Celje - skladišče D-Per 214/1975 1119750635,11 GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE RAZPRAVA IN PRITOŽRE O našem samoupravnem sporazumu o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke, se je v posameznih TOZD razvila živahna razprava. Toda razprava ni zajela predvsem vprašanja ustvarjanja dohodka, temveč delitve sredstev za osebne dohodke. Brez dohodka, ki ga je treba prej ustvariti pa ni in ne more biti delitve osebnega dohodka. Poleg razprave o omenjenem sporazumu, se bo kmalu začela še razprava o gospodarskem planu za leto 1916 in o srednjeročnem gospodarskem planu za obdobje od» leta 1975 do leta 19S0. V o-špredje je treba torej postaviti koliko bomo ustvarili dohodka in koliko bomo lahko izločili sredstev za osebne dohodke. Komisija, ki je pripravljala o-snutek sporazumo o merilih za razporejanje dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke, ni imela lahkega dela, ki je trajalo nekaj mesecev. Skupaj s prizadevanjem strokovnih 'služb je prišlo do osnutka sporazuma in do rangiranja delovnih mest. Ta o-snutek je bil razmnožen in poslan " v TOZD, da o njem razpravljajo po delovnih skupinah in dajo pi% pombe. - Kot je že običajno, pa razprava ni zajela bistvenih problemov, ki izhajajo iz takega sporazuma, 'temveč le ožje interese, ki malo ali nič lahko doprinesejo h končnemu oblikovanju tega tako važ- nega akta. Komisija je prejela kar 260 skupinskih pritožb, če temu lahko tako rečemo. Vsebina vseh pritožb teži za tem, da bi posamezna delovna mesta dobila višji rang. Število pritožb zajema 40 °/o delovnih mest in bi željeno višje rangiranje večine delovnih mest močno okrnilo razmerje, med posameznimi delovnimi mesti v posameznih TOZD. Zanimivo je, da so nekatere TOZD v splošno povečanje rangov za 0,1 0,2 ali celo za 0,3. S takim načinom obravnavanja o-snutka, je porušeno celotno v osnutku postavljeno razmerje med rangiranimi delovnimi mesti. To pa je daleč od solidarnosti med TOZD in velik odmik od samoupravnega sporazuma EMO, po katerem morajo biti izhodišča delitve osebnih dohodkov enotna za vsa enaka delovna mesta po posameznih TOZD. Lahko rečemo torej, da obravnavanje rangiranja po posameznih TOZD ni delo tistih stvarnih re- *-------- [^€1000,00 f 9/l/A ' ' < PKoPIL 'h**/* •>Stef! Se malo pridrživa; ampak to ti pravim; kdor visoko leta nizko pade!« zultatov, ki bi jih bilo pričakovati. Bodi kakorkoli, rangiranje je določena stvarnost, ki jo je treba stvarno obravnavati. Pri tem ne moremo in ne smemo biti licitiranja kajti vešje rangiranje pomeni tudi večje mase osebnih dohodkov, ki jo je treba nekod vzeti. Ta masa pa je že po dosedanjih rangih večja za 18 °/o Ce prištejemo k temu še po posameznih TOZD norme in u-speh se ta masa po dosedanjem rangiranju lahko poveča še za 20 % kar pomeni, da bi že po dosedanjih v osnutku postavljenih rangih prišlo do 30 % povečanja osebnih dohodkov. To pa ni sprejemljivo in je treba razpravo o delitvi dohodka in sredstev za o-sebne dohodke vzeti bolj resno in preudarno in ne tako enostransko kot doslej. Razumljivo je, da je zavzela komisija odklonilno stališče do takih hotenj in smatra, da mora biti rangiranje postavljeno v določeno sorazmerje med delovnimi mesti, pri čemer se lahko zgodi, da bo posamezno delovno mesto, ki je bilo neupravičeno previsoko rangirano prešlo v nižji rang. Nesorazmerja' pri - rangiranju posameznih delovnih mest so izhajala v mnogih primerih iz napihnjene sistematizacije delovnih mest, za katere se je zahtevala višja strokovna izobrazba, kot je za uspešno opravljanje dela potrebna. Komisija j|e zavzela do tega pojava svoje stališče, po katerem se zahteva popravka ali celo ukinitev delovnih mest katerih zasedba za obdobje prihodnjih petih let ne bo potrebna. Poleg tega je komisija mnenja glede raznih delovnih mest, ki so na novo postavljena, da mora bitj tudi delovno mesto projektirano približno tako, kot je projektiran nakup novega stroja. Pri sedanjem rangiranju ni opisa del na posameznih delovnih mestih. Biti pa mora jasno že sedaj, kakšen bo delokrog na posameznem delovnem mestu ali na novem delovnem mestu. Vedeti je treba v kakšnem obsegu bodo opravljana dela in kakšna bo vre-(Nadaljevanje na 2. strani) PRED KONFERENCO ZK V mesecu novembru bomo komunisti v EMO imeli konference, na katerih bomo volili nova vodstva OOZK in pa Svet ZK. To pa ne bodo "samo formalne volilne konference, preverjali bomo tudi delo, ki smo ga opravili. Ostalo pa je še do;Sti nerešenih vprašanj. Čeprav je bilo pri uresničevanju ustave že dosti storjenega, vendar lahko ugotavljamo, da ni dovolj samo formalna registracija TOZD ¡pri ustreznem sodišču. U-resničevanje ustave ni enkratna stvar, ampak je proces, ki še dolgo ne bo zaključen. Brez dvoma nosimo komunisti odgovornost za neuresničevanje določenih vsebinskih vprašanj, vendar ne smemo dopustiti, da bi ostale odgovorne strukture bile izven, kar se sedaj večkrat dogaja. 'Sprejetje ustave je terjalo politično akcijo, sedaj po sprejetju pa smo odgovorni vsi, zlasti pa tovariši, ki opravljajo vodstvene funkcije, ne glede na kateri stopnji (od skupi-novodje navzgor). Neprenehoma se ugotavlja, da bi nekateri radi prevalili odgovornost na družbeno politične organizacije. Ce bi napravili anketo, kjer bi vpraševali skupinovodje, delovodje in druge rmdstvene strukture, kaj pririaša nova ustava, kaj se je sprem." lilo, kakšni so novi družbeno ekonomski odnosi, kaj je menjano v družbeno političnem sistemu, bi verjetno ugotovili, da si le redki zalsužijo sploh opravljati to funkcijo. Vsakdo v praksi upravičuje svojo »Veliko« odgovornost, če pa bi ga preverili, bi se omejil le na ozko strokovnost. Delo razdeliti delavcem, potem pa ugotavljati, da to ali ono ni dobro, zna vsakdo ali vsaj polovica zaposlenih pri nas. Pričakuje se osveščenost delavcev, niso pa osveščeni tisti, ki jih vodijo. Ne zavedajo se, da v naši družbi ¡ne more biti privilegiranih. da so vsi postavljeni v enak položaj, da ne more biti ne-kdo zaradi svojega položaja razsodnik in s tem imeti več pravic kot njegov podrejeni. Vodstveni delavci ne morejo biti ¡postavljeni od zgoraj, ampak, jih morajo delavci sami ■verificirati, kajti le tako bomo dosegli stopnjo, urejenih medsebojnih odncJsov. Samoupravljanje ni samo po sebi namen, ampak je ¡pogoj za dobro gospodarjenje, za urejene odnose, med ljudmi ¡ne glede na' njihov položaj v družbi, za o-blast delavskega razreda. Sedaj teče akcija gospodarske stabilizacije, ¡ki naj bi segla do slehernega delavca in občana. U-gotavlja se,, da država z admini-nistrativnimi ukrepi ne more voditi dolgoročne učinkovite akcije gospodarske stabilizacije. Administrativna prepoved običajno zajame in zavira tudi tiste, ki se stabilizacijsko obnašajo že dalj časa, tolerira pa tudi tiste, ki živijo že itak na račun drugega. Zato je omenjena akcija zastavljena široko, čeprav iz prakse vemo, da so delavci slabo obveščeni. Zato so seveda različni'vzroki. Tam, kjer so dobro organizirani je situacija boljša, kjer pa slabo pa sploh ne vedo za kaj gre. Zveza komunistov mora zahtevati obojestransko informacijo. Vsaka družba mora misliti ne samo za danes, ampak tudi za jutri. Delavcem- ne more biti vseeno, ida bodo dobili ta mesec denar, prihodnji ¡pa ne. Se pred nekaj meseci je bilo dovolj delovnih mest, danes pa se zaposlovanje omejuje, kajti povsod hočejo dvigniti storilnost na posameznika ne pa s prekomernim zaposlovanjem. Zveza komunistov je dolžna presekati ozke interese -¡posameznikov. Njihova pristojnost razbija konstruktiven odnos oziroma pristop do reševanja posameznih vprašanj na področju vsebine samoupravnih odnosov. Presekati smo dolžni razna izsiljevanja in licitacije, ki so ravno sedaj prisotne. Na konferencah OOZK bo potrebno opredeliti dolžnost članov ZK, ki so po sklepih višjih partijskih organov zadolženi za izvajanje politike ZK. V vrstah komunistov želimo, da bi imeli čim več delavcev iz neposredne proizvodnje. Zakaj? Zaradi tega. da bi v Zvezi komunistov prinesli revolucionarnost, ki jo dostikrat po OOZK pogrešamo, verjetno pa ¡bi bilo tudi manj krivic, ki jih vsi čutimo v svoji vsakodnevni praksi. , K.'D. Več odgovornosti za izvajanje stabilizacijskih programov in obveščanje delavcev Čeprav so v vseh TOZD in skupnih službah imenovani koordinacijski odbori za stabilizacijo, ki so v večini primerov sprejeli tudi ustrezne programe, je delovanje KO in odgovornost posameznikov pomanjkljiva, razen nekaj redkih izjem.' Ne naloge in odgovornosti KO za stabilizacijo je že večkrat pismeno opozoril' tudi glavni direktor, vendar kaže, da navedena opozorila ne zaležejo. Stališče predsedstva CK ZKJ in predsedstva IK CK ZKS ter drugih družbenopolitičnih organizacij in skupnosti se ne izvajajo v celoti, kar odraža neodgovornost posameznikov do izvajanja stabilizacijske politike. Kljub temu, da se nihče nima pravice izmikat odgo vornostim in obvezam za izvajanje stabilizacijskih ukrepov, so v vsakodnevni praksi odstopanja očitna. Z dopisi glavnega direktorja od 6. in 28, 8 ter 15. 