Na seji Občinskega ljudskega odbora Ribnica so sprejeli družbeni plan za leto 1961 Ribnica, 3. junija. — DANES JE BILA V RIBNICI SEJA OBEH ZBOROV ObLO. ODBORNIKOM JE BIL PREDLOŽEN DRUŽBENI PLAN OBČINE ZA LETO 1961. PO DALJŠI RAZPRAVI, V KATERI SO GOVORILI PREDVSEM O RAZPOLOŽLJIVIH FINANČNIH SREDSTVIH, STA OBA ZBORA PLAN SPREJELA. NA SEJI SO SPREJELI TUDI NEKATERE PERSONALNE ZADEVE IN POTRDILI GARANCIJSKE IZJAVE POSAMEZNIM PODJETJEM. OBJAVLJAMO NEKATERE IZVLEČKE IZ DRUŽBENEGA PLANA OBČINE RIBNICA ZA LETOŠNJE LETO. Predvsem povečanje proizvodnje Družbeni plan temelji predvsem na tehle pozicijah: Povečanje proizvodnje in storilnosti Y vseh gospodarskih organizacijah; nadomeščanje zastarelih strojnih naprav s sodobnejšimi stroji in napravami, uvajanjem Mehanizacije, gradnji novih gospodarskih objektov itd.; izboljšanje življenjske ravni delovnih tjudi z gradnjo stanovanj, organiziranjem obrtnih servisov, dozidave šolskih objektov (šola v ^dražici). Razpoložljiva investi-fjska sredstva za gospodarske ln negospodarske investicije naj se tako vlagajo, da bo dosežen Najboljši učinek glede na obseg M rentabilnost proizvodnje ter družbenega standarda. Plan pri-jnsuje velik pomen nadaljnji družbenega upravljanja. Hi i nost družbenega proizvo- PovečaeiaU lT\*e. ^ f^vidoma rodni a u , Z3>5 odstotkov, na-v°ča £“53* Pa naj bi se pomeril 23,8 odstotkov v pri-VJZ1* inskim letom. Naj Večji skok bo narejen v mdustriji, kjer bodo predvidoma Povečali vrednost družbenega Proizvoda od lanskih 329 milijonov 878 tisoč na 522 milijonov 702 tisoč, ali za 58,5 odstotkov, v gozdarstvu za 20,7 odstotka, komunali 17,4 odstotkov, gradbeništvu 13,2 odstotka itd. Povečanje zmogljivosti v gospodarskih organizacijah temelji na večji proizvodnji, ki jo bodo dosegli z boljšo organizacijo dela in večjo produktivnostjo. Na občinskem investicijskem skladu bo letos na razpolago za investicijska posojila 17 milijonov 727 tisoč din. Razdeljena pa v°do: za kreditiranje investicij 30 ^ratna sredstva 4 milijone cij za kreditiranje investi-jij v osnovna sredstva pa 13 mi-yjonov 697 tisoč din. Največ in-doi iCij za osnovna sredstva bo . ležna Opekarna Ribnica, in . Cer 5 milijonov 970 tisoč, za-ieth obrt (2 milijona 321 tisoč), gostinstvo (2 milijona din) itd. Gospodarske organizacije bodo v letošnjem letu razpolagale z okoli 140 milijoni svojih skladov. Uporabijo naj ta sredstva predvsem za povečanje proizvodnje — za rekonstrukcijo in modernizacijo proizvodnih zmogljivosti ter istočasna vlaganja v obratna sredstva. Del sredstev naj določijo tudi gradnji stanovanj. Šolski sklad bo v letu 1961 predvidoma znašal 51 milijonov 751 tisoč. Za investicije v šolstvu je predvideno 3 milijone dinarjev, za dograditev osnovne šole v Sodražici, ostalo pa za redno vzdrževanje šol. Zagotoviti bo treba sredstva za dograditev šole na Gori ter za adaptacijo osnovne šole na Velikih Poljanah. Najvažnejša naloga na področju zdravstva je zgraditev doma za zdravstveno postajo v Sodražici. Precej sredstev je že zbranih, del sredstev pa bo prispeval ObLO. Za potrebe zdravstva v občini je namenjeno 6 milijonov 800 tisoč din. Precejšnja sredstva so namenjena za potrebe kulture in prosvete. Za 17 društev in SVOBOD, ki skrbijo za prosveto in razvedrilo je določil ObLO iz proračuna nekaj manj kot 6 milijonov din, Delavski univerzi pa 1 milijon 400 tisoč din. Vsa skrb bo posvečena komunalni službi. Nadaljevali bodo z delom urbanističnih in zazidalnih načrtov ter geodetskih izmer za Ribnico in Sodražico. Forsirala se bo gradnja stanovanj za gospodarske organizacije, ki nujno potrebujejo stanovanja za svoje s^okovne kadre. Ceste, ki so izKljučno krajevnega pomena, to je vaške poti, naj bi vzdrževali in z njimi upravljali krajevni odbori. Dokončno je treba razmejiti, katere ceste naj vzdržujejo gozdna gospodarstva. Za potrebe socialnega varstva je namenjeno 10 milijonov 664 tisoč din, za telesno vzgojo (TVD »Partizan«) pa 500.000 dinarjev. Lesnoindustrijsko pod j. Ribnica je največje podjetje v občini. Vrednost industrijske proizvodnje letos v tem podjetju bo predvidoma znašala okrog 950 milijonov ali za 32 odstotkov več kot lani. Opekarna Ribnica bo v drugi polovici t. 1. končala z rekonstrukcijo. Tekstilna industrija, SUKNO, obrat Jurjeviča, naj bi že letos ustvarila vrednost proizvodnje 200 milijonov dinarjev. V Ribnici bo odprt nov obrat »Žičnice« iz Ljubljane, ki bo proizvajal sušilne naprave za les in furnir. V začetku bo zaposlenih 24 ljudi. V bivših prostorih ObLO Sodražica bo predvidoma začel obratovati obrat usnjene galanterije »Torbica« Ljubljana, kjer bi dobilo zaposlitev okrog 120 ljudi. V Podstenah ali v Sušju bo začelo z delom obrtno podjetje, ki bo organiziralo trgalni-co starih cunj za potrebe predilnice na Jurjeviči. Zaposlenih bo od 20 do 30 ljudi. Občinski družbeni plan predvideva povečanje blagovnega prometa trgovine na drobno. Za modernizacijo in opremo trgovin bo letos investiano okrog 12 milijonov din. Vsa skrb bo veljala 3. junij 1961 bo ostal zapisan kot zgodovinski dan v Kemični tovarni Kočevje. Tega dne je 64-članski kolektiv izvolil prvi delavski svet. Izmed 29 kandidatov so izvolili 21-članski delavski svet, ki je prevzel upravljanje v podjetju. Volitve so potekale v svečanem vzdušju. Pred volitvami so bili člani delovnega kolektiva tudi razvoju in izboljšanju gostinstva ter turizmu, kjer so bili doseženi že lepi uspehi. Do septembra, ko bo I. ribniški festival, bodo dela pri ureditvi ribniškega gradu dokončana. »Gradbenik« Ribnica predvideva povečanje obsega gradbenih del za 13 odstokov. Podjetje izvršuje gradbena dela tudi na gradbiščih v Kočevju in Ljubljani. Perspektivni načrt razvoja kmetijske proizvodnje v 1. 1961 predvideva povečanje za okrog 12 odstotkov v primerjavi z lanskim letom. Povečanje temelji na večji uporabi agrotehničnih pripomočkov in kooperacijskem sodelovanju zadruga-kmet, kjer naj bo zajetih 50 odstotkov obdelovalnih zemljišč. Da bodo KZ lahko nudile kmetovalcem čim-večjo pomoč pri obdelavi, se bodo morale oskrbeti s potrebnimi kmetijskimi stroji na že organiziranih kmetijskih obratih. Občinski proračun predvideva 161,100.000 dohodkov in prav toliko izdatkov. Družbeni plan je sprejet, za njegovo realizacijo pa so odgovorni vsi občani. Le s skupnimi močmi bomo lahko na koncu leta zapisali, da so bile vse predvidene postavke plana in proračuna izvršene. seznanjeni z dosedanjim delom Kemične tovarne v izgradnji in uspehih, ki so bili doseženi v lanskem letu. Prihodnje leto — predvidoma 1. maja — bo tovarna začela s poskusno proizvodnjo v novih prostorih, ki jih pospešeno gradijo. Novoizvoljeni delavski svet čaka veliko in odgovorno delo. Že takoj v začetku se bodo mo- Prvi delavski svet v Kemični Občinska zveza za telesno vzgojo je začela z delom Kljub temu, da je bil dejansko TVD Partizan Kočevje prvo društvo, ki je vpeljalo v svoj program dela vsestranost in je aktivno sodelovalo z vsemi športnimi zvezami Slovenije poleg svoje osrednje zveze Partizana Slovenije, torej že takrat, pred sedmimi leti, na isti poti kot je sedaj vsa telesna vzgoja v Sloveniji,,Občinska zveza za telesno vzgojo Kočevje ni mogla zaživeti. Vzrok temu je bil po vsej verjetnosti ta, da je prišlo v odbor preveč ljudi, ki so bili tam samo zaradi funkcij, drugače pa daleč od osnovnega dela v društvih, a nekateri celo klubaško nastrojeni, ki so videli samo v panogi svojega društva ali kluba rešitev