r : I FU^^UHNO PROSVETNA STATISTIKA LJUBLJANE ZAVOD ZA STMTFTTTO N EVIDENCO } • I R SLOVSNIIE 1 DOKUMCN ACIJSKI ARHI/ InMMna /V „ MTlIU: fV Aag. ^ " ^ ^ 79. • v: -i -V v V ■: ■■n' ; - - -M" - ••v' 'V .' /' , f, . '■ O • . „ A - ms, ^r s .• ' — i. . i' <. - . _•># > r. . V -•, '•• . > -■< .' -• V, .rfe" \*T ' • •V" . J. ' , ; > . : .-•»•• •, •. ^vU v. -' ; » ! ':•. * ' v .i' "> • > 'fi . - ^r '" -•—J ^ - i i' -' ' ** ■*' ■ ;. •' ■V ■•r!. \ ' > - -ffC •■' . v •* -i# r. * •te' -*• v -O •>-' >•••. y - . ;\ -• *l% .. . . V tv. tr. '. v r> • -• t . >. '••■ * v ' * •«' •«. . . ■ M • . " "A _V' ■+' . ■■ , * 0 v -i - • •• ' Z A; . - ■■ * • • > ; ' . - :V. :/:&■?}■] KiS ., • . .1 s-«. - • .-' . •; •. ■" *nir& ■ • ., - "' . A, . - .. / "js*: .vV; . KULTURNO - PROSVETNA STATISTIKA LJUBLJANE. Uvod . . , stran 1 Šolstvo " 6 Osnovne. šole " Y Srednje šole ••• " 1" 4Stroko7ne šole , " 17 UEieJmiSke šole , " 23 Univerza " 25 Kii^iSne naklade " 34 En, ] iSnice " 40 GledalisSa " 42 Fizkultura " 52 Ljudska prosveta " 55 Sestavil Sta^istiSni odirek FLO it Julij 1946. Kulturna statistika. Kulturna statistika nam kaže izobraževanje , v kolikor se da zajeti v številkah in je merodajno sa prikaz kulturnega stanja v določenem področju. Izobraževan je je duševno in telesno, zato obsega ta statistika številčni prikaz šol in drugih izobraževalnih ustanov, kot so muze j i, gledališč a, . kino in druga ter telesno vzgojo. Dalje tudi stopnjo izobrazbe ljudstva, za kar pa more dati podatke samo splošno ljudsko štetje, ki se vrši v daljših časovnih presledkih, pa še takrat se navadno sprašuje samo ga pismeno sto Stopnja kulture danes ni več izraz socialnih razmer, kajti izobrazba je dostopna vsakomur, Je pa v neki meri izraz miselnosti naroda , zanimanj a ljudstva za nemateri jelno stran življenja, za duhovne dobrine, ki pomenijo dokaz ustvarjalnih moči sodobnega človeka kot reprezentanta duševne sile vsega ljudstva, Ti pojavi niso tako lahko dostopni statističnemu opazovanju kot socialni/knožični pojavi naravnega gibanja prebivalstva ali gospodarskega živi jenja .Predvsem more kulturna statistika uvrstiti v svoj prikaz le zunanje znake kulturnega živi jenja, ustvarjanja in dogajanja ,ter pri tem iskati le pomembne , značilne in merodajne okolnosti, ki pokažejo resnično sliko kulturnega ustvarjanja in stanj a, ki osvetlijo le važne momente v nizu kulturnih ustanov in prireditev. Pri izberi statističnega materi jala je treba paziti na to, da dobimo take številke, ki kažejo ne le obseg, ampak tudi vrednost in razmerno razširjenost kulturnih vrednot. Mesto s svojim živahnim in širokim kulturnim življenjem prednjači ostali deželi , obenem je jja tudi poklicano za posredovanje tega svojega kulturnega življenja deželi . Statistika v mestu ima svojo posebno vrednost kot spoznavni vir na tem področju zato > ker se dajo v mestu raziskovati vprašanja, ki jih po vsej deželi ni mogoče izvesti zaradi obširnosti in tudi pomanjkanja potrebnih podatkov. Marsikatere vrste kulturnih in izobraževalnih institucij npr . znanstvene knjižnice , muze ji ,vis oke šole itd, pa so sploh samo po mestih, ker so vezane na stalni krog obiskovalcev in na pomoč drugih ustanov, npr .medicinska fakulteta na klinike po bolnicah, Kulturna statistika za mesto je torej reprezentativna statistika in ne samo delna statistika. Naša slovenska kultura je pa še posebno osredotočen:' ; v Ljubi jani, katere vodilna vloga je čimdalja bolj vidna. Tp je v veliki meri tudi posledica političnega in upravnega vodstva me sta, kateri pomen se je sedaj še dvignil. S priključitvijo novih okoliSkih predelov se je povečalo Število kmečkega prebivalstva, so:! j imaiao danes v Ljubljani okoli 1000 kmeSkih posestev, in s tem je bil pritegnjen v mestni nivo nov slo j f katerega odnos do kulture je nekoliko drugačen kot ostalega mestnega prebivalstva« Industrije v Ljubljani sicer ni dosti jinamo pa le precejšnje število delavcev in prav tem delovnim ljudem je treba nuditi cim več možnosti za spoznavanje vrednosti kulturnih dobrin, čim več izobrazbe , in jim tudi ustvariti pogoje za aktivno sodelovanje pri tem delu, V okviru naae kulturne statistike bomo prinesli podu tke o pismenosti , vseh vrstah sol , gledališčih, kinih, muze jih, javnih lan j i žni c ah , kn j ižnih izd a j ? t h , č a s o p isih, kulturnih priredit v ah , ljudski prosveti ter telesni vzgoji, torej o kulturni statistiki v ožjem pomenu besede«Ne bomo se pa dotaknili drugih vprašanj, ki spadajo že bolj v okvir moralne statistike , dasi so v neki meri tudi značilni za oznake kulturnega živi j en ja . Pri vsem tem tudi ni mogoče ločiti zunanjih takozvauih civilizatoričnih znakov od pravih kulturnih po javov, zajeti je treba vse. Pri zbiranju podatkov smo marsikje naleteli na težave, ki izvirajo iz tega, da marsikje nimajo pregleda. V našem prosvetnem življenju je še premalo evidence in to smo pri zbiranju materij. la takoj ugotovili , Podatki so raztreseni in ni bila vedno mogoča primerjava s prejšnjimi leti, ker so se številke porazgubile. Treba bo polagati večjo važnost na statistično evidenco tudi na tem polju, kajti pravilna usmeritev in načrtno delo sta možna samo na. podlagi nekih dognanih -de j stev, ki jih daje statistika„V tem pa. naleti naše delo še vedno na ovire . V majhni meri so nam na. razpolago podatki drugih mest« Kjer bo mogoče , bomo primerjali mesta enakega značaja, kot je Ljubljana, z našimi podatki, N ,; dal je smo v skicah označili teritcrijalno gostoto nekaterih institucij » kar sicer ne poda prave slike, ker obsega ozemlje okrožnega mesta Ljubljane gosto poseljeni center ter mnogo redkeje naseljene okoliške kraje. Taki pregledi bi imeli pravo vrednost le v razmerju z gostoto prebivalstva, kar pa iz tehničnih razlogov ni mogoče napraviti. 3. Splošna izobrazba Za nepismenost imano zadnje točne podatke od ljudskega štetja v 101951. Takrat je štela Ljubljana 59*765 prebivalcev, od katerih jih. je bilo nepismenih 1. 253, to je 2a 49° prebivalstva nad lO. letom starosti* To število preseneča, ker bi si mislili, da nepismenosti v Ljubljani sploh nic In v resnici je ta številka tako visoka zaradi raznih starostnih in zdravstvenih zavodov, v katere prihajajo ljudje od vsepovsod in je med njimi mnogo duševno nencrmalnih, katerih je dosti nepismenih; , na drugi strani pa je posle dica dotoka iz južnih krajev, Nepismenost v Ljubljani gre torej na račun tujcev* Po spolu je bilo nepismenih 749 moških in 504 žensk. Po starostnih skupinah med lloin 19oletom 59 oseb, od 20c. do 39. leta 655 in sicer je v tej skupini razločno videti vpliv tujcev; zla »t: iz južnega dela države, kjer je odstotek nepismenosti dokaj viso):^ kajti v tem starostnem razredu je nepismenih 572 moških in 83 ž&n^; med 4Qein Sg^letom jih je bilo nepismenih 185» nad 60 letom pa 354Drago štetje je bilo leta 1941. Takrat so našteli v Ljubljani še 288 nepismenih ali 0o31$# Tedaj je bilo šteto samo doneče slovensko prebivalstvo in je to tudi prava slika pismenosti med doma Sini o Podrobnejša razčlemba nam ni na razpolagoo Sedanje štetje prebivalstva po četrtih še ni izvedeno in zato ni mogoče dobiti točne slike današnjega stanja „ Pač pa smo izbrali nekaj tipišnih ulic In iz teh vzeli podatke o izobrazbi. Med 1790 prebivalci nad 60J. eton starosti v veh ulicah smo našli 4 analfabete, od teh je eden slep, eden duševno zaostal, ostala dva pa sta ženski z rojstnimi letnicami 1862 in 1907 /tujka/ « Odstotek nepismenih bi bil 0. 22$ ali praktično vzeto, nepismeno r-i. danes v Ljubljani sploh ni„ Za primerjavo navedemo še podatke celotne Slovenije« Leta 1931 so našteli v vsej tedanji Dravski banovini med lf144. > rSk prebivalci 4?„4f4 nepismenih, «, to je 5 c ^ prebivalstva v starost' nad 10 let. In sicer nekaj več nepismenih žensk kot moških«, Ve - >. nq_ nepismenih je v starosti nad • 60 let. V vsej Jugoslaviji so naStoIj takrat med 13?934«038 prebiva. loi 4, 408o471 analfabetov, to je 44of?ž ljudi nad 10«leiom staaposti. Haši sosedje imajo sledeče številke analfabetov* Grčija 435»» Bolgarija 39» 5$, Madžarska 1Z, $ Avstrija 3 «5$, Italija 2f .6$ j za Romunijo in Albanijo ni norejeb podatkov. , nepismenih je tam Teč kot pri nas«Največ analfs betov v Evropi je na Por t, ut~£ilsi:e:i jjn v gp®ri3i<. Še/ v Franciji i o 2 milijona o Za dosego neke vjišje kuliz^ne stopnje sicer ni potrebna splošna ljudska izOPTs toda težko si .le misliti viš; !c 4e stopnjo tehnike in gospodarstva pri drža vaj katere pi e lil" r; :: I e tv > §e šteje nnogo analfabetoT, Zato pri pregledu nepismenosti v posameznih državah takoj opazimo, kje/ je razlika v glavnem le poljedelstvo in kje industrija, ki predpostavlja tehnično k one oijo in gospodarsko podjetnost« Na splošno je tudi povsod ve S že nepismenih kakor moških. Iz osebnega popisa prebivalcev po mestnih četrtih v l; ?' ' :. Ijani smo za prikaz šolske izobrazbe vzeli del v središču mesij kmečki predel na Jezici in delavski v Mostah, kateri deli i ep. r zentirajo splošno sestavo prebivalstva. V četrti -Center smo pjo. gledali Gosposko ulico in ITovi trg, v Četrti Tabor Kolodvorsko ulico in Domobransko cesto? v Četrti Jezica vas Jezico in v Čet: Moste Ciglarjevo in Povšetovo cesto. Pri tej izberi smo se mor-^ držati ulic, za katere so podatki že na razpolago; vse skupine imajo približno enako število ljudi. Šteli smo vse prebivalstv. nsd Seletom starosti brez ozira na to, da hodijo dijaki še v š-:. in da bodo dovršili višje razrede, ker smo hoteli prikazati sta. kakršno je bilo na dan l. maja 1*246» Eazne strokovne šole smo ra vrstile v primerne kategorije, . Številke pri šolski izobrazbi pomenijo odstotke napram celokupnemu številu^ navedenem v prvi rubriki. Center Tabor Jezica Moste Število prebivalcev nad 6. letom Osnovna šola 441 36. 5 465 431 38. 4 65o5 453 57, 0 {He popolna nižja srednja šola Uižja srednja šole 24. 3 15. 1 18, 1 Nepopolna viš. sred^šols Dovršena srednja šola 11. 4 9«8 lic 9 11. 6 6, 1 5. 4 22, . C i. 7:7 14. 8 17. 0 fakulteta 2o7 1, 00. 0. 5. 0 100, 0 3. 7 1. 2 100. , 0 2 . '( loo, : ITavedemo še izobrazbo uslužbenstva pri MLO /razen oddellt za iinoOkrolOA ker je to tipičen splošen urad in sč v njem sat' - o pani ljudje vseh kategorij izobrazbe, kajti nekateri odseki /do stavljači, gasilci, trošarinci/ ne zahtevajo nobene posebne iso brazbe0. T odstotnem razmerju Izraženo ima osnovno šolo 36. 8$, no p polno nižjo srednjo šolo 15 o 5$* nižjo srednjo šolo 10o8?ž? nepoo '? višjo srednjo šolo 17. 4$, dovršeno srednjo šolo 12. 0$, fakultet , o izobrazbo 7. 5^. Razmerje je torej precej slično kakor pri sploS o' sestavi prebivalstva. 