9. 1975, so bili v TOZD opozorjeni na naloge v zvezi s stabilizacijo in obveščanjem delavcev vsi direktorji TOZD ter predsedniki KO,'DS, IO OOS, OO ZSM in sekretarji OO ZK, pa kljub temu od 6. oktobra KO DO ni sprejel obveznih poročil o izvedenih zborih delavcev po samo upravnih delovnih skupinah od nobenega KO TOZD. Upravičeno si moramo zastaviti vprašanje, zakaj niso z 'vsebino . akcijskih programov seznanjeni VSI zaposleni na zborih delavcev Razprava in kdo je kriv za takšno neodgovornost, čeprav je za sestavo pro gramov in preverjenje izvajanja ukrepov odgovoren predsednik KO TOZD. Kje in kdo onemogoča, da bi bili akcijski program; sprejeti na DS ali zboru delavcev TOZD? Čas, ki je bil na razpolago od sestave akcijskih programov do danes, je bil dovolj dolg in ne more biti ovira za takšno stanje, kakšno je trenutno danes. Verjetno ni druge razlage razen te, da se posamezniki ne zavedajo resnosti položaja in nuje, da moramo v stabilizacijskih prizadevanjih dosledno vztrajati in ne dopustiti nikakršnih odstopanj, ker nam le taka politika lahko zago-ov; ustrezne rezultate. Kdor želi sebi, svoji TOZD iri DO v celoti dobro, ta ne bo dopuščal izmikanj in neodgovomos ti, ker vsako odstopanje od stabilizacijske politike DO lahko ima za celoten kolektiv nepopravljive posledice, ki jih bo čutil vsak. Prav zaradi tega smo dolžni vsi, brez izjeme, akcijske programe sprejeti in jih v vsakodnevni praksi izvajati ter uresničevanje u-krepov tudi sproti spremljati in ukrepati. Vsi zaposleni morajo biti seznanjeni, kdo je nosilec naloge, v kakšnem obsegu in v katerem času jo je dolžan izvršiti in kdo, kje in komu bo poročal. Preverjanje izvajanja nalog je obvezno, odgovoren za preverjanje pa je predsednik KO za stabilizacijo v in pritožbe (Nadaljevanje s 1. strani) dnost teh del. Le tako se lahko delovno mesto ustanovi in zasede z odgovarjajočim strokovnim delavcem, ki bo lahko opravljal delo in prejel za to odgovarjajoči osebni dohodek. Določanje realnih zahtev po strokovni izobrazbi bi sicer v nekaterih primerih vplivalo na nižjo' oceno, vendar delavci zaradi tega ne bodo prikrajšani, če ni pose-dovana visokošolska izobrazba za določeno delavno mesto potem nastaja vprašanje opravljanja dela, ki ga delovno mesto obsega, če Pa strokovna izobrazba ustreza odpadejo predvideni odbitki. Realno ocenjevanje zahtev po strokovni izobrazbi je potrebno tudi zaradi tega, da ne nastanejo problemi ob zasedbi delovnih mest, ko delavec ne bi izpolnjeval pogojev dela ob nerealni ocenitvi dela, ki bi ga sicer glede na njegovo strokovno znanje lahko o-pravljal. V sedaj nastali situaciji ne bo imela komisija pri vsklajevanju rangiranja delovnih mest na podlagi danih pripomb lahko delo. Svoje delo ne bo mogla opraviti v predvidenem roku, vsied česar se bo dokončno oblikovanje sporazuma precej zavleklo. Komisija bo po končanem delu predložila svoje sporočilo poslovnemu odbora, dokončno pa bodo sprejele sporazum posamezne TOZD. Pri ponovni razpravi v TOZD pa bo morala prevladovati tista solidarnost, ki smo jo že v začetku omenili. Potrebna jie trezna presoja in primerjava pri.rangi-ranju delovnih mest pri kateri ne sme biti individualnih hotenj, ki ustvarjajo hote ali nehote anarhijo pri oblikovanju stvarnih razmerij v rangiranju posameznih delovnih mest. Naj ob koncu povem še to, da je lahko povsod kritizirati razne osnutke sporazumov, težje pa je, dati stvarne predloge za dopolnitve, ki bi dokončno oblikovale merila o delitvi osebnega dohodka po dejansko opravljenem delu. vsaki TOZD in skupnih službah. Preverjanje odkriva slabosti in probleme, ki onemogočajo normalno in pravočasno izvajanje ukrepov ter daje hkrati -možnost sprotnega ukrepanja v smislu odprave ugotovljenih pomanklji-vosti. Tak sistem dela pa vsekakor zagotavlja, da bo problemov z vsakim dnem manj, rezultati dela pa boljši. Zavedati se moramo, da lahko enotni in disciplinirani storimo veliko za stabilizacijo in lepši jutri, z neenotnostjo, malodušnostjo in nediscipliniranostjo pa lahko povzročmo nepopravljivo škodo sebi, TOZD in DO v celoti. Vse kar imamo in kar si v prihodnje želimo, je odvisno od nas samih, od našega dela. od naše storilnosti -na DM, 'ki pa je o-dvis na od delovnega reda in discipline, od odgovornosti do dela in delovnih -nalog. Z neodgovornim odnosom do dela in delovnih dolžnosti be razvrednotili še to, -kar smo že dosegli, zato ne smemo dopustiti prav nikomur, da bi onemogočil in zavi-ral hitrejši razvoj in na- predek našega podjetja in celotne družbe. Ta pot ni lahka niti nepremostljiva! Potrebno je le več dobre volje, enotnosti in ustvarjalnosti. Če smo vsi za napredek in razvoj, za lepši jutrišnji dan, potem si moramo tudi VSI ENAKO prizadevati, da dosežemo tako stanje s katerim bomo zadovoljni, zadovoljni, da šmo uresničili naše želje, da smo storili vse, kar smo glede na naše sposobnosti bili v stanju storiti. Če bi kdo na tej poti v dobronamernih prizadevanjih omagal, mu je potrebno pomagati, kdor bi -pa skušal kakorkoli izvajanje stabilizacijskih u-krepov onemogočati, pa ga bo treba onemogočiti oziroma izključiti iz naše sredine. Vsi smo dolžni za stabilizacijo in dobro gospodarjenje prispevati svoj delež. Izberimo pot, -ki nam zagotavlja uresničitev naših želja i-n ciljev, pot, ki nas bo spremenila v zavestne, disciplinirane i-n prizadevne ustvarjalce, sposobne v enotnosti premagati obstoječe stanje in ustvariti lepši jutri. Vlado PRATNEMER VEC PRIZADEVANJA, BOLJŠI USPEH V TOZD-Tovarna odpreskov in avtokoles so se resno lotili nalog, ki naj bi jih izvlekle iz doslej neugodnega -položaja. Sprejeli so stabilizacijski program, o katerem so izrekle svoje mnenje vse delovne skupine in ga je nazadnje sprejel delavski svet TOZD. Značilno je, da je vsak delavec pri njih podrobno seznanjen z ukrepi za stabilizacijo. Od sprejetega stabilizacijskega programa in izvrševanja -nalog, ki iz njega izhajajo -pričakujejo naslednje: — močno izboljšanje delovne discipline, — smotrno in socialno koriščenje delovnega časa, — smotrno in socialno koriščenje zaščitnih s-redstev, — materialne zadolžitve za orodje, stroje in naprave, — malomarno ravnanje s stroji, orodjem in napravami se kaznuje, — izboljšanje delovnih pogojev — izboljšanje klime in ropota, — odprava težkega "fizičnega dela. Pri ravnanju z orodjem in sroji, pravijo, da je bilo mnogo nepravilnosti, ki so povzročile škodo in stroške. Zato bo moral vsak, ki bo odslej slabo ravnal z orodjem, stroji in napravami plačati škodo, ki jo bo po svoji krivdi povzročil. Izboljševati bo treba delovne pogoje na tistih delovnih mestih, ki vidno izstopajo glede težkega dela. Težko fizično delo bodo odpravili i-n tako dosegli boljši de- lovni učinek, ki ga s sedanjim načinom dela ni mogoče doseči. Izvajanje stabilizacijskega programa že daje ugodne rezultate. V obdobju od 1. 1. do 30. 5. 