vprašanja razvoja telesne kulture v kočevski občini. To mrtvilo je vzdramil občinski odbor SZDL, ko je sklical zastopnike vseh društev in je z njimi dokončno uredil sestav novega odbora, ki je imel že prvo sejo in pričel takoj z organizacijskim delom. V odbor so prišli po večini mladi aktivni dčlavci na področju telesne kulture, ki so do sedaj že dokazali, da so kos temu delu. Odboru bo predsedoval tov. Čuk Dušan, Arko Andrej bo obenem vodil posle sekretarja, blagajniške skrbi pa bo opravljal tov. Oberstar Leon. Na seji so razpravljali o delu zveze posebno o razširitvi dejavnosti na okoliške kraje ter po delovnih kolektivih in šolah. Potrebno bo tudi koordinacijsko delo v samem mestu v duhu načel I. Slovenskega kongresa za telesno kulturo. V zvezo so sedaj vključeni TVD Partizan, Nogometni klub, Kegljaški klub, Šahovski klub, Planinsko društvo, Taborniki in Počitniška zveza. Vsa ta društva in klubi gojijo poleg razvedrilnih zvrsti še tekmovalne panoge nogomet in Regljanje, a v TVD Partizanu poleg splošne telesne vadbe še orodno telovadbo mladinskih oddelkov, atletiko, odbojko, mali rokomet, namizni tenis, dviganje uteži, smuča- rali spoprijeti s problemi, ki se nujno porajajo z gradnjo tako velikega objekta. Prepričani smo, da bodo svoje delo uspešno opravljali, saj so si že v dosedanjem delu pridobili veliko izkušenj. nje in smučarske skoke ter športno sankanje. Vse športne panoge v kočevskih društvih so na dostojni kakovostni višini saj segajo nekatere v vrh slovenskega športa n. pr. mladinski nogomet in mlade atletinje ter več posameznikov. Iz tega kratkega opisa je razvidna živahnost dela po društvih katerim bo moralo novo ustanovljeno OZTV nuditi strokovno pomoč, dajati organizacijske smernice pravilne telesne vzgoje socialistične družbe in smotrno razdeljevanje finančnih sredstev, katere daje družba, ter izvajati večjo kontrolo nad uporabo teh sredstev. Za vsa društva je v tem letu na razpolago 2,500.000 dinarjev po proračunu ObLO Kočevje, kar je dokaz, kako visoko cenijo odgovorni faktorji pomen telesne kulture za naše kraje. Velike so potrebe po finančnih sredstvih tudi na drugih dejavnostih, zato je prav, da bodo društva smotrno upravljala s tem denarjem in pravilno ocenila ali so izdatki tudi stvarno doprinesli k razvoju telesne kulture v naši občini. Arko Haeada mladosti o Jtoceoiu LETOS OD VELIKIH LAŠČ Koliko pikrih je izrečenih na račun slabih cest. Vozila poskakujejo od roba do roba, se izogibajo prvim luknjam na vegastem cestišču, zato da lahko s podvojeno močjo do kraja pritisnejo vzmeti na prihodnjih. Vsem se ni mogoče izogniti. Šoferji preklinjajo cesto in cestarja.. ki mnogokrat sam ni mnogo kriv za takšno stanje. Vedno znova ugotavljamo, da promet naglo narašča in maka-datnsko cestišče zlasti pri deževnem vremenu ne more več zdržati tolikšne obremenitve. Življenjska želja vseh motoriziranih ljudi Kočevske in Ribniške doline je asfaltno cestišče do Ljubljane. Ta želja se sicer počasi, vendar vztrajno izpolnjuje. Asfaltnemu cestišču od Prigorice do Žlebiča se je lani pridružilo še 11 km moderne ceste od Livolda do Stare cerkve. Letos je podjetje »Slovenija ceste« zapelo na Rašici. Buldo- žerji so se zarili v kameniti hrib, koder bo tekla nova trasa in odkrivajo gornji sloj zemlje. Cesta bo pustila vas Rašico na levi strani s čemer se bo Izognila ostrim ovinkom. Usek v hrib bo zagotovil le blag vzpon. Tudi minerji so že pridno na delu. Pri Malih Laščah in Turjaku pospešeno postavljajo lesene barake, za več sto delavcev, ki bodo opravljali zemeljska dela. Za letošnjo gradnjo je zagotovljenih 300 milijonov dinarjev. Sredstva bodo zadostovala za zemeljska dela od Velikih Lašč do kamnoloma na drugi strani Turjaka. Zemeljska dela na tem odseku so najtežja na vsej trasi od Kočevja do Ljubljane, saj bo cesta skoraj povsod tekla po čisto novem terenu. Tudi gradnja viadukta pri Turjaku bo zahtevala precejšnja finančna sredstva in velike napore graditeljev. DO TURJAKA Pred občinsko konferenco SZDL PO VSEH KRAJEVNIH ORGANIZACIJAH SZDL RAZPRAVLJAJO O DELU SOCIALISTIČNE ZVEZE, V PRIPRAVI NA OBČINSKO KONFERENCO, Ki BO PREDVIDOMA V KOČEVJU ŠE V MESECU JUNIJU. V Predgradu so delovni Kaj je delo krajevnih odborov? Na sestanku krajevne organizacije SZDL v Fari, katere so se udeležili predstavniki Obč. odb. SZDL in drugi, so razpravljali o teritorialni razdelitvi krajevnih odborov, kot je bilo predlagano na seji ObLO Kočevje. Govorili so tudi o vlogi KO v novih pogojih dela ter vlogi in nalogah SZDL. Strinjali so se, da KO v nekem smislu nadomestijo stanovanjske skupnosti v mestih, SZDL pa naj bo pobudnik celotnega političnega življenja na vasi. V razpravi so ugotovili, da krajevni odbori dobro delajo. Na pobudo SZDL je bil zgrajen vodovod na Vrhu, sedaj pa urejujejo pokopališče. Ves gradbeni material so sami pripravili, le za cement rabijo denar. KO Kuželj namerava vsa sredstva vložiti za ureditev dvorane, ki jim je zelo potrebna. Pri teh akcijah naj bi sodelovali vsi državljani. Tudi krajevni odbor Fara si prizadeva urediti pokopališče. Na sestanku so bili mnenja, naj bi ObLO dodelil sredstva KO tako, kot so predvidena. Veliko so govorili o zadružništvu oz. delu obrata KZ Fara. Vodja obrata je pojasnil, da bodo uvedli nagrajevanje po učinku. Živinorejci bodo plačani po litru namolženega mleka in po prirastku živine. Tudi poljski delavci bodo plačani po učinku. V razpravi o zadružništvu so govorili o predvideni arondaciji zemljišč na področju obrata. Dalj časa so'se zadržali v razpravi o raznih komunalnih problemih, popravilu in vzdrževanju vaških potov itd. Pot Fara-Slavski laz je občinskega pomena, zato bi jo morali tako smatrati tudi pri vzdrževanju. Razprava je tudi nakazala potrebo, da se nekdo zavzame in skrbi za stare in bolne ljudi, ki nimajo premoženja. Na sestanku so ugotovili, da dela pri gradnji ambulante normalno potekajo in da so obveze večinoma že izpolnili. Na kraju so govorili in pohvalili uspešno delo šolskega odbora. V četrtek 1. junija so se zbrali v Predgradu vsi zastopniki masovnih organizacij in celoten odbor SZDL. Obravnavali so aktualna vprašanja s področja šolstva, zdravstva in gospodarstva. Vsi odborniki so mnenja, da je šola lepo urejena, vendar bi za prihodnje šolsko leto, ko se bo število učencev dvignilo, potrebovali zato še enega učitelja. Tudi zdravstvo je dobro urejeno, samo če bi prihajal vsaj enkrat mesečno zdravnik ginekolog, ali pa splošni zdravnik, ki bi se posvetil ženskim boleznim. Nadalje so mnenja, naj bi avtobus, ki vozi v Črnomelj, opravil to vožnjo v ponedeljek ali torek in ne v četrtek, ko priha-jo v Kočevje specialisti za razne bolezni. Vse to pa, poudarjajo tovariši iz Predgrada, niso zahteve, temveč predlogi, ki se naj po možnosti upoštevajo. Tudi mladinska organizacija je aktivna. Imajo godbo na pihala in tamburaški zbor. Starejši so sicer »mnenja, da niso preveč aktivni, a kakor izgleda, se bodo potrudili in prišli v Kočevje, kjer bodo pokazali svoje znanje ob prvi priliki, ki se jim bo nudila. Predgrajčani bodo tudi kino preuredili v cinemascop. Skratka, nalog je veliko in z voljo, ki med prebivalci vlada, se bo lahko v Predgradu še marsikaj napravilo. Vsi se zavedajo, da občina nima sredstev in bodo zato odvisni predvsem od samoiniciative. Pričakujejo pa, da bo občina posredovala pri problemih, ki niso vezani s sredstvi. Ugotavljajo, da je na njihovem področju še dovolj delovne sile, ki