5* V Ljubljani ima nekako dotoi dve petini ljudi samo osnovno šolsko izobrazbo in is tabele se vidi, da je teh v kmetijskih pr. lih največ« Zelo mnogo jih ima nepopolno srednjo šolo, od teh na več 2 ali 3 razrcdo bivše moščanske šole, kar se pravi, da so ho* v šolo do svojega. 14®letaf dokler traja šolska obveznost. . Sem so šteti tudi vsi onij ki so po osnovni šoli dovršili eden ali dva : reda obrtno šolo o Mod nepopolno višjo srednjo šolo je največ abs ventov trgovskih tečajev in dvorazredne trgovske š^le , in teli je veda največ po trgfvuiccm središču mesta* Telika razlika je v d o v: srednji šolij kam^r rmo šteli tudi vse me, ki še niso dovršili ' sokcšclskoga študija. Primerjali smo tudi ansnje tujih jezikov^ Scčncsti je tu r. kakor v prejšnji tabeli, ker nekateri obvladajo kakšen jezik sam. delnogi samo pasiva-, pa tega ne navajajo. Za četrt Moste pedatkr nismo megli dobiti, zate so t tabeli same prvo tri četrti in t ud glavni jeziki /v $ napram številu probivalcev nad 6. letom staros Znanja jezikov Center Tabor Jezica Število prebivalcev ,A1 A(R nad Poletom starosti 431 Srbski; hrvatski 3Cu6 25« 5 12. 1 Ruski 3c9 l. S Go5 Češki lc4 0^4 0. 2 Uemški 38o6 19^4 10. 0 Angleški 2. 7 1. 1 0, 0 Italijanski 3. 7 »5 8» 2 Prane siri f„6 i? 0b 0« S Iz tabelo se da pcanetij da največ ljudi zna jeziko naših najbližjih osedov, pri a g srbohrvaščine nemščino in itali" ščinoo T tem oziru. -bna velik -rpliv šola, ker se pri nas povpreč človek nauči največ tujih jezikov v šoli in navaja vedno one jeo ki se jih je naučil v šoli* Opaziti jo iz gornje tabele, ddje . jezikov na Jezici /kmečki predel/ mnogo, nanjše kot v mestnem središču® Š O 1 S t V i Temelj izobrazbi dajejo šola, kajti v naših ure jenih razmerah ni nikdo t učenju odvisen samo od lastnega prizadevanjff?" Šolstvo ima v rok®h. država, ki je najbolj poklioana za to, da svojim pripadnikom nudi tudi pogoje za dosego izobrazbo vsake vrste. Šol jč mnogo vx?5t in dajejo nekatere splošno izobrazbe, druge pa že spe oijalnO za posamezne poklice. Csnovna izobrazba je za vse enaka in zate je tudi osnovni pouk obvezen ter mora vsakdcnajpreje dovršiti osnovne šolo «, Statistiko šol vodimo ločeno po vrstah šol. Že v predšolski dobi hodijo otroci v vrtce, nato v osnovno šolo. Prejšnjo meščanske šolo so spremenjene v nižje gimnazije. Pri srednjih šola1 se So pojavi razlikovali ju po namenu izobraževanja, ki je ali splošno ali pa vzgaja za posebne poklice. Visoke šole pa vse pripravljajo za določene poklice. Predšolska izobrazba. Prvi pcuk dobivajo otroci že v vrtcih^ katerih namen pa še ni šolsko uSenjo, ampak priprava za šolo. Otroških vrtcev imaruj v Ljubljani osema sedem jih je priključenih osnovnim šolam /Ledina Sp»Šiška, Bežigrad, Polje f Graben, Št. Vid, vadnica na učiteljišču/ eden pa Dccmu Titovo mladine v Mostah« Polog tega imamo v Ljubljani 9 zavetišč za mladino in sicer s dnevna zavetišča na Prulah, v Bežigradu, Zg, Šiški, Sp* Šiški v Centru, pri usšulinka^ katera zavetišča sc vsa v šolskih prostorih, ter končno v Domu Titove mladine v Mostah, kjer je združeno z internatom; internati so še na Viču, v Stanežičah in Marij anišou V vseh teh 9 zave dih je skupaj 371 otrok, ki jih nadzoruje 11 učiteljev z 29 drugimi uslužbenci. Vsa zavetišča so pod upravo socijalnega skrbstva pri MLO in so sedaj prevzali sindikati patronato nad njimi. V zavetiščih se oskrbujejo predšolski in šoloobvezni otroci. V dnevnih zavetiščih se v prvi vrsti otroci zaposlenih sta: šev in ima 3 o tam oelodnevno oskrbo, pomoč in nadzorstvo pri učenju ter vzgojo sploh. o+evilo otrok se po zavetiščih stalno menjava* V internatih so otroci med 7ein14«letom razen zavetišča v Stanežičah, kjer so otrooi med 3sin 7<>lo t " rr. ter prehodnega doma v Mari janišču, k^er so otroci različne starosti« C tvor jen bo v kratkem še mladinski internat na Galjevicit, Oskrbo v mladinskih zavetiščih delno plačujejo starši p. ' premoženjskem stanju, delno pa sooijalno skrbstvo oz. patronati. 7. V interna tihi so popolne sirote, delne sirote ter socialno ogroženi otroci. Dečki in deklico sn zdaj še skupaj, bodo pa ločeni, ko bo dovolj prostora, V primerjavi z drugimi mesti mladinskih zavetišč v Ljubljani ni dcsti. Drugod imajn za vsakih 5 dc 8000 prebivalcev eno zavetišče, v Ljubljani pa šele na 11, 000. Kaša zavetišča so tudi majhna, ker pride na eno zavetišče povprečne 41 otrok, drugod pa 70 ter pride tam približno na 100 prebivalcev en otrok v zavetišče } pri nas pa na 300» Bes pa v Ljubljani ni toliko močno razvita industrija, katere delavstvo mora imeti za svoje otroke primerno poskrbljeno, vendar je potreba po zaščiti otrok tudi nas aktualna« Osnovno šolstvo. Pri današnjem obveznem obisku osnovnih šol vsaj pri nas ni več razširjenost teh šol dokaz večje ali manjše stopnjo izobrazbe«, V poštev prihaja le oskrba s šolskimi poslopji, učnimi močmi in učnimi pripomočki o 0 učnem načrtu, času učenja in šolskih uspehih podatkov ne zbiramo. Ugotovitev nadarjenosti in selekcija učencev v osnovni šoli zaradi njenega splošno obveznega značaja ne prihaja v poštev. Vse osnovne šole v Ljubljani so sedaj državne, zasebnih manjšinskih in verskih šol nimamo« Šele so normalne in posebne /za gluhoneme, slepe in manj nadarjene/. Dyčim hodijo v normalne šole otroci iz Ljubljane, pa so učenci v posebnih tudi s podeželja« V prejšnjih časih je bila izobrazba, to je znanje pisanja, branja in cenovnega računanja privilegij duhovščine in plemstva. Le v mestih so trgovci in posamezni obrtniki marali imeti osnovno izobrazbo, da sc lahko vodili svoje posle, im imeli evidenco nad zalogami in dolžniki. 0 prvih šolah v Ljubr Ijani vemo le malOc Vzdrževali so jih redovniki, bile so torej zasebno verske šole, brdisi samostanske, bodisi župnijske. Iz trinajstega stoletja imamo poročila o šolah v Šentpeterski župniji /L. 12 62/ in Križankah, v naslednjem stoletju c Šenklavški šoli, ki jo jo oskrboval mestni magistrat, V teh šclah so poučevali verouk, cerkveno pet jej čitanje in pisanje. V času reformacije smo imeli že več šol in to v slovenskem jeziku, kar nam kaže potreba po slovenskih učnih knjigah Naši protestantovskl pisoi so namreč izdali nekaj slovenskih šolskih knjig, in to na samo katekizem, ampak tudi Trubarjev abecednik in Bohoričeva Arctioae h rul e , V Ljubljani so bile v tistem času 4 ljudske šole. Pro tire formacij a je pa ta šolski napredek zatrla in slovenskih šol nato dolge časa ni sme imeli. 8» Paš pa se je začelo privatno pouSevanje po hišah, trgovci so najemali za srcje -. t roke posebne učitelje, ki so učili poleg ostalih predme t crv tudi tuje jesike. Sredi 18®stoletja smo imeli v Ljubljani samo eno osncvno šolo z nemškim učnim jezikom, Šele v tistem času se je začela država zanimati za šolstvo; odvzemala ga je iz rok cerkve; ter tudi izboljšala učni načrt« Vse to je seveda naletele na močan odpor duhr. vščine, toda dota pro sveti j eno s ti je šla preko •tvega, zastareli nazori niso mogli več ovirati novega duha« Prodrl je načelo o državnem značaju šolstva in s tem je bila tudi dana prilika za napredek in učenje po novih metodah* leta 1703 so uršulizike odprle svojo šolo za vzgojo ženske mladine f ker so poučevale precej predmetov ter tudi delno v slovenščini » Uršulinke so pozneje svoje šolo razširilo ter so jj obdržale nad 200 let« leta 1775» je bila t Ljubljani odprta državna ljudska šola, takozvaaa normalka* Prvi ravnatelj je bil pisatelj Blaž Kumerdejf ki se je mnogo bavil z novimi učnimi metodami. Učni jezik je bil nemški, zato so morali za večino učencev, ki je bila slovenska, odpreti še posebni pripravljlni tečaj za nemški jezik o V to šolo so hcdill samo otroci nižjih slojev, drugjf so pa še vedno najemali aa sv je otroke zasebne učitelje« Slično kakor v podeželgu s tudi v predmestju Trnovo ustanovili tzr« trivialno šolo , r. a Jezici pa je znani nabožni pisatelj Jurij Japelj poučeval otroke. Tedaj so v Ljubljani tudi že teritorijalno razdelili pristojnost šol* Proti koncu i80 stoletja so vpeljali splošno šolsko obveznost, kar pa je bilo t praksi težko izvedljivo zaradi odp 0ra proti šolam in aaradi pomanjkanja šol, še bolj pa zaradi pomanjkanja učiteljev, ki so bili bolj cerkovniki ali organisti kakor učitelji« Država je začela organizirati splošno šolsko mrežo, postavljeni so bili okrožni šolski nadzorniki, kakor je bil v Ljubljani naš prvi dramatik Anton Linhar(6o Zaradi splošne šolske obveznosti so iaredli nekaj popisov otrok, ki pa so dal. . . slabe rezultate« Ljudje še vedno niso radi pošiljali otrok v s V c zlasti deklice so raje pošiljali k uršulinkam« Počasi je že dobo sama prisilila ljudi, da so se morali izobraziti, kajti tempo življenja je zahteval od človeka vedno več, razširjenost knjigo je postajala vedno večja, saj sme proti koncu 18cstoletja dobijo v Ljubljani že prvi časopis. Meščanstvo ni moglo preiti te spi-: line zahteve časa ter je k :n6m le uvidele koriati š>le, Not razmah je dožirelo naše šolstv : pod ?ranoozi. V tistem času smo imeli v Ljubljani že € 'snovnih šol« Francozi 9. so uvedli v šole slovenski učni jezik in .. ker je primanjkovalo domačih, učnih knjig, je Valentin Vodnik v kratkem času izdal več slovenskih učbenikov« Šole so se kmalu splošno razširile in sredi prejšnjega stoletja smo že premagali splošni analfabetizem* Pred vojno smo imeli v Ljubljani 18 osndivnih šol, danes jih je 22. Ha priključenem teritoriju jih je 6# nekaj pa jih je bilo združenih, zato se je število povečalo samo ža štiri 8 Posebne šole imamo štiri in to Gluhonemnico, Zavod za slepe, Deško vzgajališče in Pomožno šolo» (rluhonemnica na Zaloški cesti $6 edini zavod te vrste v Sloveniji. Sedaj je dobil poseben oddelek v Portorožu v našem Primorju, kjer se nahaja 25 otrok. V ljubljanski gluhonemnici imamo internat, 8 razredno osnovno šolo ter obrtno šolo za absolvente osnovne šole. Y zavodu je JC dečkov in 57 deklic, skupaj 133 otr. k od teh samo 5 iz Ljubljane, vsi drugi is ostale SI" veni je* Osnovna šola ima 10 oddelkov, v katerih podučuje 22 učiteljskih moči. Zcvud za slepe v samostanu No tre Lame na Mir ju ima internat, osnovno, obrtno in gospodinjsko golo. Zavod se je preselil iz Kočevja in šteje 23 dečkov ter 11 deklic, skupaj 34 otrck, ki obiskujejo osnovno šolo, katera ima 3 oddelke s 7 razredi, dalje obrtno šolo, kjer se uče pletarstva, in še gospodinjske šolo, . iT a teh šolah pcduouje skupaj 10 učnih moči. Deško vzgajališče na Selu ima internat, osnovno šolo in obrtne delavnice. V vzgajališču je 84 dečkov, od teh jih 18 hodi v osnovno šolo, ki ima dva oddelka in dva učitelja. V prvem so razredi od l. do 3«* v drugem pa od 4. do 6. Ostali dečki se uče v obrtnih delavnicah. V tem zavodu so moralno