člani kolektiva pa izredno študirajo na višjih šolah in en na srednji.
A. H.
LIPOVCI
V lipovcih je mladinski aktiv priredil prisrčen poslovilni večer za mladince, ki odhajajo na odsluženje kadrovskega roka v JLA.	-c
Križem kražem po Pomurju
VOŽNJE PO SREDINI CESTIŠČA
13. 3. 1964 ob 7.25 ut se je pripetila lažja prometna nesreča na cesti II. reda v naselju Rimska čarda med voznikoma tovornega avtomobila reg. št. MS 17-74. katerega je upravljal Aleksander Prelec iz Šalovec, in voznikom osebnega avtomobila reg. št. MS 11-04, ki ga je vozil Jože Zelko iz Moščanec.
Voznik osebnega avtomobila Jože Zelko je vozil iz smeri Moščanec proti Murski Soboti do Rimske čarde po klancu navzdol, z nasprotne smeri pa mu je pripeljal voznik A. Prelec s tovornim avtomobilom. ki je vozil z levim kolesom po levi strani cestišča in pri srečanju zadel z zadnjim levim blatnikom v levi zadnji blatnik osebnega avtomobila. Na osebnem avtomobilu je nastala materialna škoda za okrog 30.000 dinarjev.
IZ OVINKA V JAMO
Na cesti III. reda pred križiščem pri gostilni v Genterovcih se je 17. 3. 1964 ob 17.30 uri dogodila lažja prometna nesreča vozniku osebnega avtomobila reg. št. MB 83-02. keterega je upravljal Ivan Harc iz Žihlave.
Ker je voznik Harc privozil do ovinka s precejšnjo hitrostjo, ni mogel izvoziti ovinka in ga je zaneslo v močvirno jamo. Voznik in trije sopotniki niso bili poškodovani. le na avtomobilu je nastala škoda za 30.000 din.
GRAD
Mladinski aktiv pri Gradu je v nedeljo uprizoril veseloigro hrvaškega dramatika Pera Budaka »Na trnju in kamnu«. Mladinci so več kot dva meseca pripravljali uprizoritev. Kljub slabemu vremenu je bil obisk zelo dober, gledalci pa zadovoljni z uprizoritvijo. V prihodnje bodo mladinci gostovali s komedijo tudi v drugih krajih.	-sg-
VIDEM OB ŠČAVNICI
Pri Vidmu je bil končan kuharski ter prikrojevalni tečaj, ki ga je obiskovalo 35 deklet.
Pouk je bil v prostorih šolske delavnice. Tečaj je trajal tri mesece in bil zelo uspešen. Vodila ga je upravnica zavoda za elektrifikacijo v kmetijstvu Marica Kreft.	Č. J.
LENDAVA
V soboto je imela Zveza sindikatov pri Proizvodnji nafte v Lendavi letni občni zbor, ki so se ga udeležili delegati
šestih podružnic. Poročilo je obširno analiziralo uspehe, neuspehe in tudi probleme, s katerimi se srečuje delovni kolektiv. Po poročilu se je razvila razprava, ki pa ni bila tako živahna kot običajno. Š. K.
IV. redni občni zbor
Prešernove družbe
bo v nedeljo, 5. aprila 1964 ob 10. uri v Klubu ljudskih poslancev, Ljubljana, Puharjeva 7 Dnevni red:
1. Poročilo tajništva
2.	Poročilo nadzornega odbora
3.	Volitve Glavnega odbora
Prešernova družba
Šolski gostinski center iz Radenec je v mariborskem hotelu Slavija serviral prekmurske specialitete. Stregla so dekleta v prekmurskih folklornih oblačilih
LEP USPEH GOSTINSKE ŠOLE V RADENCIH
Kulinaričnega tekmovanja v okviru gostinske opreme v Mariboru se je kot edina in najmlajša v Jugoslaviji udeležila tudi gostinska šola Slatina Radenci ter sijajno uveljavila. Dobila je dvoje zlatih vilic in to za mrzlo ribjo ploščo ter za prekmursko gibanico. Razen tega je prejela šola še 6 diplom prve in eno diplomo druge kategorije.
Tekmovali so s štirimi mrzlimi ploščami, z narezkom »prleška južina« in popolnim kosilom »prekmurske koline«. Dosegli so odlične uspehe, kar je zasluga strokovnega učitelja te šole, tovariša Viljema Juderja, ki je vse te dobrote organiziral in pripravil s svojimi učenci.	Ika
PREVEČ PO SREDINI CESTIŠČA
Lažja prometna nesreča se je pripetila tudi 13. marca 1964 ob 12.30 uri na cesti II. reda v Dankovcih med voznikoma tovornega avtomobila reg. št. MS 14-74, ki ga je vozil Aleksander Prelec iz Šalovec, in voznikom tovornega avtomobila reg. št. MB 61-91, katerega je upravljal Anton Gregor iz Murske Sobote. Ko sta se voznika v Dankovcih srečavala, je voznik tovornega avtomobila Anton Gregor zaradi tega, ker sta voznika vozila preveč po sredini cestišča, zadel v levi prednji del nasproti prihajajočega tovornega avtomobila. Telesnih poškodb ni bilo. le na obeh vozilih je nastala materialna škoda v vrednosti 70.000 dinarjev.
2
POMURSKI VESTNIK 19. III. 1964
GORNJA RADGONA:
Statuti
pred občinsko skupščino
Občinska skupščina v Gornji Radgoni bo na jutrišnji seji obravnavala med drugim tudi nekatere predloge statutov delovnih organizacij. Skupščini so predloženi statuti naslednjih delovnih organizacij: Radenci, Krojaštvo Moda, Avtoremont, Opekarna ter statut trgovskega podjetja Sloga.
Komisija za pripravo statutov delovnih organizacij pri občinski skupščini je o teh statutih razpravljala in ugotovila, da so dobro pripravljeni. Po mnenju komisije omenjeni predlogi statutov podrobno obravnavajo poglavja o pravicah in dolžnostih članov delovnih kolektivov kakor tudi pravice in dolžnosti samoupravnih organov. Nekoliko manj pa so obdelana poglavja o delitvi dohodka. Komisijam za pripravo statutov v delovnih organizacijah je vsestran-
sko pomagala tudi komisija pri občinskem sindikalnem svetu, ki je prav tako obravnavala vse predloge statutov ter dala nekatere pripombe, ki so jih komisije v delovnih organizacijah popolnoma upoštevale. Predlogi sindikalne komisije so se nanašali predvsem na take primere, ko so v osnutku statuta delovne organizacije postavili po dve različni možnosti oziroma formulaciji in se niso mogli sporazumeti za eno od predvidenih variant posameznih določil. Poleg tega je sindikalna komisija posredovala tudi v primerih, ko osnutek statuta ni bil vsklajen z ustavnimi načeli.
Kolektivi na splošno veliko razpravljajo o predlogih statutov. Razprave pa so boljše tam, kjer razpravljajo v manjših skupinah kot na primer v Zdravilišču, Avtoremontu, trgovskem podjetju Slogi na Kapeli itd. Delovni kolektivi so v svojih razpravah pokaza-
li največ zanimanja za tista določila, ki govore o pravicah in dolžnostih članov kolektivov kakor tudi samoupravnih organov.
-jm
PRVE OCENE SINDIKALNIH KONFERENC V RADGONSKI OBČINI:
Dobra udeležba in živahne razprave
Ta teden bodo v radgonski občini končali z letnimi konferencami sindikalnih podružnic. Prva ocena letošnjih sindikalnih letnih konferenc je ta, da so v glavnem dobro obiskane in precej živahne.
Na vseh dosedanjih konferencah so precej kritično obravnavali delo izvršnih odborov v preteklem letu ter ugotavljali, da je bila aktivnost sindikata precejšnja, saj je bila v lanskem letu vrsta politično zelo odgovornih akcij: razprava o novi ustavi, pomoč Skopju, volitve, statuti ipd. Manj prizadevnosti pa je bilo
čutiti na letnih konferencah pri obravnavanju nagrajevanja. Ta pomanjkljivost velja tudi za dosedanje izvršne odbore sindikalnih podružnic. Med važne ugotovitve letošnjih letnih konferenc sodi tudi ta, da iz leta v leto narašča proizvodnja v delovnih organizacijah, dočim ni čutiti zadovoljivega porasta družbenega
standarda. Mnogo so razpravljali tudi o informiranosti. To je prišlo v poštev predvsem v onih delovnih organizacijah, ki imajo formirane delovne enote. Na mnogih konferencah so člani sindikata poudarjali, da je potrebno nadaljevati z izobraževalnim delom. Večina kolektivov je obravnavala tudi odnose v kolektivih, kakor tudi odnose navzven. Tako so na sindikalni konferenci v trgovskem podjetju Sloga ugotavljali, da kritika poslovanja trgovskih poslovalnic s strani potrošnikov ni vsakikrat objektivna, čeprav kolektiv omenjenega trgovskega podjetja tudi sam ugotavlja nekatere pomanjkljivosti, ki jih bo potrebno odpraviti. Glede na letošnje volitve organov samoupravljanja so govorili še o kadrovskih vprašanjih ter se zavzemali za to, da bodo tako izvršni odbori sindikalnih podružnic, kakor tudi organi samoupravljanja vsestransko sposobni izvajati svoje naloge.
Kljub nekaterim predlogom, naj bi opustili sedanji počitniški dom v Lovrečicah, so se na mnogih sindikalnih konferencah zavzemali za to, naj ta dom ostane. V lanskem letu je prebilo letni dopust v tem domu 400 članov delovnih kolektivov in njihovih svojcev. Poleg tega so obravnavali tudi družbeno prehrano, športno dejavnost in ostalo.	-jm
Zime ni več (?) snega je še nekaj v globelih in skritih mestih — za slovo zimi, upajmo, da nas ne bo še enkrat presenetila — Zimski motiv v Goričkega	(foto D. Obal)
ZA DOM, SLUŽBO, DOPUST, IZLET — VEDNO
PRODAJNA SERVISA »MODNE HIŠE« LJUBLJANA — MARIBOR
Zabeleženo:
Kaj je s tekmovanjem za dvig storilnosti
OKRAJNI KOMITE ZMS MARIBOR JE PRED DNEM ORGANIZIRAL V MURSKI SOBOTI POSVETOVANJE O POTEKU TEKMOVANJA MLADIH PROIZVAJALCEV ZA DVIG PRODUKTIVNOSTI.
Analiza dosedanjega tekmovanja je pokazala, da so uspehi, ki so bili doslej doseženi mnogo manjši kot pa je bilo pričakovati. Na posvetovanju so namreč ugotovili, da občinska mladinska vodstva tekmovanju za dvig storilnosti niso posvetila dovolj pozornosti. Razen v soboški, niso v ostalih pomurskih občinah občinski komiteji razpisali tekmovanja v okviru občine, komisije za gospodarstvo in samoupravljanje pa so celotno tekmovanje prepustile le vodstvom aktivov ZM v delovnih organizacijah. Tako neorganiziran pristop k izvajanju obširne in zahtevne akcije pač ima slabe posledice v delu aktivov ZM v delovnih organizacijah. Pravzaprav tudi v delovnih organizacijah mladinski aktivi razpisanega tekmovanja niso sprejeli kot eno najpomembnejših nalog. Zato so v Pomurju bili v prizadevanju mladih za višjo storilnost doslej doseženi ugodni rezultati le v Tovarni dežnikov in pletenin v Lendavi, v A-
groservisu, Muri in v Merkurju v M.
Soboti. Po drugih delovnih organizacijah skorajda k tekmovanju še niso pristopili.
Ko so na posvetovanju še nadalje analizirali vzroke za slab potek tekmovanja za dvig storilnosti, so poleg že omenjenih vzrokov opozorili tudi na to, da mladina v delovnih organizacijah verjetno ne bo sposobna sama speljati tekmovanja uspešno do kraja. Zanimivo in neprijetno je spoznavanje, da v pretežnem številu delovnih organizacij ni v komisijah, ki tekmovanje vodijo, mladih strokovnjakov, če pa že so, je med njimi zelo malo takšnih, ki aktivno delajo. Uspehi, ki jih pričakujemo od tekmovanja za dvig storilnosti namreč niso odvisni le od večjih prizadevanj mladih na delovnih mestih, temveč tudi
od številnih drugih vprašanj, ki pa so preveč »zamotana«, da bi jih mladi sami lahko razvozljali in rešili. Končno bi prav mladi strokovnjaki in tehnično osebje v delovnih organizacijah morali biti tisti, ki bi skupaj z vodstvom aktiva ZMS našli najboljši način in vključitev v tekmovanje v posamezni delovni organizaciji. Sodelovanje mladine in strokovnjakov pa bi se najprej moralo odraziti v konkretnem tekmovalnem programu, ki bi bil v smislu tez o tekmovanju prilagojen različnim pogojem v raznih delovnih organizacijah.
Končno so na posvetovanju ponovno sprejeli zaključke, da je potrebno v naslednjem obdobju resno odpraviti številna objektivna in subjektivna vprašanja, ki so doslej zavirala ali pa celo preprečila začetek in potek tekmovanja. Vodstva občinskih komitejev in predstavniki aktivov ZM iz delovnih organizacij, ki so posvetovanju prisostvovali, sedaj vedo kakšne naloge imajo in ostalo je le vprašanje, ali bodo povsod mladi sami znali tekmovanje tudi organizirati. Kjer pa tega ne bodo uspeli mladi sami, bo potrebna pač pomoč strokovnjakov in vodstev v delovnih organizacijah, saj bo povečana storilnost dobrodošla vsem, vsaki delovni organizaciji in vsej skupnosti. K. Sukič
Ljutomerski brodarji izdelujejo čolne
Občinski odbor LT v Ljutomeru je v lanskem letu ustanovil Brodarsko društvo, ki šteje danes že preko 100 članov. Na letnem zboru so sklenili ,da bodo naredili več športnih čolnov. Letos nameravajo sodelovati tudi v štafeti mladosti, ki bo na Dravi.
Naša slika prikazuje, kako mladinci, pionirji in tudi odrasli izdelujejo čolne v svoji društveni delavnici, ki pa postaja pretesna. Pravijo, da bodo pripravili na pomlad presenečenje za domačine in za turiste...?
S. F.
Na sliki: mladi ljutomerski čolnarji
(foto M. Weis)
GOSPODARSKE DELOVNE ORGANIZACIJE LJUTOMERSKE OBČINE V LETOŠNJEM LETU:
Povečan obseg proizvodnje
Križevske opekarne bodo povečale proizvodnjo za 2 odstotka. Skupno je predvideno, da bodo proizvedli 11 milijonov opečnih enot. Podjetje ima pripravljen dolgoročni investicijski elaborat, v letoš-
njem letu pa bodo rekonstruirali le sušilne prostore in umetne sušilnice v obratu Boreči. S tem bodo podaljšali obratovalni čas od sedanjih 9 na 11 mesecev letno.
Imgrad Ljutomer bo povečal v letošnjem letu predvsem proizvodnjo zidakov ter votlih opečnih izdelkov prav tako pa bodo popolnoma osvojili proizvodnjo panel plošč. Skupno se bo povečala proizvodnja v tem podjetju za 12 odst.
V Indopolu predvidevajo povečanje proizvodnje konfekcije za 5 odst. V ta namen bodo preuredili prostore ter zamenjali nekatere stroje. Kolektiv bo vložil v obnovo 13 milijonov dinarjev.
Konus se bo popolnoma specializiral za izdelavo vrhnjega usnja težkih kož za obutev. Vrednost proizvodnje se v letošnjem letu ne bo povečala.
Mlekopromet namerava povečati v letošnjem letu proizvodnjo trdih sirov za 3 in proizvodnjo čajnega masla za 9 odst. Okrog 14 ton sira bodo tudi izvozili.
Marles bo povečal v letošnjem letu proizvodnjo kuhinjskega pohištva za 26 odst.
MTT Ljutomer bo ob polnem izkoriščanju kapacitet povečal proizvodnjo napram letu 1963 za 14 odst. Obrat je v lanskem letu skoraj v celoti zaključil priučevanje delovne sile, kar daje zagotovilo, da bo kolektiv postavljeni proizvodni plan izpolnil v celoti.
Tehnostroj bo opustil proizvodnjo nekaterih manj pomembnih izdelkov iz žice in žičnega pletiva, povečal pa bo proizvodnjo prikolic, ki predstavljajo glavni proizvodni predmet tega podjetja. Količinsko se bo povečala proizvodnja za 44 odst. K povečanju proizvodnje bo pripomogla tudi nova montažna hala.
Mešalnica močnih krmil predvideva izkoriščanje svojih kapacitet le z eno polno delovno izmeno.
VŽK Ljutomer računa v letošnjem letu na povečanje hlevskih kapacitet kakor tudi na vključitev novih obdelovalnih površin.
KZ Ljutomer postavlja z lastnim proizvodnim planom povečanje vrednosti družbenega brutoprodukta za 25 odst., v KZ Križevci pa za 11 odst.
-jm
SLUŽBA PRAVNE POMOČI
V RADGONI
Občinska skupščina G. Radgona bo na jutrišnjem zasedanju razpravljala tudi o predlogu odloka o uvedbi pravne pomoči. Odlok predvideva, naj bi pričela delovati ta služba s 1. aprilom.