bi jo lahko zaposlili v industriji. Problem stanovanj bi rešili z avtobusom, ki bi delavce prevažal na delo in domov. Delo z motorno žago dernizaciji transporta s kamioni. V vseh povojnih letih se gradijo j nove ter rekonstuirajo stare ozke gozdne zeste. Tudi na področju Kočevske se je temu vprašanju posvetila velika pozornost, j Prevozov s konji je že zelo ma- j lo. Osnovno komunikacijsko omrežje bo v nekaj letih zgrajeno, vzdrževanje in obnavljanje kamionskega parka pa nam zagotavlja naša domača avtomobilska industrija. Vprašanje nastaja pri mehanizaciji spravila hlodovine odnosno iznosa pro-storninskega lesa od panja do kamionske ceste. Ravno na tem problemu se gozdarski strokov- : njaki v zadnjem času 'najbolj zadržujejo. Razmišljamo, kako usposobiti tudi traktorje za gozdno vleko. Delno se spravilo lesa vrši po tako imenovanih žičnih žerjavih. Prav tako pa se MEHANIZACIJO V GOZDOVE POHOD PO PARTIZANSKIH POTEH Rentabilnost brez zviševanja cen Krajevni odbor SZDL na Rudniku je imel 30. maja skupni sestanek z ‘ostalimi poverjeništvi in sekcijami. Obravnavali so predvsem vprašanje, kakšen odraz imajo spremembe delitve dohodka v javnem življenju. Javno mnenje odobrava kvalitetne spremembe v družbeno ekonomskih odnosih in decentralizacijo upravljanja. Nekoliko nerazumljive pa se jim zdijo tendence po zvišanju ceri artiklom široke potrošnje in drugim uslužnostnim dejavnostim. Smoter revolucionarnih sprememb v gospodarskem in komunalnem področju prav gotovo ni' v tem, da bodo cene naraščale in čestokrat celo neupravičeno. Stališča nekaterih odgovornih oseb v gospodarstvu, trgovini, obrtništvu in komunalni dejavnosti, da je lažje zagovarjati presežke čistega dohodka, kot pa event, manjši primanjkljaj, nimajo stvarnih osnov. V sedanjih gospodarskih spremembah se znajdejo nekatere gospodarske organizacije v visokem konjukturnem in celo v monopolnem položaju, kar jim trenutno omogoča visoko stop- njo rentabilitete. Manjše število podjetij pa se je sedaj znašlo v nekoliko manj ugodnem položaju. Zaradi tega so tudij osebni dohodki precej različni med poedinimi gospodarskimi organizacijami, čeprav gre za iste kvalifikacije in isto vrsto dela. Razumljivo je, da bi neke administrativne uravnilovske mere, ne dosegle pravega učinka. Toda to stanje nakazuje, da je treba z različnimi posegi doseči ustrezno stopnjo rentabilnosti v vseh gospodarskih organizacijah in sicer brez bistvenega poviševanja cen. Nadaljna razprava se je odvijala v znamenju priprav za proslavo Dneva rudarjev 3. julija. Za ta dela so angažirali sekcijo za kulturno in komunalno dejavnost. S prostovoljnim delom in s pomočjo rudniškega buldožerja bodo splanirali teren za otroško igrišče v Zeljnah, začeli bodo z zasipavanjem mlake v Šalki vasi, uredili bodo cestno razsvetljavo, kanalizacijo in nasuli cestišča. Poseben problem za varnost otrok pa predstavlja Roška cesta, po kateri Člani društva inženirjev in tehnikov, agronomov in gozdarjev iz Kočevja so priredili v nedeljo pohod po partizanskih poteh. Pohod je bil v okviru proslave ob priliki 20-letnice vstaje jugoslovanskih narodov. Ogledali smo si prvo partizansko bolnico in skupno grobišče v Jelendolu. Nato pa smo se povzpeli v »Bazo 20«. Ker pa nismo imeli namena, da si samo ogledamo partizanske objekte iz NOV, ampak da zvemo tudi o njihovem nastanku in razvoju, smo povabili s seboj tov. Jožeta Ivančiča iz Mozlja, ki se je našemu povabilu prav rad odzval. Tov. Ivančiča je okupacija zatekla v kočevskem Rogu kot logarja. Takoj se je povezal z OF. Pripovedoval nam je, kako je sprejel prve ranjence, kako so gradili prve bolnice in pod kakšnimi pogoji. Najtežji trenutki zanj in za ranjence pa so bili v roški ofenzivi. Vendar z odličnim poznavanjem krajev in dobrim prikrivanjem se mu je posrečilo s svojimi sodelavci rešiti ranjence in precej sanitetnega materiala. Po kočevskih gozdovih je bilo raztresenih 20 bol-nic in od teh je okupator odkril samo eno in še to prav slučajno. Po ogledu bolnice in skupnega grobišča v Jelendolu, smo si ogledali »Bazo 20«. Tam nam je tov. Ivančič na kratko orisal zgodovino Kočevske od naselitve kočevskih Nemcev do prve * v hodi 267 rudniških otrok v šolo v mesto. Stranski pločniki za pešce še niso urejeni. Pešci hodijo po cesti, ki pa so jo nekateri vozniki motornih vozil spremenili v dirkališče, kar je zahtevalo že štiri smrtne žrtve na tej cesti. Krajevni odbor SZDL Rudnik naproša organe prometne varnosti, da zaostrijo ukrepe pri spoštovanju predpisov na Roški cesti, dokler ne bodo urejeni hodniki za pešce. svetovne vojne, razdobje med obema vojnama, ko so se začeli ostri boji za narodne pravice. Ob tej priliki je poudaril vlogo komunistov pred vojno v borbi za socialne in narodne pravice Slovencev na Kočevskem. Prikazal je vlogo komunistov pri organiziranju in vodenju NOV. Orisal nam je lik narodnega heroja Jožeta Seška. Po ogledu »Baze 20« smo nadaljevali pot preko Starih žag, kjer je bila prva partizanska delavnica za popravljanje orožja v teh krajih, preko Črmošnjic, Semiča na Suhor v Beli krajini. O dogodkih v teh partizanskih krajih nam je pripovedoval tov. Anton Zupančič iz Livolda. Zvečer pa smo se preko Dolenjskih Toplic in Starega loga vrnili v Kočevje. Pohod je popolnoma uspel, škoda je le v tem, da se proslave niso udeležili vsi člani podružnice DIT v Kočevju. „ ing. S. N. Pionirski pohod na Rog 15. junija bo Kočevski Rog obiskal »Odred 20-letnice vstaje«, ki bo štel 240 pionirjev. V odredu bodo pionirji iz vseh predelov Slovenije. Odred ima svoj štab. Komandant je narodni heroj Stane Semič-Daki, komisar pa ing. Ljudmila Krese-Maruša. 15. junija zjutraj se bodo pionirji odpeljali do Podste-nic v Kočevskem Rogu, med potjo pa bodo poslušali oddajo radijske postaje »Kričač«, ki jih bo seznanjala z zgodovino NOB krajev, mimo katerih se bodo vozili. Iz Podstenic bodo v štirih skupinah odšli na poldrugo uro dolg pohod ter se zbrali pri bazi 20. Tu jim bodo o delu baze pripovedovali tovariši, ki so med vojno tam delali. V Podstenicah bo po partizanskem kosilu pravi partizanski miting. Pri hitrem industrijskem razvoju naše države po osvoboditvi lahko ugotovimo, da je izmed vseh gospodarskih panog najpočasneje v industrializaciji napredovalo gozdarstvo. Razlogi za počasen tempo uvajanja mehanizacije v delo pri eksploataciji naših gozdov so objektivni. Prileg strojev in opreme, katerih nabava je bila večinoma vezana na uvoz iz drugih držav ter *v večini primerov ni ustrezala za uporabo v naših pogojih dela, je veliko oviro predstavljala tudi splošna tehnična nerazgledanost našega gozdnega delavca. Se dobro se spominjamo časov pred dyanajstimi leti, ko smo začeli uvajati vsemogočo mehanizacijo v gozdove, ki pa takrat ni naletela na pravo razumevanje. Čas za mehanizacijo še . ni bil zrel. Delavci so dobili le negativne vtise o takratnih motornih žagah, prav tako tudi o različnih žičnih transportnih napravah. Tudi gozdarski strokovnjaki so imeli premalo izkušenj za pravilno in ekonomično izkoriščanje dobavljenih strojev. Pri poseku in izdelavi smo tako ostali v starem klasičnem načinu in se nismo poslovili od običajne ročne žage. Spravilo lesa od panja do kamionske ceste je domena konj in voznikov. Naredili pa smo velik korak pri mo- vršijo tudi poizkusi usposabljanja našega domačega traktorja Ferguson-35 za dela v gozdarstvu. Pravi revolucionarni korak pa smo v gozdarstvu naredili ravno te dni, ko smo v