ogroženi otroci. Za deklice se nahaja podoben zavod v Mariboru, Pomožna šola na Grabnu je eksternat za manj nadarjene otroke« Na Grabnu je samo matična šola s 6 razredi, posamezni oddelki pa so priključeni normalnim osnovnim šolam in sioer dva razreda šoli v Mostah, en razred šoli na Viču, en razred šoli v Zg. Šiški in. en razred šoli v Polju. V vse te oddelke hodi 66 dečk:v in 41 deklic, skupaj 107 otrokf učnih moči na teh oddelkih je 13» Tudi šole po krajih izven Ljubljano /n »pr, Maribor , Rogaška SiadKna, Kranj/ imajo priključene 'snovnim šolam posebne razrede za manj nadarjene otroke. V vseh teh posebnih osnovnih šolah je 24 razredov z 34 oddelki, katere obiskuje 183 dečkov in 109 deklic, torej 292 otrok, ki jih podučuje 47 učiteljskih močiš 1 I 10. Pregled osnovnih šol« I« S o 1 a Državna deška osnovna šola Ledina Državna deška osnovna šola Pcljane Državna dekliška csn. šola Poljane Državna dekliška osne šola Center Mešana drž. osnovna šola Sp. Šiška Dr ž . me š ana o snovna šola Bežigrad Drž »mešana osnovna šola Moste Drž. mešana osnovna §->— la Daljna vas — lavrca Drž. mešana :sn»šola D»M» Polje Drž. mešana osn. šola Ježica Drž »mešana osnovna šola Zalog Drž «, deška osnovna šola Graben Drž. mešana osnovna šola Vrta S a Dr ž „ me š ana o snovna šola Prule Dr ž, mešana osnovna šola Sv. Peter Drž, mešana osnovna šola Zg. Šiška Dr ž »me šana osnovna šola Yič Drž ome šana osnovna šola Barje Držoinešana osnovna šola Hrušica Držcmešana osnovna šola Rudnik ." težo me šana osnovna š ila Št, Vid Vadnioa na učiteljišča r 22 šel 'Laično poslopje 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 19 i -j— • Temeljni razreai 5 5 5 4 5 5 6 2 6 6 4 5 4 5 5 5 6 6 6 3 107 i + 2 4 4 7 11 7 8 2 8 11 2 6 13 7 4 ioi 4 5 9 9 18 12 10 1 10 3 3 8 11 11 5 14 13 3 3 3 8 9 172 —»v 'J 11. Pregled osnovnih šel. II. S o 1 a P L Število 1 ira zre do? Število učenčev dečkov I deklic skupa j Število učiteljev Drž . de ška osnovna šola Ledina Dr ž »deška osnovna šola Poljane Drž, dekliška osn šola Poljane Drž« dekliška osn šola Center Držomeš, osn. šola Sp. Šiška Drž^meš, osn, šola Bežigrad Držcmešc isn. šola Moste Držeiiieš, ^ un . b H. a Daljna vas-Lavri-; ca Dr ž c me š * o sn * š ola D. M, Pol je DržcmešeOsn. šola Jezica Držomeš«, osn. šola Zalog Dr ž »deska osn. šola Graben Dr ž oiae š » o sn . š ola Vrtača Drž Oflieš„osn» šola Prule Držomeš o osn. šola Sv« Peter Dr ž o me š e osn, š ola ZgaŠiška Dr ž oine š e osn «, šola Vič Drž »me š 0 o sn e š ola Barje Drž »me š « o sn • š ola Hri!. šica Drž. mešoOsnošrla Rudnik Držoraešo^u»S. " l& S t. Vid Vadnica na učite 1 jišču 10 7 9 8 12 16 13 2 14 6 4 7 12 16 7 U 19 f, 3 12 253 213 208 223 289 226 33 225 115 71 217 220 268 115 192 417 84 97 38 224 153 3673 305 256 186 282 237 43 281 112 57 186 361 107 174 311 80 108 40 222 131 253 213 305 256 409 571 463 76 506 227 128 217 406 222 728 164 205 86 I 446 284 3487 J 71^0 10 7 9 8 15 19 17 2 18 7 5 8 13 19 7 11 21 6 9 235 12, TJ ca h co M ■H TJ OS -p -h a 0 >6® txi Pt >0? pq >N H >tU >ISJ CD •H Cf> O o C & >0 & 0) .CO • 'H 01 O ' EH S> U d} -p •r— 3 3 •> — j •-i ^ O d O •to o •£ 6 '»H JI C O CO o > a? JO •/H Tj O) r-t O Q* tsj cč? s 0) s M M M t> !> H M M tx! t^ M. M M t> M H M M M > M M Ai < / ? z' M / O ./ ' i — 1 po ) o i nvv 0 \o \ M ,-y o r^o ^ , % v \ \\ I 13, Skica na prejšnji strani nam kaže teritorijalni razpored osnovnih šol po Ljubljani. V strnjenem mestnem pomeri ju je 12 šol, t oddaljenejših predelih pa 10; te so navadno manjše. Ha 1 šolo pride povprečno po 325 učencev. V spodnji tabeli so podatki o šolah z o žirom na število prebivalcev in učenčev ter o velikosti šol obenem s primerjavo Ljubljane z nekaterimi drugimi mesti, od katerih imamo na razpolago podatke. Za zunanja mesta datirajo številke iz časa pred vojno. Mesto Ljubi j ana Praga Varšava Pariš Hamburg Dresden Na koliko < Povprečno prebivalcev] število pride 1 učenec 14. 3 16. 6 9 . 6 18. 7 13. 0 14. 1 i učenčev [ na 1 šolo i i i j 325. 4 i i t i i i i 4 329. 9 623. 1 381. 6 467. 2 568. 6 rovprecno število razredov na 1 šolo 9. 45 6 1 6 12. 8 9. 1 12. 2 16. 8 Povprec . Število učencev na razred 34. 4 51. 4 49. 0 41. 9 38. 3 34. 0 Povprec. število učencev na učite Ija 30. -5 48. 7 57. 2 42. 4 33, 2 t-. - Iz prve rubrike je razvidno , po katerih mestih je malo ali dosti otrok, Lazločno se vidi velika razlika med Varšavo in Parizom. Ljubljana je nekje v sredini. Število učencev na 1 šolo je pri nas v primeri z drugimi mesti manjše, ker imamo v priključenih predelih nekaj majhnih šol. To se vidi tudi pri številu razredov na šolo. Zelo ugodne so naše razmere glede na število učencev po razredih. Pri nas razredi niso prenapolnjeni in tudi na učitelja odpade manjše število učencev kakor drugje, Sol je v Ljubljani dovolj, saj pride 1 šola na 4646 prebivalcev, v Iragi na 5476, v Parizu na 7121, čeprav so šole tam enako velike kot v Ljubljani. Šolske razmere so tore$ pri nas zelo dobre in urejene. 14» Srednje šole. Pri srednjih šolah se že pojavijo druga vprašanja kakor pri osnovnih. Splošne šolske obveznosti ni veg in kdor hodi v srednjo šolo, stremi za neko višjo izobrazbo j srednja je že priprava za bodoči poklic« Kamen je sicer še vedno, da nudi neko splošno izobrazbo, vendar pa se dijaki tam že pripravljajo na umsko poklicno delo in specialni študij na visokih šolah« V gimnazijah se že pokaže razlika med številom dijakov po spolu. Ker obiskujejo srednje šole v Ljubljani tudi učenci iz okolice, ni mogoče računati razširjenosti teh šol z ozirom samo na ljubljansko prebivalstvo. Prvo gimnazije je dobila Ljubljana leta ižist 1418. Kakor druge šole, so tudi gimnazijo imeli redovniki. Leta 1596. so jo prevzeli jezuiti, ki so kmalu nato še otvorili lice j, tc bo višji gimnazijski razredi. Jezik v teh šolah je bil latinski in deloma nemški. Šele ko so Pranccsi leta 1809 prišli k nam, so dali ilirskim provincam novo šolsko organizacijo. Tudi v srednje šole so uvajali materinski jezik? v nižjih srednjih šolah so takrat začeli poučevati v prvih dveh razredih v slovenskem jeziku in takratni gimnazijski ravnatelj Valentin Vodnik je sestavil več slovenskih šolskih knjig. Prancozi so v Ljubljani ustanovili licej kot centralno šolo, ki je imela značaj višje gimnazije in je usposabljala gojence po končanem študiju za razne poklice. Leta 1811. je bila ustanovljena akademija, ki je imela značaj vseučilišča. Priključen ji je bil licej s 6 razredi, , Avstrijci so imeli spet samo nemške šole, šele leta 1848. je prišel slovenski jezik spet malo de veljave. Šele leta 1882 smo dobili v Ljubljani prvo slovensko gimnazijo kot vsporednico nemški in leta 1889. je bila dovoljena še druga. Pred osvobodilno vojno smo imeli v Ljubljani 9 gimnazij /od tega 2 privatni/ in 10 meščanskih šol /od tega 2 privatni/* V meščanskih šolah so se učenci izebraževali v praktičnih vedah in smo imeli dva tipa meščanskih 3cls Tbrtnoindustri jski in trgovski. Danes meščanskih šol ni ved, ker so bile spremenjene v gimnazijej nekaj pa je bilo ukinjenih« Glmrazij imamo danes v Ljubljani 13 in so vse državne. Ena je klasična, druge pa realne. Popalnih je že 8 zavodov, na Viču ima letos šele 6 razredov in pri Sv. Jakobu 5 razredov, . 3 pa so nižje gimnazie in to v Mostah, Št. Vidu in Zg. Šiški. Pred vojno je bilo "v 9 gimnazijah /šteta je gimnazija v Št. Vidu/ skupaj 7. 110 učencev, v 10 meščanskih šelah pa la252 učencev. 15. Grimnazi j e v Ljubi janl. Pregled I, S o 1 a i ELasiSna I. moška II. mcška III. moška IV. moška I, ženska II. ženska III »ženska IV. ženska mešana Vič mešana Mcate mešana Št. Vid mešana Zg. Šiška 4 moške 4 ženske 5 mešanih. l!S3a i Ulica nižja > višja | Teman: va Tišja j Vegova i i ■višja i Sv. Jakob 0 s i višja ! Bežigrad i i višja j Bežigrad i i i višja j Poljare i i ! višja j Uršulinke i i višja j Uršulinke višja j Bežigrad. i i višja s ViS ms iTa s Me ste i i i nižja j Sto Vid i s nižja j Zg » Žižka 10 višj 13 3 nižoj zavodov ! i Lastno poslopje 1 1 skupno skupno 1 z esna 1 1 z osn, , z o sn , Število temeljnih razredov 8 8 5 8 . 8 8 8 8 8 6 4 4 4 87 Število vseh oddelkov 19 25 11 15 14 22 18 22 14 16 12 7 5 201 Učiteljišče Državno ucite 4*1 Ijišče 16» Gimnazije v Ljubljani. Pregled 11» F gola j" 4. . Klasična I. moška II. moška III. moška IV. moška Ivženska II, ženska III, ženska IV, ženska mešana ViS mešana M3 s te mešana Št, Vid mešana Zg. Šišk^ Število učenčev moških | žensk J skupaj T Število učnih moči 545 ' 168 1079 431 ^04 475 259 204 98 126 827 69] 901 480 282 2C4 127 -i— i 3821 ! 38 i j 713 1079 471 604 475 827 691 901 480 541 468 225 257 7692 moškihj žensk j skupaj 36 28 33 16 17 19 16 8 13 13 7 9 5 7 191 8 17 7 10 7 21 27 22 14 18 13 10 4 178 Učiteljišče , Državno učiteljišče T 31 i PO* 236 j 20 i 24 17. Ha učiteljišSu sta moški in ženski oddelek združena, ker je tako malo dijakov, da so v razmerju z dijakinjami 100 : 661. Učiteljišče ima sedaj 4 temeljne razrede in enolecni obTnezni abiturijentski teSaj# V šolskem letu 1940/41 je bilo na giiaiazijah vpisanih 4350 dijakov in 276. 0 dijakinj; . Razmerje je bilo 100 t €3 1 torej mnogo več moških učencev kot ženskih. Na meš^a^LSkih šolah je bilo takrat vpisanih 1035 učencev in 1246 učenk, torej v 100 t 124. Danes pa je razmerje na ginmazi jah 100 : 101, borej imamo med di jaštvom več žensk kot moških, , in sicer tudi ne praiL!e^7v. w-<' več kakor pred 5 leti, kljub piUci^ičitvi meščaiiakih šol. le številke nam kažejo, da bo v bodoče med uradni&ktm kadrom čdmdalje več žensk* 7 šfrlskem letu 1940/41 je bilo na gimnazijah in meščanskih šolah 9362 dijakov, danes pa 7692, to je manj za 18$, kateri padec je treba pripisati ustanovitvi novih gimnazij po krajih izven Ljubljane. Pri obremenjenosti razredov opazimo zaradi padca dijaštva izboljšanje napram predvojenmu stanju. Takrat je prišlo na 1 razred povprečno 42. 33 učencev, danes pa 38026« Pravtafe je danes sorazmerno več učnih močij preje je prišel en srednje -šolski vzgojitelj na 21, 54 učencev, danes na 20. 