1975 je imel TOZD skoraj 53 starih milijo-nov izgube. Sedaj po izvajanju stabilizacj-iskega programa pa imajo že okrog 14 starih milijonov ostanka za sklade. Po vsem tem predvidevajo, da bodo poslovno letd uspešno zaključili. V tej TOZD -nimajo problema z prodajo svojih izdelkov. Izdelati bi jih morali še večje količine in zato se tudi zelo trudijo. Čeprav so -prejeli delavci te TOZD odgovorne naloge, -ki bi jih lahko uresničili ob no-rma-lnih pogojih dela, je treba upoštevati dejansko stanje TOZD. Imajo namreč iztrošen strojni park in le tesno sodelovanje z vzdrževalno službo jim omogoča da dosegajo planske naloge. Vzdrževanje jim gre zelo na roko kot sami pravijo. Pri o-pravljanju raznih del pa jih zelo ovira orodjarna, ki jim ne dobavlja pravočasno naročenega orodja. Orodjarna baje nima delavcev in zaradi tega je njihov proces predvidene proizvodnje oviran. Delovne skupine so razpravljale o osnutku sporazuma o delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke. Ugotovili so, da je bilo rangiranje preveč napihnjeno. To je treba popraviti. V njihovi TOZD prevladuje mišljenje, da je treba sporazum čimprej sprejeti s določenimi popravki. TOZD Tovarna odreskov in avtokoles je torej na dobri poti glede stabilizacijskih ukrepov saj so rezultati že vidni. VARILCI SO TEKMOVALI Ze v eni izmed številk našega glasila smo vas seznanili o pripravah za tekmovanje varilcev v celjski regiji. Seveda «pa je bilo zato potrebno pripraviti tudi iz birna tekmovanja po kolektivih. V našem kolektivu je deloval poseben odbor za p«ripravo in. izvedbo varilnega tekmovanja, ki je z vso resnostjo in zavzetostjo pristopil k realizaciji te naloge. V odboru so sodelovali predstavniki izobraževanja, Ljudske tehnike, sindikata, društva varilne tehnike in predstavnikov občinskega odbora za regijsko tekmovanje. Komisiji je predsedoval tov Lojze DROFENIK, ki je tudi član republiške «komisije za izvedbo teh tekmovanj. Pri tekmovanju V uvodnih razgovo«rih z varilci se je prijavilo 60 tekmovalcev, ki so bili razdeljeni na tri skupine: — plamenski varilci, — elektro varilci, — zaščiteni atmosferi CO2 Za varjenje so bile predpisane posebne vaje in tekst, katerega bodo izpolnjevali pred tekmovanjem. Pripraviti je bilo treba tudi določen material, ki ga bodo varili, varilna mesta, energijo, pozabiti nismo smeli tudi na nagrade in pa sestav komisije, ki bo ocenjevala delo tekmovalcev. Po vseh teh pripravah na tekmovanje je prišel »odločilni dan«, sobota 27. september. V ranem jutru, «kot da bi prihajali na delovno izmeno so z malce resnimi obrazi zasedli prostore v dvorani CDS-a in pričakovali trenutek začetka kratke slovesnosti in razlage o načinu ter kriterijih za tekmovanje. Tekmovalce so pozdravili predsednik sindikata EMO in kot člčan republiške komisije, vodja tekmovanja tov. Drofenik. Seveda ni manjkalo raznih vprašanj in u-streznih odgovorov. Zbralo se je skupaj 29 tekmovalcev, med katerimi so pogrešali mnoge prej pri-prijavljene. Porazno spoznanje in tudi vred no očitka je «bilo, da ni med tekmovalci nobenega sodelavca iz TOZD KOTLI, čeprav jim je varjenje važni delovni proces. Tekmovalcem je predstavljena tudi komisija, ki bo ves čas tekmovanja spremljala njihovo delo. Tako je sedaj vse pripravljeno za izpolnitev «prve naloge: izpolnjevanje testov. Testi Vsebujejo del strokovnih vprašanj s področja varilne tehnike in del vpirašanj s področja somoupravljanja. Tudi ta test se točkuje in bo vsaka točka pomembna za končen izid. Tekmovalci so bili disciplinirani in so hitro obkrožili ter izpolnili pravilne odgovore. Takoj po testiranju so tekmovalci odšli na tekmovalna mesta. Plamenski varilci so odšli v radiatorsko halo, varilci za obločno varjenje in varilci v zaščitni atmosferi CO2 pa so odšli v kontejnersko halo. Tudi komisija se je razdelila, da so lahko tekmovalci enakovredno «pričeli z drugim delo«m tekmovanja. Seveda ni manjkalo rahle nervoze pri pripravah na začetku pa tudi kakšne pikre so padale na ta ali oni račun. Že so prvi pričeli s Startom, tako se v nekaj minutah razvrsti prvih osem «plamenskih tekmoval cev, ostali, ki čakajo na mesta pa radovedno ogledujejo delo svojih sodelavcev. Varilcev v zaščitni atmo«sferi CO2 je manj, njim pa je bilo treba več časa v pripravi na vajo in ureditev naprave za varjenje. Ne Skupina varilcev po tekmovanju manjka tudi kake nerodne in po mišljanj, kdo bo najboljši. Tekmovalci so bili radovedni o končnem izgledu, «dajali so tudi precej komentarjev. Skupne počasi zaključujejo svoja dela. Tekmovalci, ki so tekmovali, počasi zapuščajo tekmovalne prostore in gredo «na zbirno «mesto v dvorani CDS, kjer bo pode-litev nagrad in težko pričakovano objavo rezultatov. Sledi zopet krajša svečanost. Tekmovalcem povedo nekaj zahvalnih besed in nadaljnjih vzpodbud «predstavniki društva LT in predstavnika sindikata EMO ter občinskega odbora sindi katov kovinske industrije. Predsednik komisije tov. Drofenik pa poda krajšo strokovno «oceno o poteku tekmovanja Sledila so imena najbolje uvrščenih: plamenski varilci: I. mesto — PETAUER Stefan, orodjarna II. mesto — LEBAN Franc, kon tejnerji III. mesto — ROJNIK Franc, vzdrževanje. Obločni varilci so bili samo trije in so se po dogovoru brez tekmovanja uvrstili za regijsko tekmovanje, uvrstitev pa naj bi bila ocena z regijskega tekmovanja, ki je dala sledeči vrstni red: I. mesto — PETAUER Stefan, orodjarna II. mesto — SNAJDER Andrej, kontejnerji III. mesto — ROJNIK Franc, vzdrževanje Tekmovalci v zaščiteni atmosfe ri CO2 so se uvrstili: I. mesto — KAVALAR Srečko, II. mesto — BELINA Ivan, kontejnerji III. mesto — GOLOB Mirko, TOZD Posoda Vsak udeleženec tekmovanja je prejel priznanje, lep spominski lonček in 50,- din, prva tri mesta pa bogate nagrade. Potrebno je poveda.td o dobrem odnosu in disciplini tekmovalcev, saj se je le na ta način tekmova nje razvijalo po določenem redu in pravočasno «končalo. Verjetno se bodo na «prihodnjem srečanju varilcev v letu 1976 skupine še povečale. Upamo, da ne bo primera kot letos, da se v nekem TOZD »zapirajo« v svoje de lavnice. Prireditelji teh srečanj že vnaprej vabijo na prihodnje še množičnejše srečanje. Tov. Drofenik izroča priznanja Ljudska tehnika EMO v letu inovacij V dosedanjih sestavkih sem skušal seznaniti čalne LT z ugodnostmi, ki jih nudi društvo LT pri realizaciji njihovih predlogov. Današnji sestavek ima namen kritično osvetliti 'dosedanje delo na področju inovacije v EMO. To pa z 'namenom, da se' stanje izboljša v bodoče. Prosim prizadete, da to vzamejo z razumeva-nje«m na znanje. Naša tovarna ima precej povojnih izkušenj v realiziranju tehničnih izboljšav. V tem smo celo korak pred drugimi kolektivi. Med prvimi smo uvedli referat za tehnične izbo!jša«ve in inovacije. Sprejeli smo ustrezni pravilnik z pomočjo katerega naj bi se dejavnost na področju inovacij izboljševala. To nam je po svoje uspelo vendar ne čisto tako kot bi to želeli. Že pri samem pravilniku nismo upoštevali mentalitete dela in eksipeditivnost na katero smo zaenkrat še navajeni. Členi pravilnika so med drugim predvidevali roke v katerih naj se poedini primeri rešijo. Iz prakse pa vemo, da že prj realiziranih izboljšavah težko v enem mesecu damo predlagatelju odgovor na «njegov «predlog kaj šele pričakovano nagrado. Saj se velikokrat niti komisija od katere je to odvisno ni mogla v tem roku sestati. Pravilnik predvideva simbolično nagrado predlagatelju, tudi to se je večkrat zavleklo preko normalnih rokov. Celo sami predlagatelji so morali (Nadaljevanje na 4. strani) 4------------ LT - Inovacije ---—---------------- Proizvodnja hrane v SFRJ (Nadaljevanje s 3; strani) te stvari urgirati. Predlog, so zahtevali daljšo obdelavo preko različnih služb so se večkrat vlekli m nedogled. Večkrat jih tudi nihče ni obdeloval. Da bi pa predlagatelja o usodi svojega predloga večkrat obvestili pa sploh ni bilo v navadi in so (predlagatelji sami urgirali svoje vloge kakor so vedeli in znali. Verjetno jim to ni dalo kaj prida pobude za bodoče delo. Osebno mi ni znan niti en sam primer, da bi v takem slučaju kdorkoli resno odgovoril. Sam pravilnik pa- tudi ' tega ne predvideva. Problematike inovacij nismo jemali resno. V sorazmerno kratkem obdobju so se izmenjali trije referenti. Sam referent je pa večkrat menjal strokovno službo. Dogajali so se primeri, da so bili odgovorni referenti zaposleni s strani svojih nadrejenih z drugimi deli katera z inovacijami niso imeli nič skupnega. To delikatno delo so večkrat zaupali ljudem brez potrebnih izkušenj, ali pa je to bila prva stopnica v službi in je prizadeti komaj čakal, da se tega navidez »nehvaležnega-« dela čimprej reši. S strani samoupravnih organov smo izvolili potrebno komisijo za ta delo. Tudi tukaj smo včasih pogrešili. Imeli smo primer, da je bil predsednik komisije zaposlen Odrcslanci v Kočevju so sprejeli sklep, da bo od tedaj naprej Narodnoosvobodilni odbor Slovenije najvišja predstavniški organ z