prvo fazo dela, to je v posek in izdelavo gozdnih sortimentov, uvedli enoročno motorno žago li-sičarko, ki po svoji teži in pripravnosti ustreza delu in željam našega gozdnega delavca. Pripomniti moramo, da smo od prvih poizkusov dela z enoročno motorko pa do danes vzbudili pri naših gozdnih delavcih Veliko zanimanje ter resnično željo po uvajanju motorke v gozdno eksploatacijo. Bojazen morebitnega odpora proti mehaniziranemu delu je odpadla, še več, spremenila se je v nezadržno navdušenje. Prav te dni se vrši že tretji tečaj za motoriste motornih žag v Jelenovem žlebu, na katerem se gozdni delavci, ki\ bodo upravljali v bodoče z mo- V torko, v času tečaja pridobi/'’ teoretično in praktično znani6 o motorki in tehniki dela z ffl? teh sestankih, smo potem “ vgi| šeni leta 1941 organizirali jji kot 10 odborov ,OF, ki na Opekarni, V Bukovici, D Sajevcu, Jurjeviči in Kotu. bivalci Kragujevca in okoliških i"n"druge osebnosti, ki bodo povabljene na konferenco poslenih delavcev na Opekarni, krajev, bilo jih je nad 50.000, so šefov izvenblokovskih držav. — JULIJA REFERENDUM Širili smo literaturo in vodili navdušeno pozdravdi prihod pred- SKUPNI SESTANEK Utegnjeni bi biti povabljeni še ANKARA, 5. junija. - V Turčiji propagando proti okupatorju, sednika re.P“b,^tuJos‘^J*™! mzZA 5 i!m!t - šef kombo- Libanon, Libija, Tunizija, Nige- s„ v teku priprave za referendum V mesecu juniju 1941 smo do-v tem šumldliskc4 ške d^ave Sc Šihanuk je pred- rija, Togo, Malaja, Švedska, Fin- „ novi ustavi turške republike. O bili zvezo še z Ivanom Selškom, mestu tri me. Iz Kragujevca je lagal, da b? v Nlzzi sklicali kon- ska, Ekvador Bolivija in še ne- j ustavi se bodo lahko izreki, £ Storim smo ^ v stalnem sti- odšel i» obisk v Krašev«. Priča- lerenco predstavnikov treh strank katere drage države. vri volivri z S”'?!"1”'"! ?“|o rSca 'dka /mo raZ.rSeTra^K; PO DUNAJSKEM SESTANKU SSTtJS&if Kv f ^ osS^Sii. in tej priliki veliko ljudsko zborova- Suvana Fuma, šef gibanja Patet DUNAJ, 5. junija. — 3. in 4. ju- tos. oDvcstna. Koncert pevskega zbora »JAKOB GALLUS« v Kočevju V niz proslav 20-letnice vstaje jugoslovanskih narodov, ki smo jih imeli v našem mestu že lepo število, se je častno uvrstil tudi pevski zbor DPD »Svoboda« Kočevje »Jakob Gallus«. V počastitev te pomembne obletnice je zbor priredil v torek, 6. junija celovečerni koncert, ki je v prvem delu zajemal izbor naših narodnih in umetnih pesmi, v drugem pa vrsto revolucionarnih in partizanskih pesmi jugoslovanskih in drugih narodov. Zbor je začel svoj slavnostni koncert s skladbo svojega vzornika J. Gallusa: »Quam pulchra es, arnica mea« (»Kako lepa si, prijateljica moja!«). Zelo zahtevno mojstrsko skladbo, ki je pisana za dva zbora tako, da si med seboj odgovarjata in se dopolnjujeta, je zbor odpel v latinskem besedilu bravurno in ustvaril med poslušalci pravšno koncertno vzdušje, ki ni popustilo prav do konca izvajanja sporeda. Vodstvo koncerta je bilo v veščih rokah dirigenta in glasbenega 'pedagoga prof. Miloša Humeka, ki ima levji delež, da je koncert tako lepo uspel. Če se spomnimo, da je to že tretji samostojni koncert, ki ga je v letošnji sezoni naštudiral in izvajal naš neumorni in zgledno požrtvovalni pevski zbor »Jakob Gallus«, se moramo dirigentu in pevsem samo čuditi! Razen dveh, treh so bile vse pesmi tega zadnjega koncerta na novo naštudirane in to v skopo odmerjenem času. Kot pri prejšnjih dveh koncertih je tudi na tem zadnjem delo samo hvalilo svoje mojstre! — Izboren lektor in tolmač koncertnega sporeda je bil tov. Edi Rus. Koncerta se je udeležil kot odposlanec Sveta Svobod in prosvetnih društev okraja Ljubljana glasbenik prof. Pavle Kalan, član glasbene komisije, ki se je o našm pevskem zboru le pohvalno izražal. Da so koncerti našega pevskega zbora priljubljeni, dokazuje mnogobrojno občinstvo, ki pri njegovih koncertih zvesto polni veliko dvorano. France Cankar Po delu uspeti! Člani NK Kočevje na 5. mestu, mladinci NK prvaki Nogometne podzveze, člani NK Kočevje : NK Duplica 2:1, mladinci NK Kočevje : Duplica 3:0. Niso še pozabljena ugotavljanja iz občnega zbora NK Kočevje, na katerem so se družile nogometne sile. Nogometaši Kočevja so po združitvi tekmovali v enotni Podzvezni ligi, ki je sestavljena iz kvalitetnih in močnih klubov, saj so nekateri že tekmovali v slovenski conski ligi. Ni bila lahka naloga v družbi najboljših. Igralci so se zavedali odgovornosti, da morajo opravičiti zaupanje in da opravičijo vložena finančna in materialna sredstva. Danes, ko je za nami leto dni prvenstvenega tekmovanja, moramo objektivno oceniti in priznati, da je kljub nekaterim slabostim in spodrsljajem le bil dosežen uspeh in napredek. To dokazuje tudi tekmo- Qibanit prebivalcev Zahvale Jhodam Jzgubliena Jjiektici GIBANJE PREBIVALSTVA KOČEVJE Poročili so se: Vidic Milan, strojevodja iz Salke vasi 50, star 25 let in Sašek Erika, gospodinjska pomočnica iz Kočevja, Rudnik 34, stara 18 let. V Ljubljani so se poročili Zgonc Janez iz Kočevja, Trg. 3. okto-/f 12, star 24 let in Gregelj zobna asistentka iz Ko-Ska3J, stara 21 let, ing. žal,- 0ton iz Ljubljane, Pra-r* ,a uL. 7’ star 32 let in Za-•J*11, Nikolaja, bolničarka iz Kočevja, Ljubljanska c. 5, stara 25 let, Waland Boris iz Maribora, Partizanska c. 26, star 26 let in Marincelj Ana iz Kočevja, Trg svobode 27, stara 25 let, ing. Marolt Leon iz Gorenje vasi 73, star 32 let in Vidmar Leopoldi-na-Angela, uslužbenka iz Kočevja, Trg svobode 5, stara 20 let, Zupančič Marjan, delavec iz Kočevja, Ljubljanska c. 20, star 31 let in Potočar Jožefa iz Vel. Bučne vasi 14, stara 19 let. Rodile so: Križ Franjica, gospodinja iz Kočevja, Rudnik 30 — dečka Franja, Vertelj Cvetka, delavka iz Dolge vasi 53 — deklico Milojko, June Marija, usl. iz Kočevja, Cankarjeva ul. 1 — deklico Matejo. V novomeški porodnišnici so rodile: Hočevar ** * * * v * 1 2 3 4ana, gospodinja iz Slovenske jksi 43 — dečka Darka, Movern Terezija, gospodinja iz Kočevja, Boška c. 41 — dečka Branka, Sedlar Ana, gospodinja iz Kočevja, Rudnik 41 — deklico Zlatko, Zore Štefanija, gospodinjska Pomočnica iz Kočevja, Trata 19 — deklico Štefko. v. ljubljanski porodnišnici so ^odiie Kranjec Ana, gospodinja i* Zeljn 11 — deklico Mojco, Mihelič Jožica, gospodinja iz Ko-cevja, Kolodvorska ulica 10 — dečka Milana, Palčič Vida, go-spodinja iz Mahovnika 18 — de-■ klico Darjo, Planinc Nada, usl. iz Kočevja, Rožna ul. 5 — dečka Uroša, Šrukelj Elizabeta, gospodinja iz Rajndola — dečka Matjaža, Peterlin Magdalena, gospodinja iz Kočev»ja, Trg svobode 48 — dečka Nika, Prevc .Marija, profesorica iz Kočevja, Ljubljanska c. 25-b — dečka Andreja, Trope Terezija, gospodinja iz Kočevja, Podgorska ul. št. 43 — dečka Bogomira, Čiček Anica, delavka iz Kočevja, Reška c. 13-a — deklico Dragico, Lumilar Marija, gospodinja iz Kočevja, Trg Svobode, 3 - dečka Aleša, Hodnik Marjana, gospodinjska pomočnica iz Kočevja, *N°VicE« - glasilo Občinskega »obora SZDL Kočevje in Ribnica, »daja in tiska CZP »KOČEVSKI nuv * v Kočevju. Urejuje ured- »ški odbor. Odgovorni urednik anea Merhar. Uredništvo in upra- v Kočevju, Ljubljanska cesta SRo»iele,on nredništva in uprave Naročnina je 500 din, polletna nam?«? ,n J* treba plačati v I am«7L.