85 /računane so v letu 1940 same gimnazije/. Vse druge podatke za srednje in tudi za. vse ostale šole bo mogoče dobiti šele nekaj časa po zaključku šolskega leta. Strokovno šolstvo. Poleg šol splošnega značaja smo dobili strokovno Šolstvo mnogo pozneje. Srednjeveški cehi so skrbeli za vzgojo naraščaja samo s poukom pri mojstrih, ki je slonel le na praktični izurjenosti. To je morda zadostovalo za srednjeveške razmere ; ko pa je država začela uveljavljati svoj vpliv tudi na področju cbrtnečdelavnosti in trgovine tervvršiti tndft večja javna dela, je opazila pomanjkljivo izobrazbo zlasti v obrtniških poklicih in zato začela pospeševati strokovno šolstvo. V Ljubljani smo 1*1869 za par let dobili tkzv« mehansko šolo sppodukcm mehanike, risanja in geometrije, prav take so se vršili nedeljski tečaji za gradbene obrti. Na normalki je bil 4»razred določen za teLnične predmete in risanje« Francozi so leta 1310 ustanovili Šolo za umetnost in obrt, po njihovem odhodu pa bil strokevni pouk spet samo na normalki in po raznih nedeljskih tečajih« leta 1834* smo dobili znano Mahrovo trgovsko šelo, 5 let pozneje risarsko šolo, ITa realki je bila od leta 1856 dalje posebna nedeljska šola za obrtnike iz katere so se pozneje razvile obrtno— nadaljevalne šele. L»1888, je bila ustanovljena današnja Srelnja tehnišlia šola, kateri so priključevati vedno nove eddelke. 18. d) l-B & O m o o £ >o 0) o a <23 JO 3 O r-i •H P> CD +> xn p. m E3 o >Ki KA O t>tn IT* "Sj \o •H i — i +3 O O >01 i! • Pt •H ro -p o m tio •H •H Fnra O rt &n N 05 U •H K! ti x> ro t=> rt 03 N €0 H •P O •H •HH += O 03 >03 •H -H O i4 T-3 > O rtp ^3 >9 ta N 0) rt M -rl 0 03 O l=> rt m -P tO o ta M •H ■H r-l -P O COHO •H •H fr*r3+3 o rt m ,0 Tj ••" S n ® rt ^ -H ta -p m K) <3 O !=> rt tio -p o M *rf •P O •H rt ^3 N ■H rt >o £3 t o P) la o w •H "H •rt)H rt O TJ >03 (D £-i "H m*} 0} a U rt ca — tJ cr* co cn a~\ i — i f<" \ H O c\j 5}H lf\ t— I 00 [~ o t— rH O CJ "=J03 CTi H i 00 i >00 o a "=4" rH rH Us H rH rn CM 00 CO I— I tn r ® (d ta > 03 CO O t=» U tJ tA rH tO La to •rs m H T) (D -H CJ tO 4" CC o 'ri 1 — ( i=> co co !> o tQ •H 0) £ •ri tU H Fq cd 0) >o •H K) U O O W)CSi O • C6 > o m •H OD CD £ G3 •H -p CD GQ r~$ (1> fP O H rH tšl O !> •H U Ph rH r—J tšl O U P4 i — ( rH tsi O > »H r-i P4 cd (D >o •H D >0 cM U Ci 03 O CD -r! Q> rH O >m KI M !si 03 03 M m ra i> U o C3 •d ^ pj 03 03 t> >03 \ fi) i> crs •rl -rv ra »H a rt ® t) ca tj Q> H cd f4 O taxD csj co Jž 03 > O tiD h -S CD N C0 CO i? H i> O P? >w CO 03 m as -73 -P 0) PiH m a 2. ^ &0 co \ C3 •rs C0 >N H •H O 1 •n ?! 0 -P tšl rt CO »H rH O C -P >03 pCD -p g ra m o •□' rt M rtH p t* -p tu m »rl h o X m b. o m Q o f4 Pi * O H CDPP o ^ ra cd >!n ta rt C3 CO+3 rt m m ca o tsjK} tlOrl rt si -M •ri t& co m ■ "J (i J: SSJ -ra o M a Pirt -ri -P ro M H . o p< o rt ci3v\>ra ^ ž C3 'H H -P o ta >01 5 " ^D-H --P 0) a? CQ O fH rt T2 co a) o »r-» p, Q cj p. t>^ to -ri C e?. « CS .N 03 I > O M M -1-3 -P -ri -P CD 03 O *r~3 rt t) © o Ctf ^ o cd p< 03 =ri o co £} CS KI 03 CO H O xa ce M m M co 19. Pri dvorazredni trgovski šoli je letos samo še drugi letnik, ker bo ta šola ukinjena. Pri šoli za gostinstvo in tujski promet je letos odprt šele prvi letnik, Vse naštete trgovske šole so državne, V tem šolskem letu je pouk še na dveh privatnih zavodih in sicer samo za 3 do 4 mesečne ali veStedenske tečaje iz posameznih predmetov. To sta trgovski učni zavod na Kongresnem trgu in Christofem učni zavod. Ministrstvo za trgovino je nadalje prirgdilo še tečaj za invalide, Knjigovodsko~administrativni tečaj traja 4 mesece; obiskuje ga 51 invalidov in je dnevni tečaj, Knjigovodskoadministrativni tečaj za demohilizirange je 4 mesečni večerni tečaj; obiskuje ga 64 gojencev, Ha obeh tečajih poučujejo profesaJ* ji iz Srednje gospodarske šole. Gospodinjsko šolstvo. Enoletna gospodinjska šola Mladika se nahaja v začasnih prostorih v gimnaziji na Viču, Šolo obiskuje 48 učenk, katere poučuje 5 učiteljic, Grospodinjska šola v Mostah je enoletna. Tam se šola 26 učenk pod vodstvom 2 učiteljic. Obe ti šoli sta državni. Iz bivše Krekove gospodinjske šole se bo razvila Centralna gospodinjska šola za odgojo in specializacijo učnega kadra. Ta šola še ne deluje, Jfola za žensko domačo obrt je nastala iz Osrednjega zavoda za žensko obrt in se nahaja v Lingar je vi ulici. Vršijo se tečaji za pomožne čipkarske učiteljice, tečaji za vezenje in tečaji za pletenje in predenje volne, V jeseni pa bo ^tvorjen l»letnik triletne šole za žensko dcmačo obrt z naslednjimi oddelki: 1#/ kle— klanje, 2, / file in čipke, 3»/ vezenje, 4, / preproge, gobelin, 5. / usnjata plastika, 6, /umetno pletarstvo, 7. / predenje, pletenja, tkanje, 8#/ atelje za prapore in podobne predmete ter restavracije starin. Ta šola bo imela 19 učnih moči« Gozdarska šola. Državna gozdarska šola v Ljubljani ima prvft letnik in sicer trimesečni teoretični pouk in sedemmesečni praktični pouk pri državnih gozdnih upravah® Ta šola se bo razvila v popolno srednjo gozdarsko šolo in višjo gozdarsko šolo o Šola se nahaja v Ehoblehar jevi ulici v Sg, Šiški in ina lastno poslopje z internatom^ Gojencev je 27, Predavajo večinoma strokovnjaki iz ministrstva za gozdarstvo. 20, Obrtnoindustrijske šole* Tehnična srednja scla, Aškerčera cesta Razdelitev j Letšoles ! nikis Tehnična srednja šola Delov«dske šole Moška Obrtna šola Ženska obrtna šola Skupa 3 3 3 Oddelki s elektrotehnični s cio^ni arh c gra dbeni strohni elektrcinstal, gradbeni mizarski ruda rski in fužin, graverski vezenje krojenje oblek in perila I Število učencev i I i mos. i 94 i i i ! ! i ! I I .i. . -60 120 25 10 17 lO 30 zen. - 163 176 skup« 95 161 122 25 10 17 10 30 2 2 69 543 Učno .osob Moška obrtna šcla bo j e seniuukinjena . Ustanovljena pa bo posebna umetnostna cbrtna šola z značajem Srednje šole, ki bo imela j>ri letnike in razne oddelke /keramiko, dekorativno risanje, rezbar— stvo, kovinarstvo iiid, /. Ženska obrtna šola se bo jeseni osamosvojila in bo pretvorjena V Industrijsko šolo za konfekcijo » Socialnopolitična šola. Sooialnv ministrstvo^ vzdržuje s&oialnopolitično šc' 16 T StreliŠki ulici, kjer se vršijo različni sccialnopoliti&ai tečaji. /10 dnevni, 3 tedenski itd, /. 21. Strokovno nadaljevalne šole. o 1 a f Število učencev J Učno o sob je mos. i. zerit, skup, , j Strokovno nadaljevalna šola za stavbne obrti mesta Ljubljane, Graben Strokovno nadaljevalna šola za mehaničnotelmične obrti v Sp 0 Šiški, Gasilska c Itržavno deško vzgajališče Selo Strokovna šola v gluhonemnici Splošna strokovnonadaljevalna šola P :ljs Strokovno nadaljevalna šola za oblačilne cbrti v Ljubljani, Sv, Jakob Strokovno nadaljevalna šola za umetne in splošne obrti v Ljubljani, Vrtača Strokovno nadaljevalna šola za brivska in frizersko obrt v Ljubljani Strokovno nadaljevalna šola v Št« Vidu n/Lj. Industrijska šola v Sp0Šiški, Gasilska c. 131 415 39 11 H 110 167 28 161 24 Skuhaj 1150 262 15 80 16 131 415 39 j 13 70 1 372 182 1 i 108 177 24 25 2 3 24 14 9 7 381 i 1531 s 99 Op« Industrijska š la je bila ustanovljena leta 1945 in bo imela tri letnike* Letoa je bil otvorjen šele prvi letnik. Jffa šoli poučujejo učitelji strokovna nadaljevalnih, sol, . Šola ima značaj industr i j s&o— a tro jne šole in važnost se polaga predvsem na praktični pouk« 22 • J* rpr^ --»t*, Q) & O P4 O > 0) o s Q) >o O I — I •H > 02 Pi d CQ rt 0 >IS3 § (D •r-a rt •H 03 O -P CD r-{ 0) rH (D Js^ m »H rt 03 -P C O P H

CG i O ! £1 I tn tn in m H »> " d) o a> m ci> S vo CO CD rQ ^ S ^ P O Pi rt -p 0) H CM 03 rt +5 G) H O -p 0 rH ca rt -P a> rH S -P 0) rH > CO O CD CD CD S VO > O M ca J4 O t> P CO « ca > o isD CD > O CO o ca u -p CD £4 • S5CQ tn K5 CD >o •H PH •H h? . CO ca J> o Q > CD T-3 a? a •r-5 03 iH >0Q ca >CQ O r-i C3 tš3 t »H rH ca M >m ca •H M M 'H rt ca rrf O m 0) rt -p -H >o >co ca ca ISJ CD ca -p rH ca o a> >lq m ca •iH O >03 ca rt >o ■H -P CO •H -P rt CD P* ca >o rt rH ca t3 ca H o m CD >ca o -p O CD C3 r-i tsi ca ca c; ri ^ C j CD >ca rt 03 ♦ns Si a> r-j Q ca rt >o •H rt rrt CD O ca ^ i H O C? ^>CQ ca rj >m ca M xa 0 -P rt 0 (T T-3 14 ^ O o ^ 4-^ ca ^ rH 0 ra fs » -H m n-v> CD ca t:' >o 0 rt BI "H M >03 0 '1-3 _ ri (U Pl -H ' 1 'H -P ri fu a) cd 3 JsJ +■> P-i a CD -rt ■M -P H) ri ffi CO * SJ S ti £} (U •ra M 03 -P O >0 DJ -P ffl ri !4 EH »H O 23. Zbirni pregled strokovnih šol. Značaj šol; Število šol "T Število učencev i mos. i zen« skup« — r i Učno osob je Trgovska šola Obr tncindus t r:i. j ske šole Gospodinjske šole Gozdarska šola Šole za vzgojo zdrava t, naraščaja 7 10 2 1 3 ; 221 11617 I 27 i 819 45' 74 1040 i 20' 202 i 74 74 27 272 58 186 7 3 Skupa , 28 p 935 \lbb2 j 3487 i i : 1 252 Strokovno šolstvo se jevvedno Dolj razvijalo in bi se fififerenciralo po strokah« Zlasti po prvi svetovni vojni, kcsmo šele lahko dobili svoje lastne šole, je narastlo število strokovnih šol, posebno trgovskih, . Danes je po teh šolah 3487 učencev , to je 45$ števila dijakov po gimnazijah, 7 skupnem številu je sicer več moških kot žensk, to pa samo radi tega, ker je po vajeniških šolah število vajencev mnogo večje kot število vajenka V trgcvskih in zdravstvenih šolah pa je neprimerno več učenk kct učencev« Prejšnja šola za glasbila danes ne deluje več in ho ustanovljena nova v Kranj a« Ume tni ške š ole . Glasbene šole smo imeli že pred vojzue Sedaj sc vse državne, prejšnji šcli glasbene matice in Sloge sta spremenjeni v ljubljansko glasben; golo« Po <: Erteobe jen ju sta bili ustanoTljeni Akademija za likovne umetnost in Akademija za igralsko umetnost j tako, da je vzgoja umetniškega naraščaja mogoča doma «, Glasbena akademija je imela preje posfefea oddelek za dramsko umetnost, ki je sedaj naradi nove šole kot nepotreben ukinjen. Za L jtibl janoko glasbeno šolo ni predpisana n: bena šolska izobrazba, za Srednjo glasbeno šolo normalno nižja srednja šola, za Glasbeno akademijo pa Srednja glasbena šola, -dno sne srednješolska matura« Za obe umetniški akademiji pa je :aorna::. no potrebna srednješolska izobrazba, . • i« .• 4. •: a 24. Akademija 1 za likovno unetnost. v AktoMiai jgazaa likovno uaettoBžtje bila ustanovljena ll«novei' :' brti 1945. Nahaja se v prostorih, poljanske gimnazije Strossma jer jeva ulica 1. Akademija ina 4 letnike in dva oddelka: oddelek za kiparstvo in oddelek za slikarstvo. Ha slikarskem oddelku poučuje 6 profesorjev, na kiparskem 2 profesorja, Slikarstvo Kiparstvo Letnik število učencev število učencev mos-* j zen. skupa j Vseh moš. žen, j skupaj I. letnik I I. letnik III »letnik IV. letnik 22 3 2 2 6 1 1 1 28 4 3 3 37 4 3 Skupa j 29 38 8 10 48 Akademija za igralsko unetnost. Akademija za igralsko umetnost je bila ustanovljena 11 „ novembra 1945. Svoje prostore ima v Gajevi ulici 10. Na akademij: so: 1. / oddelek za inscenaci jo, 2. / oddžlek za dramsko igro, 3. / oddelek za režijo, 4. / oddelek za dramaturgi jo , 5. / oddelek za ljudski oder, 6. / oddelek za kritiko. S prihodnjim letom bo otvorjen še oddelek za mladinski oder. Na akademiji poučuje 5 ra: rednih profesorjev in 7 honorarnih predavateljev. Naslednja tab&|. a kaže razdelitev gojencev po posameznih oddelkih: i Število gojencev j h Oddelek Inscenaci j a Dramska igra Režija Dramaturgi j a ljudski oder Kritika Skupaj moških 15 7 8 6 36 i zensK: 1 14 1. 