zakonodajo in izvršno oblastjo na vsem narodnostnem ozemlju. Kočevski zbor je bil sklican, da t; r~cučil: vprašanja nadaljnjega r"7Voja narodnoosvobodilnega boja in. sprejeli pravno veljavne fl',’n*,tve o tem, kdo bo predstavljal NOB Slovenije in kdo bo vo-dh začasne organe ljudske oblasti. Zbor ie izbral plenum in izvršni Osvobodilne fronte ter predstavnik, ki nai bi se udeležili II. ?.?sedan;a AVNOJ. - Za kcrevski zbor so bile potreb-r.r. *~me!r‘te priprave. Predvsem c,- b:!e rotrebne volitve na zaseči“'': sm in osvobojenem ozemlju -ra trd; v partizanskih enotah. Po ključu so volili po enega delegata na 500 prebivalcev ah borcev. Tako je bilo izvoljenih 572 delegatov. Na zboru v Kočevju so bili ravz-v dr. Ivan . Ribar, ki je vodil delegacijo AVNOJ, predstavnik .vrhovnega ter glavnih štabov Hrvaške in Slovenije, Zveze slo-v- -s’:?' mladine, Antifašistične f—žena. britanske vojaške misije pri glavnem štabu Slovenije :td Glavni referat je imel tovariš Edvard Kardelj. Zbor je bil civilen za nadaljnji razvoj na-r''dnoc'vobod5lnega boja Slovencev. Njegovi sklepi so močno vpliva H tudi na poznejšo federa-urMHdv vse Jugoslavije. H*.1 •“Vr~m~mbne;simi so bili cV1 Opj | troizmensko pa kljub dobri volji mu ni uspelo v rokih sklicati saj na katerih bi se hitro reševali problematiko inovacij. Društvo TL pa tudi ni uspelo, da bi nudili svojo pomoč pri reševanju teh problemov. V svojem delovnem programu smo sprejeli na občnem zboru, da smo pripravljeni pomagati pri uresničevanju inovacij nismo naleteli na odziv. Na'sejah odbora pričakujemo odgovorne, da pridejo in povedo kaj želijo a na žalost o-stane le pri željah. Na koncu moram povedati še, da delo na inovacijah in izboljšavah le napreduje in nj tako črno kot je iz sestavka razbrati. Samoupravni organi skoraj na vsaki seji obravnavajo nagrade in odškodnine članom kolektiva za njihove predloge. Komisija za inovacije da na vpogled na javnem mestu svoje zapiske in s tem seznanja kolektiv kdo sp predlagatelji, kaj so predlagali in kaiko so nagrajeni. S tem se vsaj malo oddolžimo članom kolektiva za njihove predloge ter dajemo še ostalim vzpodbudo za nove predloge. S tem zaključujem prvi ciklus člankov »Ljudska tehnika EMO« v letu inovacij. Ko bo leto zaključeno pa se bom spet oglasil in skušal prikazati kaj je društvo LT uspelo. Meznarič Alfred Najvišjo zakonodajno in izvršno oblast v Sloveniji, ki je sestavni del . Jugoslavije, bo predstavljal Narodnoosvobodilni odbor Slovenije. S tem se je slovenski narod dokončno opredelil za to, da o-stane v skupnosti suverenih narodov Jugoslavije. Funkcijo Narodnoosvobodilnega odbora bosta po slepu zbora opravljala plenum in izvršni odbor Osvobodilne fronte Slovenije. Zato je zbor izvolil 120 članov plenuma in 10 člen «v izvršnega organa, ki bo o-pravijai funkcije predsedstva slovenskega NOO. S posebnim skle-•"m je pooblastil izvršni odbor, da se vključi v AVNOJ. To je storil iz prepričanja, da AVNOJ združuje vse narode in narodnosti Uieoslaviie v politično skupnost, katere cilj je zgraditev nove Jugoslavije. Zbor ie obsodil izdajalsko vlogo begunske vlade. Z resolucijo ji je odvzel pravico, da še naprej predstavlja slovenski in druge jugoslovanske narode, To je bila pobuda za podoben sklep, ki ga je nozneje sprejel AVNOJ na svojem drugem zasedanju. Sprejel je tudi sklep, da je treba vložiti naivečji napor za nada-Ijevanie baja. proti okupatorju in «>ir''ov:m pomagačem, kar zahtevo splošno mobilizacijo vseh člo-v**k.!h in materialnih dejavnikov. Z?dni; dan dosedanja je izvolil člansko delegacijo, ki bo zasto-- c’"vn"ro na II. zasedanju A VNO T. Nedavno tega je bil zaključen I. kongres o proizvodnji hrane v Jugoslaviji. Kongres je razjasnil marsikatero še doslej nejasno vprašanje o proizvodnji hrane v naši državi, kjer so dani odlični pogoji za modernizirano proizvodnjo hrane. Med nami je vedno prisotno vprašanje, zakaj uvažamo hrano, ko bi je lahko proizvedli velike količine na naši rodovitni domači zemlji. Naši strokovnjaki so prepričani, da so naše možnosti proizvodnje hrane skoraj neizčrpne. Prehrana prebivalstva je danes 'svetovni problem. Morda je le okoli ena tretjina človeštva sata, ostali dve tretjini pa lačni. Kongresa o prehrani v Jugoslaviji, ki je bil v Novem Sadu od 10. do 13. septembra, se je udeležilo več kot dva tisoč uglednih strokovnjakov za prehrano, ki so obravnavali nad tristo strokovnih referatov. Na tem kongresu so bili obravnavani zlasti tisti referati, ki so skušali dati odgovor, kako naj-naša država čimpreje poveča proizvodnjo hrane, kajti danes je zal tako stanje: namesto da bi vsako leto več hrane izvažali, jo vsako leto več uvažamo tako, da smo menda že postali rekordni uvozniki hrane v Evropi. Ko včasih razpravljamo med seboj o -naši prehrani ali o obdelovanju zemlje, se kaj radi spomnimo kmetijske proizvodnje v stari Jugoslaviji. Toda stara Jugoslavija je bila pretežno agrarna dežela. Po osvoboditvi pa se je marsikaj spremenilo. Pred vojno je bilo več obdelanih polj kot danes, prebivalstva pa je za eno četrtino več kot pred vojno. Medtem ko je bilo prebivalstvo pred vojin-o pretežno kmetijsko, se danes z obdelovanjem zemlje bavi samo še ena četrtina prebivalstva. Včasih postajamo glede proizvodnje pri nas preveč -pesimisti. Vedeti moramo, da se je proizvodnja prehrane kljub neobdelanim površinam -povečala kar trikrat, v vsej državi pa proizvajamo toliko hrane kot je znašal predvojni desetletni povpreček.. Današnja prehrana je postala bolj raznolika kot je bila pred vojno. Pred vojno je bila poraba pšenice 50 do 60 kg na prebivalca, danes pa jo porabimo 200 kg na prebivalca. Jugoslavija je nekoč slovela kot živinorejska dežela, danes pa u-važamo meso iz raznih zahodnih in vzhodnih držav. Statistični podatki nam povedo, da je imela Jugoslavija pred vojno 14 milijonov ovac in so bile že takrat velike možnosti, da bi jih bilo mnogo več. Danes imamo le osem milijonov ovc. Proizvajamo deset milijonov kilogramov volne, uvozimo io pa okrog osemindvajset milijonov kilogramov. V raznih razvitih državah kot je Zapadna Nemčija, Švedska im druge gojijo ovce, čer-rav nimajo tako ugodnih pašnikov kot jih imamo pri nas, saj zajema hribovito območje kar 44 ndri-o-tkov vse ¡površine. Na teh območjih so danes izredne možnosti za proizvodnjo ovčetine, mleka, govejega mesa, volne krompirja in druge hrane. S. krompirjem bi lahko zalagali vso Fvrer-o. Jugoslavija je ena Izmed treh največjih proizvajalk koruze. Rekordna proizvodnja koruze je bila leta 1973. Takrat smo pridelali kar osem milijonov ton te žitarice. Leta 1974 smo uvozili sto tisoč ton, zahteve za uvoz pa so bile še večje. Ena izmed glavnih postavk 'v našem uvozu je pšenica, za katero smo odšteli v treh letih nad tri milijarde dinarjev. Naša država izvozi precej hrane, vendar ta izvoz še daleč ne pokriva velikega uvoza. Obdelovalne površine so se po vsej državi skrčile. Tam, kjer so nekoč bila obdelana po-lja, sedaj raste slab in neproduktiven gozd. Leta 1973 je bilo za 225.000 hektarov manj obdelanih površin kakor deset let prej.. V naši republiki prerašča gozd -nekdanje pašnike in rodovitna polja zlasti v hribovitih predelih. Pravijo, da je prerasel goz-d že več kot polovico celotne površine naše republike. Vprašanje obdelovanja zemlje je predmet razprave med našimi delavcem zlasti takrat, ko se cene prehrambenim artiklom vrtoglavo dvigajo, in kako tudi ne, saj človek potrebuje za svoje življenje zdravo prehrano in zdravo okolje. Nekoč lepo obdelano hribovito coli e je nudilo človeku več zdrave hrane in prijeten občutek pri oddihu v naravi. Zemlja je radodarna z vsem, kar premore, če ji človek pomaga, če jo obdeluje z ljubeznijo in zavestjo, da je od nje odvisno njegovo življenje. Živimo v samoupravni družbi, kii. smo jo -sami ustvarili tako kot smo hoteli. Razvila se je težka in lahka industrija, ki je potrebovala delavce in delavke. Velika večina, prebivalstva je opustila kmetovanje zaradi njegove nedo-nosnosti in se zaposlila po tovarnah v mestih in na deželi. Nastala so nova naselja, nova mesta, nov način. industrijske proizvodnje. Nastalo je. mnogo novega, o čemer si naš nekdanji kmetski človek niti v sanjah ni mogel predstavljati. Razvoj industrije ga je iztrgal iz zdravega kmečkega okolja. Le malo je