£a inozemstvo 1000 din oz. dolarje. Tekoči račun: I 65 Komunalni banki Ljnnijana, podružnica Kočevje Roška c. 13 — dečka Andreja, Dragičevič Marija, krojaška pomočnica iz Kočevja, Reška c. 2 — dečka Edvarda. Umrla sta: Podlogar Franc, osebni upokojenec iz Slovenske vasi 17 star 76 let in Lunder Angela, soc. podpiranka iz Kočevja, Podgorska ul. 26, stara 69 let. RIBNICA Poročili so se: Belaj Jože, delavec iz Žimaric 22 in Zajc Ivana, delavka iz Žimaric 36, Levstek .Franc, delavec iz Brinov-šice 2 in Arko Marija, delavka iz Janežev 3, Vilevald Jože, pismonoša iz Velikih Poljan 1 in Perovšek Ana, delavka iz Črnca št. 1. Rodila je Maležič Frančiška, uslužbenka iz Gorenje vasi 27 — dečka Petra. Umrli so: Grebenc Janez pre-užitkar iz Brež 10, star 93 let, Zadravec Marija, roj. Žlindra, gospodinja iz Brež 3, stara 63 let in Bojc Stanislava, gospodinja iz Hrovače 38, stara 48 let. DRAGA V Ljubljani sta se poročila: Štiglic Anton, gozdarski tehnik iz Podpreske 20, star 28 let in Dulmin Dragica; uslužbenka iz Podpreske 10, stara 25 let. ČESTITKA Ivanu Šercerju v Indianapolisu želijo za god vse najboljše družina Vukan, Marica z otroci in Mavrinovi iz Kočevja. • Dragemu Antonu Šilcu, po domače Cvaremu iz Slatnika, ki prebiva v Nemčiji, želijo za god vse najlepše mati, brat Nande in sestra Frančiška z družinama ter ostali bratje in sestre. PRODAM Trodelno psiho (steklo brušeno) in omaro, oboje iz trdega lesa (brst), zelo dobro ohranjeno pordam. Poizve se Rožna ul. št. 17. PREKLIC Preklicujem vse govorice v zvezi z Edvardom Plešnarjem ker so bile neresnične. Krkovič Jože ZAHVALA Zahvaljujem se upravnemu odboru in kolektivu elektrostroj-nega obrata na Rudniku rjavega premoga Kočevja za finančno pomoč. Šoba Miha ZAHVALA Tragična smrt mladih članov tukajšnjih gasilskih društev nas je zelo prizadejala. Ob izgubi mnogo obetajočih življenj smo prejeli veliko izrazov sočustvovanja in se zanje tem potom najlepše zahvaljujemo. Obenem se zahvaljujemo vsem okoliškim gasilskim društvom in še posebej Občinski gasilski zvezi ter Gasilskemu društvu Kočevje, GD Stara cerkev, GD Loški potok in drugim za številno častno spremstvo z društvenimi prapori na zadnji poti. Preminule tovariše in tovarišico bomo ohranili v častnem spominu. Občinska gasilska zveza IZGUBLJENO Pri »Petrolu« v Kočevju so bila izgubljena očala. Najditelj naj jih proti nagradi vrne na »Petrol«. JADRAN, Kočevje: od 9. do 11. junija ameriški barvni cinemascopski film »Zakon prerije«, 12. junija jugoslovanski film »Potniki iz Splendita«, 13. in 15. junija francoski film »Ulica de Preti«, od 16. do 18. junija ameriški barvni film »Ponosni upornik«. SVOBODA, Rudnik: 10. in n, junija ameriški barvni film »Poslednji iz plemena Ko-manči«. RIBNICA: 10. in 11. junija italijanski barvni film »Senso«, 17. in 18. junija amer. barvni film »Zaznamovan«. SODRAŽICA: 10. in 11. junija sovjetski cinemascopski film »Kapetanova hči«, 17. in 18. junija jugoslovanski film »Deveti krog«. LOŠKI POTOK: 11. jun. švedski film »Nasmeh poletne noči«, 18. junija ameriški barvni film »Vodni ptiči — puščava živi«. VELIKE LAŠČE: 10. in 11. junija jugoslovanski film »H-8«, 17. in 18. junija ameriški film »Potemneli angeli«. DOBREPOLJE: 10. in 11. junija jugoslovanski barvni cinemascopski film »Kočija sanj«, 14. junija ital. film »Rimljanka«, 17. in 18. junija ameriški barv. cinemascopski film »Od pekla do Texasa«. PONIKVE: 15. junija italijanski film »Rimljanka«. KOČEVSKA REKA: 10. in 11. junija italijanski film »Siromašne ali lepe«, 14. junija italijanski film »Lepe ali siromašne«, 17. in 18. junija sov j. film »Dom, v katerem živimo«. PREDGRAD: 10. in li. junija ameriški barvni film »Ples na vodi«, 17. in 18. junija sovjetski barvni film »Sestre«. BROD NA KOLPI: 10. in 11. junija film »Jenki na dvoru kralja Artur a«. valna lestvica, saj so člani dosegli 25 točk in se uvrstili na 5. mesto izmed 12. Ce smo člane ocenili dobro, moramo dati naši mladini odlič-' no oceno. Dosegli so prvo mesto v prvenstveni mladinski ligi, kar je izreden uspeh. Mladinci so v tekmovanju dokazali, da so boljši, saj so izgubil le eno tekmo v vsem tekmovanju. Prvenstveno tekmovanje je do začetka jeseni končano, vendar nogometaši ne bodo počivali. V mesecu juniju bodo tekmovali za »Titov pokal« kar z dvema moštvoma. Nadalje bo več prijateljskih srečanj, med katerimi bo tudi srečanje z nogometaši iz Avstrije. 2. julija bo tradicionalni rudarski nogometni turnir. Mladinci kot prvaki bodo nastopili v Ljubljani v finalni tekmi itd. Tekem bo dovolj, zato morajo nogometaši še naprej redno vaditi, da bodo za vsa srečanja dobro pripravljeni, posebno pa za jesensko prvenstveno tekmovanje. O nogometni dejavnosti je večkrat slišati »pikre« pripombe od oseb, ki jim nogomet ni pri srcu. Želeti bi bilo, da bi se to športno dejavnost gledale z enakimi očmi kot ostale športne dejavnosti, ker je še bolj zahtevna Želimo, da občinska zveza za telesno vzgojo pravilno oceni to delo in pomaga s strokovnimi nasveti, kakor tudi, da pravičrjo razdeljuje dotacije. Ne smemo nogomet ocenjevati samo skozi prizmo porabljenih ali zahtevanih denarnih sredstev, temveč tudi po tem, da doprinaša skupnosti svoj pozitivni delež pri vzgoji pionirjev, mladine in članov v zdrave socialistične državljane. Ne moremo mimo želja prebivalcev, ki se želijo športnih srečanj, saj to dokazujejo s svojo številno udeležbo na prireditvah. Želimo, da nogometaši in vodstvo še podvoji svoje delo, da bodo kos nalogam v začetku jesenskega tekmovanja. Vsem nogometašem članom in mladincem čestitamo za doseženi uspeh. POPRAVEK V zadnji številki lista je pri obvestilu o porokah tiskarski škrat tov. Verderber Nadi (por. Kavšek) iz Mlake 18 navrgel nekaj let več, kot pa jih ima. Stara je 22 let in ne 28 kot je bilo objavljeno. Prodaja hiše Občinski ljudski odbor Kočevje bo na javni dražbi v soboto, dne 24. junija 1961 ob 9. uri iz sklada splošnega ljudskega premoženja prodal stanovanjsko hišo z gostinskim lokalom v Livoldu št. 19 za izklicno ceno 1,200.000 din. Vsak interesent mora pred dražbo položiti 10 odstotno kavcijo ocenjene vrednosti hiše. Občinski ljudski odbor Kočevje Na podlagi 1. in 2. člena Odloka o izvedbi razpisa za vpis v I. razred gimnazij in strokovnih šol objavlja ravnateljstvo gimnazije v Kočevju v soglasju s šolskim odborom RAZPIS za vpis v I. razred gimnazije v Kočevju za šolsko leto 1961-62. 1. V šolskem letu 1961-62 se lahko vpiše v I. razred gimnazije v Kočevju 90 dijakov. 2. Pogoji za vpis: Vpišejo se lahko učenci, ki so uspešno dovršili VIII. razred osnovne šole. 3. Rok za oddajo prošenj: S kolekom za 30 din kolkovanc Prošnje je treba poslati na ravnateljstvo gimnazije v Kočevju do 18. junija t. 1. Prošnji je treba predložiti: a) spričevalo o dovršeni osn. šoli, b) rojstni list ali izpisek iz matične knjige, c) mnenje šole o kandidatovih sposobnostih in nagnjenjih. 