Predvideno je, da bi dajala služba pravne nasvete na sedežu občinske skupščine dvakrat mesečno in to ustne pravne nasvete, občanom bi sestavljala vloge, prošnje, sestavljala tožbe in dajala občanom nasvete še v vrsti drugih zadev. Predlog odloka predvideva, da je pravna pomoč za vse občane brezplačna, edino za pisanje vlog bi morali plačevati po 300 dinarjev. Vsakega plačila pa bi bili oproščeni otroci borcev NOV ter žrtev fašističnega terorja, ki niso zaposleni.
GORNJA RADGONA:
Pred kratkim sta končali v Radgoni večerna politična in mladinska politična šola. V večerni politični šoli, ki jo je obiskovalo 36 slušateljev iz raznih krajev občine, so predelali naslednja snovna področja:	družbeno-ekonomski
razvoj SFRJ, družbeno-politična ureditev SFRJ in nekatere osnovne pojme o družbi.
Mladinska politična šola pa je zajemala naslednja področja: družbeno-ekonomsko in družbeno-politična ureditev SFRJ, ekonomski in družbeni procesi v sodobnem svetu, marksizem in leninizem in mladina v družbi. Mladinsko politično šolo je obiskovalo 28 mladincev in mladink. Pretekli četrtek je bil svečan zaključek obeh šol.
Oddelek mladinske politične šole v Radencih pa bo zaključil s svojim delom v prihodnjih dneh.
ZAČETEK ASFALTIRANJA CESTE RADGONA-CMUREK
Pripravljalna dela že v teku
SKUPNA SREDSTVA OBČINSKEGA SKLADA, KI JIH PREDVIDEVA LETOŠNJI DRUŽBENI PLAN RADGONSKE OBČINE NAJ BI ZNAŠAL 21 MILIJONOV DINARJEV. VEČJI DEL SREDSTEV SE BO UPORABIL ZA ASFALTIRANJE CESTE RADGONA - CMUREK, MEDTEM KO SO OSTALA SREDSTVA NAMENJENA PREDVSEM ZA UREDITEV ŽE LANI ZAČETIH DEL NA CESTI IV. REDA IHOVA-NEGOVA TER ZA DEL CESTE V ZBIGOVCIH.
Cesto Radgona — Cmurek bodo asfaltirali v dveh etapah. Prvih 12 km od Radgone do Črnec, oziroma Žepovec bodo zgradili letos, ostalih 7 km od Žepovec do Cmureka pa prihodnje leto.
Pripravljalna dela so že v polnem teku. Pri zemeljskih
Martjanci
V Martjancih je bil v nedeljo, 15. marca ustanovni občni zbor krajevnega odbora RK. To je edina krajevna skupnost v občini Murska Sobota, v kateri še ni obstojal krajevni odbor. Ta bo obsegal vasi Martjanci, Noršinci, Moravci in Nemčavci. Čeprav je odbor bil formiran na pobudo ObO RK, se zbora ni udeležil noben predstavnik, kar so navzoči tudi kritizirali.
Najvažnejša naloga novoizvoljenega odbora bo, da ponovno poživi delo vaških aktivov RK. Preteklo je že nekaj let, odkar se občni zbori po vaseh niso vršili. V novi 11-članski odbor so bili izvoljeni predstavniki vseh štirih vasi in obenem bili zadolženi, da se po vseh vaških aktivih izvedejo še v mesecu marcu občni zbori.
Kako velikega pomena je dobra organizacija RK na terenu je dokaz pri zbiranju krvodajalcev. Ker je v krajevni skupnosti delo Rdečega križa povsem zamrlo, tudi krvodajalska akcija ni mogla uspeti, ker praktično ni bilo nikogar, ki bi jo organiziral. Ob katastrofalnem potresu v Skopju pa gre zahvala predvsem SZDL in posameznikom, ki so obiskali sleherno hišo in odziv pomoči je bil od’ičen.
Na terenu je tudi zdravstvena postaja, ki bo morala nuditi odboju vso pomoč. Tako bodo zdravstveni delavci imeli nekaj predavanj, kar bo nedvomno prečejšnji prispevek k ponovni poživitvi dela RK na območju krajevne skupnosti Martjanci.
delih in prevozih bodo pomagali pri gradnji ceste s prostovoljnimi deli razna radgonska in druga podjetja s področja občine, svoj delež pa bo imela pri tem seveda tudi mladina. Med prvimi je začel kmetijski kombinat Radgona, ki je že navozil gramoz vzdolž 5 km dolge ceste. Cesta bo stala 84 milijonov dinarjev. Razen sredstev iz sklada bosta prispevala svoj delež za cesto občinska in okrajna skupščina.
V zvezi z razvojem turizma pri Negovi in Negovskem jezeru bodo letos poskrbeli za boljše vzdrževanje ceste Radgona — Negova, za kar se je občinska skupščina dogovorila s cestnim podjetjem v Mariboru. Tudi za vzdrževanje občinskih cest bo letos bolje urejeno, saj je letos namestila občina 7 novih cestarjev. IKA
POPOLN USPEH LENDAVE
Preteklo nedeljo je bil v Lendavi prijateljski dvoboj reprezentanc Lendave in Čakovca v namiznem tenisu, na katerem so se pomerili pionirji, mladinci, članice in člani. Tekmovalci iz Lendave so tokrat dosegli popoln uspeh, saj so zmagali v vseh kategorijah. Najuspešnejši so bili pionirji in mladinci Lendave, ki so zmagali s 5:0. Članice so bile uspešne z rezultatom 3:2, člani pa s 5:4. V kratkem bo povratno srečanje v Čakovcu.
Tudi v kmetijstvu potrebne čestejše analize
(Nadaljevanje s 2. strani) planirati v perspektivnih družbenih planih. Letno naj bi v mariborskem okraju odkupili od 7000 do 8000 hektarov zasebnih zemljišč. Pri odkupu pa ne bi smel prihajati do izraza prestiž posameznih kmetijskih delovnih organizacij. Ta akcija naj bi potekala, prav tako kot sklepanje pogodb za sodelovanje z zasebnimi kmetovalci, v nekem sožitju, ne pa v družbeno škodljivem tekmovanju.
Več članov plenuma je izrazilo zaskrbljenost zaradi nenehnega upadanja števila goveje živine. Že sedaj je več pitališč na pol praznih, ob tem pa nekatere organizacije vlagajo nove zahtevke za kredite. Težnje po novih gradnjah naj
bi vsaj začasno omejili in se prej zavzeli za to, da bi docela izkoriščali že zgrajene objekte. Na sploh pa naj bi bila prizadevanja usmerjena k hitremu povečevanju števila goveje živine.
Inž. Franc Razdevšek, ki je podal referat o gozdarstvu, je poudaril, naj tudi zasebni gozdovi služijo širšim družbenim interesom. Zato naj bi težili za hitrejšim sklepanjem pogodb, posebno še, ker v nekaterih predelih okraja pokrivajo gozdovi tudi do 60 odstotkov površin. Seveda moramo primerno opredeliti tudi vlogo posestnika v tem sodelovanju. Ponekod so se že dokaj uveljavili sveti gozdnih posestnikov, ki bodo očitno potrebni tudi v Pomurju. To so posve-
tovalni organi, ki vplivajo na razvoj gozdarstva in nakazujejo potrebe po novih vlaganjih.
Tudi strokovni kadri v kmetijstvu so, po mnenju udeležencev plenuma, še precejšen problem. Letno bi jih morali zagotoviti za mariborski okraj blizu 150. Kmetijski strokovnjaki manjkajo zlasti še v zadrugah, saj sedaj odpade na enega blizu 200 kmetij. Zato pa so tudi stiki z zasebnimi proizvajalci precej redki. Očitno je, da so nekateri strokovnjaki premalo družbeno politično razgledani in pri razvijanju pogodbenega sodelovanja, pa tudi pri podružabljanju zemlje — niso odigrali docela zaupane vloge.
Tudi programiranje v kme-
tijstvu je bilo deležno obširnejše obravnave. Planske obveznosti nakazujejo družbeni plani, katerih izpolnjevanje pa ni deležno skoraj nobenih vmesnih analiz, zato so se zavzeli za razčlenjevanje družbenih planov z akcijskimi programi in za občasne analize.
Ko so ob koncu govorili o težnjah po združevanju kmetijskih zadrug in kombinatov so opozorili, da je to često odraz nestrpnosti nekaterih vodilnih ljudi v komunah, ne pa ekonomskih izračunov, ki bi utemeljevali upravičenost. Nedvomno so prej potrebni plani razvoja kmetijstva v posameznih komunah. Na tem področju pa je za sedaj največ storila le ptujska komuna.
-js-
POMURSKI VESTNIK 19. III. 1964
3
Pred kratkim je prišel na občinski komite Zveze komunistov nek delavec. »Oprostite, da vas motim«, je vljudno dejal. »Rad bi vam pa pokazal, kakšne komuniste imamo tudi na direktorskih mestih.« In je tovarišem razvil odločbo o odpustu z dela, ki je bi la naravnost šolski primer ne zakonitosti in samovoljnosti.
»Pa pritoži se zoper to«, so mu svetovali in ga skušali prepričati, da bo tožbo sigurno dobil. Toda odkimal je »Ne, ne, rajši grem drugam Tudi če se bom pritožil in dobil, bo že našel nek način, da me spravi iz podjetja«. Delavec je bil iz soboškega »Obrtnika«.
Taka odločitev delavca je nekaj zelo značilnega, zlasti če še k temu dodamo, da je lani 4343 delavcev v soboški občini zapustilo delovne organizacije, v katerih so delali. Torej fluktuacija, ki je za
občino vsekakor prevelika in zahteva tudi pojasnilo. Pojavljajo se mnenja, da tolikšno preseljevanje ni samo zaradi osebnih dohodkov, ki so med gospodarskimi organizacijimi v glavnem izenačeni, niti samo zaradi sezonstva, temveč tudi delovnih odnosov. Regi-
Zaskrbljujoči pojavi
striranih kršitev pravic delavcev pa je precej. In tudi zelo raznolikih: niso sklenjene pogodbe o delovnem razmerju neobračunano nadurno delo, ni urejenih delovnih odmorov, nepravilni obračuni osebnega dohodka in drugo, da ne omenjamo nepravilnih in enostranskih odpovedi delovnega razmerja. Še večje so kršitve predpisov o vajencih.
V tej vrsti čudnih in nerazumljivih pojavov postajajo posebno zaskrbljujoče malomarnosti, ki se pojavljajo tudi v večjih gospodarskih organizacijah. Recimo vajenci v Tovarni mesnih izdelkov »Pomurka« dve leti niso imeli sklenjene delovne pogodbe. Kako bodo v tej organizaci-
ji popravili to krivico, še ni znano. Ko se je inšpekcija dela začela zanimati za primer, ji niso mogli pojasniti, kdo je kriv. Verjetno gre za malomarnost, toda ti vajenci so praktično bili izkoriščani, predstavljali so več kot ceneno delovno silo.
Toda nekaj tako svojevrstnega, kakor so to storili pri komunalnem podjetju, spet
zelo težko najdemo. Pri sklepanju pogodb z delavci, ki so v glavnem sezonski, so jim sklenili delovno razmerje do 28. novembra, da jim ne bi bilo potrebno plačati tudi tiste praznične dni ter da jih bodo delavci bolj »brezskrbno praznovali«. Verjetno se vodstvo podjetja ni spraševa-
lo, če imajo delavci pravico do osebnega dohodka v tistih prazničnih dneh, če so bili celo leto zaposleni. Vsekakor je to nizkotno ravnanje, kakršnega si lahko dovolijo ljudje, ki nimajo nobenega občutka za družbeno progresivno. Sicer bi pa iz tega podjetja lahko omenili še marsikaj zanimivega in kar nikakor ne prispeva k boljšemu razpolo-
ženju v kolektivu.
Posebno pa so zaskrbljujoče nezakonite odpovedi članom delavskih svetov in upravnih odborov. Če že v marsikateri delovni organizaciji ugotavljamo, da organi delavskega samoupravljanja nimajo tiste besede in moči, kot bi bilo potrebno, se temu ne smemo čuditi. Če si pač direktorji dovoljujejo, da kljub vsem predpisom člane teh organov enostavno odpuščajo, potem je razumljivo, da se ti delavci ne čutijo kot upravljalci. Te izredno družbeno škodljive samovolje ne spremeni niti dejstvo, da so bile vse te odpovedi razveljavljene. Čedalje več zahtev pa je slišati, da bi proti takim direktorjem bilo potrebno tudi ukrepati, ker direktor opravlja tudi družbenopolitično funkcijo in jo v takih primerih opravlja več kot slabo.	Š. B.
IZ RAZPRAV O NOVEM POKOJNINSKEM SIST
Predlogi in
Teze za novi pokojninski sistem, ki delo s predlogom, da naj bi bil novi zakon že do konca leta 1964 in bi se lahko uporab posebno pa med starejšimi vzbudil veliko
Številne razprave o tezah za novi pokojninski sistem kažejo, prvič na pripravljenost občanov, da s svojimi predlogi in mnenji pomagajo k uveljavitvi najbolj pravičnega sistema in drugič željo, da novi zakon o pokojninskem zavarovanju za daljšo dobo reši vprašanje fondov pokojninskega in invalidskega zavarovanja in odpravi vse razlike in nesorazmerja, ki so lastne dosedanjemu, že dokaj iz-
rojenemu pokoj stemu.
K številnim ra ko prištevamo o tezah za novi p kon tudi v Po številnih razgovo tezah, ki preds snovno gradivo in razpravam v sestankih ali v sebno starejšim o novih tezah ra di na razširjeni ga odbora komu sti socialnega skupaj s preds skih sindikalnih
vprašanju so gov skupščini komu sti socialnega za Murski Soboti, te le tudi na dn posvetovanja zb skupnosti občinsk v M. Soboti ter kov delovnih org benih služb in i posvetovanju p gospodarskih de nizacij. Povzema predloge, ki so ji Stankih in posveto lagali k tezam za ninski sistem.
Teze predvidevajo nih osnov kot gla odmero pravic iz so rovanja in tudi mnenju, ki je bilo i sestankih, je teh snov premalo, razpo meznimi pa da sc ima lahko za posled ki ima le za dinar
Med razpravo na občnem zboru SP obrata MTT v Ljutomeru
LETNA KONFERENCA SINDIKATA MTT V LJU
Večje sodelova
Pretekli petek se je sestal kolektiv ljuto rata MTT na letni sindikalni konferenci. Član ga delovnega kolektiva so živahno razpravljali vprašanjih, ki zadevajo kolektiv in proizvodn
Poudarjali so, da je potrebno večje sodelovanje med organi samoupravljanja, sindikatom, ZK in mladinsko organizacijo, Od lanskoletne sindikalne konference so v MTT lepo napredovali: uredili so si dvorano, sanitarije ter fasado novega tovarniškega poslopja. Letos pa jih čaka še ureditev lope za kolesa, vratarnice ter shrambe za premog. Pravkar potekajo v MTT tudi priprave za uvedbo toplih malic. Na občnem zboru sindikata so govorili tudi o planskih obveznostih, o kakovosti izdelkov, zmanjševanju stroškov kakor tudi o potrebi po zmanjšanju bolezenskih izostankov. Člani kolektiva so ugotavljali, da je v lanskem letu odšlo iz tovar-
ne mnogo mladi druge tovarne al slitev opustili. T so imeli slabe p so bili prisiljeni v va priučevati nov lo.
Na letni konfe kolektiva MTT ugotavljali tudi skrb za rekreaci nost.
SPODNJI KAM
Gasilsko društ 35 aktivnih člano ziralo v lanskem tičnih vaj, sodel tudi na nekater nastopih. Do lans postavili pod str silski dom. Nor stal doslej okorg Vaščani sami so lesu in drugem krog 1 milijon 20 jev. Letos bodo silci organizirali prvi pomoči, teči ne gasilce, preda žarni varnosti itd
MARTIN
Mladinski aktiv se je odločil, da strelske družine ustanovil poseb Sekcija bo združ iz Martinja, Trdi. če. V tej sekciji b ci, starejši vaščan iz osnovne šole v
ŠTIRI UČILNICE ZA 358 SLUŠATELJEV — ALI:
Potrebna je nova zgradba ESŠ
Letos bo minilo 25 let odkar obstoja Ekonomska srednja šola v Murski Soboti. Kot dvorazredna trgovska šola je bila ustanovljena leta 1939, takrat je bila sezidana tudi stavba v kateri je imela šola dve učilnici. Zgradba je bila kasneje adaptirana, tako da so v njej sedaj 4 učilnice, strojepisnica, pisarna, zbornica, majhen kabinet in klet
Omenjeni prostori zadoščajo za okrog 100 dijakov, že nekaj let nazaj pa je ta številka krepko presežena. Tako je v tem šolskem letu vpisanih v ESŠ 314 rednih dijakov v 9-tih rednih in 44 izrednih slušateljev v dveh oddelkih. Za vseh 358 slušateljev ima torej šola le 4 učilnice!
Že nekaj let je to vprašanje rešeno tako, da šola gostuje v zgradbi Šolskega centra za blagovni promet. V dopoldanskem času uporablja ESŠ tam eno in v popoldanskem času dve učilnici, tako, da se pouk dopoldne odvija v petih in popoldne v šestih oddelkih. S takšno rešitvijo je ESŠ dobila v sosednji zgradbi še garderobo, prostor za dijaško zadrugo in souporabo mlečne kuhinje ter telovadnice. Vendar so prostori v sosednji zgradbi na voljo le začasno, saj bo šolski center za blagovni promet s prehodom na triletno šolanje rabil prostore, v katerih sedaj gostuje ESŠ, za svoje potrebe. Ekonomska srednja šola nima dovolj prostorov, tiste katere pa ima so premajhni. Pretesna je že strojepisnica, pa tudi dijaška zadruga, ki je postala že pravo »malo podjetje« se stiska v neprimernih prostorih. Šola v takšnih pogojih tudi ne more biti verificirana in zaradi vseh teh vprašanj je šolski odbor na svoji nedavni seji o tem problemu tudi razpravljal.