ostalo tistih, ki so vztrajali in. še vztrajajo na svoji kmetiji. To so večinoma starejši ljudje, ki se nočejo pa tudi ne morejo ločiti od svojega okolja, od svoje zemlje, ki so jo pridno obdelovali leta in leta. Nedvomno je. da se bo moralo v našem kmetijstvu ali v našem pridelovanju hrane -nasploh marsikaj spremeniti. Predvsem bodo morali o sadovih svojega dela odločati kmetijski delavci. Samoupravna družba pa bo morala storiti še marsikaj, da bo naša ožja in . širša domovina spremenila svoje lice, ki je sedaj poraščeno s saddčevjem, trnjem dn plevelom. Nekoč lepi poljski nasadi bodo ščasoma zopet oživeli in na obširnih pašnikih bo našel trop ovac marsikaj za pod zob. Kongres, ki smo ga v začetku omenili, je končal svoje delo in nedvoumno pokazal jasne smernice, kaj je treba storiti, če hočemo, da bomo imeli dovolj raznovrstne hrane in da ne bomo v ničemer odvisno od uvoza. Za to so dani vsi naravni in drugi pogoji, treba je le smotrno in pravilno izkoristiti naše zemeljsko bogastvo. . SP mm MA KOČEVSKI ZBOR Kočevskega zbora odposlancev slovenskega naroda, ki je bil pd 1, do 3. oktobra 1943 se spominjamo kot enega najpomembnejših mej-n kov v naši zgodovini. Na tem zboru se je zbralo 572 delegatov, ki sc jih svobodno izvolili v najhujši vojni vihri. To so bile edinstvene svobodne volitve v okupirani Evropi. EÀvujjliKëo NASI VITERANI DELA Tovarna spreminja svojo obliko, prezidane so siare stavbe, gradijo se nove, stari stroji in naprave gredo po dolgoletnem služenju človeku v staro železo, nadomeščajo jih novi stroji, prihajajo no v j ljudje, nekateri ostajajo v tovarni dolga leta, skoraj pol življenja, drugi ji obrnejo hrbet in gredo s »trebuhom za kruhom« kot pravi naš star pregovor. Za nas so posebno pomembni ljudje naše »stare generacije« ko se o njih radi izražamo, ljudje, ki so preživeli strahote vojne in tasti, ki so pojedli prenekatero žlico manj, ko so bili hujši časi kot jih danes poznamo, časi ko je bilo treba složno prijeti za delo, pomagati drug drugemu, zgraditi iz vojnih razvalin novo lice naše domovine. Udarniško delo je bilo za nekatera leta povsem občijna stvar, bilo je celo zanimivo in prijetno. Ljudje so radi delali, se po končanem delu malo pozabavali, mladina je zaplesala ob zvokih harmonike, donela je pesem iz stoti-sočev grl, pesem, ki je naznanjala novo dobo, dobo miru in človekovega napredka. Naše urednišvo se je odločilo, da vam bomo redno predstavili veterane dela, ki so preživeli težke čase skupaj s tovarno, ostali so ji zvesti dolga desetletja. Le kdo med nami ne pozna Uršič Vinka, vodjo elektrodelav-nice. Tih in skromen kot je, ni nikdar postavljal v ospredje svojih zaslug za razvoj tovarne. Nje- Vinko Uršič gov delovni dan se je vedno začenjal zgodaj, pred šesto uro-in trajal mnogokrat daleč do večernih ur. Taka je pač narava njegovega poklica, ki ga mojstrsko' obvlada, tak je njegov velik čut odgovornosti do dela. Vinko je prišel v našo tovarno leta 1942 in ji je od takrat ostal zvest, zvesto je služil kolektivu, čeprav bi se mu kot strokovnjaku na področju elektrike odprla vrata v širši svet, kjer bi bil večji zaslužek. Vinko je ostal zvest svojemu kolektivu, svoji tovarni, ki je postala njegov drugi dom. V mladih letih je bil Vinko dober pilot motornih letal in letalci celjskega Aerokluba se ga spominjajo, kot pionirja jadralnega letalstva v Celju. Vinko je nekoč vodil izdelavo sodobnih jadralnih letal in bil sploh pobudnik zdravega športnega življenja, ki daje vedno nove in nove moči delovnemu človeku pri njegovem prizadevanju'na delovnem mestu. V času okupacije je bil Vinko na strani OF in je deloval v tovarni za čedalje večje pridobivanje simpatizerjev in podpornikov osvobodilnega boja slovenskega naroda. Po končani vojni je Vinko s pridom Uporabil svoje znanje v tovarni. Vzgojil je mnogo strokovnih delavcev elektro stroke, jih učil in vzpodbujal kako naj delajo, da bodo dosegli dober delovni uspeh ter jih navajal na natančnost in odgovornost, brez katere ni mogoče opravljati takega poklica. Vinkovo delo so izredno zapletene konstrukcije raznih elektro-naprav v tovarni. S svojimi domiselnimi rešitvami je prihranil podjetju lepe vsote dragih deviz. Znana je njegova prizadevnost za postavitev prve elektropeči v dekor oddelku, kontinuirane peči v emajlimici, sušilne peči v emaj-lirnici in množice drugih zapletenih naprav po vsej tovarni. Veliko délo je opravil v naši obratni ambulanti. Kadarkoli so zapleteni stroji odpovedali jih je Vinko vedno obudil, da so služili svojemu humanemu namenu. Poleg svojega poklica se je u-kvarjal mnogo s kemijo in njego vi izsledki se še danes, po mnogih letih uporabljajo. Naše strokovne šole poznajo Vinka kot odličnega predavatelja in vzgojitelja. Mnogi njegovih u-čencev so postali pravi strokovnjaki električne in mehanične stroke. Kljub njegovim velikim delovnim uspehom, je Vinko vedno skromen. Svoje sodelavce, ki jih že dolga leta vodi pri delu izredno spoštuje. Kadar je govora o uspehih njegovih predlogov, ne pozabi omeniti, da je vse kar je napravil plod tesnega sodelovanja s svojimi sodelavci. Tako kot je sam discipliniran pri delu, so ve-čjidel tudi njegovi podrejeni, ki ga spoštujejo in cenijo kot strokovnjaka in dobrega ter iskrenega tovariša. Vera Tržan se je zaposlila pri nas leta 1946. Težko je bilo takrat za strokovni kader. Vse je bilo treba začeti takorekoč na novo. Vera je bila nekaj časa zapo-lena v knjigovodstvu, potrebe po strokovnem kadru za zunanjo trgovino so jo privedle v takratni izvozni oddelek, kjer je ostala vse do današnjih dni, ko se odpravlja v zasluženi pokoj. Vera je opravljala delo na zahtevnem delovnem mestu kot izredno sposobna delavka, ki ve kaj je treba storiti in kako je treba svoje delo kvalitetno opraviti. Odlično obvladanje nemščine in angleščine ji je omogočilp stik z skoraj vsemi kontinenti sveta. Obvlada tudi pasivno francoski jezik, ki je v zunanji trgovini mnogo v rabi. Vera Tržan Pri svojem delu je bila Vera vedno tiha in skromna .in ni nikdar postavljala v* ospredje svojih ozkih interesov. Njena poglavitna skrb pri delu je bila, da se našj izdelki čimbolj uveljavijo v poslovnem svetu in to ji je tudi skupno s prizadevanji sodelavcev v vsej povojni dobi uspevalo. Kot izredno marljivo in prizadevno delavko so jo leta 1947 sprejeli v Zvezo komunistov. Kot članica ZK in zavedna delavka je vestno izpolnjevala vse naloge ne le na delovnem mestu, temveč tudi na področju delovanja družbenopolitičnih organizacij. Tisti, ki jo poznajo in teh ni malo vedo, da Vera ni nikoli šte-dila časa za delo na svojem, delovnem mestu, da si je s svojo vnemo in prizadevnostjo pošteno zaslužila svoj -kos kruha in da ima velike zasluge za razvoj naše zunanje trgovine. Ob njenem odhodu v zasluženi pokoj ji želimo, da bi se ji uresničile vse tiste skrite želje, ki jih je gojila v dolgih in plodnih letih svojega dela. Ko je Ivan Držan pred petintridesetimi leti prestopil kot mladenič prag tovarne, mi niti pomislil, da ga čaka toliko odgovornega dela na področju mizarske dejavnosti. Ivan se je namreč izučil za mizarja in specializiral za modelnega mizarja. V tem poklicu je bil vedno prvi mojster svoje stroke in je vzgojil več mladih strokovnih delavcev, ki se u-kvarjajo pri nas in drugod s to zahtevno dejavnostjo. s Težko bi bilo povedati koliko zahtevnih modelov za razna orodja je že napravil. Sam pravi, da jih bo takole okoli deset tisoč. Včasih ga je bolel trebuh ali kaj podobnega^ skratka bil je tudi bolan v svoji dolgi delovni dobi, vendar ni bil nikdar, kot sam pravi, v bolniškem staležu. Za tako reč ni bilo časa. Treba je bilo opraviti pravočasno, razna zahtevna; dela, delo pa ozdravi marsikatero bolečino. Človeku, ki dela z veseljem in vnemo leta hitro tečejo. Ivan pravi, da sam ne ve kako je ta čas kar naenkrat minil. Poln humorja in dobre volje ne izgleda šestdesetletnih, temveč pravi, mladenič, ¡poln energije in pripravljen, da se še nadalje spopade z življenjem in delom. Ivan je bil vedno zatopljen v svoje delo in ni imel mnogo časa misliti nase. Bila so leta, ko se je čutil prizadetega ker njegovo telo ni bilo pravilno cenjeno in nagrajeno. Sčasoma pa se je tudi ito uredilo-in zadovoljen je s tem kar zasluži. V času obnove je sodeloval na raznih udarniških