List 11.
Gospodarske stvari.
Kaj je storiti, ako je sadno drevo gospodarju
zavoljo preobilnih zarodnic nerodovitno?*)
Sadjorejcem je znano , da hruške in jabelka navadno ne zastavljajo cvetnih popkov, dokler niso pognale majhnih krempeljev, kterim Nemci „Fruchtholz" pravijo, mi pa jih žaro d niče imenujemo. Tudi najmanjša zarodničica ima svoj popek. Nektere imajo Ustnike, nektere pa cvetnike.
Dasiravno zarodnice ne poganjajo mladik , vendar tudi vsako leto nekoliko zrastejo in njih starost se po obročkih poznd, kteri se na bolj starih zarodnicah lahko štejejo. Izmed zarodničnih obročkov poženejo novi listni popki in iz njih zopet zarodnice na vse strani. Tako postane drevo s Časom vse krempljasto in zaraščeno, ter ima brez števila zarodnic in popkov, pa vendar cvetnikov ne nastavi, in če jih tudi včasih nastavi, se cvetje obleti in sadu ne rodi. Zakaj neki ne? Zato ne, ker ima tako drevo premalo moči v sebi, da bi moglo toliko število popkov zadostno rediti. Preobil-nost zarodnic in njih brezštevilni popki so krivi, da je drevo nerodovitno.
Vajen sadjorejec hitro poznd, k ter o drevo je zavoljo preobilnosti zarodnic in popkov nerodovitno. Kdor pa je drevja manj vajen, naj gleda, kako drevo raste, kakošni so popki na zarodnicah, in koliko peresec da imajo.
Ako drevo neha mladike poganjati, ali le sem ter tje kako tanko in kratko mladičico požene, znamenje je to, da drevo strada, da je bolno ali da mora preveliko družino popkov in perja rediti. Ako so popki drobni, iz kterih komaj po tri ali štiri peresca poženejo, daje to na znanje, da ima drevo toliko zarodnic in popkov, da jih ne more zdatno rediti. Taka je rada pri tepkah.
Dostikrat se sliši govorjenje: „To-le drevo je kdaj vsako leto rodilo, zdaj pa se je narodilo, in že več let nič nima/'
Pa tako drevo se večidel ni narodilo, temuč se mu le godi kakor očetu, kteri je svoje otroke lahko dobro z živežem oskrbel, dokler jih je bilo le troje; zdaj pa pomanjkovec trpijo, ker se je njih število na deset na-rastlo. Ce tako drevo pogledaš, boš dostikrat videl, da so se zarodnice tako razkrempljile , da je drevo živ krempelj postalo.
Da bode tako preobloženo drevo zopet rodovitno, daj mu z gnojnino pri koreninah več živeža, in mu vzemi na vejah nekaj bremena, to je, iztrebi ga precej močno, pa enakomerno po vseh vejah. Tako boš zatri   preobilne  zarodnice  in odvečne popke.
*) Obljubljeno priporočilo dobro doide!                                 Vred.
Kdor pa hoče drevje prav trebiti, ni dosti, da bi le vzel v roke žago, sekirico, nož ali škarje, pa hajdi na drevje in žagaj in sekaj in ščipaj, da bo kaj; ampak treba je, da delaš bolj z glavo kakor z orodjem. Zlato pravilo naj ti bo: Nikoli nikar nič ne odžagaj, ne odsekaj ali ne odreži, dokler ti glava ni povedala, zakaj da mora to proč.
Kadar drevo trebiš preobilnih zarodnic, ne smeš vej ogoliti, dokler dosežeš, kakor se rado zgodi, ampak skrbi, da bojo zarodnice po vsem drevesu in povsod po vejah. Le tako drevo obilno rodi. Iztrebi pa pred vsem tiste zarodnice, ktere imajo drobne popčeke, včasih se staknejo le preobilni popki, zarodnica pa ostane. Ako so se zarodnice že močno razkrempljile, odpravi slabejše krempeljce. Včasih se mora cela krempljasta veja polna zarodnic in popkov iztrebiti, če nima prostora. Cvetnih popkov varuj pokončevati, če niso preobilni.   —
Opomba. Kakor druga leta, ravno tako imam tudi letos veliko sadnih drevesec vsake sorte, posebno veliko pa lepih in ilahnih jebelk po 30 —- 50 kraje, na prodaj. Pri meni se dobe tudi erfuriki in angleiki špar-geljni po 2 in 3 kr. eden.
Na Breznici blizo Radolice 10. suše a 1866.
Lovro Pintar, fajmoster.