Šolski odbor je sprejel preddlog, poslal ga je tudi Skupščini okraja Maribor, da bi bilo potrebno v Murski Soboti graditi novo zgradbo za ESŠ. V zgradbi naj bi bilo okrog 2 tisoč m² koristne površine. Potrebnih bi bilo 12 učilnic, knjigovodska in blagoznanska dvorana, kabineti, strojepisnica, prostori za dijaško zadrugo, mlečno kuhinjo, garderobo sanitarije itd. Predlog šolskega odbora je še toliko bolj upravičen, če upoštevamo, da se na šolo hoče iz leta v leto vpisati več dijakov in z ozirom na predvideno ukinitev nekaterih
srednjih šol v Murski Soboti, bo to vprašanje vpisa na ESŠ čedalje pomembnejše. Zagototoviti bi bilo potrebno vsakoletni vpis v prvi razred s tre-
mi oddelki, ob tem pa upoštevati tudi potrebe izrednih slušateljev in čedalje večje zanimanje po strokovnem izobraževanju v tej smeri. Zato predlog šolskega odbora predvideva v letošnjem letu izdelavo elaborata za gradnjo nove zgradbe, v letu 1965 pa naj bi z gradnjo pričeli, da bi se ESŠ lahko preselila v nove prostore že v jeseni leta 1966. K. Sukič
Pred hišo učenosti
BELEŽKE Z OBČNIH ZBOROV SINDIKALNIH PODRUŽNIC V LENDAVSKI OBČINI:
Skrb za oddih in razvedrilo
V živahni razpravi so člani sindikalne podružnice v Tovarni dežnikov in pletenin v Lendavi govorili o pripravah osnutka statuta delovne organizacije in o gospodarskih uspehih v preteklem letu.
Ko so analizirali proizvodnjo v preteklem obdobju, so obširno govorili tudi o nalogah, katere jim nalaga letošnji proizvodni plan. Največ govora je bilo o stanovanjski problematiki, ki je zelo pereča. Delovni kolektiv je namreč v preteklih letih večino sredstev investiral za razširitev proizvodnih kapacitet, zato so bile investicije v stanovanjsko izgradnjo majhne.
Na sindikalnem občnem zboru pa so tokrat v Tovarni dežnikov in pletenin obširno spregovorili tudi o oddihu članov delovnega kolektiva. V tovarni je zaposlenih več kot 90 odstotkov žena, ki svojih letnih dopustov doslej niso koristile za oddih. Na občnem zboru so sklenili, da bodo v kratkem v posameznih obratih vprašanja oddiha v letošnjem letu izvedli posebne razprave s ciljem, da ustvarijo vse možnosti, da bi čimveč članov delovnega kolektiva v letošnjih poletnih mesecih izkoristilo svoje dopuste za koristen in potreben oddih.
UNIVERZAL — MODERNIZACIJA PRODAJALN
Že v lanskem letu je trgovsko podjetje »Univerzal« iz Lendave večji del sredstev iz svojih skladov namenilo za modernizacijo prodajaln. Lani so modernizirali in renovirali predvsem najbolj potrebne prodajalne v nekaterih vaseh in tudi letos bodo tako nadaljevali. V teku so že tudi priprave za gradnjo nove zgradbe v Lendavi, ki bo imela v
pritličnih prostorih prodajalne, v nadstropjih pa okrog 30 stanovanj.
Sklenili so tudi, da bodo poživili družabno življenje v kolektivu in bolj skrbeli za strokovno izpopolnjevanje članov kolektiva.
PREKMURSKI MAGAZIN — POMANJKANJE STANOVANJ Potem ko so obširno analizirali uspehe poslovanja v preteklem letu, so v razpravi na občnem zboru sindikalne podružnice v trgovskem podjetju »Prekmurski magazin« v Murski Soboti govorili tudi o delovanju sindikalne podružnice in o stanovanjskih problemih.
Stanovanja so namreč problem, ki je iz leta v leto v podjetju bolj pereč. Delovna organizacija je doslej ni investirala zelo malo v stanovanjsko izgradnjo, ker so bile investicijske naložbe v izgradnjo, novih trgovskih lokalov in modernizacijo starih bolj potrebne. Podjeteje sicer plačuje prispevek v stanovanjski sklad, toda doslej ni dobilo niti enega stanovanja izmed tistih, ki so bila s temi sredstvi zgrajena. Potrebovali bi okrog deset družinskih stanovanj, še več pa samskih, vendar vse kaže, da sami tudi v bližnji bodočnosti tega vprašanja ne bodo mogli rešiti.
Pismo našega izseljenca Pomurskemu vestniku
Vaše pismo me je zelo presenetilo. Prav tako sem bil zelo vesel, ker sem razen pisma zagledal tudi dragi Pomurski vestnik, katerega sem že tako težko pričakoval.
Prav prisrčno se Vam zahvaljujem za vso skrb. Res nisem pričakoval, da mi boste tako hitro poslali časopis, ki mi je toliko drag. Pozno v noč sem namreč danes prebiral staro in novo številko Pomurskega vestnika in reči moram, da sem zvedel marsikaj novega: kako je in kaj se dogaja v starem, domačem kraju. Opazil sem, da se časopis od tistega časa, ko sem bil še doma in sem ga redno prebiral, ni mnogo spremenil. Zato k njegovi vsebini nimam kaj pripomni-
ti. Všeč mi je bil takrat in všeč mi je sedaj. Toda sedaj še toliko bolj. ker sem daleč vstran od doma in mi je Pomurski vestnik edina zveza z domovino in rojstnim krajem.
Pomurski vestnik mi bo odslej edini in najboljši prijatelj in kot Vi pišete »zvesti spremljevalec v tujini«. Seveda, če ga bom redno prejemal. Upam pa, da mi ga boste redno pošiljali, saj brez njega bi mi bilo tukaj zelo dolg čas in bi se počutil osamljenega.
Res ne vem, kaj Vam naj še zapišem. Ni besed, s katerimi bi se Vam mogel zahvaliti in zato naj bo »iskrena hvala« zadosti.
V tem pismu Vam pošiljam še 10 kron za naročnino. Nič ne de, če je malo preveč. Vem, da imate s časopisom mnogo dela in da Vas stane precej več, kot pa je njegova naročnina. Zato naj bo višek denarja moje darilo Vašemu in mojemu » . . . vestniku«.
Še enkrat najlepša hvala za prisrčne besede v Vašem pismu, za vso Vaše prizadevanje in trud, da sem časopis tako hitro dobil.
Oglasil se Vam bom še kdaj, za sedaj pa prisrčen pozdrav iz daljnje Švedske. Od vašega novega naročnika Štefana Zrinskega,
Ali je res, da imajo pri zaposlitvi prednost tisti, ki se selijo iz podjetja v podjetje oz. ustanove v ustanovo in obratno. In drugi, ki so že po eno leto in več brez zaposlitve ne more dobiti zaposlitve pa čeprav ima čisto preteklost in je delal vestno in pošteno. Ali je res nujno, da najprej gledamo, pri sprejemu na delu, na tistega, ki še je do zadnjega v mesecu v službi v enem in že prvega naslednji mesec v drugem podjetju. Ali res ne bi imel prednosti tisti, ki je že dalj časa brez zaslužka.
V nadaljevanju bi rad prikazal kako težko je najti zaposlitev materi 16 mesecev starega otroka. Videli bomo
koliko brezuspešnih poiskusov je naredila trgovska pomočnica Ž. D. da bi se zaposlila vendar ji to v enem letu ni uspelo.
Prvi primer:
V eni izmed ustanov v M. Soboti je uslužbenka zapusti-
Ta teden v črnem
la delovno mesto in za isto delovno mesto je Ž. D. vložila prošnjo že takrat ko je še prejšnja uslužbenka bila v službi. In na omenjeno delovno mesto je bila sprejeta oseba, ki je bila pri prejšnji uslužbenki gospodinjska po-
močnica brez k z mnogo manjš razbo kot Ž. D. Drugi primer Novo ustanov v Murski Sobot pis za zasedbo nih mest. Imen
vložila prošnjo mesecem stalit veseljem pričak tev in še tako služka. Vendar ta. Sprejeti so so do zadnjega podjetjih. Zrave
GOSTOVANJE SNG IZ CELJA V MURSKI SOBOTI
Smeh, trpek smeh
Zlobni jeziki pravijo, da pri nas satir ne moremo pisati, češ da v naši družbi ni najti gradiva zanje. Minuli petek je v Murski Soboti gostovalo Slovensko narodno gledališče iz Celja z literarno satiričnim kabaretom »Smeh ni greh«. Program so sestavljale izbrane poljske satire, torej »uvožene« satire, in tako se res zdi, da imajo obrekljivci prav.
Toda kdor si je ogledal prireditev, se je lahko prepričal, da je skoraj ni bilo pikre besede, da je skoraj ni bilo bodice, ki ne bi veljala tudi za naše rezerve. Celjani so s svojimi skeči razkrili marsikatero napako, marsikateri negativni pojav iz današnje Poljske, vendar pa je bilo vseskozi očitno, da take stvari lahko doživimo tudi pri nas. Ali nimamo na primer tudi pri nas obrtnikov, ki delajo čez dan v kaki obrtni delavnici, potem pa doma privatno? Ali nimamo tudi pri nas mladoletnikov, ki prirejajo zloglasne domače zabave? In
dalje, ali ne poznamo tudi pri nas ljudi, ki se nepošteno okoriščajo z družbenim imetjem, direktorjev, ki jim je delavec in njegov blagor deveta briga, in birokratskih aktivistov, ki bi se raje iznebili zbolelega člana svojega kolektiva, kakor pa dopustili, da se zmanjša delovni uspeh podjetja?
O vseh takih bolečih ranah socialistične družbe so spregovorili Poljaki s svojimi satirami, oziroma Celjani s svojim kabaretom. Najbrž bi bilo težko najti med gledalci človeka, ki bi ostal ob pred-(Nadaljevanje na 6. strani)
Na vaškem sejmu — lahko kjerkoli
STEMU:
 pripombe
ki jih je dal v razpravo Zvezni sekretariat za  o pokojninskem zavarovanju uveljavljen rabljal do 1. januarja 1965, je med občani, o zanimanja in polemik.
kojninskemu si-
razpravam lahi tudi razprave pokojninski zaPomurju. Poleg ovorov o novih edstavljajo »on kramljanjem o« pisarnah, na  kavarnah pon občanom, so razpravljali tui seji upravneunalne skupnozavarovanja dsedstvi občin svetov, o tem ovorili tudi na nalne skupnozavarovanja v teze pa so binevnem redu bora delovnih ske skupščine er predstavniganizacij družkončno še na predstavnikov elovnih orgaamo nekatere jih na teh setovanjih predza novi pokojjo 41 zavarovallavni temelj za socialnega zavapokojnine. Po formulirano na zavarovalnih ozponi med posao preveliki, kar edico, da nekdo, ar nižje osebne
UTOMERU
anje
'merskega obli 400-članskeli o aktualnih njo.
ih delavcev v li pa so zapoTaki premiki posledice, saj v tovarni znovo delovno si-
erenci so člani v Ljutomeru pomanjkljivo ijo in družabS. Feuš
MENŠČAK
štvo, ki šteje nov je organin letu 8 prakelovali pa so erih gasilskih liske jeseni so treho tudi gaovi objekt je rg 2 milijona.
o	prispevali v
	materalu o00 tisoč dinarkamenski gapredavanja o
čaj za izprašadavanje o potd.
INJE
iv	v Martinju a bo v okviru
»Tromejnik« ebno sekcijo. uževala člane ikove in Bore-bodo mladinani in učenci
v	Martinju.
dohodke, pade v nižjo zavarovalno osnovo in dobi torej manjšo pokojnino. Predlog Je. da se osnove sploh odpravijo in se naj pri upokojitvi upoštevajo dejanski osebni dohodek zavarovanca izračunan za dobo zadnjih 5, odnosno 10 let. Valorizacijo pokojnin predvidevajo teze na osnovi življenskih stroškov tipične pokojninske družine. Smatra se, da naj osnovo valorizaciji tvori porast osebnih dohodkov in porast narodnega dohodka.
V skladu z določbami o financiranju pokojninskega zavarovanja. kjer je določeno, da morajo delovne organizacije za benificirani delovni čas plačevati tudi dodatne prispevke je bil osvojen predlog, da naj delovne organizacije same določajo delovna mesta z benificirano delovno dobo; Zvezna skupščina, Izvršni svet ali pa kateri drugi republiški organ pa naj bi izdal samo temeljne določbe o panogah in delovnih mestih za katere se lahko prizna benifi-
(Nadaljevanje na 6. strani)
Motiv iz marčnih dni — zime ni več pa tudi pomladi še ni
ZA NADALJNJI RAZVOJ TELESNE KULTURE:
Perspektiva je v načrtnosti
Nedavna razprava o pogojih in perspektivah telesne kulture, ki je bila v prosvetno-kulturnem zboru repub. skupščine je v svojih zaključkih ugotovila, da telesne kulture ni moč postavljati izven splošnega družbenega razvoja. Prav tako kot vse ostale panoge ima tudi telesna kultura enakopravno mesto, če pa je nima, je potrebno poiskati vzroke in jih odpraviti. To je sicer lahko povedati, toda teže je doseči pozitiven rezultat.
Če iščemo vzroke, ki ovirajo hitrejši razmah telesne kulture, se ustavimo pri naslednji ugotovitvi: v radgonski občini obstoja občinski sklad za prosveto in telesno kulturo, statut soboške občine predvideva tak sklad, v ljutomerski občini tega sklada ni in tudi ni predviden, čeprav je na primer novoustanovljeni svet za telesno kulturo že večkrat po-
stavil potrebo po takem skladu. Nihče ne more trditi, da v občinah, ki nimajo sklada za
telesno kulturo, doslej za to dejavnost ne bi dajali nobenih sredstev. Vprašanje pa je, na kakšen način so si morala telesnovzgojna društva ta sredstva priboriti, zato tudi niso bila vsako leto enaka ali pa da bi, kot je to pričakovati, iz leta v leto naraščala. Teles-
novzgojno dejavnost zreducirati v pogledu financiranja izključno le na dotacije, je popolnoma brez perspektive (za to je že dovolj praktičnih izkušenj). Sklad, v katerem bi se zbirala, pa čeprav samo proračunska sredstva, ki bi jih predvideli v razmerju z ostalimi dejavnostmi, pa bi dala tudi telesni kulturi osnovni pogoj za nadaljnji razvoj.
Ak. slikar Lado Danč — Čoln, tuš
DVE KRATKI, PA SODOBNI :
Pomagaj si sam, pa ti bo...
Državljan Lajči sanja o avtomobilu že od takrat, ko so se pojavili na naših cestah prvi fičkoti. Toda, vedno ima to srečo, da mu pride kaj narobe. Ko so bili fičkoti še nekoliko bolj poceni, ni imel denarja, ko je imel denar ni bilo fičkotov in ko bi lahko dobil avtomobil iz inozemstva ni
imel »strica«, ko pa je tega vendarle po neverjetnih zapletljajih le dobil je prišel tisti znani datum, ko je z uvozom »vrezalo«, kot temu pravimo. Kaj mu je le še pomagal po tem težko pridobljeni sorodnik! In je od veselja ali od jeze naš državljan Lajči nakupil nekaj pohištva, to in ono, z ženo pa sta se zmenila (ali pa tudi ne), da bosta povečala družino za novega člana. Toda misli na avto Lajči še vedno ni opustil. Vrtala je v njem prav po svedrovsko. Tekli so tedni, meseci. Ker danes ne veš kaj bo jutri, je tudi Lajči-
ja vznemirjala vest o novih poglojih za uvoz avtomobilov. Tuhtal je cele noči, izhoda ni našel. Mojstri so, ki zavijajo paragrafe, je mislil Lajči, toda jaz bom še večji, je končno sklenil.
Tisti teden, ko je Lajči pričakoval prirastek v družini, se je odpravil na pot. Za štirinajst dni je naročil za ženo sobo v hotelu v nekem kraju čez mejo in sedaj čaka. Naj se rodi nov državljan (v inozemstvu seveda), bomo že videli, kako se bo izteklo!
Pomagaj si sam, in bog ti bo pomagal!
Strokovnjaki
Pleteršniku se še menda sanjalo ni, da bodo nekoč nekatere besede iz slovenskega besedišča toliko upoštevane, priljubljene, izgovorjene ali zapisane. Kako bi danes lahko še izhajili brez besede »strokovnjak«? Praktična uporaba te besede kaže na izredno gibčnost izraza. Uporablja se najpogosteje, če je treba pred delavskim svetom utemeljiti delitev stanovanj, prakso v inozemstvu in podobno. Kmetijske zadruge in posestva štipendirajo strokovnjake (recimo na srednji kmetijski šoli). Če greš v kakšen tečaj, si
že strokovnjak. Tudi, če hočeš dobiti višje osebne prejemke, moraš vsaj ustvarjati videz, da si strokovnjak. Strokovnjaštvo torej na vseh nivojih. Zbrali so se strokovnjaki in razpravljali o tem ali onem, beremo vsak dan v časopisih. Skratka, postajamo nacija strokovnjakov.