akcijah, ki jih je organiziralo društvo LT katerega član je že dolga leta. Bil je tudi član naše gasilske enote in organov samoupravljanja v svoji TOZD. Ivan Držan Izredno je bil zadovoljen leta 1950, ko se je začelo samoupravljanje. Razumel je kaj hočemo in kam gremo. Saj rad pove, da mora biti samoupravljanje res to kar je in kar mora biti. Samoupravljanje ne trpi nereda, anarhije in nedisciplne. Vsak bi moral na svojem delovnem mestu res o-praviti zavestno svoje delo in si pošteno zaslužtii svoj kos kruha. Če bomo zahtevali samo višje plače, pravi Ivan, ustvarjali pa manj, je bolje, da »zapremo barako«. Vsak naj pride v tovarno z veseljem na delo, iz dela pa naj odhaja z zavestjo, da je dobro in kvalitetno opravil svoje delo na delovnem mestu. Dopisujte v svoje g k silo! NAŠ ŠPORT IN REKREACIJA V ZASTOJU bilo omogočeno, da je bil za nekaj časa odpuščen z dela na svojem delovnem mestu tako, da je lahko organiziral trening za nastop na »Iskriadi«. Že lansko leto je bilo obljubljeno, da po novi sistematizaciji u-stanovljeno delovno mesto-refe-renta za šport in rekreacijo. Iz tega pa mi bilo nič, ker se je spre- ■ jem sistematizacije zavlekel vse do današnjih dni. Emil Gregorčič si je prizadeval kljub težavam na katere je naletel, da bi storili čim več na področju športa in rekreacije. Pred-dročju šporata in rekreacije. Prestavljen je bil na delovno mesto v elektrodelavnico kjer so njegovi sodelavci uvideli, da ni mogoče opravljati dela na dveh delovnih mestih in je bil nato prestavljen v telefonsko centralo, od tam pa v Tovarno kontejnerjev. Lansko leto v mesecu septembru mu je celo neki vodilni delavec v upravi dal razumeti, da »tahanira« po tovarni, čeprav so bili vidni rezultati njegovega dela na področju športa in rekreacije. V taki situaciji je sindikalna organizacija predlagala poslovnemu odboru naj bi se začasno do sprejetja nove sistematizacije delovnih mest ustanovil odelovno mesto referenta za šport in rekreacijo. Poslovni odbor predloga ni sprejel z obrazložitvijo, da je treba počakati do sprejema nove sistemizacije. Vse to kaže, da se premalo zavedamo pomena rekreativne dejavnosti delovnega človeka. Take problematike ne smemo reševati •brez treznega preudarka ka j je kolektivu koristno, zlasti pa ne individualno kajti ta dejavnost zadeva vse člane kolektiva. Če bi bila rešena možnost delovanja referenta za šport in rekreacijo bi do konca leta lahko še marsikaj storili. Nedvomno bi. se razširil program s širšo obliko rekreacije V novo sezono SLG Celje Letošnje notranje tekmovanje v raznih športnih panogah je o-betalo lepe uspehe, vendar se je pri tej tako važni rekreacijski dejavnosti nekaj zataknilo. Sodeč po razgovorih, ki smo jih imeli s predstavniki sindikalne organizacije in komisije za šport in rekreacijo, odločanje o nekaterih važnih vprašanjih rekereacije delovnega človeka ni še v rokah delavstva, temveč prevladuje vpliv mnenja posameznikov. Že leta in leta se vleče vprašanje nastavitve profesionalnega delavca-organizatorja športa in rekreacije. To vprašanje je od časa do časa postavila v ospredje naša sindikalna organizacija, vendar brez uspeha. Sindikalna organizacija se je zlasti zadnje čase trudila, da bi se sprejeti program uresničil. Kljub nekaterim začetnim uspehom pa ni izgleda, da bo ta tako dobro prilagojen program, ki je v začetku razgibal veliko število članov kolektiva uresničen. V začetku leta je bila dopolnjena komisija za šport in rekreacijo tako, da so bili izvoljeni v to komisijo po en član iz vsake TOZD ali obrata. Čeprav smo o tem že enkrat pisali ne bo odveč, če po novno navedemo kateri naši sodelavci so v tej komisiji. Za dejavnost športa v TOZD-Tovarna frit skrbi Jožica Berginc. V emajlirnici je zelo delaven Ivan Muršič. V surovinskih obratih deluje Tone Buser. V TOZD-Tovarna odpreskov in avtokoles se trudi Franc Počkaj. V TOZD-Tovarna radiatorjev si prizadevata Drago Perkovič in Milan Ramšak. V TOZD-Tovarna kotlov je za-čanje. kegljanje, šah, mali nogo- V Tovarni kontejnerjev si prizadeva Slavko Zavšek. V skupnih službah deluje Olga Krampi. V TOZD-Orodjarna je organizator Silvo Primožič. V TOZD-Elektroračunalniški center deluje Srečko Audič. Vsi ti prizadevni delavci so mnogo storili za razvoj športa v letošnjem letu, vendar mnogo več ne morejo storiti zaradi svojih delovnih obveznosti na delovnih mestih. Program športa, in rekreacije zavzema v letošnjem letu dejavnost po naslednjih panogah: smučanje. keglanje, šah, mali nogomet, odbojka, vlečenje vrvi. TRIM plavanje, p-lavanje, košarka, tek. TRIM štafeta, nogomet, namizni tenis, streljanje in rokomet. Za program med člani kolektiva veliko zanimanje. Da je to res dokazuje 700 udeležencev v dosedanjih tekmovanjih. Smučanja se je udeležilo 80 tekmovalcev, šahiranja 100, keglanja 130, malega nogometa 100, odbojke nad 100, kolesarjenja 170, TRIM plavanja nad 100 in plavanja 50 tekmovalcev. Vidimo, da je bil začetek izredno dob'er in da bi bili rezultati zelo razveseljivi, če se ne hi nekje zataknilo. O prizadevnosti Emila Gregorčiča, predsednika komisije za šport in rekreacijo smo že pisali zlasti ob uspešnem zaključku »Iskriade« na kateri so naši člani kolektiva dosegli lepe uspehe. Takrat mu je Tretjega oktobra je celjsko gledališče odprlo vrata v novo gledališko sezono 1975-1976. Na programu je osem iger, šest za o-drasle, dve za otroke vseh šolskih stopenj. Kot vsako leto, je tudi letos v mesecu septembru vpisovanje abonmajev. Abonenti imajo več prednosti, tako 20 do 50 °/o popusta, redvsem pa zagotovljen svoj stalni sedež v dvorani skozi vse leto. Razen tega pa bo v tej sezoni gledališče še posebej opozarjalo abonente, da. imajo prednost tudi pri gostovanju tujih gledaliških predstav. Dan pred gostovanjem bodo lahko dobili vstopnice s popustom pri gledališki blagajni, če se bodo prijavili z abonentsko izkaznico. Vsa dela, ki jih namerava gledališče uprizoriti, so bila razgrnjena zelo širokemu krogu obiskovalcev, ki so bili edini, da je gledališče letos bolj kolt doslej poskrbelo za svoje občinstvo. Program je res tak, da bo razveselil tako gledališča vajenega o-■biskovalca kakor priložnostnega gledalca, ki redkogdaj pride v gledališče, pa bi ga radi prav s temi deli pritegnili, da bi postal stalni gost celjske gledališke hiše. Največ je .komedij, sproščenih, neobteženih, našli pa bomo tudi izredno zanimivo, predvsem pa novo odkrito pravo ljudsko igro in pa tragedijo, postavljeno v resničen zgodovinski okvir. Začetek' sezone, 3. oktobra, je bila prvikrat na Slovenskem u-prizorjena duhovita komedija ruskega pisatelja Mihaila Bulgakova ZOJKINO STANOVANJE. Dogaja se v Moskvi pred štiridesetimi leti. Zoja ima šestsobno stanovanje in da bi ga očuvala, si izmisli, da' bo imela modni salon, za katerega pa se izkaže, da postane hiša zelo sumljivega slovesa. Za kulisami manekenskih nastopov se dogajajo intimne orgije. Komedijskemu dogajanju sledimo kot napeti kriminalki. Drugo delo bo romantična tragedija velikega francoskega klasika Alfreda de Musseta LORENZA-CCIO. Dogaja se v 16. stoletju v Florenci, kjer vladajo samopašni Medičejci. To je bil čas strupar-stva, dvobojev in zahrbtnih umorov. Glavni junak Lorenzo hlini prijateljstvo z okrutnim vojvodom Aleksandrom, udeležuje se njegovih razvratnosti, da bi se mu laže približal in ubil. Tako reši svojo čast, vsaj v tistem trenutku pa tudi zatirano ljudstvo. — Dušan Jovanovič je napisal uspelo komedijo z nekolikanj dolgim naslovom IGRAJTE TUMOR V GLAVI IN ONESNAŽENJE ZRAKA. V prvem delu se dogaja v uredništvu nekega časopisa, v drugem pa v samem gledališču. Skupina igralcev se zabarikadira v gledališko hišo in sklene, da bodo odslej eksperimentirali zgolj zase, da ne bodo več igrali za publiko. Dogodek kajpada povzroči preplah in veliko zanimanje na vseh ravneh družbe. Kako se napeta stvar razplete, pa je kajpak skrivnost vsake dobre komedije. — Spet se bomo srečali s Cankarjem. z njegovo komedijo POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI, ki je ob svojem nastanku doživela ogorčene napa- Celjani in film »Bele Trave« Skoraj ves julij in v septembru je tekla kamera VIBE FILMA v Celju jn njeni okolici. O delu ekipe je obširno že poročal dnevni tisk, mi pa bi želeli poudariti le sodelovanje naših kulturno prosvetnih