10 26 skupaj 1 29 7 9 16 62 25. Glasben« šola v Ljubljani, r Stopnja S o 1 a Število gojencev Profe_sor^i_ Akadenija za glasbo Glasbena šola Skupa j višja srednja nižja 11 144 3 318 467 8 142 538 688 19 286 3 856 1164 39 42 81 Univerza . Osnovne šole obiskujejo samo otroci iz Ljubljane, srednješolski dijaki so že iz širše okolice, univerzitetni slušatelji pa so iz vse Slovenije. Na univerzi je poduk razčlenjen na posamezne poklice ali skupine poklicev«. Naši visokošolei imajo sedaj razen par strok /veterina, poljedelstvo, gozdarstvo/ možnost, da študirajo vse doma v Sloveniji, kajti pc vojni smo dobili popolno o^edicinske in na novo gospodarsko fakulteto. Že ves čas v novem veku zasledujemo v Ljubljani poskuse predavanj, kakor so se vršili na visokih šolah. . Francozi, ki so preosnovali vse šolstvo so tudi ustanovili Centralno šolo, ki jo moremo primerjati univerzi« Po avstrijski reckupaciji je ta šola prenehala in smo le na kakšni drugi univerzi imeli nekaj časa slovenska predavanja. Od leta 1848. se je zahteva po slovenskem vseučilišču v Ljubljani stalno pojavljala in je tvorila del programa naših političnih organizacij. Slovensko ljudstvo je po svojih taborih, manifestacijah in sestankih zahtevalo enakopravnost v šolstvu in še posebej slovensko vseučilišče« Včasih so se malo cepila mnenja, ali naj bi bila univerza v Ljubljani ali Trstu. Šele po prvi svetovni vojni smo dobili v Ljubljani svoje vseučilišče, ki se je pa pogosto morale boriti za svoj nadaljni obstoj z različnimi težkočami« Po osvobodilni vojni je bilo vseučilišče dopolnjeno z na daljnimi fakultetami ter je bil pomnožen učni kader. Število slušateljev je tudi takc$ doseglo predvo jno število, velike izpremembe pa so sedaj v porazdelitvi na posamezne vrste študija, kar je razvidno iz tabele na strani 30. 26. Število slušateljev univerze od ustanovitve do danes. Selško listo Redni Izredni moš. jj žen, a skupa j mos. jzens -j. moš, | žen, j Vseh 1919/20 1920/21 1921/22 1922/23 1923/24 1924/25 1925/26 1926/27 1927/28 1928/29 1929/30 1930/31 1931/32 1932/33 1933/34 1934/35 1935/36 1936/37 1937/38 1938/39 1939/40 1940/41 1941/42 1942/43 1943/44 1944/45 1945/46 721 967 1072 1070 1071 1110 1056 1054 1048 1062 1249 1315 1564 1494 1605 1458 1438 1471 1519 1590 1681 1937 1793 1207 1333 1599 21 31 42 44 45 60 77 79 98 131 160 215 288 288 334 348 336 312 344 364 433 524 549 399 482 777 22 36 31 32 23 19 13 10 20 10 28 25 20 9 5 7 5 3 8 6 5 5 17 13 23 29 5 17 17 20 21 21 15 10 7 8 13 17 15 1 2 2 2 f. 3 8 6 4 18 16 743 1003 1103 1102 1094 1129 1069 1064 1068 1072 1277 1340 1584 1503 1610 1465 1443 1474 1527 1596 1686 1942 1810 1220 1356 1628 26 48 59 64 66 81 92 89 105 139 173 232 303 288 335 348 338 314 346 370 436 532 555 403 500 793 769 1051 1162 1166 1160 1210 1161 1153 1173 1211 1450 1572 1887 1791 1945 1813 1781 1788 1873 1966 2122 2474 2365 1623 1856 2421 37. si f —T ■rt — i. M t t 4 O^i - ao frC 4 "1 j Oi 1 J, z 92 ' ■ > # - + 2E .. . t. j oL to/ 28, co co o I — { CM "=3 \D O C\i CM cr» iH H C\J CS3 CM H CM iH VO r~i >ta o ^3 co H •«3 tH in o CM cr» r-i . I n X U a ) o H? -P CM in (M CM CM —i. . $ -P CQ •H O -p 0 •r-3 CO CM rH H tO "3 I U j C3 -H U >0 'H O 3 -r-s S H C -H O ffl rt -p co ITN LTv H CM VO 00 *H Pl -H 40 4J p S t> (D •H O h O Ph ti r m •rl O O -H t) T3 += fO I H iH (M CM N" \ •H d t "d o -H (D IH to h O U H M O M Ph ta O H O H I CVJ VO H (T> [O "H CD -H >3 Vi t-a n o (4 cu ^ o M Pt M C— H co »dCVJ in to c— C3 +3 O +3 rH M CO s 13 m k ca tS o P) za o cts CšS i! ca S Ph Co rt K> •H rt rrt 0) EH ca >ca O rH O C D &H •r-a 05 P4 ca 1 29. (D •n > q> (p. E5 i~: N iH cd cd -p O >čo C S o ra ■f3 03 O i r i "T _ i 1 "+■ .H '=dcr« H O CM -=3" •=d -H 0) ^5 a m >« h * t<^ H rH rH CM OJ O "sf CM 00 ■Cj O »H CD 03 .M O JMJ Tj !1> CJ H>CQH pj S o ca ® a P4tj>N a i o (M rH O CM VI> OJ tr to « 00 CVJ OJ o in -l— d i — l •H j— 1 I -^h > ca cd > (T\ a) -p a> h 4® O C0 *r-3 * >C0 rH >C0 rH i — l c^o m o \o •5JCM KA CTl ■=3" co cn r i •ri i t> ca ca cd P) >K3 -ns 3 co > m -p ir\ O tO t*H OJ ITN CO cn co to in o in to •H •H rt H ^ 0) CQ H ES iH 03 rt tsj OJ iH tO •H M >CQ O Q in iH tO i — 1 rH ♦H •rs rH •H (D rt -p Ti co o >CQ Ph ^ H 03 0 M CQ rt o >Cšl cr> o C\i co CM 00 CM CM CO cr> H H rH •H M >03 O S cn H rH H tO trcr\ to in cm CM CM C3 +> (D -P rH u3 m e tq o r-4 •H 03 CC 03 O •H CD C3 rt >o •H 03 (» rH {>Q> C0 03 u co 'd O 03 # ci3 50. Razdelitev slušateljev po vrstah študija v letih 1936 in 1946. Vrsta študija Število slušateljev 1936 1946 | Mersko | števii lo 193$ *100 Razdelitev vsega števila slušateljev v io 1946 5 l6o 7 7-1 22. 3 5. 6 4-1 6. 2 2. 5 8. 7 5. 6 1. 4 2»2 1. - 202 14. 4 Filozofija Pravoznanstvo Splošna medicina Gradnje Arhitektura Elektrotehnika Rudarstvo Kemija Strojna tehnika Fužinarstvo Farmacija Greodezi ja Teologija Gospod. vede 452 625 162 97 41 52 96 59 16 165 405 173 542 137 100 150 61 212 137 35 53 24 53 350 89. 6 27. 7 334. 6 141. 2 243. 9 288. 5 63. 5 359. 3 856. 3 25. 6 35. 5 9. 2 .5. 5 2. 3 2. 9 5. 4 3. 4 0. 9 32. 1 9. 3 1765 2432 137. 6 100. 0 100. 01 Številke so vzete iz zaključkov poletnih semestrov^ le pri tehniki je računan prvič zimski semester? drugič pa stanje malo pred zaključkom poletnega semestra, zato je skupno število pri 1. 1936 za 16 manjše, pri 1«1946 ga za 8 večje, kar pa na splošna razmerja prav nič ne vpliva. Vrste od gradenj do geodezije so na tehnični fakulteti, zato tvurijo slušatelji tehnike v 1=1936 20. 4^ vseh slušateljev, v 1, 1946 pa 37« 3$* Splošni porast števila slušateljev je v desetih letih od 100 na 137. 8 /ali za 37a8^/ in katera stroka nima tega porasta, je nazadovala. Narasle so strojna tehnika /za sedeminpolkra t/, kemija, medicina, elektrotehnika } arhitektura, prav malo pa gradnje o Vse ostale panoge so nazadovale, najbolj pravo in teologija* Velik porast medicine je zaradi otvoritve popolne medicinske fakultete, ki je imela pred 10 leti samo prvi oddelek, velik padec na pravni 32. Zavetišče Dečki Deklice Skuf Uči paj teljstvo Ostali uslužbenci Prlponvbe I. Dnevna zavetišča i Prule Bežigrad Zg. Šiška Sp. Šiška Center Moste II. Internati; Dom Titove mlad«, v Mostah Mladinsko zavetišče Vič Titov otroški dom v Stane žičah. Prehodni dom v Marijanišču 35 16 16 14 4 15 34 28 15 18 6 • 15 30 63 31 34 20 30 30 64 37 23 39 ! I 3 3 1 3 3 3 7 v šoli v šoli v šoli ima vrtec kapaciteta 100 kapaciteta 50 kapaciteta 40 kapaciteta 45 Številčni podatki so od l, . marca letos. Število otrok se stalno menja, zato za nekatera zavetišča ni vseh podatkov. Po zavetiščih so otroci med 7. in 14. letom razen zavetišča v Stanežičah, kj^r je predšolska deca od 3»do 7«let in v Prehodnem domu v Marijanišču, kjer so otroci različne starosti, . Otvorjen bo še mladinski internat na Galjevici« Oskrbo po zavetiščih plačujejo delno: starši po premoženjskem stanju, delno jih vzdržuje javno skrbstvi, V internatih so popolne in enostranske sirote ter socialno •. groženi -DtrociJ dečki in deklice sr1 za zdaj še skupaj. V dnevnih zavetiščih je bilo marca 208 otrokf v internatih 163. 33 Di jaški domovi v Ljubljani, Zavod. Ulica Moški Ženske Skupa j Dom Pranje Tavčarjeve Internat lole Ri"bar ja Učiteljski dom Dijaški dom Dom srednješolk Do a srednješolk Novi trg 5 Zvcnarska 5 Žibertova 27 | i I Poljanska 88 J Arbrožev trg 8 i ftiUM&Ka 2 ! 42 67 51 27 147 90 27 42 67 . 51 147 90 6 zavodov 160 i -i — 264 424 Domovi za visokošolsko mladino. Z, - vod Ulica Moški Benske Skupa j i A:demski kolegij Akademski dom Dom visokošolk Oražnov dom Oražnov dom Kolodvorska 22 Miklošičeva 5 Gradišče 14 Wqlfova 12 Dolenjska 23 50 20 60 25 15 50 20 25 15 60 5 zavodov 130 40 170 Vsi dijaški domovi so državni. Namenjeni so revnim dijakom in žrtvam fašističnega terorja. Podpirata jih prosvetno in socialna ministrstva posredno preko okrožij. Dijaške kuhinje se nahajajo na šolski polikliniki, akademska menza v šentpeterski kasarni, centralna dijaška kuhinja v runtpeterski kasarni in dijaška kuhinja v ŠtVidu. 34. Knjižne naklade. V statistiki knjižnih naklad smo zbrali podatke 40 založb v Ljubljani za leta 1935 do 1945 in sicer samo za knjige, ki so izšle v slovenskem jeziku; v drugih jezikih /srbskem, nemškem/ je bilo vse naklade samo 30, 000. Šteli smo knjige in brošure skupaj j brošur je največ v letu 1945 /v rubriki razno/. Po vsebirfe so knjige razdeljene v 6 grup, ker bi bilo diferenciran je v nadaljne skupine preobsežno, Prav tako nismo ločili ponatisov od prvih izdaj. Periodične publikacije niso upoštevane, tudi muzikalije ne. V splošnem opazimo stalen porast števila naklade. Med vojno ge v začetku število padlo, nato pa je zaaelo spet naraščati, to pa zaradi ustanovitve knjižnih založb, , ki so izdajale na hitro veliko število knjig. Od 1. 1942. je močno naraslo število prevodov. Preje s«? tvorili prevodi nekako 10$ naše knjižne produkcije, ¥ letihl942 4o 1944 50fo, v letu 1945 eno četrtino, V splošnem je bile po številu naklad v zadnjih 11 letih dve tretjini izvirnih del in eno tretjino prevodov. Pri posameznih vrstah knjig je največ prevodov pri leposlovnih, kjer jih je več kot originalnih del. Nato pride mladinsko slovstvo, razmeroma malo pa je prevodov v znanstveni literaturi, kar kaže, da se zaradi majhnega števila naklade posameznih izvodov znanstvenih knjig ni izplačalo prevajati, na drugi strani pa to, da čitajo znanstvene knjige največ v tujih jezikih, . Po številu naklad so prevodi pred origanlnimi deli, prevodi torej lahko računajo na večji odjem. Med vojna se število naklade posameznih izvodov ni zmanjšalo razen pri šolskih knjigah. Iz tabele na strani 37 je videti, da izide ena naša knjiga povprečno v 4. 809 izvodih. Ta številka je nekoliko višja zaradi raznih koledarjev, pratik in brošur, ki izhajajo v višji nakladi, kar je videti iz prejšnjih tabel. Največje naklade so imele verske knjige, nato pa , šolske. Za pravilno presojo pravega knjižnega trga pridejo v poštev le leposlovne, mladinske in znanstvene knjige. Naša leposlovna knjiga ima povprečno naklado 4. 733 izvodov in sicer je naklada večja pri knjigah, ki izhajajo v založbi kakšne knjižne zbirke, ki jih razpošilja naročnikom. Opozoriti je treba na nizke naklade naših mladinskih, knjig, kajti 2, 742 izvodov na eno knjige je majhna številka. Pri mladinskih knjigah je tndi zelo velika razlika med nakladami izvirnih del in prevodov. Najnižje naklade imajo znanstvene knjige. Število naklade močne vpliva na ceno posameznega izvoda, ' Ni bilo mogoče zbrati podatkov o konzumu knjig, to je o številu prodanih izvodov, ki bi še bolj točne mogli pokazati, katere knjige naši ljudje najbolj kupujejo. 