Zakaj neki le še razpravljamo tudi o nestrokovnosti? Ne bomo več dolgo. Ko bomo vsi strokovnjaki, kdo bo še tratil čas za razgovore o nestrokovnosti!
Da, — zlati vek zdaj Kranjcem (beri: Slovencem) našim pride...
Vsaka stvar ima svoj čas. To velja tudi za javne telefonske govorilnice v Soboti. Najčešče vrtijo številke fantalini — za zabavo. Upajmo, da jih bo tudi to minilo, po pravilu da vsaka novotarija traja tri dni.
kvalifikacije in njšo šolsko izobD. er:
ovljeno podjetje oti je imelo raz0 prostih delovenovana 2. D. je
n okvirju:
jo in s svojim 7 rim sinčkom z akovala zaposlio potrebnega zar ni bila sprejego bili ljudje, ki a delali v drugih aven tega pa so
imeli prednost ljudje, ki so že pred sodiščem odgovarjali za krivična dela.
Tretji primer:
Večje Trg. podjetje je imelo razpisano mesto pradajalca v trgovini. Ž. D. je šla osebno v podjetje in se zani-
O PRIMERU Ž. D.
mala za zaposlitev. Vendar so ji odgovorili, da v prvi vrsti iščejo moško moč. V kolikor pa se moški ne bi javil pa bodo vzeli njo.
Tako so zopet minevali dolgi, dolgi tedni pričakovanja in rahlega upanja. Vso to pri-
čakovanje ni bilo lahko ženi, ki se je ves dan mučila z otrokom, ponoči ko je otrok zaspal, pa je dolgo v noč kovala načrte kako bo boljše zaživela, in kaj bo vse lahko otroku kupila za prvi rojstni dan. Res grenko se je razo-
čarala, ko je v prodajalni zagledala drugo prodajalko.
Vsak četrtek je komaj čakala Pomurski vestnik. Vedno je najprej pregledala zadnjo oz. predzadnjo stran in v glavi se ji je vrtelo reševalnih 6 črk RAZPIS. Razpisi so
se vrstili. Neumorno je pošiljala prošnjo za prošnjo. Šla je sama od vrat do vrat podjetij. Ko je v časopisu brala, se ji je žalostno lice naenkrat razvedrilo, in ko je zvedela, da ni sprejeta, se je zopet zavila v žalost.
Četrti primer:
Podjetje je razpisalo prosto delovno mesto blagajničarke. Ž. D. je pustila jokajočega otroka v košarici in zaklenjenem stanovanju ter se odpravila v omenjeno podjetje. Obljubili so ji, da se bodo pri
reševanju prošenj zavzeli za njo. In z veselim nasmeškom na licu se je vrnila k otroku. Še z večjim veseljem in elanom se je oprijela dela, katerega pri majhnem otroku ne zmanjka. Vedno znova je delala načrte in se veselila
skorajšnje zaposlitve.
Toda, ni pomislila kako kruta, kako žalostna je njena usoda. V nobenem primeru katerih bi lahko našteli najmanj 10 (deset) ni bilo prostega delovnega mesta za mater z majhnim otrokom.
Vedno je otroku govorila Veš sinček samo, ko se mamica zaposli bo vse boljše. Takrat boš tudi ti dobil vsak mesec kakšno igračko in tudi čokolado in oranže ti bo mamica kupila. Toda na mesto blagajničarke je prišla druga, ki je bila prej prav tako zaposlena. Ali ni to vse skupaj dovolj žalostno?
Najbolj žalostno pa je to, da 2. D. na nobeno prošnjo ni dobila nobenega odgovora. Da ni sprejeta je zvedela vedno šele takrat ko je videla, da na razpisanem delovnem mestu dela že druga.
Franjo
NOVE KNJIGE IN REVIJE - NOVE KNJIGE IN REVIJE - NO
Zlato črnih dlani
Pri Pomurski založbi je izšel zanimiv izbor proze afriških narodov pod naslovom »Zlato črnih dlani«. Tekste je izbral in uredil Drago Grah, in jih skupaj z Andrejem Inkretom tudi prevedel. Uvod v zbirko je napisal dr. Anton Vratuša, v spremni besedi pa je Drago Grah na kratko orisal značilnosti črnske literature.
Ta izbor je vsekakor zanimiv iz več vidikov. Predvsem nam odpira, čeprav zelo skromen, a vsaj informativen pogled v kulturo afriških ljudstev, ki živijo južno od Sahare. Kontinent, ki je v tako močnem prebujanju in tako bogat po presenetljivih političnih dogajanjih, nam je po svoji kulturni podobi mnogo bolj tuj kakor pa politični. Zato ta izbor nikakor ni nekaj slučajnega, temveč tesno povezan s čedalje večjim zanimanjem, ki ga čutimo do Afrike. Izbor nas seznanja Z dvanajstimi afriškimi pisatelji, odkriva nam poseben duhovni svet, svet za nas neredko čudnih, nerazumljivih pojmovanj, ki pa ob vsej svoji
zapletenosti izpričuje nekaj prabitno prirodnega, naravnega.
Izbrani teksti so razdeljeni v tri skupine, ki nekako tudi izpričujejo urednikovo tendenco. V prvem delu govori o tistih usedlinah, ki so jih v afriškem človeku pustila stoletja in mu je zato svet poln simbolov, skrivnosti, sovražnosti. Drugi del je posvečen osveščanju, spoznavanju, da belega človeka ne krasijo nobene večje vrednosti in zato začenja črni človek sicer previdno, toda čedalje bolj odločno uveljavljati svoje naravne pravice. Tretji del je urednik naslovil »Izpoved srca« in vanj uvrstil tiste tekste, ki bi naj prikazali specifične odtenke čustvenega doživljanja črnega človeka. Ta izbor zaključuje svojstven esej L. S. Senghora Duh civilizacije ali zakoni afriške kulture. Avtor skuša prikazati svojstveni doživljajski in spoznavni svet črnega človeka in s tem tudi svojstvene vrednote njegove kulture.
Izbor ni samo informativen, ampak po svoji notranji urejenosti zaključena celota, ki pa kljub temu vzbuja nekatere pomisleke. Urednik je zvest svoji zamisli pač tudi izbor moral njej podrejati in zato so izbrani teksti iztrgani iz večjih celot in kljub temu, da so uspešno vključeni v koncept izbora, pa so sami čestokrat le nekak torzo, kar njihovi umetniški vrednosti vsekakor škoduje.
Š. Balažič
In sonce je obstalo
France BEVK: In sonce je obstalo — Opremil akad. slikar Ladislav Danč — Izdala Pomurska založba
Ob izbruhu prve svetovne vojne je bilo najbrž nešteto takih ljudi, ki se jim je zazdelo, da je obstalo sonce. V tem kratkem, živahno napisanem romanu našega priznanega pisatelja se podobnega občutja najbolj zaveda mlada učiteljica Dora. Prav ko se v njej prebudi ljubezen do profesorja Logarja, se razbesni vojni metež in potegne njenega ljubimca za seboj. Za Doro se začno s tem dolga leta hrepenenja in negotovega čakanja. Fronki se rojevajo zaradi dolge ločitve, — domovino, nad Goriškimi Brdi, preiskovalni zapor, pomanjkanje, strah za Logarjevo življenje, nesporazumi, ki se rojevajo zaradi dolge ločitve, vse to v njej le še bolj oblikuje podobo sonca, ki se je nekje ustavilo ter zapustilo ljudi v mrazu in temi. Toda, ali se lahko kaj drugače počutijo vsi drugi, ki jih srečamo v romanu in ki jih je prav tako zajela morilna vihra? Še tedaj godi Logarju kaj bolje? Obleze vse kasarne, najrazličnejša bojišča, doživi revolucionarne dni v Rusiji in upor slovenskih fantov v Radgoni. In nič drugače ni na primer tudi z dijakom Peršičem, ki mora zapustiti svojo Primorsko kot vsi drugi poglavitni nosilci dogajanja v knjigi. Nič drugače ni, nadalje, z Zofijo, ki ji vojna nastavi prav tiste pasti, ki se jim zaradi svojega temperamenta, zaradi svojih močnih erotičnih nagnenj tudi v mirnem času ni mogla zlahka izogibati . . .
In končno, sonce je obstalo za ves slovenski narod, ali za vsa južnoslovanska ljudstva, ki so se takrat med njimi že močno razvnele težnje po osvoboditvi in ki so potem svojo osamosvojitev res morala poplačati z morjem krvi.
V romanu se že koj spočetka seznanimo z naprednimi nacionalističnimi čustvi, ki so se razživela tudi na Primorskem. Profesor Logar pa sčasoma razočara vsakega bralca, ki mor-
da pričakuje, da bo ta osveščeni intelektualec aktivno posegel v razplamtevajoče se gibanje. Sicer nikoli ne izda svoje lastne vesti, niti svojega ljudstva, kar dokaže tudi s tem, da po razsulu monarhije odide v svoj rojstni kraj, ki ga je medtem že zasedla Italija, vendar pa dosti več kot to tiho zvestobo ne doživimo. Tudi v Radgoni, kjer pride do upora, je prej pasiven soudeleženec, ki sicer strelja na oficirje kot ostali puntarji, vendar pa morda najbolj zato, ker ga potegne za sabo splošni izbruh.
Mnogo gibčnejše od njega so nekatere osebe, ki v tem delu igrajo le postransko vlogo. Dijak Peršič in njegovo srečanje z rusko vohunko Marusjo predstavlja na primer eno najmočnejših scen v romanu. Če bralca drugače ne zagrabi nič, ob tisti kratki epizodi je njegovega ravnodušja za gotovo konec.
Na splošno pa je roman »In sonce je obstalo« zelo prijetno čtivo. Dikcija je na eni strani enostavna, po drugi plati pa toliko razumljivejša in tudi neposrednejša. Kompozicija je zelo pregledna, polna naglih premikov v sicer dosledno linearnem pripovedovanju. Ob takih stilnih prvinah pa ne primanjkuje tudi dokajšnjega psihološkega prijema. To velja tako za lik Zofije, kakor tudi Logarja. Slednji človeka s svojim tihim trpljenjem včasih resnično presune, zlasti recimo v tistih žalostnih trenutkih, ko streljajo uporne slovenske fante. Njegova podoba je toliko simpatičnejša, ker bralcu vseskozi sugerira misel, da se v njegovi osebi ponazarja neuničljivi duh narodne zavesti, ki je ohranila primorsko slovenstvo kljub dolgoletni italijanski oblasti.
Z Bevkovim romanom »In sonce je obstalo« je Pomurska založba ponovno dokazala, da vodi premišljeno, kritično, zelo kvalitetno programsko politiko.	Drago Grah
Med glasili delovnih kolektivov
V oceno smo prejeli 41. štev. Radenskega vestnika in 12 štev. II. letnika Informatorja. Obe glasili, ki redno izhajata, sta si več ali manj izoblikovali vsebinsko fiziognomijo. Obe glasili sta uvodne
sestavke posvetili prazniku žena.
Radenski vestnik prinaša več zelo aktualnih sestavkov o perečih problemih, s katerimi se ukvarjajo v kolektivu. Franček Sapač analizira osebne dohodke v letu 1963, Feri Horvat razpravlja o problemih gostinskega sektorja in zvišanju cen, Tine Sredenšek pa piše o nekaterih pripombah članov kolektiva na pravilnik o razdeljevanju osebnih dohodkov, od istega avtorja sta še sestavka o pokojninskem zakonu in spremebah v osnutku statuta. Bruno Ritoper pa gande in načelih, po katerih se naj gande in naelih, po katerih se naj ravna. Poleg teh sestavkov prinaša številko še več satiričnih domislekov, kronika dogodkov Brede Žnidarič in pa pester športni pregled izpod peresa Toneta Žnidariča. Tudi ta številka je zelo pestra in aktualna.
Informator, glasilo delovnega kolektiva ČZP Pomurski tisk je posvetil največ pozornosti 15-letnici izhajanja Pomurskega vestnika in v zvezi s tem delno tudi problem časopisne dejavnosti. Stefan Sedonja obširneje razpravlja o položaju in programu Pomurske založbe v letu 1964, Slavko Klinar o pobudah in predlogih iznešenih na občnem zboru sindikalne podružnice, Franc Kolarič o problemih, predlogih in mnenjih, s katerimi se je srečala komisija za revizijo pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, isti avtor piše tudi
(Nadaljevanje na 6. strani)
Nadaljevanja s prejšnjih strani
GOSTOVANJE SNG IZ CELJA V M. SOBOTI
stavi ravnodušen. Ne mislim zgolj na to, da se je vsakdo moral marsikdaj prisrčno zasmejati ,ampak še bolj na to, da je njegov smeh marsikdaj moral biti tudi trpek. Res, ob tej satirični prireditvi, ki jo je organiziralo Delavsko pro-
svetno društvo Svoboda iz M. Sobote, se ni dalo neprizadeto smejati, kajti prinašal je preveč resnice, resnice o pomanjkljivostih, ki tudi naši družbi niso povsem tuje.
DRAGO GRAH
IZ RAZPRAV O NOVEM POKOJNINSKEM SISTEMU
cirani delovni staž. Predlagali so nadalje tudi, da se v zakonu določi enoletni rok za vložitev zahtevkov za ureditev delovne dobe, ne pa 3 leta, kot to predvidevajo teze. Teze tudi nikjer ne govorijo o tem ali se obrtnikom šteje v pokojnino tudi čas, ko so bili zavarovani pri skladu zato bi bilo prav, da v zakonu prizna doba zavarovanja v skladu obrtniškega zavarovanja v pokojninsko dobo. Prav tako naj bi zakon izenačil z obrtniki tudi male trgovce in gostilničarje. Ker nastajajo pri osebnih dohodkih precejšnje razlike po posameznih republikah in so torej tudi življenski stroški različni je bilo predlagano, da naj zakon pooblasti republiške organe, ki bi določili minimalne zneske pokojnin, minimalne pokojnine pa bi se v prihodnje naj prav tako valorizirale.
Na prej omenjenih posvetovanjih in sestankih so sprejeli tudi predloge v zvezi z načinom prevedbe dosedanjih upokojencev na novi sestem, na osnutek o invalidskem zavarovanju in na tisti del tez, ki govori o pokojninskem zavarovanju udeležencev NOB, ter končno tudi k pridobit-
vam pravic do pokojnine o katerih govore teze.
Nedeljska tekma je bila težka zaradi blata (foto Maučec)
Čeprav v Kobilju nimajo TVD Partizan, niti ŠŠD, je vendarle športna dejavnost dokaj živahna. Najaktivnejši so vsekakor strelci, ki so združeni v SD »Graničar« in štejejo 70 članov. Od teh je 30 odraslih, 6 mladincev in 34 pionirjev in pionirk. Največji uspeh so dosegli v minulem letu, ko so v tekmovanju okrajne strelske lige Murska Sobota, v svoji skupini med 11 nastopajočimi družinami zasedli 2. mesto. Poleg liga tekmovanja pa so izvedli več družinskih tekmovanj in meddružinsko strelsko tekmovanje v počastitev dneva JLA, kjer so nastopile štiri ekipe. Nedvomno velik uspeh so v lanskem letu dosegli tudi pionirji, ki so na pionirskem tekmovanju občinskih ekip Pomurja sestavljali celotno ekipo občine Lendava, v tekmovanju posameznikov pa sta prav njihova strelca Šabjan in Berden zasedla prvi dve mesti. Strelci SD »Graničar« iz Kobilja pa tudi le-
tos redno tekmujejo v okrajni strelski ligi Maribor in sicer v prvi skupini ter dosegajo zadovoljive rezultate. Za letos so že tudi sprejeli bogat program dela, ki posveča posebno skrb še nadaljnji vzgoji strelcev, posebno pionirjev in mladine. Že sedaj pa imajo v svojih vrstah nekaj zares do-
NAŠ OBISK PRI DRUŠTVIH — NAŠ OBISK PRI DRUŠTVIH — NAŠ OBI
Športna dejavnost v Kobilju
brih pionirjev, ki prekašajo starejše tekmovalce. V letošnjem letu nameravajo zgraditi strelišče za MK puško, za katero so pri krajevni skupnosti že dobili parcelo, imajo pa že pripravljenega nekaj potrebnega materiala. Vsa težaška dela bodo opravili prostovoljno, pa tudi prevoze. Razen
liga tekmovanja predvidevajo, da bodo izvedli še kategorizacijo strelcev ter družinsko tekmovanje za zlato puščico. Računajo pa tudi na izvedbo meddružinskih tekmovanj s sosednjimi družinami, zlasti pa s pripadniki JLA, s katerimi imajo zelo dobre odnose.
Razen strelstva pa v Kobilju gojijo tudi druge športne panoge, kot nogomet, odbojko, atletiko in šah, čeprav ne tako organizirano, da bi se z njimi vključili v tekmovanja. Edino pionirji — nogometaši so se v lanskem letu udeležili pionirskega občinskega tekmovanja v Lendavi, kjer pa
niso dosegli vidnejših uspehov, dasi tudi niso odigravali tako podrejene vloge. Aktivni so tudi šahisti, ki so organizirali dva večja turnirja, na katerih so poleg članov nastopili tudi mladinci in pionirji. To zimo je bilo med pionirji tudi precejšnje zanimanje za smučanje, saj je redek pionir v Kobilju, ki ne bi imel svojih smučk, čeprav so doma narejene in ki že ne bi preizkusil bližnjega griča Martinje. V zimskem času so izvedli tudi več tekmovanj v smučanju, sankanju in skokih. Za še večje športno udejstvovanje pa je premalo zlasti mladine, ki je večinoma na sezonskem delu. Z ozirom na precejšnjo športno živahnost računajo, da bodo v kratkem ustanovili šolsko športno društvo, preko katerega naj bi bolj organizirano razvijali športna tekmovanja in skrbeli za nadaljnji razvoj telesno-vzgojnega življenja v tem kraju.
SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Sobota: Ljubljana 2:0 (0:0)
Na zelo razmočenem in blatnem igrišču Sobote je bila preteklo nedeljo odigrana prva prvenstvena tekma spomladanskega dela SNL med moštvoma Sobote in Ljubljane. Tekmo si je kljub slabemu vremenu ogledalo okrog 500 gledalcev, ki so skozi celo tekmo bodrili domačine in se veselili prve zaslužene zmage.
Že sam začetek je pokazal na ostro borbo za zmago, saj so se po začetnem sodnikovem znaku napadi obojestransko menjavali. Toda igralci Sobote so v nadaljevanju vendarle prevzeli iniciativo in bili do konca prvega polčasa v rahli terenski premoči. Imeli so tudi nekaj priložnosti za zadetek, česar pa vsled velikega blata in odličnega vratarja gostov Šulerja niso realizirali. Tudi gostje so v tem delu nekajkrat poskušali s streli od daleč prevariti domačega vra-
tarja Vrdjuko, vendar je ta bil vedno na mestu. Tako se je prvi polčas končal brez gola.
V drugem polčasu se je začela huda borba za dosego gola in za zmago. Igralci Sobote so tudi v tem delu prevzeli pobudo ter vedno bolj pritiskali na vrata Ljubljane. Nepremagljivi vratar gostov v prvem polčasu je vendarle moral kapitulirati. V 66. minuti igre je Šarotar z leve strani močno streljal na vrata Ljubljane, žogo pa je vratar Ljubljane odbil kratko do Maučeca, ki je iz neposredne bližine dosegel vodstvo za Soboto. Samo dve minuti kasneje pa je moral vratar Ljubljane že drugič pobrati žogo iz svoje mreže. Tokrat je bil strelec Tkalčec. Po vodstvu z 2:0 je moštvo Sobote igralo bolj ležerno in dovolilo, da so gostje prevzeli iniciativo ter si na vse načine prizadevali došeči vsaj časten zadetek, kar pa jim ni uspelo ob solidni obrambi Sobote. Za nedeljsko tekmo lahko rečemo, da je moštvo Sobote zaigralo zelo borbeno, požrtvovalno in enostavno, kar pa je tudi prineslo uspeh in dragoceni točki. Tekmo je zelo dobro vodil Blekač iz Šoštanja. Prihodnjo nedeljo igra Sobota proti Slovanu v Ljubljani.
SLOVENSKA MLADINSKA LIGA
SOBOTA : LJUBLJANA
1 :2 (0:1 )
V prvenstveni tekmi SML so mladinci Sobote preteklo nedeljo klonili mladincem Ljubljane z rezultatom 1:2 (0:1). Tekma je bila v glavnem enakovredna, le da mladinci Sobote niso izkoristili nekaj idealnih priložnosti za gol. Med drugim so zastreljali tudi enajstmetrovko. Edini gol za Soboto je dosegel Zadravec.
Na sliki: nogometaši NK Sobote, ki bodo v spomladanskem delu tekmovanja zastopali Pomurje v SNL. Manjka vratar Vrdjuka	(Foto F. Maučec)
NAŠ MALI INTERVJU:
v
Se naprej zvest svojemu društvu
Eden najuspešnejših pomurskih športnikov v preteklem letu je prav gotovo tekmovalec AMD Murska SoBota dirkač Aleš Mrzel, ki je osvojil naslov republiškega in državnega prvenstva v kategoriji do 250 ccm ter postal rekorder opatijske proge. Da bi ga nekoliko pobliže spoznali posredujemo bralcem naš razgovor z njim, v katerem nam je prijazni Aleš radevolje odgovarjal na vprašanja.
—	Vaša osebna izkaznica?
Rojen sem leta 1937 v Ljubljani, po poklicu etnograf, zaposlen v Škofji Loki, medtem ko stanujem v Črnučah pri Ljubljani.
—	Koliko časa že poganjate svoj motor in kdaj je bil vaš prvi javni nastop?
Letos poteka že sedmo leto aktivnega nastopanja. Prvi moj javni nastop je bil na republiškem prvenstvu na Bledu leta 1958.
—	Na katerih važnejših tekmovanjih ste že sodelovali in kje?
Nastopal sem na svetovnem prvenstvu v Hockenneimu (Zah. Nemčija), na mednarodnih dirkah v Avstriji, ČSSR, Franciji, Zah. Nemčiji in seveda doma.
—	Vaš doslej največji uspeh?
Moj največji uspeh je prav gotovo lanska osvojitev naslova republiškega in državnega prvesntva v kategorji do 250 ccm. Državno prvenstvo pa sem prvič osvoji leta 1961 v kategoriji do 125 ccm.
—	Kako to, da ste se odločili nastopati za AMD M. Sobota?
Član AMD Murska Sobota sem postal zato, ker to društvo intenzivno goji cestni-hitrostni moto-šport, medtem ko večina drugih društev v naši republiki ta šport zapostavlja ali ga celo povsem odklanja.
—	Katere druge športe še gojite?
Poleti motociklizem, rad hodim v
hribe, pozimi skačem s smučmi.
—	Ali nameravate menjati klubske barve?
Ostal bom seveda zvest svojemu društvu AMD Murska Sobota.
—	Kaj si želite v novi tekmovalni sezoni?
Cim več nastopov in seveda tudi uspeha.	F. Maučec
DRUŽBENI PLAN LJUTOMERSKE OBČINE SPREJET
Letošnji družbeni plan ljutomerske občine predvideva tudi nadaljnji razvoj trgovine, obrti, turizma ter ostalih panog,
V letu 1964 se bodo obliko-
vali proračunski dohodki ob istih pogojih kot v letu 1963. Skupno je predvidenih 443 milijonov dinarjev proračunskih dohodkov.
MED GLASILI DELOVNIH KOLEKTIVOV
o primerjavi podjetja z drugimi sorodniki podjetij v Jugoslaviji. Jože Kolar poroča o tem, kar je opazil na štirimesečnem izpopolnjevanju v Nemčiji ter o organizaciji delovnega procesa v novozgrajenem obratu kartonaži. Štefan Balažič piše o statutu delovne
organizacije in o zdravstvenem varstvu v kolektivu. Poleg tega je v številki tudi rubrika »Tribuna mladih«, pregled razprav na organih samoupravljanja, odgovori na vprašanja in mala kronika.
nc
rtv LJUBLJANA
NEDELJA, 22. MARCA
6.00—8.00 Dobro jutro!; 8.00 Mladinska radijska igra — N. Simončič: Zajčja reportaža; 9.00 Poročila; 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 10.00 Še pomnite, tovariši . . .; 10.30 Rossini, Weber in Lalo na tujih koncertih; 11.30 Nedeljska reportaža;
13.00	Napoved časa, poročila, vremenska napoved; 13.30 Za našo vas; 13.50 Koncert pri vas doma; 14.10 Radi bi vas zabavali; 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved; 15.05 Po potih ruske glasbe; 16.00 Humoreska tega tedna; 16.20 Domače melodije za nedeljsko popoldne; 16.45 Valčki Johanna Straussa; 17.00 Poročila; 17.15 Radijska igra; 18.05 Glasba iz znamenitih oper; 19.30 Radijski dnevnik;
20.00	Izberite svojo melodijo; 21.00 Njihovi rokopisi; 22.00 Napoved časa poročila, vremenska napoved; 22.10 Plesna glasba; 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje.
PONEDELJEK, 23. MARCA
5.00—	8.00 Dobro jutro!; 8.00 Poročila; 8.05 Koroške narodne; 8.25 Dvoje novosti iz arhiva zabavne glasbe;
8.35	Za mlade radovedneže; 10.00 Napoved časa in poročila; 10.15 V lotosovi deželi; 10.35 Naš podlistek; 11.00 Pozor, nimaš prednosti! (Oddaja za voznike in potnike motornih vozil);
12.00	Poročila; 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Lado Simončič: Higiensko-tehnično varstvo pri gozdnem delu; 12.25 Lahka glasba; 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo;
15.00	Napoved časa, poročila, vremenska napoved; 15.45 S knjižnega trga;
16.00	Vsak dan za vas; 17.05 Iz opernega albuma; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.10 Na obisku pri čeških, poljskih in sovjetskih zabavnih ansamblih; 18.45 Družba in čas; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Skupni program JRT — Studio Ljubljana; 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved; 22.10 S popevkami po svetu; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Razpoloženjske melodije;
24.00	Zadnja poročila in zaključek oddaje.
TOREK, 24. MARCA
5.00—	8.00 Dobro jutro!; 8.00 Poročila; 8.05 Godala in zabavni zbori;
8.35	Domače pesmi in napevi; 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo; 9.25 Plesni orkestri tega tedna; 9.45 Cveti, cveti, rožica . . .; 10.00 Napoved časa in poročila; 10.15 V ritmu počasnega valčka; 11.00 Pozor, nimaš prednosti!; 12.15 Kmetijski nasveti — Vlado Martelanc: Prva pomladna opravila pri čebelah: 12.25 Domače viže za opoldne; 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved; 13.30 V pričakovanju pomladi (spored orkestralne glasbe); 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 14.35 Ciril Cvetko: Prleško gostüvanje, poje Akademski pevski zbor p. v. Radovana Gobca; 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved; 15.30 V torek nasvidenje; 16.00 Vsak dan za vas; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.10 Češkoslovaške popevke; 18.25 Plesni orkester RTV Ljubljana; 18.45 Na mednarodnih križpotjih; 19.30 Radijski dnevnik; 20.20 Radijska igra — Stefan Kališnik: Neukradeni avto;
21.25	Spomladna serenada; 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved; 22.15 Skupni program JRT — Studio Sarajevo; 23.05 Za vsakogar nekaj; 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje.
SREDA, 25. MARCA
5.00—	8.00 Dobro jutro!; 8.00 Poročila; 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb;
9.25	Iz jugoslovanske produkcije zabavne vokalne glasbe; 10.00 Napoved časa in poročila; 10.15 Pesmi in plesi iz Čehoslovaške; 10.45 Človek in zdravje; 11.00 Pozor, nimaš prednosti!; 12.15
Kmetijski nasveti — Ing. Horvat: Združitev vrtnarske proizvodnje s trgovino in predelavo; 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved;
13.30	Iz dežele v deželo; 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 14.35 Popevke iz Sovjetske zveze; 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved; 15.40 Pesmi slovenskih skladateljev;
16.00	Vsak dan za vas; 18.00 Poročila
—	aktualnosti doma in v svetu; 18.45 Ljudski parlament; 19.30 Radijski dnevnik; 20.30 Koncert v studiu 14 — Večer skladb Slavka Osterca; 21.30 Lepe melodije; 22.00 Napoved časa, po ročila, vremenska napoved; 22.10 Popevke se vrstijo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Plesni zvoki; 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje.
ČETRTEK, 26. MARCA
5.00—	8.00 Dobro jutro!; 8.00 Poročila; 8.05 Z opernih in koncertnih odrov; 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo; 9.25 Srečanje v studiu 14; 10.00 Napoved časa in poročila; 10.15 Plesni orkester Ljudske milice; 10.30 Pet minut za novo pesmico in Pozdravi za mlade risarje; 11.00 Pozor, nimaš prednosti!; 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Tatjana Brodnik: Seme analiziramo vsakemu naročniku; 12.25 Operetne uverture in koncertni valčki;
13.00	Napoved časa, poročila, vremenska napoved; 13.30 Glasbeni sejem; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved; 15.40 Literarni sprehod M. Haddad: Spopad;
16.00	Vsak dan za vas; 18.00 Poročila
—	aktualnosti doma in v svetu; 18.45 Ta teden v skupščinskih odborih;
19.30	Radijski dnevnik; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Lirika skozi čas; 22.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved; 23,05 Poljske popevke; 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje.
PETEK, 27. MARCA
5.00—	8.00 Dobro jutro!; 8.00 Poročila; 8.30 Nekaj domačih; 8.55 Pionirski tednik; 9.25 Z rapsodijami in plesi po domovini; 10.00 Napoved časa in poročila; 10.15 Odlomki iz opere »Zrinski« Ivana Zajca; 10.35 Novost na knjižni polici; 11.00 Pozor, nimaš prednosti!; 12.00 Poročila; 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Milan Erjavec: Selekcija prašičev v zadružnih središčih v Pomurju; 13.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved; 13.30 Pri Franzu Schubertu; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 14.35 Pri madžarskih skladateljih zabavne glasbe;
15.00	Napoved časa, poročila, vremenska napoved; 15.45 Jezikovni pogovori;
16.00	Vsak dan za vas; 18.00 Poročila
—	aktualnosti doma in v svetu;
SOBOTA, 28. MARCA
5.00—	8.00 Dobro jutro!; 8.00 Poročila; 8.05 Vedre melodije za konec tedna; 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev); 9.25 Z mladimi pevci po svetu; 9.45 Latinsko ameriški ritmi; 10.00 Napoved časa in poročila; 10.35 Poje komorni zbor univerze iz Valparaiza v Čilu; 11.00 Pozor, nimaš prednosti!; 12.15 Kmetijski nasveti — Milan Dolenc: Konji so dobri izvozni artikel; 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved; 13.30 Glasbeni sejem; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved; 15.40 Dva zbora iz Tržaške pokrajine; 16.00 Vsak dan za vas; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.45 Novo v znanosti; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Z obiska na Jesenicah (odlomki javne narodno-zabavne matineje); 20.20 Nestrov-Milčinski: Lumpacij Vagabundus; 21.35 Sobotni ples;
22.00	Napoved časa, poročila, vremenska napoved; 22.10 Oddaja za naše izseljence: 23.05 Prijeten konec tedna;
24.00	Zadnja poročila in zaključek oddaje.
V občini Murska Sobota JŠI po področjih
Pretekli ponedeljek je bila seja sekretariata ObZTK v Murski Soboti, na kateri so med drugim razpravljali tudi o izvedbi JŠI. Glavni poudarek razprave je bil na tem, kako zagotoviti čimvečjo udeležbo v JŠI.
Da bi bila izvedba JŠI čim cenejša, in čimbolj pristopna slehernemu občanu, bo odbor za JŠI pri Obč. odboru SZDL v Murski Soboti formiral pododbore po področjih. Ti pododbori bodo vodili tekmovanja v okviru svojega področja. Po predvidevanjih naj bi se na področju občine M. Sobota formirala naslednja področja za izvedbo JŠI: Cankova, Rogašovci, Grad, Bodonci, Puconci, Mačkovci, Petrovci, Šalovci, Križevci, Prosenjakovci, Bogojina; Beltinci, Tišina in Murska Sobota. Pri tem pa je neobhodno potrebno, da vse delovne organizacije in drugi krajevni činitelji pomagajo organizacijam in kolektivom, ki se bodo vključili v tekmovanje JŠI tako v moralnem kot materialnem pogledu, da bi tako dosegli kar največjo množičnost.
JŠI se bodo odvijale vsako leto in sicer v treh etapah: v letnih, jesenskih in zimskih športnih igrah.
V	letnih športnih igrah bodo zajete naslednje obvezne športne panoge: atletika, plavanje, gimnastika, streljanje, rokomet, košarka, nogomet, partizanski mnogoboj in odbojka. Na osnovi prijav pa je možno, da se tekmovanja odvijajo tudi v drugih športnih panogah kot: badminton, tenis, hokej na travi, kolesarstvo, kajak in avto-moto šport.
V	jesenskih športnih igrah sta obvezni dve športni panogi: namizni tenis in šah, lahko pa se uvede tekmovanje tudi v judu in kegljanju.
V	zimskih športnih igrah je obvezna športna panoga le smučanje, uvede pa se lahko tudi sankanje, hokej na ledu, drsanje in kegljanje na ledu.
Odbor za JŠI pri Obč. odboru SZDL v Murski Soboti ponovno poziva vse delovne organizacije, mladinske aktive, telesnovzgojne organizacije
in šole, da že sedaj razmišljajo o možnosti udeležbe v JŠI in ob razpisu tega tekmovanja prijavijo svoje ekipe ObZTK v Murski Soboti.
OBČINSKA LIGA MURSKA SOBOTA
SREDNJEŠOLSKA KOŠARKARSKA LIGA
Ostra borba za prvo mesto
V predzadnjem kolu srednješolske košarkarske lige za mladince je ekipa Elana A slavila visoko zmago nad Slogo in prevzela vodstvo na tabeli zaradi boljše razlike v koših. ESŠ pa je premagala Elan B z 80:32, medtem ko je bila tekma SŠTV : Rakičan preložena. Kljub temu, da je ostalo le še eno neodigrano kolo, je še vedno neznano kdo bo postal srednješolski prvak. V zadnjem času se je namreč vnela ostra borba za prestiž. Ali bo najvišji naslov pripadel ESŠ ali Elanu A je za zdaj še neznanka in bo zatorej treba počakati do zadnjega sodnikovega žvižga.