4. Prijavljene!, ki ne bodo od ravnateljstva gimnazije posebej obveščeni, so v I. razred gimnazije sprejeti in se osebno vpišejo v ponedeljek dne 26. junija od 8. do 12. ure v gimnaziji v Kočevju. S seboj naj prinesejo kolek za 30 din. Ravnateljstvo gimnazije Kočevje Kočevski odbojkarji prvi Ekipa TVD Partizan Kočevje je v nedeljo, 4. junija zaključila spomladanski del tekmovanja v ljubljanski podzvezi. Zadnja tekma je bila odigrana v Ljubljani z ekipo Trnovo, ki je imela pred srečanjem isto število točk kakor domače moštvo. Tekma je bila zelo pomembna in je odločala o prvaku spomladanskega dela. Moštvo Partizana je nastopilo v postavi: Galič, Bižal, Adamič, Nučič, Klarič, Fink, Magdič in Yuk. Igra je bila zelo razburljiva, saj je Trnovo vodilo v setih z 1:0, nato še z 2:1. Sele v četrtem in petem nizu so se igralci Partizana umirili in s smiselno igro prisilili nasprotni- ka k predaji. Pohvaliti moramo vso ekipo, posebno pohvalo zaslužita Galič in Bižal, ki sta vseh 5 nizov igrala požrtvovalno in vzpodbujala soigralce z lepimi podajanji in močnimi udarci na mreži. S to zmago je naše moštvo postalo spomladanski prvak, brez izgubljene tekme. Pričakujemo, da bodo igralci kljub zmagi vestno trenirali in se pripravljali za jesenski del prvenstva. Vsem igralcem odbojke čestitamo in jim želimo, da v jesenskem delu ponovno zmagajo ter tako zagotovijo našim meščanom kvalitetnejše tekme v naslednjem letu. Košarkarji Ribnice so spet zmagali RIBNICA : SVOBODA 53:37 (27:17) V zadnjem kolu prvenstvene lige v košarki je v Ribnici gostovala ekipa Svobode iz Kisovca pri Zagorju. Ves prvi polčas so imeli domačini iniciativo. Gostje so igrali zelo hitro, toda večina žog je postal plen domačinov. Obramba domačinov, ki je bila dosedaj slabši del moštva, se je v tej tekmi zelo izkazala, predvsem Zobec. Tudi drugi polčas je potekel v premoči domačinov. Tekma je bila precej ostra in so imeli predvsem gostje mnogo osebnih napak, ki jih pa Ribničani, posebno v drugem polčasu niso realizirali. Največ košev za domače so dosegli: Kmet 32, Bavdek 14 in Turk 6. S to zmago se je ekipa Ribnice povzpela na tretje mesto A skupine ljubljanske podzveze. Rokometna ekipa RIBNICE PRVAK DOLENJSKE Prejšnjo nedeljo se je končalo rokometna prvenstvo Dolenjske. Ekipa Ribnice je zasedla prvo mesto, ki si ga je priborila že v jesenskem delu prvenstva in so zasedli prvo mesto zaradi boljšega količnika v golih. Ribnica ima možnost za vstop v republiško ligo; če pri tem ne uspe, pa se bo uvstila v okrajno ligo. LESTVICA Ribnica 10 7 0 3 14 točk Stična 10 7 0 3 14 točk Šentvid 10 5 1 4 11 točk Višnja g. 10 5 0 B 10 točk Grosuplje 10 3 0 7 6 točk Ig 10 2 1 7 5 točk !Pa Jugoslaviji.,. STALNA KONFERENCA MEST V MARIBORU V Mariboru je bilo dvodnevno posvetovanje stalne konference mest Jugoslavije. Tokrat je stalna konferenca razpravljala o izletniškem turizmu in rekreaciji. Glavno poročilo je prebral predsednik ObLO Tuzle — Atič. . ŽETEV V VOJVODINI BO MEHANIZIRANA Žetev pšenice na vseh 440.000 hektarih bo letos v Vojvodini bolj mehanizirana kakor katerikoli leto doslej. Uporabili bodo 2000 kombajnov in več tisoč strojev za vezanje snopov. Razen tega pripravljajo kmetijska gospodarstva tudi nad 1700 mlatilnic. Kmetijske zadruge bodo tudi lahko pomagale zadružnikom in drugim kmetom pri žetvi bolj kakor druga leta, saj imajo na razpolago tudi nad 640 kombajnov. VELIK IZVOZ V ANGLIJO V prvih štirih mesecih letošnjega leta je dosegel izvoz mesnih konserv, mesa, bekonov in droboviine v Veliko Britanijo rekordno število. Vrednost tega izvoza je znašala 12 milijonov dolarjev in je za 68 odstotkov večja v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta. NOVI PANČEVSKI MOST — NAJDALJŠI Novi pančevski most čez Donavo je največji v naši državi. Most je dolg nad 1900 m, ima dva tira za železniški promet, dvoje vozišč za cestni promet in dve poti za pešce. Širok je 29 m. Obe vozišči za cestni promet so nedavno odprli. Beograd ima sedaj boljšo cestno zvezo z Banatom. SEJEM GRADBENIŠTVA V LJUBLJANI Od 30. septembra do 8. oktobra bo na Gospodarskem razstavišču mednarodni sejem gradbeništva, ki bo prvi tak sejem v Ljubljani. Sejem bo pokazal perspektive te gospodarske panoge in odgovoril na vprašanje, kam investirati predvidena sredstva. Na sejmu bomo lahko videli najrazličnejše stroje in naprave za industrijo gradbenega materiala ter druge industrijske panoge, ki so povezane z gradbeništvom. Poleg domačih razstavljalcev bodo sodelovala na sejmu tudi številna -podjetja iz tujih držav. Spored RTV Ljubljana NEDELJA, 11. junija 1961 6.00-6.30 Jutranji pozdrav — vmes ob 6.05-6.10 Poročila, vremenska napoved In dnevni koledar - 6.30 Veselo na pot! - 7.00 Napoved časa, poročila, pregled tiska, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda - 7.15 Reklame - 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva - 7.35 Slovenske narodne in umetne pesmi v izvedbi solistov, zborov in orkestra - 8.00 Mladinska radijska igra - Rosanda Sajko: Pal-ček-piščalček - 8.58 Iz albuma skladb za otroke - 9.08 Matineja za zabavo - 9.45 Partizanske in množične pesmi - 10.00 Se pomnite tovariši..., Hinko Bratož-Oki: Pred ofenzivo - 10.30 Lepe melodije - 11.00 Duet Marine in Rangonija iz opere Boris Godunov - 11.15 Fran Lhotka: Jugoslovanski capriccio - 11.30 Nedeljska reportaža - 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdrav-jajo, I. - 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda - 13.15 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Za našo vas - 13.45 Pol ure z velikimi zabavnimi orkestri - 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, II - 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved - 15.15 Reklame - Melodije, ki jih radi poslušate - 16.00 Humoreska tega tedna, Žarko Petan: Zamenjava - 16.20 Vedri zvoki - 16.40 Peli so jih mati moja (Slovenske narodne pesmi) zaključna od4 daj a - 17.00 Za nedeljsko popoldne - 17.30 Radijska igra -Nikolaj Mihalevski: Trije mušketirji - 18.25 Okrogle narodne in domače - 18.50 Aleksander Borodin: V stepah osrednje) Azije - 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba - 19.30 Radijski dnevnik in športna poročila - 20.05 Z zabavnimi melodijami v novi teden - 21.00 Iz del Be-dricha Smetana - 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan - 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku - 23.00 Poročila - 23.05 Glasbeni samogovori - 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. Na ribniškem polju brnijo stroji v bližnji prihodnosti ne bodo zadostovali. Kmetijska zadruga Ribnica obsega veliko področje, kamor bo treba razdeliti kmetijske stroje. Vse kaže, da bodo tudi traktorji imeli dovolj dela na polju. živinoreje v občini je dotok mleka močno narasel. Mlekarji so začeli razmišljati, da si ustalijo stalno tržišče. 1956. leta so sklenili pogodbo s podjetjem »Gora-nin« na Reki. Temu podjetju še danes prodajajo vse svoje izdelke. Z izboljšanjem tržišča se je povečala odkupna cena mleka. Mleko plačujejo povprečno po 27 din za liter. Dnevno pa odkupijo 1200 litrov mleka. Kmetijska zadruga Kočevje, obrat Fara namerava zgraditi novo mlekarno. Seveda pa je to povezano s finančnimi sredstvi. Letos nameravajo začeti z odkupom mleka v Osilnici. Zadruž- 30 let mlekarne v Fari Pot iz Ribnice mimo gradu se nekoliko dvigne nato pa spusti v blagi strmini proti strugi Sajevca in Ribnice. Ugar je stisnjen pod strma pobočja z gozdovi poraščene Bukovice in Velike gore. Tu gospodari kmetijska .zadruga Ribnica, ki je posestvo prevzela še pred nedavnim. Ustavil sem se na velikem gospodarskem dvorišču, kjer je pritajeno brnel traktor. Stopil sem naprej in v leseni lopi opazil visoko naloženo prikolico. Zelena trava je naglo izginjala v velike betonske silose, ki so bili že skoraj polni. Pogovor s tovarišem Petkom, ki odgovarja za kmetijsko proizvodnjo v ribniški zadrugi, je bil kar prijeten. Povabil me je na polje, kjer sta si dva traktor-s težavo utirala pot skozi bujno travo. Dež, ki noče prenehati delo pri košnji znatno otežkoča. Tla so razmočena, le gosenice na kolesih zadnjega Fergusona čvrsto grabijo v travnato rušo, skozi elivatar kombajna pa nenehno pada močan slap