delavcev. K sodelovanju so povabili skoraj vso ekipo igralske skupine PD »Zarja«, ki je uprizarjala predstavo »Pod svobodnim soncem». Pomen tega sodelovanja je predvsem v tem, da niso nastopili zgolj kot statisti, temveč so — ali pa še bodo — igrali nekatere epizodne vloge. Profesionalna delavci, pa tudi sodelujoči filmski igralci, so bili s 'takim sodelovanjem zelo zadovoljni, Celjanom pa je bilo snemanje tudi priznanje za njihov amaterski trud. tako v prostem času kot tudi med odmorom. Morda bi uspelo izvesti ponovno delovanje naše planinske skupine, ki je bila nekdaj zelo aktivna. Oživela bi dejavnost v ostalih panogah športa kot je bilo predvideno po programu. Človek, ki mu bomo zaupali odgovorno delo referenta za šport in rekreacijo bo imel mnogo dela. Tako delo pa ni lahko. Zahteva mnogo znanja, prijateljskih stikov s sodelavci in organizacijske sposobnosti. Če mu bomo vsi pomagali in mu zaupali, bomo na področju športa in rekreacije lahko dosegli Jepe uspehe. Tistim pa, ki ga bodo »obsodili«, da »tahanira« po tovarni, ko bo izvrševal svoje delo .naj povemo, da ni človeku vseeno kaj mu gdo reče in kako z njim ravna. Emil Gregorčič je nedvomno občutil, krivico. Postavimo se v njegovo kožo in imeli bomo prav gotovo iste občutke kot on. de in odpor brumnih čuvarjev slovenske narodne morale. Cankar neusmiljeno drži zrcalo namišljenemu, skorumpiranemu ro-doljubarstvu. — Ponovno se bomo srečali tudi z največjim dramatikom vseh časov, .ki je po odličnih prevodih postal naš slovenski klasik. Gledali bomo prikupno Shakespearovo komedijo LJUBEZNI TRUD ZAMAN. — Nazadnje pa še Frana Škofiča ljudsko dramo GOSPOD S- PRESEKA. To delo, ki je bilo po krivici sto let zakopano, bo celjsko gledališče prvikrat uprizorilo. Za otroke bo gledališče pripravilo dve deli. Prvo bo gledališko izredno mikavna ZGODBA O TOVARIŠU TITU, druga pa nagajiva veseloigra MAKS ŽVI-ŽGAC. Prepričani smo, da bo gledališče letos v celoti ustreglo vsem gledalcem, zato vas vabimo, da se.čimprej abonirate na svoj stalni sedež. Gledališka blagajna je odprta vsak dan od 10. do 12. in od 18. do 20. ure. J. Žmavc Kulturno prosvetna dejavnost v Škofji vasi se prebuja Nekoč je bila v Škofji vasi zelo razgibana gledališka dejavnost deloval je moški pevski zbor in svoje mesto je imela tudi recitatorska skupina. V zadnjih letih pa vsega tega ni več. Letošnji celjski občinski praznik je omogočil, da so obnovili kulturni dom in s tem dali novo pobudo in boljše pogoje za delo. Društvo je sicer zamrlo, pojavlja pa se nova mlada skupina, ki želi na tem področju delovati. Vse njihove želje je posredovala občinskemu svetu njihova mladinska organizacija. Strokovna služba ZKPO jim je obljubila vso pomoč. -----------------—t------------— KAJ JE BIL FAŠIZEM IN KAJ JE NEOFAŠIZEM Starejša generacija je občutila na lastni koži kaj je bil fašizem, ki je prizadel ljudem toliko gorja, mlajši in starejši pa vemo za neo-fašizem, vendar bo prav, če nekoliko bolj osvetlimo ta pojav. Zato smo izbrali to temo in upamo, da bomo našim bralcem ustregli. Vsebino povzemamo po "Naši obrambi«, Pred -tridesetimi leti je bila iz-, borjena .največja in najhujša bitka v zgodovini človeštva. Z aktom o bezpogojni kapitulaciji nacistične Nemčije in nekoliko kasneje še Japonske je bila končana druga svetovna vojna. Fašistične sile — Nemčija, Japonska, Italija in njihovi sateliti — so doživele popoln vojaški, politični in moralni poraz. Takrat je kazalo, da je fašizem po tem porazu za večne čase likvidiran; Sedaj, ¡po tridesetih letih, rpa ugotavljamo, da takratna pričakovanja niso povsem uresničena. Ze vrsto let o-pažamo in čutimo delovanje raznih fašističnih in profašističnih skupin in sil v mnogih deželah. Zato pogosto naletimo na razprave o tem, kje so socialni in politični izvori teh sil, kakšen je njihov družbeni in idejni značaj in kakšne so njihove možnosti za vnaprej. NASTANEK FAŠIZMA IN NJEGOVE IDEJNOPOLITIČNE ZNACITNOSTI Fašizem se je pojavil kot socialni, politični ideološki fenomen neposredno po prvi svetovni vojni ter je proizvod in izraz ^splošne krize svetovnega kapitalizma din globokih notrajih motenj sistema monopolitičnega kapitalizma in inperializma. Kapitalistična ure-' ditev je ob koncu prve svetovne vojne zašla v take težave, da jih ni mogla več razreševati,na prejšnje načine. Zmaga prve socialistične revolucije v Rusiji je odpr- * la novo ¡obdobje v zgodovini človeštva, hkrati pa je posplošila to poglobila proces splošne krize svetovnega kapitalizma. Ob koncu prve svetovne vojne je val revolucionarnih gibanj zajel skoraj vse evropske dežele in še mnoga druga območja. V nekaterih državah je prišlo do pravih uporov zatiranih razredov, pred- . vsem pa delavskega razreda. Bur-žoazija je morala z orožjem dušiti socialne revolucije in delavska gibanja (revolucije v Nemčiji, na Madžarskem in Finskem). Oblast buržoazije je bila resno omajana, prav tako pa tudi njeno zaupanje v svojo moč. V tem zgodovinskem trenutku in družbenem okviru je ¡bil fašizem zadnji up, poskus to sredstvo za rešitev oblasti predvsem monopolističnega kapitala. Samo tako lahko razumemo dejstvo, da je skoraj hkrati to neodvisno drugo od drugega V več deželah prišlo do raznih fašističnih gibanj. Pojavila pa so se v deželah, ki jih je v teh burnih letih revolucionarno gibanje ljudskih množic še najmočneje zajelo to kjer je bila spričo tega oblast velikega kapitala še najbolj ogrožena. Fašizem je začel svojo ¡pot do oblasti takoj po vojni v Italiji, Nemčiji, Avstriji, Finski in Madžarski. Kasneje pa so podobna gibanja in režimi kot v Italiji, in Nemčiji nastali še v nekaterih drugih evropskih deželah. Fašizem je bil in je ostal orodje boja najbolj reakcionarnih sil vladajočih razredov proti svobodnemu razrednemu gibanju proletariata, pa tudi proti vsem drugim demokratičnim in svobodnjaškim silam. Poleg omenjene temeljne značilnosti fašizma pa je treba omeniti še naslednje značilnosti : • avtoritarizem, kar pomeni, da si fašizem prizadeva vzpostaviti vsemogočno državno oblast in prek državne sile »razreševati« vse družbene probleme; • militarizem, ki se odraža v kultu vojaške sile in prizadevanjih, da ¡norme in oblike vojaške organizacije uporabljajo na vseh drugih področjih družbene organizacije in življenja; • rasizem s svojimi znanimi teorijami o rasnih neenakostih in »izbranih« narodih, ki imajo »pravico« vladati vsem drugim narodom; • antisemitizem, ki je le ena izmed variant rasizma; • kult vodje (fuehrer, duee, ca-udilo itd.); • antidemokratizem, kar pomeni, da so bili fašisti ¡načeloma proti vsakemu demokratizmu in tudi proti meščanski parlamentarni demokraciji; • nacionalizem in šovinizem sta za fašizem tudi vselej svojevrstna, pri čemer gre za spodbujanje sovraštva proti drugim narodom, ki naj bi bili krivi za vse težave v določeni družbi. Naj omenimo še dve zadevi, ki sta značilni za fašizem. Fašizem kljub vsem prizadevanjem svojih ideologov ni nikoli imel kake celovite ideološke platforme, temveč je bila njegova »ideologija« le zelo poenostavljen zbir raznih koncepcij, ki so bile izposojene z vseh strani to največkrat razlagane zelo primitivna. Fašizem je v idejnem pogledu bil in je še vedno redek primer bede človeškega duha. To najbolje iponaraz-jajo besede Benita Mussolinija, ki so ga imeli za stvarnika doktrine modernega fašizma. V nekem svojem govoru leta 1919 je med drugim dejal: »Mi nimamo oblikovane doktrine. Naša doktrina je to, kar storimo. Dovoljujemo si razkošje, da smo hkrati aristokrati in demokrati, konservativni in progresivni, reakcionarni to revolucionarni, legalni in ilegalni, kar je vse odvisno od okoliščin, mesta in časa, v ,katerem moramo delovati.« Ob neki drugi priložnosti je poudarjal, da fašisti »nimajo niti monarhističnih niti republikanskih predsodkov. Nismo niti katoliki niti antikatoliki...