Rezultati:
 Elan B : ESŠ	32:80
ZIMSKA KOŠARKARSKA LIGA
LENDAVA IN PUCONCI PRESENETILI
V predzadnjem kolu zimske košarkarske lige sta pripravili največji presenečenji ekipi Lendave in Puconec. Lendava je visoko premagala Grafičarja, Puconci pa so se z eno samo točko prednosti oddolžili	Radencem
za nedavni poraz v Puconcih. Izredno zanimivo je bilo tudi srečanje med vodečim Old boys in Mursko Soboto, končalo se je z zmago Old boysa, ki je tako še potrdil brez poraza naslov pomurskega prvaka.
Rezultati:
M. Sobota : Old boys	86:91
Radenci : Puconci	23:24
Grafičar : Lendava	35:82
Rakičan je bil prost.
Tabela
Old boys	12	12	0	975:572	24
Murska Sobota 11	7	4	678:650	14
Grafičar	11	5	6	689:621	9
Lendava	11	5	6	485:465	9
Puconci	11	3	8	368:480	6
Rakičan	11	4	7	434:569	6
Radenci	11	3	8	426:698	6
Elan A : Sloga	173:52
Trgovec je bil prosti.
Tabela
Elan A	11	10	1	1053:451	20
ESŠ	11	10	1	1063:480	20
SŠTV	10	6	4	636:474	12
Sloga	11	5	6	661:876	10
SKŠ Rakičan 11	5	6	485:528	8
Elan B	11	2	9	578:692	4
Trgovec	10	0 10	184:1159 0
Mala kronika
ROJSTVA
V soboški bolnišnici so rodile: Puklavec Marija iz Radenec — dečka, Rubin Frančiška iz Iljaševec — deklico, Gomboc Zofija iz Fikšinec — deklico, Breznik Ema iz Čakovca — dečka, Pavlica Gordana iz Radgone — deklico, Slatinšek Marija iz Beltinec — dečka, Hanžar Ema iz Pertoče — deklico, Dokl Angela iz Murske Sobote
—	deklico, Horvat Irena iz Genterovec — dečka, Perš Jožefa iz M. Sobote — dečka, Domanjko Marija iz Kapelskega vrha — dečka, Škafar Alojzija iz Ižakovec — deklico, Kociper Marija iz Beltinec — deklico, Horvat Terezija iz Murskega vrha — deklico, Fartelj Kristina iz Sebeborec — dečka, Borovič Elizabeta iz M. Sobote — deklico, Džuban Marija iz Rankovec
—	deklico, Jerebic Jožefa iz Križevec
—	deklico, Sovec Ana iz Črešnjevec
—	deklico, Žalig Emilija iz Lipe — deklico, Filipič Danica iz Ključarovec
—	dečka. Jaušovec Regina iz Ptujske ceste — dečka, Bohorč Marija iz Lendave — dečka. Potočnik Barbara iz Pogleda — dečka, Zupe Zinka iz M. Sobote — dečka, Baša Cilka iz Murske Sobote — deklico, Virag Marija iz Ljubljane — dečka, Kolenc Ana iz
Dvojna zmaga dijaškega doma
Pretekli teden je bilo odigrano zadnje kolo občinske namiznoteniške lige Murska Sobota, v katerem je pripravila največje presenečenje ekipa ESŠ-C, ki je premagala Martjance. Preseneča pa tudi visoka zmaga Bogojine nad Elanom B. Vsa ostala srečanja so se končala s pričakovanimi rezultati.
Rezultati zadnjega kola:
Sloga : Pomurski tisk	5:0
D. dom C	: ESŠ B	5:0
ESŠ C :	Martjanci	5:3
Mura B :	Markišavci	5:0
Elan B :	Bogojina	2:5
Dijaški dom B je bil prost.
S tem je bilo prvenstvo za leto 1963-64 končano. Prvak je zasluženo ekipa dijaškega doma B, ki je skozi celo tekmovanje ostala neporažena. Presenečata pa ekipi dijaškega doma C, ki je zavzela drugo mesto in Bogojina, ki je zavzela tretje mesto. V minulem tekmovanju so torej igralci dijaškega doma iz Murske Sobote zabeležili izreden uspeh. Postali so prvaki pomurske lige ter zavzeli prvi
D. Bistrice — dečka, Baranja Rozalija iz Borejec — deklico, Klemenčič Alojzija iz Murščaka — deklico, Kranjec Ana iz Sotine — dečka, Balažic Marija iz Dokležovja — deklico, Vilagoš Gabrijela iz Murske Sobote — deklico, Seršen Marta iz Radgone — deklico, Trstenjak Marija iz Lokavec — deklico.
POROKE
Poročili so se: Grčar Anton, radio-tehnik iz Murske Sobote in Kotnik Pavla, gospodinja iz Murske Sobote. Norčič Oto, diplomirani ekonomist iz Ljubljane in Cigut Nada, študentka stomatologije iz Rankovec. Vlaj Štefan, kmet iz Predanovec in Kelemen Gizela iz Nemčavec.
SMRTI
Umrli so: Barbarič Slavica, hči delavca iz Žiberci, stara 10 let, Mencinger Štefan, kmet iz Kroga, star 72 let, Gider Frida, kmetica iz Vanče vesi, stara 50 let, Horvat Gabrijela, gospodinja iz M. Sobote, stara 56 let, Luk Ana, kmetica iz M. Sobote, stara 53 let, Polak Marjeta, gospodinja iz Lendave, stara 67 let, Trstenjak Jožefa, otrok iz Lokavec, star 1 dan.
dve mesti v občinski ligi, kar je vsekakor redek primer. Za uspeh pa se imajo tudi zahvaliti dobrim pogojem in pa velikemu razumevanju uprave doma, ki je v vseh ozirih pokazala veliko razumevanja. Tako je tekmovanje v občinski namiznoteniški ligi Murska Sobota bilo zares zanimivo in je dobro uspelo. Škoda le, da so bile nekatere ekipe premalo disciplinirane, kar velja zlasti za ESŠ-B in C ter ekipi Pomurskega tiska in Markišavec. Vsi so po več tekem predali brez borbe. Pohvaliti pa kaže ekipi Bogojine in Martjanec, ki sta odigrali vse tekme kljub temu, da sta najbolj oddaljeni. Za uspelo letošnje tekmovanje pa gre zasluga tudi strokovnemu odboru za namizni tenis pri ObZTK v Murski Soboti, ki je kljub težavam uspel organizirati tekmovanje v takšnem obsegu.
Najuspešnejši posameznik v občinski namiznoteniški ligi Murska Sobota je bil Žoldeš (dijaški dom B), ki je bil le dvakrat poražen. Sledijo: Gerič 3, Šoštarič 6, Lutar in Sobočan po 7 porazov itd.
Končna tabela Dijaški dom	B	20	20	0	100:25	40
Dijaški dom	C	20	15	5	87:48	30
Bogojina	20	14	6	84:46	28
Elan B	20	12	8	72:57	24
Mura B	20	11	9	63:60	22
Sloga	20	11	9	66:65	22
Pomurski tisk	20	9	11	57:62	18
Martjanci	20	7	13	63:73	14
ESŠ C	20	5	15	35:85	10
ESŠ B	20	4	16	42:82	8
Markišavci	20	2	18	24:90	4
OKRAJNA STRELSKA LIGA
ZA ZDAJ SOLIDNO
Tekmovanje v okrajni strelski ligi Maribor je v polnem teku. V to tekmovanje so aktivno posegle tudi številne strelske družine iz občine. Murska Sobota ter dosegajo za zdaj kar solidne rezultate.
Po petih odigranih kolih so se strelske družine iz občine M. Sobota uvrstile takole:
Najuspešnezše SD so bile Sograd iz M. Sobote, Graničar Cankova in Gederovci, ki se nahajajo z osvojenimi 8 točkami na drugem mestu v svoji skupini. Sledijo Stane Rozman z 8, Štefan Kovač Beltinci in Tekstilec iz M. Sobote s 6 točkami in na tretjem mestu tabele v svoji skupini. Po 6 točk so zbrale v petih kolih strelske družine: Polet Rankovci, Tromejnik Grag, in Dane Šumenjak. Po 4 točke imajo: Boris Kidrič iz M. Sobote, Bogojina, Doričko Kančevci in Borac iz Murske Sobote itd.
6
POMURSKI VESTNIK 19. III. 1964
DRŽAVNI SEKRETARIAT ZA NARODNO OBRAMBO — PERSONALNA UPRAVA je
razpisala
NATEČAJ
po katerem bodo v letu 1964 sprejeti ruladi državljani SFRJ za slušatelje naslednjih vojaških akademij:
1.	Vojaške akademije
2.	Letalske vojaške akademije
3.	Letalske tehniške akademije
4.	Vojaške pomorske akademije
5.	Mornarske tehniške akademije
6.	Vojaške tehniške akademije
7.	Vojaške tehniške akademije — panoga zveze tehniške službe
8.	Intendantske vojaške akademije (intendantska in finančna služba).
Študij se bo pričel 1. oktobra 1964 in bo trajal tri leta.
Na natečaju lahko sodelujejo državljani SFRJ pod pogojem, da so zdravi in sposobni za aktivno službo v Jugoslovanski ljudski armadi, da sodno niso kaznovani, da proti njim ni uveljavljen kazenski postopek, da niso poročeni in da izpolnjujejo še naslednje pogoje:
—	da so končali gimnazijo ali njej enako šolo;
—	da so rojeni leta 1942 ali pozneje.
Prošnje je potrebno dostaviti po organu narodne obrambe občinske skupščine. Priložiti ji je potrebno prepis spričevala zadnjega razreda in zaključnega izpita šole, katero je kandidat obiskoval, in izpisek iz matične knjige rojenih. Osebe, ki še niso končale šolanja, naj priložijo k prošnji prepis spričevala o končanem zadnjem razredu in potrjen prepis ocen iz prvega polletja razreda, katerega sedaj obiskujejo.
Rok za dostavo prošenj je 15. julij 1964.
Natančnejša pojasnila o pogojih tega natečaja za vsako akademijo posebej, kakor tudi druga navodila, ki so potrebna osebam, katere želijo sodelovati na tem natečaju, je mogoče dobiti pri organu narodne obrambe občinske skupščine in na komandi vojnega odseka.	Iz Personalne uprave DSNO
Našim poslovnim prijateljem
sporočamo
Zavoljo številnih vprašanj, naslovljenih naši upravi glede cen malim oglasom v Pomurskem vestniku, sporočamo, da stane v PV mali oglas do 10 besed 350 din, za vsako nadalnjo besedo pa je potrebno doplačati še 25 din. Ženitveni oglasi s šifro: 60 din beseda, preklici: 75 din beseda. Gospodarske organizacije plačajop za ma le oglase s komercalno vsebino enkrat več. Za oglase, objavljene pod šifro »Naslov v upravi lista«, je potrebno doplačati za enkratno odjavo 100 din, za oglase pod dragimi šiframi pa za enkratno objavo 150 din.
Se posebj opozarjamo na cene osmrtnicam v Pomurskem vestniku. Kvadratni centimeter stane 120 din. Cen čestitkam pa so glede na dolžino teksta od 2.500 do 3.500 din.
Zasebnim osebam objavljamo male oglase v PV šele po nakazilu ustrezne vsote, medlem ko gospodarskim organizacijam po prejetju naročilnice.
V našo upravo prispeva v zadnjem času čedalje več pisem naših bralcev m naročnikov. V pismih sprašujejo za prodajalci, ki se oglašajo v malih oglasih, ali pa iščejo druge informacije v zvezi z malimi oglasi. Mnogo pisem prihaja brez priloženih znamk za odgovor. Sporočamo, da v bodoče na taka pisma ne bomo odgovarjali, če jim ne bodo priložene znamke v znesku 30 din.
Mnogi se zanimajo tudi za cene obvestilom in oglasom v ustreznih oddajah Radia M. Sobota. Zato še posebej obveščamo družbene organizacije, društva, klube in tudi posameznike, da stanejo obvestila in objave v oddajah Radia M. Sobota od 500 do 1000 din (prireditve brez dohodkov in prireditve z dohodka); pri tej ceni so mišljene objave do 30 besed, vsaka nadaljnja beseda pa stane 50 odnosno 100 dinarjev. Za večkratno objavljanje priznamo ustrezne popuste. Zasebniki se lahko posložujejo tudi komercialnih oglasov in reklam; cena enkratni objavi do 30 besed je 1.500 din, če pa si naročnik sam izbere ploščo, doplača še 1000 din. Zasebnikom objavljamo obvestila in reklamne oglase proti predplačilu, gospodarskim organizacijam pa proti naročilnici.
Prosimo vse bodoče oglaševalce v Pomurskem vestniku in Radiu Murska Sobota, da se pri dostavljanju tekstov in naročilnic tudi točno držijo rokov. Za Pomurski vestnik je treba poslati naročila odnosno dostaviti tekste do ponedeljka v tednu izhajanja, v nujnih primerih sprejmemo naročila še v torek do 10. ure, za Radio Murska Sobota pa je treba poslati naročilo odnosno tekste najkasneje dva dni pred dnevom objave, ker sicer ne jamčimo, da bomo mogli realizirati naročila v zaželjenem roku.
Naročila in tekste dostavljajte na spodnji naslov.
Uprava PV in Radia Murska Sobota
Gospodarsko-propagandna služba Murska Sobota, Kocljeva 2 Telefon štev. 21-064
ZAHVALA
V 54. letu starosti je za večno prenehalo biti srce naši dragi, nepozabni ženi, mami star mami, sestri in teti
ANI LUK, roj. Berendijaš
iz Murske Sobote
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam v času največje žalosti stali ob strani, nam izrekli sožalje, jo spremljali na zadnji poti in obsuli njen prerani grob z venci. Zahvala vsem sorodnikom, čč. duhovnikom, pevcem, sosedom, prijateljem in pogrebcem, ki so jo v tako velikem številu spremljali na zadnji poti.
Posebno zahvalo izrekamo kolektivoma Tovarne oblačil, perila in pletenin »Mura« in Trgovskega podjetja »Prekmurski magazi« za darovane vence.
Murska Sobota, 14. marca 1964.
Žalujoči: mož Karel, sin Anton, hčerki Juliška in Marija z družinami, sin Stefan iz Avstralije in sin Karel, sestri, brat, mama in ostali sorodniki
Zahvala
Ob prerani izgubi ljubega moža, očeta, starega očeta, brata, svaka in strica


Jožefa Činca
posestnika iz Tešanovec
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in vsem, ki so darovali cvetje in vence, nam izrazili sožalje in ga v tolikšnem številu pospremili do preranega groba. Iskrena zahvala dr. Štefanu Berdenu in dr. Berden-Franič Lojzki, ki sta mu lajšala bolečine v času krute in neozdravljive bolezni. Prav tako se iskreno zahvaljujemo članom ZK in kolektivu Tovarne oblačil, perila in pletenin MURA v Murski Soboti, Lovski družini Moravci, kakor tudi čestitemu duhovniku Janezu Erjavcu za ganljive besede ob odprtem grobu in pevcem za žalostinke.
Žalujoči: žena Marija, hčerka Marija, Helena, Justina, Margit in Kristina, sina Joško in Ludvik, vsi z družinami
0-252
RAZPIS
KRAJEVNA SKUPNOST CANKOVA razpisuje prosto delovno mesto frizerke za moško in žensko stroko
Nastop službe s 1. aprilom 1964. Pismene prošnje z navedbo dosedanje zaposlitve poslati Krajevni skupnosti Cankova.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Razpis
Upravni odbor KMETIJSKE ZADRUGE PUCONCI razpisuje v šolskem letu 1964/65 naslednje štipendije:
1 štipendijo na biotehnični fakulteti;
1 štipendijo na ekonomski fakulteti;
1 štipendijo na ekonom. srednji šoli.
Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe s priloženimi spričevali Upravi zadruge v roku 30 dni po objavi tega razpisa.
Prednost pri dodelitvi štipendije bodo imeli kandidati, ki so že vpisani na ustreznih šolah in z boljšimi učnimi uspehi.
Družbene organizacije društva in klubi — Za večjo javnost vašega delovanja, prireditev in akcij — Obvestila in objave v Pomurskem vestniku in Radiu Murska Sobota — V Pomurskem vestniku pod posebnimi rubrikami, v Radiu Murska Sobota med prijetno glasbo — Za celoletno objavljanje društvenih objav — 50-odstotni popust!
TEDENSKI KOLEDAR
Petek, 20. marca — Igor Sobota, 21. marca — Benedikt Nedelja, 22. marca — Vasilij Ponedeljek, 23. marca — Slava Torek, 24. marca — Simon Sreda, 25. marca — Minka Četrtek, 26. marca — Maksim
dežurna služba
ZDRAVSTVENE POSTAJE MURSKA SOBOTA
20.	marca — dr. Lopert
21.	marca — dr. Gruškovnjak
22.	marca — dr. Gruškovnjak
23.	marca — dr. Rousova
24.	marca — dr. Lopert
25.	marca — dr. Gregorčeva
26.	marca — dr. Gruškovnjak
čestitke
ČESTITKA
Ob promociji s častjo doktorja medicine prisrčno čestitajo tov. Borutu KOSIJU, sorodniki, sošolci, prijatelji in dobri znanci ter mu želijo mnogo uspeha pri bodočem delu na Murskem polju. Prisrčno ga pozdravljajo Muropoljci.	D-245
KINO
SLATINA RADENCI — 21. in 22. marca italijanski barvni kinemaskopski film: »Dvakrat maščevalec«. 26. marca francoski vistavisionski film: »Ti strup«.