razcefrane trave v zapeto prikolico. Delo naglo napreduje. Traktorja sta se oddaljila, s kmetijskim tehnikom Petkom pa sva nadaljevala pogovor. »Pravijo, da ste v zadnjem času mehanizacijo v vaši zadrugi znatno ojačali,-« sem pripomnil. »Res je; s številom kmetijskih strojev smo znatno napredovali. Prvemu traktorju, ki smo ga nabavili v letu 1959, je sledil Se drugi, nato priključki, pa kombajn za žetev žita in motorne kosilnice. K naši zadrugi so se priključile tudi kmetijska zadruga Jurjeviča in Dolenja vas, s tem pa se je tudi naš strojni park obogatil. Sedaj imamo štiri traktorje, 6 motornih kosilnic, silokombajn, kombajn za žito in druge prepotrebne stroje. Vse kaže, da to število ne bo zadoščalo. Tudi v ribniški dolini je vse manj ljudi, ki se bavijo s kmetijstvom. Posebno je občutno pomanjkanje delovne sile ob košnji. Pa tudi naša posestva na Ugar ju in Ortneku jo nimajo odveč. Stroji so v taki situaciji prepotrebni. Na obeh posestvih imamo letos več kot 130 hi travnikov. Pri tako slabem vremenu kot je letošnje, nas rešuje le košnja z motornimi kosilnicami in silokombajnom. Trava je dobra. Na vsakem hektarju na-kosimo več kot 300 q zelene mase. Letos računamo pripraviti 1,5 milijona kilogramov zelene krme. Siliranje na prostem, ki se je že lani odlično obneslo bo tudi letos zamenjalo betonske silose. Število goveje živine, ki jo imamo sedaj 140 glav, bomo znatno povečali.« Traktorja sta se spet približala; v krožni poti po travniku sta napolnila prikolico. Traktorist je stopil iz traktorja, odpel prikolico in priključil prazno. Spet sta stroja zabrnela ... Uni-mog pa je korajžno potegnil proti hlevom. V sprehodu po hlevu sva nadaljevala pogovor. Zanimalo me je, kako bodo ob tako velikem povpraševanju opravljali strojne usluge letos. Zvedel sem, da so motorne kosilnice lani pokosile več sto ha privatnih travnikov in da so bili kmetje z njihovim delom zadovoljni. Samo premalo jih je. Ni moči opraviti vsem takoj. Tudi letos že kosijo. Tistim, ki sodelujejo z zadrugo računajo 1000 din na uro, ostalim pa 1300. Kooperanti imajo tudi prednost pred ostalimi. Lani je kombajn požel več kot 80 ha žit. Ljudje so se pulili zanj. Tudi letos ne bi mogel opraviti vseh del pa ... Toča je v Nemški vasi, Prigorici, Dolenji vasi in okolici pobrala ves pridelek žit. Brez dela pa vseeno ne bo. Vedno znova sva ugotavljala, da stroji čeprav jih ni malo, že Letos praznuje mlekarna v Fari 30-letnico obstoja. Ustanovljena je bila 1931. leta. Leta 1930 je mlekarna iz Dolenje vasi pri Ribnici usatnovila v Fari mlekarsko poslovalnico. Žal pa je delovala le nekaj mesecev. Naši ljudje so uvideli potrebo po mlekarni in so s pomočjo selekcijske živinorejske zadruge že naslednje leto ustanovili svoje mlekarsko podjetje. V začetku sta bila zaposlena samo dva delavca .Začeli so z odkupom mleka, imeli so tudi svojo prodajalno na Sušaku, ki pa so jo leta 1934 zaradi slabega donosa opustili. Mlekarna je bila prvotno v prostorih »Mesarije« Južnič, potem pa vse do vojne pri Majeti-ču v Fari. Mleko so zbirali in odkupovali le iz bližnje okolice. 1942. leta so delovodjo Obrano-viča Italijani aretirali in zaprli. Z mlekarno je bilo konec. Šele leta 1946 so na pobudo trgovskega podjetja »Mlekopromet« iz Ljubljane ponovno organizirali mlekarno v Fari. Vsa povojna leta vodi mlekarno tov. Obrano-vič. V začetku je bilo težko, ker ni bilo opreme in posode. V času vojne so partizani rabili posodo za prenašanje hrane in jo pustili po vaseh. Sprva je bil promet z mlekom majhen. Vse mleko so pošiljali v Kočevje. Leta 1948 so začeli s predelavo mleka v surovo maslo in skuto. Kasneje so začeli prodajati mleko na Reko. 1950. leta so začeli izdelovati sir. Prodajali so ga v Ljubljanske mlekarne. Po ukinitvi obvezne oddaje se je odkup mleka povečal. Prodajali so ga v Kočevje, Ljubljano in Reko. Z izboljšanjem kmetijstva oz. ni hlev v Fari je dograjen. Dotok mleka v mlekarno se bo povečal za okrog 70 odstotkov, zato so novi razširjeni prostori še bolj potrebni. Mlekarna v Fari je za ljudi v Kolpski dolini velikega pomena. Delovnemu kolektivu mlekarne želimo še veliko delovnih uspehov, obenem pa jim čestitamo ob lepem jubileju. VREME Se naprej nestalno vreme. -DR-OBNI KOLIKO BO LJUDI CEZ 40 LET? Ljudje se zelo hitro množe. Na svetu je vsako sekundo en prebivalec več. Pravzaprav se rodi vsakih 30 sekund 90 novorojenčkov, toda v tem času umre 60 oseb. Tako lahko izračunamo, da se prebivalstvo na zemlji poveča vsak dan za 86.400 ljudi. Računajo, da bo že ob koncu tega stoletja na svetu enkrat več ljudi in bodo statistiki leta 2000 našteli 6 milijard, seveda če med tem časom ne bo prišlo do atomske katastrofe, ki bi lahko ne samo množično uničila prebivalstvo, temveč tudi povzročila njegovo degeneracijo. Naraščanje prebivalstva pa terja vedno večje napore za povečanje prehrane, obleke in dela za nove in nove milijone ljudi. ZEMLJA NE MIRUJE Pristanišče Sidney v Avstraliji je pred kratkim doživelo hud potres. Hiše so se deset sekund dobesedno zibale. Mnogo šip je bilo razbitih. Potres so čutili skoraj 160 km proti severu in 65 km proti zahodu. Na srečo človeških žrtev ni bilo. Strokovnjaki menijo, da je bil ta potres znanilec hujšega potresa, ki bo verjetno kmalu sledil. Pred potresom je bilo slišati zamolklo bobnenje. LETALO »x-15« NAJHITREJŠE NA SVETU Ameriški pilot Walker je s poskusnim letalom »x-51« dosegel te dni absolutni brzinski rekord za reaktivna letala. Dosegel je brzino 5423 kilometrov na uro. Z izjemo vesoljskih potnikov Rusa Gagarina in Amerikanca Sheparda, ki sta letela v vesoljskih ladjah, ni še nobeno človeško bitje doseglo te brzine. Polet je trajal 13 piinut. Letalo je letelo petkrat hitreje od zvoka. Silokombajn pri delu Qwnada aafti Nad Velikimi Poljanami pri Ortneku se razprostira hribovit svet. Najvišji vrh je Grmada, ki je visok 887 m. Na vrhu Grmade stoji prijeten, lansko leto zgrajen planinski dom. Do njega vodita pot in markirana steza. Do doma oz. vasi Vrh pod Grmado, lahko pridemo z avtomobilom. Vendar je bolje pustiti vozilo v Ortneku ali na Velikih Poljanah in narediti 2 do 3 km peš poti v lepi naravi. Pot pelje čez lepe senožeti, ki so prav sedaj v bujnem cvetju. Vrh Grmade nam nudi lep razgled na Ljubljano, Kamniške planine in Triglav. Dom je odprt vsako nedeljo in ob državnih praznikih. Cene jedačam in pijačam so enake, kot jih imajo v gostiščih v dolini. Ce se prijavi večja skupina turistov, je dom odprt tudi v delavnikih. Turistično društvo Ortnek-Gr-mada ima v načrtu dom povečati in cesto do njega lepo urediti. Potem bo nudila Grmada svojim obiskovalcem, ki se hočejo ob koncu tedna umakniti vrvežu v mestu ali trgu, prijetno zavetišče. Dom jim bo nudil prijetno zabavo. Dom na Grmadi vabi! Prepričani smo, da se bo vsakdo, kdor bo obiskal lepi kraj, še in še vračal. OD VSEPOVSOD- ŠAMPANJEC NA HITRO ROKO Rusi so baje iznašli nov postopek, s katerim je mogoče v treh tednih izdelati odlično vrsto šampanjca. Po francoskih metodah je za izdelavo šampanjca potreben čas treh let. AVTOMOBIL BODOČNOSTI Neki pariški inženir je izdelal prototip pravega velikomestnega vozila. To je miniaturni »avtotranzistor« bodočnosti. Avtomobil je nekaj daljši od 1,50 metra. Pri pločnikih ga je rrtoč postaviti počez namesto vzdolž. Ta miniaturni avtomobil je dvosedežen z motorjem 400 kubičnih centimetrov in razvija brzino 70 km na uro. Poraba goriva je majhna; na 100 km porabi 3 in pol