« Druga značilnost je v tem, da si fašisti niso v nobenem primeru uspeli sami priboriti to osvojiti oblasti. Vselej so jih na oblast spravile ali jim pomagale druge konservativne sile, ki so si želele z njimi zagotoviti svojo razredno prevlado. Tako na primer je ugotovljeno, da so imeli katoliška cerkev in vojaški krogi izredno pomembno vlogo, ko so prevzeli oblast fašisti v Italiji, Nemčiji, Španiji in na Portugalskem. Podobno je tudi v nekaterih drugih deželah. To dejstvo le še potrjuje temeljno stališče, da je fašizem produkt kapitalističnega sistema in sredstvo za njegovo zaščito pred demokratičnimi, še bolj pa pred socialističnimi preobrazbami. KAJ PA JE NEOFAŠIZEM? Z izrazom neofašizem iso zajeti mnogi pojavi fašističnih to podobnih , reakcionarnih ter ekstremističnih desničarskih skupin in idej v sodobnem svetu. Med neo-fašizmom in fašizmom ni nobenih bistvenih razredno,političnih razlik. Izraz neofašizem le natančneje opredeljuje politične skupine te usmeritve, ki se pojavljajo v novejšem času (po drugi svetovni vojni). Drugi razlog za uporabo takega izraza je v tem, da skušajo te skupine obnoviti in celo rehabilitirati fašistično politiko, medtem ko je ¡tretji razlog ta, da gre za zelo širok spekter raznih pojavnih oblik. Nekatere od teh skupin skušajo odkrito in agresivno obnoviti predvojni »čisti« fašizem, druge pa si .¡to prizadevajo storiti prikrito in s spremenjeno fasado. Ta razlika je ¡le navidezna to formalna, so pa še druge, ki so pomembnejše. Menimo, da je treba v današnje neofašistične sile vključiti še mnoge’druge grupacije ekstreme politične desnice, ki so nedvomno protidemokratične, nacionalistične, militaristične, rasistične ali antisemitske, čeprav nenehno poudarjajo, da niso fašistične in da se razlikujejo od predvojnega fašizma. Neofašistične razrednopolitične sile in prizadevanja najdemo v mnogih deželah. Novejša raziskovanja so odkrila, da neofašistične skupine in sile delujejo v 64 državah. Ker nam ni mogoče posamič obravnavati vseh fašističnih in neofašističnih organizacij ta gibanj, jih ¡bomo najprej sistematizirali v nekaj tipičnih ¡skupin, nato pa se bomo zaustavili na nekaterih pomembnejših strankah in skupinah. Izhajajoč iz raziskovanj v zadnjih desetih letih lahko opredelimo ¡naslednje tipične fašistične organizacije in skupine: • vladajoči fašistični režimi v sorazmerno kapitalističnih deželah. Tak primer je s Sipanijo in Južno Afriko, pred kratkim pa je to Veljalo tudi za Grčijo ta Portugalsko; • vladajoči fašistični in profa-šistični režimi v nekaterih deželah v razvoju, ki so usmerjeni predvsem v preprečevanje narodnoosvobodilnih in socialno naprednih prizadevanj posameznih narodov in proti gibanjem za rasno osvoboditev (gre za režime v Čilu, Južni Koreji, Rodezija, Dominikanski republiki, na Haitih, v Paragvaju in še v nekaterih drugih azijskih in latinskoameriških državah, kot so Filipini, Tajska in v precejšnji meri tudi Brazilija) ; • profašistične in izrazito fašistične grupacije, ki legalno delujejo v mnogih razvitih kapitalističnih deželah, v katerih sicer obstaja meščanska parlamentna demokracija. Za to skupino je Značilno prizadevanje, da formalno zanikajo klasični fašizem, toda glede na cilje to metode političnega boja so mu zelo blizu; • v nekaterih razvitih kapitalističnih deželah odkrito delujejo fašistične organizacije, ki ¡brez vsakih ¡omejitev poudarjajo svojo »kontinuiteto« s Hitlerjem in Mussolinijem in ju skušajo rehabilitirati; • v nekaterih izmed teh dežel delujejo maloštevilne ilegalne in napol ilegalne fašistične organizacije in skupine; • precej pomembno vlogo v fašističnem pozemlju ¡imajo organizacije fašistične emigracije iz vzhodnoevropskih socialističnih dežel, Kube in Jugoslavije, ki so aktivne na raznih področjih, med drugim tudi glede teroristične dejavnosti. OBVESTILO Prosimo vse moške, zaposlene v EMO. Celje, ki so rojeni v času 1921 do 1930 in ženske, rojene 1926 do 1930, da se zglasijo $ri referentu socialnega zavarovanja, soba 14 v upravnem poslopju, zaradi pregleda in podpisa prijave podatkov za matično evidenco o zavarovancih — pokojninsko dobo. ZAHVALA Ob smrti moje drage mame MARIJE RAMŠAK se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam za izredno pozornost in pomoč ob tem žalostnem dogodku. Posebej prav lepa hvala sindikalni organizaciji EMO za materialno pomoč ter godbi na pihala za igrane žalostinke ob njenem grobu. Hvala vsem prijateljem in znancem na njeni zadnji poti. Žalujoča hči Milojka in ostalo sorodstvo UGODEN NAKUP Po zelo ugodni ceni prodam rabljeno, dobro ohranjeno opremo za dnevno sobo, ki jo je mogoče preurediti v udobno spalnico. Prodam tudi črnobeli televizor. ' Informacije dobite pri K. Ajdnik v dopoldanskem času po telefonu št. 23-561, popoldan pa na 23-683. Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne skupnosti EMO -Celje in ga prejemajo člani te delovne skupnosti brezplačno. U-reja ga uredniški odbor: Emil Jejčič, Fric Kotnik, Danilo Kralj, Jože Keber in Vlado Pratnemer. Glavni in odgovorni urednik Emil Jejčič. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 23-921, interna 238. Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis o-proščen plačevanja davka od prometa proizvodov (Št. 421-1/72 z dne 22. S. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje IMliMll Naša TOZD-Tovarna kontejnerjev, gre novemu času naproti. Na sliki vidimo mnogo kontejnerjev, vendar jih je premalo. Treba bo mnogo več proizvajati, če hočemo doseči »zeleno vejo«. Tak prizor smo posneli na dvorišču. Mislimo, da o tem ni treba posebnega komentarja, saj že sama slika mnogo pove. Tistim, ki so odgovorni za red pa lahko rečemo — packoni. Letošnji sejem obrti v Celju je kot pravijo uspel, ker je bil dobro obiskan. Lahko pa rečemo, da je bilo na sejmu malo obrti. Naši inovatorji so prikazali nekatere nove izdelke, ki so vzbudili zanimanje. ISKRA - INDUSTRIJA EMO CELJE NUDI IZREDEN POPUST IN KREDIT VSEM SODELAVCEM Zaradi velikega zanimanja članov kolektiva SOZD ISKRA iz cele Slovenije, smo že v eni od prejšnjih številk ISKRE, objavili kratko Vest, da bomo po dopustih pričeli z interno prodajo naših izdelkov, ki jih zdaj v akciji POPUST-EMO 75 nudimo vsem našim sodelavcem kar za 20% ceneje kot v redriU prodaji. Nekoliko manjši, vendar še vedno občuten je popust za izdelke TOBI in radiatorje. Drugo veliko ugodnost te prodaje predstavljajo kreditni pogoji, saj boste lahko vplačali celotno naročilo v treh zaporednih mesečnih obrokih, brez predplačila in brez obresti! Prodajo bodo posredovali sindikalni organi v posameznih tovarnah, kjer boste dobili tudi podrobnejše informacije o izgledu in barvi izdelkov, prodajnih cenah, številu obrokov in o dnevu prevzema naročenih aptiklov. Kdor želi , izkoristiti izjemne ugodnosti te orodaje, naj izreže obrazec NAROČILNICA ZA PRODAJO S POPUSTOM-EMO 75,- ki je natisnjena v desnem spodnjem vogalu tega obvestila in ga- izpolnjenega odda v sinidikatu svoje delovne organizacije. PREGLED IZDELKOV ZA PRODAJO S POPUSTOM EMO-75 Garnitura: Prostornina Maloprodajna Cena s v litrih cena popustom LAHKA POSODA loncev 14/1 TINA 2- 2.75 3,75 5 213.16 170,55 , kozic 53/1 TINA 1,3 1,9 2,5 3.5 187.46 150.00 kozic 54/2 TINA 1,3 1.4 2.25 3 204.79 163.85 kozic 54/1 TINA 1 1.3 1.9 2,25 166,68 133.35 vse s pokrovom IDEAL EXTRA POLTEŽKA POSODA Garniture: loncev s pokrovom 2.75 3.75 5 365.90 292.75 vis. kozic s pokrovom 2 3 4 386.35 309,10 , niz. kozice s pokrovom 1.6 2,25 3 4 520.30 .426.25 UNIVERZAL-TEŽKA POSODA Garnitura JANA-univerzal 3.75, glob. koz. 3,5 1 dve niz. kozici 1,31 in 1,91, ena koz. držajem 1,3 1, vse s pokrovi Z 738,45 598.75 Garnitura Univerzal loncev s pokrovom Garnitura vis. kozic s 2,75 3,75 5 454.35 363.45 pokrovom 2 •3 4 390,90 310,90 Garnitura niz. kozic s pokrovom 1,6 2,25 3 4 541.95 433.60 TOBI PROGRAM IN RADIATORJI Infra peč 297.40 252,80 Pomivalna omarica-enod. bakelit 947,33 805,25 Pomivalna omarnca-dvod. bakelit. 1.251.21 1.063,53 Pomivalna omarica-dvod. nerjaveča 1.858,12 1.579,40 Pomivalna omarica-trod. nerjaveča 2.696.13 2.291,75 Električni radiator 2.044,18 1.737,55 Kamin EMO 5 CENTRAL 15, 2.511,00 2.134,35 peč za etažno kurjavo. (15.000 kal) 5.334,55 4.533,90 EMOTERM RADIATORJI 330/53 (cena enega člena) 25,30 21,50 600/53 — 45.55 38,70 900/53 — - 63,48 53,96 NAROČILNICA ZA PRODAJO S POPUSTOM-EMO 75 ISKRA-INDUSTRIJA ......................... TOZD',................................... Priimek in ime .......................... Štev. osebne izkaznice....... izdana od .. Naslov stalnega bivališča ............... Želim kupili naslednje garniture izdelkov oziroma izdelke: Datum: .................... Podpis: NAROČILNICO IZREŽI IN PREDAJ V SINDIKATU!