VIDEM OB ŠČAVNICI — 21. in 22. marca italijanski film: »Rimljanka«.
LJUDSKA UNIVERZA V M. SOBOTI
bo predvajala mehiški barvni film »VIHAR NAD MEHIKO«: v četrtek, 19. marca 1964 ob 19. uri v Puconcih;
v petek, 20. marca 1964 ob 19. uri v Brezovcih;
v soboto, 21. marca 1964 ob 19.30 uri v Cankovi:
v nedeljo, 22. marca 1964 ob 10.30 uri v Murski Soboti, ob 15. uri
v Gančanih in ob 19.30 uri v Bakovcih.
Jugoslovanski film »KOZARA« pa: v četrtek, 19. marca 1964 ob 19. uri
v Šalamencih;
v petek, 20. marca 1964 ob 19. uri v Zenkovcih;
v soboto, 21. marca 1964 ob 17. uri v Murski Soboti in ob 19.30 uri v Gederovcih;
v nedeljo, 22. marca 1964 ob 15. uri v Bratoncih in ob 19.30 uri v Dokležovju.
SOBE
SOBO oddam. Kopitarjeva 8, Murska Sobota.	M-250
SOBO, opremljeno, oddam. Ul. 17. oktobra št. 3, M. Sobota. M-256
V soboto, 21. marca ob 20. uri Zdravilišče Radenska Slatina I. TURISTIČNO-GOSTINSKI PLES
Popoldne ob 16. uri: ogled modernega slatinskega obrata v Boračevi in obisk vinske kleti VG Kapela z vinsko poskušnjo. Zbirališče v zdraviliški Restavraciji.
Ob 20. uri: pričetek plesa v Kavarni in Baru z bogatim programom. Nastopili bodo: Svengali, Prleška Micka, pevki Ervina Štelcl in Lidija Kodrič, orkester Rodošek in G. Baranja, konferansje Pišta.
Rezervacije do sobote v turist-birojih v Murski Soboti in Radencih. V Zdravilišču so možne tudi rezervacije za prenočišča.
Revija Delo - RTV
V posebni prilogi »Dela« izhaja nova radijska in televizijska revija.
Obilno ilustrirana in vsebinsko pestra revija obsega 16 strani četrtinskega formata »Dela«. Prinaša celoten domač in precej tujega radijskega in televizijskega programa. V njej je vrsta sestavkov, ki še posebej govorijo o programu tedna, razen tega pa so v njej še druge zanimivosti, ki poslušalcem in gledalcem približujejo svet radia in televizije.
Novo radijsko prilogo dobijo vsi naročniki »Dela« vsako soboto, ne da bi se naročnina zvišala. Kot sestavni del sobotnega »Dela« pa je na voljo tudi vsem, ki kupujejo »Delo« v kolportaži.
PRODAM
AVTO FIAT 600, generalno popravljen, v dobrem stanju, ugodno prodam. Lipovci 115, p. Beltinci.
M-239
KUHINJSKO POHIŠTVO, štedilnik in žensko kolo, ugodno prodam. Karel Köleš, Razlagova 2, M. Sobota.
M-240
SENO IN DETELJO, večjo količino, prodam. Ana Jug, M. Petrovci 25, p. Tišina.	M-242
GRADBENO PARCELO prodam. Partizanska 29, M. Sobota. M-243 SENO prodam. Elizabeta Novak, Tomšičeva 20, M. Sobota.	M-244
SENO, večjo količino, kvalitetno, prodam. Vprašati: Štefan Veren, Bodonci 67, p. Bodonci.	M-247
DVA ZIDANA ŠTEDILNIKA ugodno prodam. Prežihovega Voranca 4, M. Sobota.	M-253
VINOGRAD in SADOVNJAK v izmeri 10 arov v Lendavskih goricah, Ujtamas in 5 bok za furniranje z železnimi vijaki prodam. Poizvedbe: Binyei, mizar, Kranjčeva 6, Murska Sobota.	M-248
zaposlitve
MIZARSKEGA POMOČNIKA sprejmem takoj ali pozneje. Mizarstvo Hojnik, Slovenska ul. 20, Maribor.
M-246
AGENTURNO PODJETJE potrebuje potnika — komercialista. Ponudbe poslati na poštni predal 62, Murska Sobota.
GOSPODINJSKO POMOČNICO z znanjem kuhe ali upokojenko sprejme takoj Sellak, Gasilska 4, Ljubljana.
M-25I
GOSPODINJSKO POMOČNICO, vestno in z znanjem kuhe išče k otroku Jože Sedonja, Breg 22, Ljubljana.	M-255
predavanja
LJUDSKA UNIVERZA GORNJA RADGONA — SOLA ZA STARŠE
Predavanje o obrambni vzgoji prebivalstva. Predavatelja: pri Vidmu Janez Kraner, v Gornji Radgoni, Radencih in Apačah pa Branko Borko. Predavanja bodo spremljana z barvnimi diapozitivi.
V Gornji Radgoni: v ponedeljek, 23. III. ob 19. uri v dvorani Ljudske univerze; Radenci: v sredo, 25. marca ob 19. uri v osnovni šoli; Videm ob Ščavnici: v četrtek, 26. III. ob 19. uri v osnovni šoli; Apače: v petek, 27. UL ob 19. uri v osnovni šoli.
kupim
MOPED Colibri ali Puch, tudi v nevoznem stanju, kupim. Cena do 50 tisoč din. Kroška 28, Murska Sobota.	M-241
KOMUNALNA BANKA
OBČANI! — Varčujte in vlagajte svoje prihranke pri va šem bančnem zavodu. Vlogo obrestujemo od 5 do 6-odstotno,  vlagatelji pa so še zavarovani za invalidnost in nezgodno smrt.

M. SOBOTA
s poslovnimi enotami v Ljutomeru, Lendavi          in        Gornji         Radgoni.
Na podlagi 4. točke 63. člena Zakona o bankah in 35. člena Zakona o kreditnih in drugih bančnih poslih (Uradni list FLRJ, št. 10/61)ter 25. člena Statuta Komunalne banke Murska Sobota, razpisuje Komunalna banka Murska Sobota
natečaj
za vlaganje prošenj za investicijska posojila iz bančnih sredstev za gospodarske in negospodarske investicije v letu 1964.
1.
Komunalna banka Murska Sobota (v nadaljnjem besedilu: banka) bo dajala v letu 1964 iz bančnih sredstev investicijska posojila za novogradnje, rekonstrukcije, modernizacije, razširitve sedanjih zmogljivosti in druge objekte v vseh panogah, za udeležbo pri posojilih iz drugih virov in za negospodarske investicije.
2.
Za posojilo na tem natečaju se lahko potegujejo gospodarske organizacije, zavodi in družbenopolitične skupnosti.
3.	
Posojila na tem natečaju bo banka dajala s pogojem, da je s posojilom in s sredstvi prosilca posojila oziroma s sredstvi iz drugih virov zagotovljena popolna dovršitev objekta, za katerega je posojilo zaprošeno.
4.
Obrestna mera za posojilo, odobrena po tem natečaju, znaša 7 %, odplačilna doba pa praviloma do 5 let,
5.
Prošnji za posojilo mora prosilec predložiti naslednjo dokumentacijo:
a)	izpolnjene bančne obrazce;
b)	investicijski program, sestavljen na
osnovi določil Temeljnega zakona o graditvi investicijskih objektov (Uradni list FLRJ, št. 45/61) odnosno 7. člena Zakona o graditvi investicijskih objektov (Uradni list SRS, št. 5/63) ter idejni projekt s predračunom;
c)	sklep delavskega sveta oz. organa upravljanja o najetju posojila;
č) dokazilo o zagotovljenih sredstvih za udeležbo;
d)	pri prošnjah za udeležbo je potrebno predložiti potrdilo, da so redna sredstva zagotovljena iz drugih virov.
6.
Rok za vložitev prošenj po tem natečaju je 31. marec 1964. Banka bo sprejemala vloge tudi po navedenem roku vendar bo te vloge reševala le v okviru takrat razpoložljivih sredstev.
7.
Pri odobravanju posojil bodo imeli prednost prosilci:
a)	ki zagotovijo večjo rentabilnost in dosežejo večji devizni učinek;
b)	ki ponudijo večjo lastno udeležbo;
c)	ki imajo nižje investicijske stroške na enoto proizvoda;
č) ki ponudijo krajši rok za vrnitev posojila.
8.
Banka lahko določi kot pogoj za dodelitev posojila poroštvo družbenopolitične skupnosti.
9.
Glede vsega drugega veljajo za posojila določbe Zakona o kreditnih in drugih bančnih poslih (Uradni list FLRJ, štev. 10/61) in drugi veljavni predpisi.
KOMUNALNA BANKA MURSKA SOBOTA
POMURSKI VESTNIK -- List izdaja in tiska Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti -- List pošiljamo samo po predplačilu -- Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ul. 2. telefon 21-064 -- Naročnina celoletna 1.000 dinarjev, polletna 500 dinarjev, za inozemstvo letna 2.000 dinarjev -- Tekoči račun pri NB v M. Soboti št. 605-11
1-365
POMURSKI VESTNIK 19. III. 1964
7
Trgovsko podjetje na veliko in malo
»POTROŠNIK«
Murska Sobota
ustreže v svojih prodajalnah vsem vašim željam in potrebam.
KLUB ZA KONJSKI ŠPORT V LJUTOMERU:
Letos jubilej - 90 let
Preteklo nedeljo je imel tudi Klub za konjski šport v Ljutomeru letni občni zbor, ki je potekal v znamenju priprav na letošnjo jubilejno leto — 90-letnico obstoja kluba.
V lanskem letu je nastopalo 20 članov kluba na klubskih in republiških prireditvah. Klub sam je priredil tri dirke v Ljutomeru in eno v Radgoni.
Poleg tega je bil v Ljutomeru še jugoslovanski kasaški derby na katerem je nastopilo skupno 8 konj: 4 iz Ljutomera. 1 iz Pančeva, 1 iz Turnišča,
1 iz Varaždina in 1 iz Maribora. Zmagovalec derbyja je bil konj Javor iz Turnišča s časom 1,28, drugi pa je bil Pinus iz reje Antona Lubija iz Bunčan. Največ zmag na slovenskih hipodromih pa je dosegla od konj ljutomerskega kluba Fidela, last Joška Seršena iz Veržeja (čas 1,24).
S pripojitvijo bivše zadruge za rejo žrebet je prevzel klub tudi rejsko pospeševalno vlogo. Ta naloga pa se je zadnja leta močno spremenila, saj je včasih dostavila republiška žreb-čarna na plemenilno postajo na Cvenu zadostno število plemenjakov in to v dogovoru z rejci. Po razpustu žrebčarne bi morali skrbeti za to dejavnost lokalni forumi, ki pa pospeševanju konjereje niso posvečali zadovoljive pozornosti. Zaradi tega je prišel klub v velike finančne težave, kar se je poznalo tako v selekciji kakor tudi v kakovosti športnih prireditev. — Finance kluba se rešujejo stihijsko, le iz leta v leto, zato moramo to vprašanje vsako leto na novo načenjati in utemeljevati pri merodajnih forumih — je bilo rečeno med drugim v poročilu predsednika kluba na občnem zboru.
V lanskem letu je bil ustanovljen pri občinski skupščini poseben koordinacijski odbor, ki združuje vse športne panoge v občini, namen odbora pa je, da vodi izgradnjo športnega centra na sedanjem hipodromu V Ljutomeru. Ker bo letos 90-letnica kluba, bi bilo primerno, da se zgradi najprej primerna tribuna. Predvideno je, da bo ob tej slavnosti v Ljutomeru jugoslovanski kasaški derby.
Konjski šport mora biti deležen zaradi turističnega pomena odslej večje pozornosti in razumevanja. -jm
NAŠA REPORTAŽA — NAŠA REPORTAŽA — NAŠA REPORTAŽA — NAŠA REPORTAŽA -
Nočni »delovni dan« belili mož
Noč je premagala vrvež z ulice in svetlobo z oken. Le ulične svetiljke so se pozibavale v lahnem vetru, ko sem stopal proti pekarni, obratu soboškega »Mlinopeka«. Še dobro uro in četrtek se bo umaknil petku, ki nas je presenetil s snegom, takrat, ko smo že vsi pričakovali pomlad. Hitel sem k ljudem, ki jim je noč delovni dan in o katerih govorijo gospodinje največkrat ostre besede. In največkrat so te besede neupravičene.
Tudi sam sem že prisluhnil takšnim opazkam in tokrat sem želel videti ljudi, ki nam pečejo vsakdanji kruh, žemljice, pecivo. Izbral sem nočne ure, pa ne nalašč, da bi se izognil negodovanju gospodinj, ki so tokrat že zatisnile oči m pozabile, da včasih kruh ni najboljši, pač pa zato ker je noč pogoj za srečanje s pekarno in ljudmi, ki v njej delajo. Odkrito rečeno, tudi sam bi bil rad ob tej uri že v topli sobi.
V predsobi, na policah sveže in rjavo zapečen kruh. Prijeten duh in toplina. Nekaj korakov naprej, odrinem vrata in že sem v prostorni (pa že premajhni) dvorani. Fantje in možje v »belih dresih« in z belimi čepicami na glavah so zatopljeni v svoje delo. Ura je enajst in le trije manjkajo. So na zimskem dopustu. Med testom, hlebčki in žemljicami ter ostalimi pecivi, ki »vzhajajo«, je slišati enakomerno dihanje »mož v belem« ter zamolkle glasove iz radijskega sprejemnika. Nisem presenečen, ko zagledam v prostoru razporejene mešalnice za testo, sejalni stroj za moko in druge naprave za oblikovanje testa. Pričakoval sem, da bom srečal moderno opremljeno pekarno. Moderna je, pa čeprav pravijo, da potrebujejo še druge stroje. Sicer pa tudi tako je dobro, vsekakor pa bolje kot prej (ponekod pa še tudi sedaj), ko je kvaliteta in oblika kruha bila odvisna samo od pekovskih rok.
Delovni kolektiv pekarne, ki dela ponoči in šteje 18 ljudi je ob mojem prihodu bil na svojih delovnih mestih. Tistim, ki so prišli v poznejših popoldanskih urah je manjkalo le še dve uri do konca delovnega »dne«, ostali — druga izmena — prišli so na delo ob 23. uri, bodo zjutraj vračajoč se z dela na ulicah srečevali soboške gospodinje, obložene s svežim kruhom. In gospodinja bo srečala delavca, ki je pred dobro uro še zadnjikrat iz peči prinesel ta naš »vsakdanji kruh«. Gospodinja bo zavila domov ali pa v prodajalno na vogalu in zadovoljna, da bo kmalu v »hiši« spet kruh (sveži) bo nakupila še vse tisto, česar ne moremo použiti brez kruha.
Janez ali pa Jože, ki že leta in leta delata v svojem poklicu, bosta na vprašanje, ali ni naporno vedno delati v popoldanskih in nočnih urah odgovorila: »Vsak poklic je lep za tistega, ki ga ima rad. Privadi se človek vsemu, pa tudi našemu delu.« Zapisati moram še to, da se mnogi izmed mož, ki sem jih ta večer srečal, vozijo na delo s kolesi, tudi 10 km daleč. In tudi tega so se privadili. Morda bo kateri izmed njih nekoč za-
menjal moped in kolo s prijetnim stanovanjem v bližini svojega delovnega mesta. Tega niso povedali odkrito. pa sem razbral v njihovih očeh. In prav bi bilo tako. Tudi na vprašanje ali so res oni krivi, da včasih (ampak zelo redko) kruh ni najboljši, niso hoteli dati pojasnila. Namesto odgovora le to: »Trudimo se. da bi bil kruh vedno dober, da ne bi bilo pripomb. Sicer pa, ali ste že jedli drugod po Sloveniji tako okusen kruh, kakor pri nas?« Odkimal sem. saj imajo popolnoma prav.
To noč sem jih opazoval in se grel ob pečeh, iz katerih je tako prijetno dišalo. Pogovarjali smo se, kolikor je bilo to sploh mogoče. Vsak je opravljal svoje delo in testo, ki je že vzšlo, je potrebovalo spretnih rok oblikovalcev — pekov. Nekaj hitrih gibov in brezlična masa je postala enokilogramski ali dvokilogramski kruh, ki čaka samo še toplote, ki mu bo dala okus. barvo, ga naredila užitnega za oči in usta ljudi, ki ob tem času počivajo in sanjajo. In tekoči trak se nadaljuje. V polurnih presledkih se odpirajo parne peči in praznijo korita s testom. V »predsobi« so police čedalje bolj obremenjene in prijeten duh po svežem kruhu
uhaja skozi priprta vrata na ulico. Redki ljudje, ki v tem času hite mimo pekarne, začutijo ta duh, ki »izdaja« može v belih oblekah za zaprtimi vrati »tovarne kruha«.
In vsaka noč je podobna prejšnji in vsak delovni dan teh mož se konča ponoči ali zjutraj, pa četudi delajo v prvi ali v drugi izmeni. Takrat ko končajo delo, potujejo kilogrami kruha, belega in rženega ter mlečnega peciva v zaprtih »kombijih« v prodajalne, ne da bi med potjo izgubili svoj duh, svojo toploto. Vsak dan nekaj tisoč kilogramov kruha, več tisoč komadov žemljic in drugega peciva prodajo v trgovinah v Murski Soboti in v okolici.