litra bencina. DVA UPOKOJENCA: OCE IN SIN Blizu Koprivnice živita dva upokojenca Peter Mihaldinec, star 97 let in njegov sin Josip, star 62 let. Oba sta bila rudarja. Starega Mihaldineca so upokojili že pred 51 leti, mlajšega pa v začetku tega leta. Oče Peter je kljub visokim letom še čvrsta korenina in vsaj enkrat na leto prepešači pot do Koprivnice in nazaj in pri tem opravi »samo« 60 km poti. Sin si želi, da bi dobival pokojnino vsaj toliko časa, kot njegov oče. RADIO NA PETROLEJ V Združenih državah Amerike so izdelali nov tip radijskega sprejemnika, na kateremu ni potreben električni tok, niti baterije. Najvažnejši del aparata je generator, ki ga pritrdimo na špiritno ali petrolejsko luč. Ta generator spreminja toploto plamena v električno energijo. Pa še tole: ta radijski sprejemnik ni dražji od ostalih. VAGONI IZ PLASTIČNE SNOVI V Veliki Britaniji nameravajo izdelovati vagone iz vlaknatega stekla. Plastični vagon, ki bi nadomestil sedanje 33-tonske železne vagone, bi tehtal 20 ton in bi bil sicer nekoliko dražji, vendar bi zaradi manjše teže zahteval manj goriva. Tečaj voznikov motornih vozil -končan V nedeljo 4. junija so končali tečaj obvezniki predvojaške vzgoje za voznike motornih vozil za JA v Kočevju. Povprečna ocena na izpitih je prav dobra. Istega dne je bila v prostorih Avto šole v Kočevju prisrčna proslava. Mladincem je govoril član izpitne komisije, predstavnik JLA potpolkovnik tov. Kulaševič iz Ljubljane. Čestital jim je k uspehu. Govorili so tudi predsednik Avto moto društva ing. Janez Trošt, šef odseka za NO Ivan Zgonc in Vlado Gašparac. V imenu mladincev se je zahvalil učenec Albin Ješelnik, posebno še inštruktorjem za vlo-žpn trud pri učenju in vožnji. Mladinci so izročili darila in-štruktorjem.Slovo mladih tečajnikov je bilo ganljivo, saj so se navezali med seboj, kot da bi se poznali veliko let, a ne samo 45 dni skupnega življenja in učenja v internatu Avto šole v Kočevju. IZ »Hvala, Harro, sporočil vam bom... Gray je utihnil, ker je spoznal, da je kapetan Zucker že odložil slušalko. * Počasi je krmaril Gray po ulici in se oziral po hišnih številkah. Za trenutek ga je obšla misel, da je njegova zaskrbljenost zaradi Fergusona zares utemeljena in da bo najbrž prišel prepozno. Na drugem koncu ulice je bilo nenavadno svetlo. Nočna izmena podiralcev starih poslopij Je z močnimi žarometi osvetljevala delovno mesto. Gray je videl, kako se je izza zidu pokazala velika kovinska roka, ki jo je od spodaj upravljal nevidni strojnik. S stroja je visela na žici debela in težka krogla, ki jo je strojnik spravil v ravni položaj, potem pa je zavihtel železno strojno roko. Jeklena krogla je udarila ob zid. Votlo je zabobnelo, opeka se je krušila z zidu, potem pa se je dvignil oblak prahu. Cez čas je roki podoben strojni del spet zavihtel kroglo. Gray je zlezel iz avtomobila in šel po stopnicah kolibi podobne hišice prav blizu tistega zidu, ki so ga podirali. Na vratih je opazil napis »Nekaj sob oddamo«. Pritisnil je na kljuko. Fergusonova soba je imela številko osem. Zaman se je Gray oziral po zvoncu, potem pa je potrkal. Znotraj se je nekaj sunkovito premaknilo. Grayu se je zdelo, kakor da je s svojim trkanjem nekoga presenetil. Slišal je nagle korake. Zunaj je tisti trenutek spet votlo zabobnelo: jeklena krogla je udarila ob zid. Po hodniku pred Fergusonovo sobo je votlo odmevalo. Gray je počakal. Potem je bilo vse tiho. Pritisnil je na kljuko. »Ferguson!« je tiho poklical, ker so bila vrata od znotraj zaklenjena. Nič odgovora. »Le česa se boji?« se je vprašal Gray. »Ali pa — koga?« Stopil je čisto k vratom. »Ferguson! Jaz sem, Gray. Michael Gray. »Sam?« je prišlo izza vrat tiho, hripavo vprašanje. »Da,« je rekel Gray. »Saj ni nič hudega, kar odprite! Rad bi sc pomenil z vami.« Dolgo je bilo vse tiho, potem pa sc je oni znotraj polglasno zasmejal. Ključ je škrtnil v ključavnici. »Kar naprej! Pa hitro!« je rekel tisti, ki je na pol odprl vrata. Majhna žarnica brez senčnika je medlo osvetljevala sobo. Gray je bolj čutil kot videl od-grnjen rjav linolej, trenutek kasneje pa je opazil mizo s steklenico in kozarci. V kotu je stal divan, na njem je ležal moški, kakor da počiva. Grayu* se je čudno zdelo, kako da je Ferguson na divanu, saj mu je pravkar odprl vrata. »Kar naprej!« sc je oglasil oni pri vratih. Gray je stopil dlje v sobo. En sam trenutek se je lahko razgledoval, preden je ugasnila luč, ki je visela na žici izpod stropa. Videl je moško postavo, v vsej dolžini iztegnjeno na divanu. Tisti hip je tudi vedel, zakaj je oni na ležišču tako miren in tih. »Ferguson?« je rekel Gray, potem pa mu je beseda obtičala v grlu: možic je ležal na hrbtu, kakor da strmi v strop. Oči je imel odprte, obraz se mu je skremžil v čuden nasmeh, da so se pokazali rjavi zobje, umazane prste pa je stiskal v pest. Gray je opazil modro luknjo v Fcrgusonovem sencu, okoli nje pa sledove smodnika. Brž se je znašel, vendar ne dovolj naglo. Šinil je proti vratom. Tam je škrtnilo, lučka pod stropom je ugasnila. V trenutku je bilo tema kot v rogu, oni pri vratih pa je obrnil lUjuč. Gray se je vrgel na tla in se dvakrat zasukal. Pričakoval je strel, vendar se še ni nič zgodilo. Na vso moč previdno je Gray vstal. Na nogo se je oprl, pri tem pa je skrbno pazil, da bi ga oni ne slišal. Čutil je njegovo navzočnost. Le skozi režo pod vrati je prihajala\v sobo medla luč s hodnika. Gray je bliskovito razmišljal o posameznih predmetih v sobi, po kateri se je razgledoval le nekaj trenutkov, dokler ni oni pri vratih utrnil luči. Ko sc je prckuceval po tleh, je izgubil orientacijo, tako da ni vedel, kam je trenutno obrnjen. Počasi je iztegnil roko in se nečesa dotaknil. Bil je stol iz svetlega lesa. Potem je iztegnil roke predse, prijel stol in ga z vso silo zagnal v temo. Stol je ob nekaj udaril, Gray je pričakoval strel ali kaj drugega, vendar — nič. Gray je dihal skozi usta, da bi ga nos ne izdal, in napeto čakal. Potem je zunaj spet zagrmelo. Očitno je jeklena krogla spet udarila ob zid, je prešinilo Graya. Tisti trenutek je v sobi počilo. pray je otrpnil na mestu. Zdelo sc mu je, da je krogla udarila ob steno. Strel je prišel iz bližine vrat. Trenutek potem je Gray slišal previden korak po linoleju. Spet je bilo v sobi mrtvaško tiho. Za korak proti desni se je premaknil Gray in ponovno dobesedno primrznil k tlom, pripravljen na drugo kroglo. Na vso moč previdno je Gray segel v žep, vzel svinčnik in ga vrgel po sobi, da je odskakoval od linoleja. Tišina in tema. Potem je zunaj spet udarila jeklena krogla ob stari zid in stresla hišo. V sobi je tisti trenutek počilo. Gray je vedel: tudi to pot ga neznanec ni zadel. Sčasoma so sc Grayeve oči vsaj toliko privadile teme, da je opazil rahlo svetlo liso: okno. Nihče sc ni premikal. Gray je vedel, da je razen njega v sobi tudi Fergusonov morilec. Le kdo je? Ali ga poznam, se je vpraševal. Ko bi zaznal eno samo reč, po kateri bi mogel sklepati: parfum, tobak ali olje za lase. Ko bi ugotovil vsaj nekaj, po čemer bi mogel presoditi, ali se je s tem človekom že kdaj srečal... Spet nič. »Ce se bom uspešno izogibal kroglam, dokler ne bo samokres prazen ...« Ta misel je prešinila Graya, vendar se je hkrati zavedel, da je to kaj slaba tolažba. Rahel šum je pretrgal tišino. Gray se ie ozrl, da bi se prepričal, ali se njegova postava ne riše v manj temnem okviru okna, hkrati Pa je imel občutek, da se morilec premika naprej. (Se nadaljuje)