35. •rz) cn PH CO LPk rH tJ(Ti rH — U "«d" CT\ rH O co VD cr> O CM O O UD « rH O t*— rH VO O V£> t — • ir\ ltC O O (M vo O o m • rH cr\ O O VD * 03 O O rH Lr\ O rH cr> (Ti O O t — • cn CM CM o o i — l O co to f<-\ rH rH Ml* 00 CM VO K\ KO tr\ O O O CD O o o tO LO rH O O rH • VO to a> o LPV tO O rH CO cr* UD cr« o H tO O O O u* o to rH tO CO c^ * ro rH LO Cco to CM cr\ o m vo • UD i — t O O iH • O tO O O V£> CD O O 00 C0 CM rH cr\ H O O cr\ 00 O O CM * ct o iH m CM LO rH OtCO o o rco LO CO •; :^LPv tO O o rH t — — i — O O rH CO tO 00 • in O CM , tO CM C0 * "Sj" CM O cn rH O O O ♦ to rH O O •" si to rH LO LO * VO !> O O C— « LO tO O o LO tO O LO * 00 LO O rH VO cr> to cn to « ^=3CV} o o "e:3-» o T~* i O LO O • o LO O LO LO LO lO C — vo -^r O O CM • o o CM « VO C LO CM rH • C. tO en H O O O O LO LO CM rH LO VO tO m 'zf o o cn • CM tO O O O vo co CM CM cr> i — l o rH O O O • CTi to o o t• o o H o o i vo I ♦ ! t>i t>I {! O 5 O \ cn t • o ž KO O LO O » *=d" '=3" tO "o" o rH cn CM tO C0 ^0 -P -H m -r* t « > M —t— S •H CO 0) H M I —I— - (D 03 H a >02 I (D I I tU I ti O > I p4 O i Cj (D O) H I ffi f> " I S -P ca .i. n m i a> M tn U CD > S> 0 KI ca rt co Pi a tn 36. #8« •H ca 'f-D i— i "S •ro H? ir\ \ LTi O O > a> U P* rH fO cn (M CT. rH rH CT* H O cr> H KO K\ o> rH lf\ ro ON H CD 03 **D -f3 TH m -r-s f-i & > >1 O 1 — I co V£) nfrH O O O O cvj O C\J O (M CM O m cr* CVJ o o in o o tn t co o o o tj CO (D HM ^ KI -I — O o (T\ CM tn O O o o o rH O m CM 6 ^£) CM O LTv cn o 00 CM O O O cr> cn rH O O !>6 OJ H O O tH tO O O CO h CM H i O O co CI — i m rH O >w o o o o> iH O O in « cr\ O 03 H Hi M O O O !• NA O CJ O o o O ir\ O LTv CD !, ri 0) C3 j> S4+3 t-d m O O O .C o co o o LTv Lr\ O O CM vo o o vo CC' o o CM i — I O o O Lr\ cn vo t<^ to O o in L C^\ i o o o 00 o Lf\ o o KO ocn CM KO O o o t V0 o cr\ ko cn i — I to O !>CTv tO tO O O Cvl ■> o CM O o KO cI — i o o co » cn rl O O in o LTN O o o I I 5 i I I I .1. o o LOi o tO O O H Xi I I I I 1 I O CD cr\ o o co (D co Ph o IC\ ir\ O KD ». --5 cd P* 3 Jsj za cr» o co '• o V0 KO "o" o rH * rH lf\ I>r — I "tO tO tO £>IO «?}CO tO KO {>LO tO O VO ir\ CM •<3CM CTv CM ir\ O cn « m H ■==} O lf\ O • L*KO LO LTN CM KO • Oo LTV rH O 00 * cn o o o Cf> to 00 to o in KO * C0 > rf a> C0 •HM rH^ «)pi M (D t-1 to m u & !> O -H 36. $«jc •H rt co •rt» t — ! & ♦rs m \ m c^s cn fH XI ♦H -P 0) H *> O O > 0» U a> 05 rH M C5 co p, d ^4 00 ITN cn cn i — i r 03 fcio -P -H 01 *r3 h Si > ^ o rH 03 • VO rH O O O 9 O cvi o (M fo. O (M C\1 o m (Ti * t>C\j o o in o o tn oo o o o tj CC IQ O o cn C\J o rH O O O • o rH O Lr\ oj o CM o in cn » o CD CM O O O cn cr> iH O O t4 C\] rH O O C0 O o o cn rH O O LOi « cn OJ o o OJ » t> O O tr\ * KO K\ O O o * vo O) O ^ p) o CD H h? m o o rH K^v O O 00 h CM rH O O o !• tO O O O o o •«st O LP, t o LTi O o o d oo o o ir\ o o CM O o V£> CO O 0 CM * 1 1 rH o o CTi H O O O O O o a CM CM O lf\ cn V£> to rr\ O O in MD rH tO O O o 00 0) L rf ri © d |> t o ir\ O « CM O O O O O co (D d N 05 O UD Ocn (M o o o VD o cn KO cn rH tO O Dcn to o o CM •* o CM O O t~H O O CO t» (Ti i-l O o m d m o o tn n t<~\ K\ O o o t o co « cn tn o m m o vo •■■3 cn P< d za t*D -H •H -H T»rH O © pJ ca > •O d a> C5 'H P-i r-t rCj t*DPl i{ O-H 37. —t CC i I TS (D 03 o o; 3 iH rt 13 <» -H o Tais C0 O fH -H rt S !> H Ph O Jsj IPI "si■" d" d C\J fr\ i — I O fr\ M3 cn cn co cn to c\j CO CM O O fe; rH I M ^4 -H N -H M •h rt P* Ped o t L. vo o fH CTi rH CM CM (P tiO •H ♦P-3 s 0) CG > Ti O > o Q> I CO CO ^ P«iH r — 1 O > M i> o ca es Ph d -H CM trCM LTs CM I KA S !S~\ i t>1 . { o t c<~\ O o CM rH O rH 00 « vo o o 00 CM U3 cri to o o o « CTi ITN Oo H 03 ITl • O co 03 !> tu -p >ta >o CO 0) ^ 05 pti — I > X O CO o tO rH I O ! =iU3 S CM CM i «3 C0 OrH O co C\1 03 FM rt H TS VO CT\ CTi « CM tn CM CO rtf CO rH M co Js; o rH CO • VO > a> -p >to cr\ LTN cr\ CO « UD rr\ CM o o o co 'vfCM o o CTi CM o V J o H DO O O o • o co o tri CTi VO t^v rH i — I CM cH O CM «}i — l >o CO (D ^3 U co > -H O CO P~l Cj H CO C0 m LTv KN CM CM trITs C0 C— H CM CM m ir\ V£) » vo LTN DVO •« LOi CO rH C3 C0 CO rH M CO > a> -p >co O co vo • ^ > (D £0 CJ •H TJ C0 fH (P Kw4 ^3 rH O >ca 0) rt > o rH ca o p, -p cc rt CO o M &Q M a> > a> rt n CO P=l 38. Velikost knjižnih naklad po vrstaii knjig v letih 1935 - 19 45 D •n O H ti . o Ph += ■ B3 i — I O >02 •H t-D S M 0) U 'j ■u br, ■H a ^1 " V - C ■0) f> -P m a as S N o p" m F> O "rH ' ro "Ar m •H »" CS C £i. . . 2-0-. - •1918 17 15. 1-4 -r "i 3 12 -. -Jja. . 3 7 f 5 4. 3 2 izbirna dela | | prevodi vstitisocih izvodov. 39 Publikacije , Statistika tiska »bsega poleg knjig tudi publikacije, ki izhajajo navadno stalno v naprej določenih časovnih presledkih. V Ljubljani izhaja danes 52 periodičnih publikacij, med katerimi zavzemajo posebn« mesto "Časopisi, ki se od ostalih izdaj ločijo po vsebini, obliki in namenu. Publikacije po vsebini« Vsebina T . Število listov -I 4-I ! Uradni Politični Znanstveni Kulturnoliterarni Strokovni Stanovski Mladinski Ženski Nabožni Ostali 5 7 5 3 13 3 5 1 1 9 Naklada 13. 000 336. 000 5. 000 14. 000 61. 900 11. 500 252. 000 60. 000 10. 000 15. 700 52 779. 100 Med ostalimi je 1 fizkul turni časopis in 3 ilustracije. Publikacije po čascvnem presledku izhajanja. Izhajanje Dnevno 2 krat tedensko tedensko pelme sečno mesečni 4 krat letno 3 krat letno letnfr .. prigodno Število listov 2 1 10 1 25 1 1 1 10 52 40. Knjižnice. Statistični podatke o knjižnicah so zMrali že t starih časih. Ohranjene so nam številke o stanju, zvezkov knjižnic v Aleksandri ji in Pergamonu. Mnogo pozneje so začeli voditi evidenco o uporabljanju knjižnic, to je o številu izposojenih knjig in številu obiskovalcev. Na slovenskem ozemlju so nastale prve knjižnice po samostanih in gradovih. Prva javna knjižnica v Ljubljani je bila protestantovska biblioteka '. deželnih stanov, ki jo je ustanovil Trubar s prepustitvijo svojih knjig. Med takiatnim plemstvom so imeli dobro knjižnico TurjaSani v svojem dvorcu, ki se je pred 50 leti preselila iz Ljubljane. Manjših privatnih knjižnic je bilo precej in jih je mnogo pridobila lieejka. Znana je bila Zoisova knjižna zbirka« Prva znanstvena knjižnica v Ljubljani je bila nekdanja semeni ška knjižnica. Bivša licejska, današnja vseučiliška knjižnica je nastala 1. 1774. ter je vedno pridobivala različne knjižne zbirke, da je do danes zbrala že lepo število del. Muzejska knjižnica pa je bila ustanovljena okoli 1. 1825. Ljudske knjižnice so pa nastale še pozneje. Pri številu knjig loči statistika tiskovine in rokopise, da omenimo le glavno razlikovanje 5 to pride v poštev predvsem pri znanstvenih knjižnicah. Dalje letake /do 4 strani/, brošure /s posekano vsebino v obsegu običajno do 48 strani/ in knjige? zemljevide, grafične liste in avtograf e ; manjše posamezne zvezke štejejo po 6, 10 ali 12 kosov za eno knjigo, če niso vezani skupaj. Po vsebini ločimo leposlovne knjige, znanstvene ali podučne knjige, obe vrsti z več podrazdelki, in mladinske knjige. Kadaljna ločitev j® po jeziku, v katerem so knjige napisane, slovenske knjige pa v izvirna dela in prevode. Možne so še nadaljne skupine razdelitev. pri uporabljanju knjig ločimo med številom izposojenih knjig, ki jih obiskovalci uporabljajo v knjižnici sami, in med onimi, ki jih vzamejo na dom. Posebej razlikujemo število izposojenih knjig in število izposo jevalcev, kateri se diferencirajo po starosti, spolu, poklicih in časovni dobi izposojanja po dnevih in mesecih. Vseh teh podatkov pri naših knjižnicah ni mogoče zbrati, ker statistike še ne vodijo v dovolj velikem obsegu. Zato moramo podati le podatke, ki so nam na razpolago. Teč je javne ljudske knjižnice so sedaj v Ljubljani 4; prejšnja knjižnica za dvorski okraj je sedaj razdeljena med manjše. Manjših knjižnic je pa po Ljubljani mnogo, tako navadnih kakor znanstvenih porasnih seminarjih itd. Število knjig v naših ljudskih knjižnicah prav zato ni visoko, poleg dejstva, da si naš človek rad 41. nabavi v svojo last 5im več knjig. Pregled poslovanja knjižnic v 1. 1945. Knjižnica Sindikalna Ljudska Šentjakobska knjižnica Snjižnica A. i1. Ž. Skupaj, J_§5il05 Število knjig dane s Število 26. 764 16. 121 40. 000 7. 456 90. 341 23. 740 16 . 665 37. 500 7. 200 -4 Izposojenih knjig v 1; 19456li011 31. 478 322. 702 7500 Število obiskovalcev 18. 966 71. 652 4— 422. 691 Izposojanje ] "T" Knjižnica Sindikalna Ljudska Šentjakobska Knjižnica AF2 Skupa j Januar "a 5. 028 2. 952 27. 108 358 — 35. 446 njig v 1. 1946 Februar "T 5. 005 2. 484 23. 272 486 *• — — — "4 — 31. 247 Marec 5. 058 2. 546 24. 624 594 32. 322 T T ApMl 4, 699 21. 174 594 Od izposojenih knjig v 1. 1945. je bilo 57^ slovenskih, »870 nemških in 570 ostalih /največ hrvaških/. V letošnjem letu je bil po številu izposojenih del domačih tisateljev vrstni red sledeč; Fižgar 166, Kranjc 162, Jurčič 145, lankar 111, Bevk 87, Kuhar 82, Tavčar 70, Pregelj 61, Kersnik 54, lagajna 54 itd. To so podatki Sindikalne knjižnice, v Šentjakobski je ilično razmerje. Znanstvene knjižnice. Univerzitetna knjižnica šteje ca 350. 000 zvezkov. Velikega irometu v zadnjem času ni bilo, ker je z reorganizacijo dosti dela in e bil med vojno zaradi izrednih razmer riziko posojanja knjig na dom ■elik. V letu 1944 je bilo posojeno na dom 207 osebam in institucijam 74 del v 862 zvezkih. V letu 1945 je bilo posojeno na dom 259 izposoevalcem 864 del v 1. 136 zvezkih. Čitalnica knjižnice še ne posluje, načaj knjižnice je studijski in -rhivalni. Muzejska knjižnica ima 75. 000 zvezkov. V njej se nahaa stari slovenski tisk, strokovna literatura o muzejih, grafične zbirke, birke kart. Je arhivalnega značaja, - Slovanska knj, ima 14. 000 zvezkov. 42. Gledališče , Gledališče je pomemben kulturni faktor in vrši v tem svojstvu važno poslanstvo med ljudstvom. Statistika podaja zunanjo alikf>, v koliki meri izpolnjuje to svojo nalogo« Pri tem je treba upoštevati vse okolnosti in jih. v njihovšto množičnih pojavih številčno prikazati in obdelati. Statistika gledališč nam kaže odnos ljudstva do višjih, kulturnih vrednot, njegovo stopnjo izobrazbe ka*kor tudi njegov okus. Važnfejša je pri gledališki umetnosti kvaliteta, ki pa se ne da, kakor še mnogo drugih kulturnih, pojavov številčno izraziti, V koliki meri so gledališke predstave zcdostile duševnim potrebam ljudstva, oplemenitile duha, ga razvedrile, posredovale izobrazbo in ga vzgajale, se s številkami ne da izraziti. Že stara rimska Emona je imela amfiteater za igre. Prva poročila o predstavah imamo šele od konca 16. stoletja, ko so se vršile pasijonske igre in sprevodi na veliki petek. V 18. stoletja, so uprizarjali nemške drame. Prvo deželno gledališče je bilo odprto 1, 1765? prezidano je bilo iz bivše jahalnice. Tam so gostovale nemške igralske družine in italijanski pevci, ki so večkrat peli tudi v slovenskem jeziku pesmi, katere jim je prevajal Zois. L. 1780« je Jakob Zupan napisal prvo slovensko opero Belin, katero je t>il Damesoen Dev. L. 1789 so igrali v deželnem gledališču prvo slovensko veseloigro, Linhartovo "Županovo Micfeo" in naslednje leto "Veseli dan ali Matiček se ženi" . Linhart nam je ustvaril slovenski oder. Po Ze. isovi dobi ni bilo več slovenskih gledaliških predstav do 1. 