Prva izmena bo kmalu končala z delom. Že je ura ena, kot v temi zažarijo žarometi koles — proti domu. Nekateri bliže, drugi dalje. Tudi sam se odpravljam domov. Veter neprijetno brije in vse kaže, da zime še ni kraj. Ne moreni se znebiti misli, da le redka majhna napaka v kruhu (morda niti ne po krivdi pekov) ljudi spomni na te »bele može« in jih za kratek čas reši njihove anonimnosti in osamljenosti z hladnih, zaradi napornega dela, pa kljub temu iz vedno toplih noči.	K. Sukič
»Beli možje« pri delu v »tovarni kruha«
Še se bojujejo
Med drugo svetovno vojno se je na tisoče tihooceanskih otokov spremenilo v ogorčena bojišča. Ko pa je Japonska kapitulirala, se ni vrnilo vseh 6 in pol milijona preživelih vojakov, ki so se borili po teh otokih. Za usodo desetine tisočev vojakov še danes ni nič znanega. Nekateri izmed njih so še prepričani, da sovražnosti še niso prenehale, a drugi so slišali za kapitulacijo, pa mislijo, da je nedostojna in je zato ne priznavajo. Po samurajskem zakonu so se oni dolžni boriti do zadnje kaplje krvi. Leta 1954 so v Tokiu ustanovili poseben biro za iskanje takih trdoglavih vojakov, da bi se vrnili v normalno življenje.
Nekega dne je bila ameriška patrulja na obhodu po otoku Guam. Ko so šli skozi džunglo, jim je naenkrat zažvižgala krogla nad glavo. Na srečo je udarila v drevo, ne pa tja, kamor je bila namenjena. Toda naslednja je že udarila v šlem vodje patrulje. Vojaki so se pognali tja, odkoder je prihajalo streljanje. Po daljšem preganjanju so končno le ujeli dva polna-
ga človeka z zaraslo brado in lasmi.
o sta bila japonska vojaka iz garnizona, ki je bil na tem otoku in niti pojma nista imela o tem, da je vojna končana.
Na tem otoku se je skrival tudi vojak Ito, ki je sicer vedel za kapitulacijo, a se ni hotel predati. »Včasih sem moral jesti tudi miši in mrčes,« je kasneje pripovedoval domačim in znancem. »Živel sem kot puščavnik in z nikomer nisem mogel niti besedice spregovoriti.« Družina ga
je proglasila za mrtvega in zgradili so mu spomenik. Po enajstih letih in sedmih mesecih samotnega življenja, lakote in molčanja, se je Ito odločil za predajo. Sedaj vsak mesec položi pred svoj spomenik šopek cvetja.
Japonec Minagava je prebil v pragozdovih Nove Gvineje šestnajst let in tako podivjal, da so se morali avstralski zdravniki pol leta z njim mučiti, predno so ga spet naučili jesti, kakor to dela civiliziran človek.
Zanimiv je primer vodnika Kakua Šimade. Deset let mu je uspevalo v pragozdovih Nove Gvineje v svoji skupini ohraniti vojaško disciplino in to po zaslugi kilograma soli, ki jo je imel v torbici.
»Pojasnil sem svojim ljudem,« je kasneje pripovedoval, »da se sol mora razdeliti tako, da jo bomo imeli deset let. Najkasneje v tem času bodo sile našega cesarja spet zavzele otok. Zato moramo biti vedno pripravljeni, da udarimo Američanom v hrbet.«
Šimada se je s svojimi ljudmi zelo dobro znašel. Izkrčili so jaso v džungli in tam gojili povrtnino, sadje in sladkorni trs. Ko jim je pa zmanjkalo soli, se je napotil k morju. Tam pa je srečal ameriško patruljo, ki mu je sporočila porazno vest. Japonska je kapitulirala pred 125 meseci.
Nekateri japonski vojaki še danes vznemirjajo ameriške patrulje. Mnogo jih je še in noben čudež ne bo, če bo nekdo 1973. leta potolkel rekord Robinsona Krusoa, ki je po romanu preživel na samotnem otoku osemindvajset let.
Ekspedicija rta pohodu skozi pragozd, da bi našla japonske rojake, ki se še skrivajo
Kruha bo dovolj — za vse
SELO-FOKOVCI
Pred kratkim so imeli v Selu-Fokovcih ustanovni občni zbor organizacije Rdečega križa. Zbor je bil nepričakovano zelo dobro obiskan in na njem so razpravljali predvsem o organiziranju krvodajalcev in ostalih človekoljubnih nalogah organizacije.
-er-
Take zgodbe so že običajne, čeprav ne bi smele spadati v današnji čas. Res. da ne! To ni spodobno in to tem bolj, ker so zgodbe resnične in kvarijo naši družbi lepo ime in ugled.
Stopi ti v trgovino možakar. V radgonsko samopostrežnico. Doma je tam iz okolice Radgone, morda celo iz Črešnjevec. Saj ni tako daleč. Stopi v trgovino, bistro pogleda okoli sebe, kajti, moj bog, koliko dobrega in koristnega je na razpolago potrošniku. Tam imaš moko, lepo zavito v polivinil: tam steza roke proti tebi čokolada; tam se ti smeji rum in liker; tam sili k tebi argovica in njena konkurenca podravka. Oči se smejijo kar od sebe in v ustih se nabira slina, da jo komaj požiraš sproti.
Štef, to je naš možakar, bliska z očmi in vneto oprezuje, če ga ne spremljajo neprijazne oči. Pa ti je Štef spreten. Hop, nekaj v košarico, nekaj v žep; toda sedaj nič v košarico in zato raje v žep in zopet v žep. Pri tem pohodu so Štefovi žepi še komaj dihali; v košarici, kdo bi ji zameril, pa je sramežljivo samevala ribja konzerva, ki je Štef itak ne je. majhna steklenička ruma in rjave ve-
zalke, ki jih Štef ne bo mogel navezati na svoje škornje.
Toda tam za zaveso je prav tako oprezoval tudi tovariš poslovodja in se čudom čudil Štefu; kajti takšni podvigi pa le niso bili na dnevnem redu. »No, res, kakšen šolarček je že vtaknil v žep ponižno liziko, bolj korajžen Franček je segel tudi po čokoladi. Toda tale Štef! Bogme, toti pa ti zna!
Zdaj je stal Štef pred blagajno in ponižno pomolil pred tovarišico Elo,
Vesela (žalostna) zgodba
ki je ta dan preštevala pri blagajni denar, ribjo konzervo, rum in rjave vezalke. Toda tam iz kota ji je pomežiknil tovariš poslovodja in tovarišica Ela je vedela, kaj pomeni to mežikanje. Nalahno je pokimala in milo pogledala tovariša Štefa. In je vprašala prav ljubeznivo: »Tak, oča Štef, samo to ste si namenili danes? Tak malo?«
Štef pa: »Ah, slabi časi, slabi! Ni penez, ni! Oh, da!«
Toda tovarišica Ela, bog se je usmili, pa je nadaljevala neusmiljeno: »Kaj pa žepi? Tako so napeti, kot bi imeli vodenico! Kaj?«
Štef je postal nemiren: »Žepi? Oh, čisto so raztrgani, še vode ne držijo več. Saj me je kar sram, da imam tako ženo, ki ne ve za svoje posle.«
»Ah, če je tako,« je dejala veselo tovarišica Ela,« potem pa kar z menoj, jih bomo že zašili.« In je kar potegnila s seboj presenečenega Štela, ki se je sicer upiral. Toda tovari-
šica Ela je energična tovarišica in že ve, kako se streže takim stvarem.
In da ste videli, kaj je počenjal Štef sedaj! Kot coprnik je copral svojim žepom, da je z njih letelo še bolj nevidno kot prej vanje. Argovica je priletela med stekleničke kolonjske vode, čokolada se je znašla v hipu med ribjimi konzervami in so planili bonboni, ki so tudi začuda zašli v Štefov žep, med čistilna sredstva in plavi radion intakodalje.
In že je stal Štef s praznimi žepi tam za zaveso in zavijal oči tako nedolžno. kot bi prišel pravkar na svet. Toda ni bil nabrit samo Štef, tudi tovariš poslovodja ni bil kar tako od muh. Pa mu je dejal: »Kaj, tovariš Štef, tisočaka nam boste dali, ker ste nam napravili škode za dva. Vse tiste reči. ki ste jih pometali iz žepov križemkražem, bo treba urediti, prepakirati — in vsekakor je naš čas dragocena reč. Saj boste dali peneze, kaj! Z dobrega mislim.« Štef je že hotel nekaj ziniti, toda tovariš poslovodja je že segel po telefonski slušalki, ki bi lahko privabila v trgovino miličnika. Potem pa bi bila zadeva najbrže hujša. Toda Štef je samo globoko vzdihnil: »Bom, krucifiks! Vrag naj vas vzame!«
Potem je odšel in v hipu zvrnil v oštariji trikrat po tri deci in preklinjal svet, kako je krivičen in neusmiljen do poštenih ljudi.
Toda mnogi potrošniki si strežejo brez penez še kar dalje, kot si je zadnjič postreglo dekle iz Hrastja-Mota s čokolado, figami in pomarančami. Morda bo zopet poskušal srečo oča Štef in še kdo. Toda, ali se splača prodati tako poceni svojo poštenost in ime?!	EMGE
Franc
Šrimpf
beg v jutro
9
roman
Poznali so ga res in prav nič jih ni mikalo, da bi v najhujši vročini, v prahu in s plinskimi maskami na obrazih, tekali po slabih poljskih cestah okoli Mulhousa. Zato je grožnja pomagala in čez nekaj časa se je prizibal, prej počasi kakor prehitro, iz vrste majhen vojak. Obstal je pred spisom, ne da bi se postavil v predpisano držo. Zguban obraz, po vsej verjetnosti razjeden od koz, ga je delal starega, starejšega, kakor je bil v resnici. Smehljal se je, kakor da je vesel, da po daljšem času zopet vidi starega znanca.
Prav to je pognalo špisa v še hujšo besnost.
»Torej, vi se delate bedaka, ali pa bi radi brili norca iz mene, kaj! Midva sva že stara znanca in prav dobro vem, da niste tako neumni, kot se kažete!«
»Slabo razumem, gospod narednik,« je zamrmral Krasnowski in še se naprej režal špisu v obraz.
»Boste že razumeli,« se je špis nenadoma pomiril. »Vas. bom že naučil!« In začel je poveljevati z vojaškim, toda ne več tako zadirčnim glasom: »Hinlegen! Auf Hinlegen!«* In Poljak se je spuščal na tla in zopet vstajal in se zopet moral spuščati na tla in zopet vstajati. Vendar tega ni delal s preveliko naglico. Narednik je najmanj trikrat izustil tisti svoj »Hinlegen!« preden se je Krasnowski spustil enkrat na tla. Zato se je špis večkrat nestrpno zadrl: »Schneller! Sie Rindskopf!«**
Medtem je izklicevanje prevzel podoficir Grassler.
»Kovač!«
»Gross!«
»Szymanowski!«
»Kolarič!«
»Pozeb!«
»Novak!«
In tako je šlo naprej, zdolgočaseno in pusto. Le narednik »Hinlegen! Auf!« je poživljal dolgočasnost tistega popoldneva. Mračni, debeli zidovi bivše francoske, sedaj nemške vojašnice, so se skladno zlivali z barvo sivozelenih uniform, ki so stale ob njih, in s tonom špisovega kričanja, s podoficirjevim monotonim izklicevanjem in z neizmerno zdolgočasenimi odgovori vojakov. Pogled, ki bi splaval nad glave in si otrl pot prek visoke, črnikaste strehe, bi kmalu zadel ob čokoladne oblake, ki so se vedno bolj vneto prizadevali priti z višin na tla. Vsa ta barvna kompozicija je izražala nekaj topega, mračnega, samemu smrtnemu strahu podobnega.
Franc Bračko je opazoval prepletanje barv, skladnost narave in človeka, človeka in predmetov okoli njega. Toda tega že davno ni več dojemal zavestno. Vsak dan je gledal isto in prav zato ni več videl. Prav tako, kakor je videl vsak dan barvo komisa, ki ga je dobival pol hleba in ga z odporom pojedel, toda njegove barve ni nikdar pogledal.
Stal je v vrsti, kakor je stalo drugih trideset vojakov. In vendar je stal drugače. Stal je in preklinjal čas, ki ga je zanesel naravnost iz gimnazijskih šolskih klopi na to sivo dvorišče, med sive uniforme, tuje njegovemu razumu in čustvovanju. Letos, nekako ob tem času ali malo prej, bi maturiral. In potem bi se vpisal na univerzo... Pa je norec sprožil vojno in prekrižal življenje, njemu in še marsikomu ...
... Bračko se je zdramil, ko je zaslišal nad seboj ropot in korake in čudil se je sebi, da razen tistega mrzlega od prej ni bilo ničesar drugega, kar bi bolj odmevalo v njem zaradi dogodka, ki se je pripetil pred tem. Kakšno naključje.
Najprej ni mogel takoj presoditi, ali je to, za kar je-pravkar zvedel, dobro zanj, ali je slabo. Brez dvoma ga bo mučila skušnjava, da bi se jim razodel, da bi jim povedal, kje je in kaj dela. Posebno, če bo v nevarnosti, ali če bo položaj postajal nevzdržen.
Potem je pomislil, da bi ga lahko izdali, čeprav niso bili slabi fantje. Ne, izdali ga ne bodo. Toda izdali bi ga lahko slučajno, s kakšno neprevidno besedo, z namigom, z. nenavadnim obnašanjem, z zaprtostjo vedenja, ki bi lahko postalo sumljivo.
In vendar, kakšno čudno naključje, je skoraj vzklikal pri sebi in najraje bi rad to glasno vzkliknil, da bi slišal svoj glas, ki ga že tako dolgo ni slišal. Prevzela ga je neizmerna želja, da bi spregovoril glasno, da bi nekaj rekel v svojem jeziku, posebno sedaj, ko je zopet slišal slovensko besedo.
S silo je moral zatreti to prizadevanje. In kako bo tedaj, ko bodo zopet prišli pred vagon in bodo spet govorili? In če bodo govorili o njem? Bo lahko vzdržal?
Prekinil ga je pisk lokomotive in rezka povelja zunaj, ki so oznanjali skorajšnji odhod vlaka.
Nekaj le vem sedaj, si je rekel, vem, kam se vozim. Naša kompanija je bila dodeljena na Vzhod, to dobro vem, in tudi točno vem, kateri kraj so omenjali: Velikije Luki. Za rezervo. Zaenkrat je smer ista. Kupil sem pravilni vozni listek.
Cisto blizu je zaslišal cvileč šum. Vedel je, da so popustile zavore. Zagledal se je v kolesa in napeto čakal, kdaj se bodo začela obračati. Ni mu bilo treba dolgo čakati, kajti že čez nekaj sekund se je začela vrteti os in z njo obe kolesi, ki sta bili pritrjeni nanjo.
Vlak je odhajal iz neznane postaje.
Pooblačilo se je. Postalo je vedno temneje in tudi senca je zapustila vagon, kakor da bi zaslutila, da se bo nekaj zgodilo, a ne želi biti pri tem soudeležena. Tudi zrak se je shladil in veter, ki se je pojavil, je nosil v sebi okus po dežju.
Bračko si je pravzaprav zaželel, da bi se vreme spremenilo. Godila mu je vsaka sprememba, morda zato, ker ni mogel sam povzročiti nobene spremembe.
Vlak je bil že v polnem teku, ko je Bračko opazil, da so začele padati prve kaplje. Gledal jih je in jih sprva komaj videl v letu, kajti bilo jih je še premalo, da bi lahko padale navpično ali vsaj malo poševno na zemljo. To ne bo ploha, je pomislil. Tudi grmelo ni. To bo tisti droben, gost, len dežek, ki pada in pada in se zdi, kakor da se mu ne ljubi, da bi padal, ampak da pada kar tako, iz navade in iz samega dolgega časa.
Bračko je imel rad tak dež in živo se je spominjal časa, ko je sedel doma, v sobi, in je imel pred seboj odprto knjigo Cezarjevih komentarjev »De bello Gaggico.« Na drugi strani je sedela mama in pletla in bogve kaj mislila. On pa ni mislil na Cezarja in ne na njegove galske vojne. Gledal je skozi okno, kako je padal dež, tiho, neslišno. Gledal je, kako so se kaplje trudno obešale na šipe in polzele po njih, kakor da bi se plazile kače. Zunaj je rahlo šumelo, šumelo na nek poseben način, nevsiljivo, komaj toliko, da je lahko šumek predrl sobne stene in se dokopal do njegovih ušes. To je bil nevznemirjajoči šum, bil je blažilen za uho, uspaval ga je, toda ne tako, da bi zaspal, temveč drugače. Uspaval da je v sanje, neuresničljive sicer, zato pa mogoče in velike, čeprav največkrat neopredeljive, zgolj umišljene, dozdevne. Samo to je vedel, da sanja velike sanje, sanje o tem, kako bo nekoč velik in mogočen, kako ga bodo gledali vsi s spoštovanjem in z občudovanjem, h kateremu bo primešana zavist. Ni sanjal natančno, v čem bo njegova veličina, niti ga to ni posebno brigalo. Samo da bo velik v nečem, v čemerkoli, samo to je vedel. Zato je imel Bračko rad tak dež in zato je bil temu dežju vedno hvaležen, ker ga je popeljal na široke in mehke steze, ki so ga vodile iz tega sveta v snežinkasto čiste višine.
* Na tla! Gor! Na tla! Gor! ** Hitreje! Vi, kravja glava!
8
POMURSKI VESTNIK 19. III. 1964