1848. Od tedaj dalje so spet mogli Slovenci prirejati v starem deželnem gledališču slovenske predstave in to z velikimi težavami in malokdaj, L. 1867. je bileustanovljeno Dramatično društvo z namenom, da prireja slovenske gledališke predstave in ustanovi v Ljubljani stalno slovensko gledališče. L. 1887« je staro deželno gledališče pogorelo. Eovo gledališče, današnja opera, je bilo odprto 1. 1892. Slovenske predstave so bile najprej dvakrat tedensko, pozneje pa trikrat. L. 1911. je bilo sezidano današnje dramsko gledališče in po prvi svetovni vojni sta bili obe gledališči podržavljeni. Od prve povnjne sezone 1919/20 do zaključka letošnje sezone 1945/46 se je vršilo 11. 409 predstav, od tega 6088 v drami in 5321 v operi. Povprečno jih pride na leto 423 in sicer dramskih 226, opernih pa malo manj, namreč 197. 43. *r { cd h (D Ck O co S tO Sh P (U t> •H Cl >o 0) +3 fH CO Pi co -d > -H (V O tO U Ph O &< X! > ® a> CQ O ►» r-t CC O > rH O •H !> ra 0) -H -p KO O I Pi CQ O rH •H i> 03 -P >&Q fH O N •H -H E4 iH Pi © Q) Tarj; ) •H 9 & > , >0 CC OJ -p Jh .M cq P) M TJ t> -H 05 0, 0 fn PH O pj »^3 ^ 03 0) M O >H C0 O (> H O •H Jsj t> m cu ■ H 4» >Q >CQ O I ^5 rcs >• o Pt C0 i SH O N H ■H -H f-l P! H -P Ph © © >K2 £S O rH >• 0) VO H CM VO rt co KA ir\ ^ V£> H in ir\ ■*± CM CM tur\ xf tA H C0 H ^ LTS ■^1 cc ir\ * a\ 0D >JD O CO o o H C-J CO CM CTi t>co o CM CM VO CO cn c~ H O m O I — 1 fn cn • 'dcr> o co oo ♦ O 1 — I VO VO CM » trs O rH tCTi cn m t<-\ O CO o cn mrHOcr\cr\rHmcci^ HtTNrHrHrHOJCMCMrHO CJCMCMCMCNJCMCMOJCMrH cr> o CM K\ O CO K" \ 00 CM tO co CM m CM CM CM CM CM C— rH -h CO H O K% tr\ VO CO CO CM tA CM O m co C" — ^ H K\ [> O 00 o LTi ■ itn, O o vo * t>* CM VO cn CO LOi OJ VO VO VO • CM tr to m rH tn VD in CM cr\ CO vo « co CO c00 m m o !~4 CO VO t• CM O rH VO tO C• U" \ LPv O C— 00 to CM CTv rH CM CM rH H CM CM CM CM CM LH VO CM O VO CM VO ITN CM O to CM VO rH rH t cn t to ' CM < CM o> CM CO CM CO CM VD CM •sftO H tO co CM in to in cm in rH 03 rt JsJ a> za vo t>~ to to \ \ ur\ vo to to cr» cn rH rH CO tO \ tto rH (T> tO \ 00 to rH O \ cn to rH rH O CTv H CM v3 ^dh (T^ H tO "X. \ CM tO ■" št" a* rH X. * 44. Pregled uprizorjenih delr Drama . Sezona Število uprizorjenih del klasič-! mlaj osta■ ' " ' " - la I Število I PovpreS. | m. i dinsKa i s umetniškega osob ja obisk preds tav v io števila prostorov 194JD/ 41 1941/42 1942/43 1943/44 1944/45 5 6 3 6 8 23 17 28 17 6 30 33 52 49 M 55. 9 53. 8 66, 1 71*4 76. 7 Sezona Opera. | Število } Števi-" j~ Povprečni i uprizorjenih del j lo u\ obisk •j metniš^ predstav v -| 1940/41 1941/42 1942/43 1943/44 1944/45 opere | opeJ bai rete i leti 18 16 15 15 11 6 5 5 5 3 2 1 1 2 1 ostajosob ja J $ števila i prostorov lo 2 3 1 [110 i i 115 142 ! 174 j 222 i i i 60. 9 56. 5 61. 2 64. 9 68. 4 V drami se je cbisk dvignil od dobre polovice na tri četrtine kapacitete gledališkega prostora, v operi pa je obisk bolj enakomeren na isti višini dveh tretjin. V dramskem gledališču je 626 mest za gledalce in sicer partemih sedežev 168, balkonskih 40, galerijskih 60, ložnih 148, stajišč pa v parterju 120, na galeriji 90. Ijož je pa 37. V opernem gledališču je vseh mest 747 in sicer partemih sedežev 197* balkonskih 117, galerijskih 109, ložnih 124, stojišč v parterju 120, na galeriji 80. Lož je 31. 45. Osotlje gledališča v sezoni 1945/46. Osob je Drame moški { ženske Opera moški ženske Pevci solisti dramskž igralci zbor balet orkester režiser ji, koreogr. dirigenti, korepet. tehnično osobje pomožno os ob je upravno os ob je 18 13 16 12 16 28 44 skupno 22 15 24 17 2 3 5 17 26 Poleg tega imajo gledališki ateljeji tehničnega osobja 50 in pomožnega 1, tako da ima gledališče skupno 318 uslužbencev. V sezoni 1945/46 je uprizorila drama 14 del, od tega 7 popolnoma novih, s 287 predstavami; opera 13 del in tCr 3 povsem novih, s 201 predstavo. Število izvajanih del je manjše kot prejšnja leta zaradi velikega števila abonentskih predstav, kajti v tej sezoni je imelo gledališče 11 abonmajev. Abonenti tvorijo približno 30$ obiskovalcev. Obisk je bil letos večji kot prejšnja leta, podatki bodo znani kasneje. 1935/36 ; 600*; j f5ooi: * ! -L. 4ooi i944/j/45 .. . j 6oo . 5oo "" r/_' *drkma j 4oo Diagram povprečnega obiska predstav v zadnjih desetih letib * 46. Poleg dvoje državnih gledališč je v Ljubljani več diletantskih družin, od katerih prireja stalno predstave Šentjakobski oder. Preje oe bilo troje važnejših diletantskih odrov, kjer je dosegel skupni obisk ca 30. 000 gledalcev. 0 sedanjem stanju pa še ni točnejsih podatkov, V državnih gledališčih se vrše predstave dnevno, , ob nede* Ijah in pr&unikih ali posebnih prilikah tudi dvakrat dnevno. Pri primerjavi podatkov našega državnega gledališča z drugimi mesti, od koder pa imaiao na razpolago le zelo pomanjkljive podatke, opazimo, da je sorazmerje pri nas bolj ugodne kakor drugod, V Ljubljani pride 1 prostor v gledališču na 74 prebivalcev, drugod ode 133 do 200, Obiskovalcev pride pri nas 2 na enega prebivalca, drugod 1-1, 5» Podrobnejša statistika bo na razpolago po zaključku letošnje se&one* Kinematografi . Obisk kinematografov je po vojni precej narastel; ker so nam na razpolago za LJubljano nedanji podatki, za inozemstvo pa predvojni, ni mogoče izvesti pravilne 'primerjave. V Ljubljani pride 1 sedež v kinu na 34 prebivalcev, drugod pa na 26 - 32, torej ni taka razlika kakor pri gledališčih. Na 1 prebivalca pride pri nas letno 15 obiskovalcev, drugod 813, torej manj kot v Ljubljani, kar pa ni točno zaradi različnega časa primerjave. Podatki za 1, 1945 od osvoboditve dalje; Kino Union Matica Sloga Eodel j evo Moste Adri jan Skupa j Tivoli Vsega i i .i. i r i i i i i i i i — i i i i T - I I i 1 I I I I 1 Število sedežev 934 804 615 561 400 250 3. 614 3 . 000 6 , 614 Obisk 314. 412 200. 488 233. 132 26, 898 11. 299 15. 683 301. 912 33. 351 835. 263 Število predstav 492 456 464 201 98 108 1. 819 61 1 1 1, 800 47. vo "SfrH a -r^ O Tj ir\ t - CTi rH C •r-3 O t> O S rH •rH M •H C ?H W) •H •rl •H O rH •rH f> 05 -P >CQ I ^ [ S ! I I I \ i ^ I ?H i ! 0 i »> I N ! S -H ! O S Ph ; 5 *H ! ^ i ^ i *rH j trH \ I 1 • I i •P *H i *H rH I I 1~ « i CZ*rH I i >GQ 03 I I i — I S I • i Q> M i S -H i Cj IH t •H S a> >o •r-^ > O CQ * I ^0 I 2 s •ro } 5 > j O i rH ? C I <-* i u i ^ i >L-^ i i H A *rH zi -P rH ^ > ^ -H O M rt S rCj •H > rt o > a Cd rH rH *H Cts «H rH rH rH rH CM T I • I U >io i I O CD I rt > i J H I » I H } I i i . JL_ rt ^H l -HM i i CH CQ 5 i rH H I I I I CM rH rH i +" — — — — rt^ i c: cq i U O i o 3 — fI ^ K\ tO i KN CM CM m m vo rH t*C0 CTi D-— H rH rH rH rH H LA CM H CM CM CM H O CM tO CM CM H I H J CT> "vh C*— ' KN H C— LTN m ^ CM CM rH CM CM i f i .L. I I (Ti cn c^o H C— in ^ CM CM CM CM i 00 I rH CM cr» in rH O cn t^v LA CM "T* i i J tO i KD rH i m l OJ 1l I "t i i \ i i r CH C. ) U $Q o -p c3 E3 a> rt rt o •H g C3 O > a; •r^ ^ rH Q> -H •H tiD -P > •P O T* 32 • ^ H O O -P S M M S3 •H rH > •H EH I j i .L. 48. otatistika kinov se za prejšnja leta aelo pomanjkljiva, V 1. 1940. je bilo v Ljubljani 7 kinematografov. Predstav je bilo 3696, prodanih vstopnic pa /brez kina Šiška in Vič/ 767. 012. ■t— i i i ■h leto 1942 1943 1944 Za medvojna leta so sledeči podatki: Število i ! ! " "i "" ! 5 ! I 5 j Prodanih vstopnic 714. 177 1 , 062. 486 1, 062, 486 Predstav 3. 515 3* 907 3. 168 — Kino Moste in Adrijan sta bila ukinjena. Kino Tivoli bil odprt v avgustu 1945. Predstave se vršijo na prostem in samo v poletnem oasu. Skupni obisk po mesecih od oktobra 1945 do maja 1946» r--. - Mesec Oktober November December Januar Februar Marec april Maj Obisk 154. 102 141. 800 188, 921 161. 305 125. 494 196. 392 109. 245 133. 014 V poletnih mesecih obisk navadno pade, Podatkov za prejšnje mesece ni na razpolago, . Število sedežev danes je 2. 964. /brez letnega kina 'Tivoli/. Vsi kinematografi so državni. Radio. V vsej Sloveniji je bilo na koncu leta 1945. 25. 00$ naročnikov, v aprilu letos 27. 781. Število naročnikov v Ljubljani je v zadnjih 10 letih sledeče s Leto ' naročniki { Pripombe i 1-. - 1936. j 3. 733 j 1940 | 4. 510 j 1941 f 6, 220 » 1942 ! J ni podatkov 1943 ] 2. 842 J v aprilu pred izdajo blmkiranih ^ 1943 j 5. 823 { v deBemBruVpo izdaji blok. aparatov 1944 \ 6, 101 ) 1945 ( 7*255 ! 1946 ! 7. 941 J 4 9 Število naročnikov v Ljubljani sedaj stalno narašča, kajti danes jih je nad IOO7Ž več kot pred 10. leti. V ostali "Sloveniji je bil porast v 10 letih, od 14. 253 na 27. 731. 0 številu oddanih ur in vrsti oddaj pa za sedaj še ni nobene statistike, zadnji podatki so iz predvojnega časa. L. 1939. je bilo v radijski oddajni postaji 3=022 oddaj, od tega največ glasbenih /1. 821/. . . 'i ti 1. 1 e j . Pregled obiska muzeja v zadnjih 10 letih; leto 1936 1937 1933 1939 1940 1941 1542 1943 1944 1945 1946 /5 me s . / .. . 4. Nedeljski j Obisk v obisk ' ™r t ' delavnikih i 6. 820 6. 587 5. 968 7. 598 3. 087 6. 840 1. 508 1. 193 770 799 897 790 482 851 Obisk po skupinah 7. 908 9. 844 j 10. 845 ' 12. 705 i 7. 131 1. 055 ! 1. 153 151 759 J 1. 868 1 i _ | 284 i 2. 074 Vseh obiskovalcev 15. 498 17. 230 17. 710 21. 093 10i 700 1. 906 9. 861 1. 937 4. 026 Obisk je zelo nestalen /a ko gledamo predvojni čas/ ter majhen, saj pride letno v najboljšem primeru 1. 1939. en obiskovalec na več kot 4 prebivalce in je bilo tedaj .mnogo obiskov po skupinah, kjer so močno zastopani zunanji obiskovalci. Muzej ima 5 oddelkov: I .Narodni muze j , II. Prirodoslovni muzej, III. Etnografski muzej, IV. E±Hjagr. 5rfskixjaiizEg , Osrednji državni arhiv, V. Zavod za zaščito in znanstveno proučevanje kulturnih spomenikov. Narodni muzej sam ima 4 pododdelke; .. / knjižnico s 75. 000 zvezki; b/ arheološkoprahistorični oddelek s 40, 000 komadi; c/ kulturnozgodovinski oddelek h 24. 000 kosi, in d/ numizmatični oddelek s 40. 000 komadi, Prirodoslovni muzej ima geološko zbirko, živalstvo in herbarij s skupaj 20. 000 predmeti. 1 50. Etnografski muzej ima 5000 komadov v zbirki narodnih noš, obrtnih izdelkov, porcelana in podobno. Osrednji državni arhiv ima zbrane listine, stare urbarje, zapiske deželnih stanov in deželnih zborov, staro semeniško zbirko knji£, večjo skupino rokopisov in korespondence zgodovinske važnosti. Zavod za zaščito in znanstveno proučevanje kulturnih spomenikov ima jped drugim zbirko 15. 000 fotografij in slik naših kulturnih spomenikov. larodna galerija. Narodna galerija je nastala kot samostojno društvo 1. 1918. L. 1919 je priredila prvo razstavo v Kresi ji. Pridobila si je Jakopičev paviljon za umetniške razstave, 1. 1928 še prvo nadstropje v Narodnem domu. Pokazala se je potreba po delitvi razstave na zgodovinsko in sodobno galerijo. Seda j je narodna galeriji državna. V njenih prostorih sta bili po osvoboditvi dve razstavi in sicer -dokumentarna razstava OF in razstava o vojnih zločinih. Moderna galerij .i še ni dograjena. letos je bil v njenih prostorih del razstave OF. V Jakopičevem paviljonu je bilo v 1, 1945 po osvoboditvi 6 razstav od tega 2 samostojni. V letošnjem letu sta bili dosedaj dve razstavi: Razstava OF in razstava karikatur Kondorja* 0 obisku vseh teh razstav, kar predvsem zanima statistiko, ne razpolagamo s podatki. Koncerti. Za statistiko koncertov so na razpolago le pregledi Koncertne poslovalnice Glasbene matice. Za zadnjih deset let pred vojno so sledeče številke: Leto 1931 1932 1933 1934 1935 1936 1937 1933 1939 1940 -iv, -; ' Instruvok. am, ment; ; 1 ! 8 15 15 10 T 10 8 12 5 3 93 !' — I — I f i t .1 SoliJ ] j stični) Ostlis; 16 17 16 21 24 17 13 7 i .. . L. . I .. . L. 7 6 6 7 10 8 14 8 10 11 15 16 14 26 16 21 17 19 13 4 't 161 Vseh 46 54 51 64 57 56 52 46 32 28 i Obisk 23. 500 33. 583 32. 409 28. 716 27 »129 22. 452 16. 937 15. 730 9. 413 10. 849 i 486 \ 220. 7>SF 51. Šah. Po osvoboditvi je prišlo do poživitve in nove organizacije šaha v Ljubljani kakor sploh v Sloveniji. Ljubljana je že v prejšnji Jugoslaviji predstavljala enega najmočnejših šahovskih središč, dasi se tedaj med mladino in vojsko ni mogel razviti* Sedaj je prejel vso podporo ljudskih oblasti* V organizacijskem pogledu se je nekaj časa gibal v kulturnoprosvetnem področju in večina šahovskih sekcij je bila najprej priključena OF odborom, V septembru 1945 je bil sestavljen pripravljalni odbor Slovenske šahovske zveze, ki je izvedel organizacijo šahaŠah je sedaj po vsej državi z nekako avtonomijo vključen v fizkulturno organizacijo. Ustanovljeni so okrožni šahovski odbori kot neposredni' . vodniki šahovskega življenja ter se šahovske sekcije pridružujejo fizkul turnim društvom, v kolikor ne gre za sekcije pri sindikalnih podružnicah ali v mladinskih organizaci jalu Po osvoboditvi je bilo šahovskih prireditev v Ljubljani 80 do 100. Šahovskemu odboru Slovenije v Ljubljani se je dosedaj prijavilo 15 ljubljanskih sekcij, neprijavljenih pa je približno tudi toliko. Organiziranih šahistov brez mladine je nad 1000. Mladinska organizacija pa sama šteje še 10 krožkov s 450 igralcev po gimnazijah m 24 krožki s 400 šahisti na terenu. Mladina je odigrala turnirje po šolah in četrtih, izvedla prvenstva 5 šol, kjer je osvojila prvenstev moštev I. državna moška gimnazija. Velik razmah je šah doživel v naši vojski, ki je organizirala mnogo prireditev in se udeležila tekmovanj z ostalimi ljubljanskimi, šahovskimi sekcijami. Nikoli se ni v Ljubljani toliko šahiralo kakor se letos« Na koncu leta 1945 je bil v Ljubljani mednarodni turnir osvoboditve, kjer je zmagal beograjski mojster Gligorič. Ta turnir je imel velik propagandni značaj in uspehe in izšla o njem izvrstna turnirska knjiga velemojstra Pirca. Šahovske sekcije so poleg domačih kvalifikacijskih, brzih in prvenstvenih turnirjev organizirale mnogoštevilne medsebojne dvoboje ? mojstri so pa priredili več simultank„ Letos spomladi se je vršilo prvenstvo Ljubljane, kjer je zmagal mojster ing. Vidmar, - 9«maja so bile masovne simultan 'ke štirih mojstrov, nato pa turnir za prvenstvo Slovenije, kjer so zmagali Ljubljančani, 14« julija se vrši velik brzoturnir za prvenstvo Slovenije, naslednji dan se začne turnir zahodne cone za prvenstvo Jugoslavije . Pravo drganizaoi jsko delo se bo začelo v jeseni, zato so številčni podatki o šahistih bolj približnji. 52. liskultura . Statistika telesne vzgoje obsega evidenco udeležencev fizkulturnega gibanja v organizacijah, statistiko sporinih naprav in prostorov, fizkulturnih prireditev in obiska ter primerjavo razširjenosti fizkulturnega pokreta v primeri z drugimi državami. Vseh teh podatkov ni mogoče zbrati, ker jih ni na razpolago. Zato tudi ni mogoge navesti kakšnih primerjav. V Ljubljani imanio 12 fizkulturnih društev* ki so razporojena v glavnem po teritori jalnih vidikih. Vseh panog fizkulture, ki jih v Ljubljani organizirano gojilo, je 23. Razširjenost teh panog je razvidna iz tabel na naslednjih dveh straneh, kjer je poleg števila sekcij v posamezni vrsti telesne vzgoje razvidno tudi štirih aktivnih udeležencev po starostnih skupinah in spolu. Izven fizkulturnih društev je še Planinsko društvo Slovenije s 1621 člani iz Ljubljane. V vseh sekcijah fizkulture aktivno vadi 10. 341 ljudi, vendar je število f izkulturnikov manjše, ker jih 'mhogt sodeluje v več panogah obenem. Razmerje med moškimi in ženskami je 60 : 40 in sicer čim starejši so, tem manjše je razmerno število žensk. Pri prvem starostnem razredu do 14. leta je razmerje 54 : 46, pri skupini 1418 let je razmerje 59 s 41, naslednji skupini med 1835 let 62 : 38 in pri starostni skupini nad 35 let 79 ; 21, THadina je udeležena na fizkulturi v skupini do 14. leta z 28 „1$, v skupini med 1418 letom s 34» 7^» skupaj torej z 62*5^. Skupina v starosti 1335 let šteje 32^ vseh udeležencev fizkulture, skupina nad 35 let pa 5. 2^. Razširjenost posameznih panog je zelo različna, odvisna pa seveda tudi od obstoja primernih športnih naprav in prost®rov. 34. 7?^ vseh f izkulturnikov šteje telovadba, vse festale pantge pa daleč zaostajajo. Sledijo smučanje z 8. 9$> igre z žogo /odbojka, košarka/ Q. 6c/o, turistika po fizkulturnih društvih 7. 3$, plavanje 7. 2$, nogomet 6; :s, lahka atletika 5. 9%, druge spet mnogo manj. Edino pri telovadbi je več žensk kot moških, povsod drugod je moških vež, v panogah težke atletike, nogometa, hockeja in motociklistike se pa sploh samo moški ude j stvu je jo. Od društev jih ima 9 lastne telovadnice, 3 pa gostujejo po šolskih prostorih. Površina navedenih 9 telsvadnic znaša p O 2165 m » Telavadišč je 8 s 39 »193 m površine, nogometnih igrišč 5 s 40. 470 m2, lahkoatletskih tekališč 4j igrišč za košarko 5, za odbojko 13, teniških igrišč 3 z 9 prostori, smuštih skakalnic troje in sicer 1 za skoke de 10 m. dve pa za skoke do 30 m. Športno kopališče je eno samo, poleg pa je še manjši bazen v Vevčah. 5»lnarna je ena z dimenzijami 30 x 15, p -leg tega je še eno hotokolesarsk* dirkališge. Skupni are al zemljišč sedaj uporabljanih za fizkulturo, je približno 10 hektarjev, t" " je 0. 066$ celokupne površine Ljubljane, 53. "T •1-5 CG Pt 3 M CO 1. t t i i • PN I ® 1 —J. 03 • !> :e! i — i (T> U> KA !>LO CO K\ t— f— t vovoct^Hi^ujoo^cntrv CTiOCOCVJ H CD U3 Cen PJ toOOHHJ I 00 •==)H tO^HCMCUCTi C\1 04 KS HLTvt^CM^CNjCVJO^H5^ H t<> VO U3 H -P ! a> i H I • i>N Lf\ i j !I T} ! « .-' ' Fl š i" i IA OJ t> t<^ c^ rH i -P ! • CD !>IS) rH I I itn ; ~ " Kn j 1 i » co '. tiH ! i T ■P 1 CD ! • [. rH ■=1t-f> LTv CM CM rH 00 I H I I i • "d1E3 rH i I t -p i ♦ (D frN H i rH O TJ r CM LA CM cn LTV cn LPs cn CO H t— f\i CO o rH "sh CVI H (M rH co cn VD rH H O =3H oo co rH i rH "=3 rH CM O O H tA H H" "=3" CM H O "vt* rH rH rH cn ^t" CTi KO CM CT. rH -; dO rH O fOv iH d O CM 03 *dirv tV. O vn oo rH » I fin H I t H cn 00 . t— I } EA rH itn IPI I CM CM | I rH ITN O V» 00 , CM U3 H ^ ^ H H CM LTn O O O" ) H CM trN » t H O O tO H t*H H rH I O CD J*! -P ® m $ M r< -p CM i — I cn cn cn t— rH rH rH K\ 1 05 tlO O N £ •H • o P< •H rf •H & nrJ n-< > O rH 0) EH •H m 0) 1 — I Ph Jh •H 03 •H S -P •H Ph M ♦H -P O i — ! -P ». o CO & a U O >U} o O M O cd N *ro o a> rd ^ u CQ ^ fcUD P O -H ^ -P 0 & O hD O (V) d cs > Cu rH (H a) •n fl ra rH V) (O > -P fH O CM m •M n •r-3 03 w 0) •n 03 >o Ci S &Q 0) ■rs a T m J4 « cu H CO s >3 0) M o o W CM 1 co O & O -M O ca 4 J Jgudska proaveta. Ljudska prosveta je po osvoboditvi d»živela velik razmah« Razvija se v okviru štirih pomembnih množičnih organizacijah, to so Of, ZMS, APŽ in sindikati. Zlasti sindikati imajo p? svojih podružnicah mnogo manjših prosvetnih odsekov, ki v spodnjem pregledu niso ae vsi upoštevani. Prav takt niso pern štete ne vse knjižnice manjšega oVsega, tako ne knjižnice po šilah, znanstvenih institucijah, uradih, ampak samo terenske knjižnice masovnih organizacij. Igralske družine, navedene v pregledu, niso stalne, ampak so štete vse one, ki ima je namen ter tudi v resnici prirede od časa do časa kakšno prireditev, namenjeno javnosti. Teh igralskih družin je mnogo pri ZMS, prav tako pevskih zborov. Godb je v Ljubljani malo, kajti k naštetim 13 spadajo tudi nekateri salonski orkestri in dva tamburaška zlcora. Štet© seveda so samo godbe in orkestri pri ljudskih organizacijah. Bežigrad Center Ježica Moste Polje Rakovnik Šiška Št .Vid Tabor Vič Ljubljana •rl s -p ■V -H > r> m o O a o Ti „. L. 2 2 1 3 4 3 2 1 1 19 CO d) N i> -P 0) -H rt CO O) u u O -H li Pt 1 6 2 2 6 4 3 o 6 -. a i •H M -H K) fH i> O m rt rH -H ca >tsi Mfn H Ti 3 4 4 2 11 _ i i ' i 11 43 tp o •H •H •r-5 4 1 4 4 1 4 5 3 2 28 a> o •H ca -p ■H -4 >0 3 3 1 2 11 -■" H— Grafična skica na naslednji strani nam kaže porazdelitev prosvetnih ustanov na terenu po posameznih četrtih. Videti je da prosveta ni razširjena v razmerju z gostotn prebivalstva, kajti obrobne četrti, ki imajo manj prebivalcev, imajo sorazmerno več prosvetnih ustanov kakor center mesta. Iz slike se tudi razločno vidi, da je prosvetno življenje najslabše razvito v severnem delu Ljubljane, zlasti po četrtih Bežigrad in Jezica, ako moremo prosveto meriti po številu institucij, kjer se prosvetno življenje razvija ali na zunaj 56. -p u -p c; tj >rr; CD O •H CD 0) OS -r-a ^4 CO ■u . bQ Q>" »H O p-j K/O ■H >03 >N •H a) -p m o U (D ■P C o u o rO ffi O 8H >o •H iS* A •H ' 5 > O 6 d X(xi t-i (-) t> M M M M ' t> M t> 43 Sh +3 03 >o o o. n? +» O > cc o tn rjj n & Z) ss 0 . oo ooo ooo 1 II 1 § o ( ,v/ • J r ooooMj|(. , 00 00 OM' ( 0 M lili # I 0 oo oo " V lili t: 'bls iiiim § lil« o\^' M lili O O > '»L«* ooQ mm*: fclfc-. ■ . r' -a . > -. v•• - •-. . "••vi .V. ; rž • i . ^ ;• ■ -v. , . *■■• '. V. l= - ' ' x - ■ ■. . ':-V ■ « ' \ V s, . ■ „ • * • , ■ .. ^ • .:. v • ^ & > ■' • . 1 . x '• : ' • H-' . - ^ - ' * * - \ ' ^ :V .' ' ■" i •' " v • , • , t* •/. '■ . ' -/••V. . . . « 1 "• • • ■' ]• ' . , :. \ ■ >' ■ '• --m i . _r; ■ ržr, ^ : ■ .~y •, •" • v-' ■•■' • .•-. . . . ■ 'V ^ :^v; v^ ■ • \ > ■ • .. -v rT* r 'i . r.' i* •■' • • ^xvX' - *••' ' , - ':* '^n I ^ ' • v. . ^ ' S < •-spt. V . T i - •:•. o -^ur "i.^• '-? T. -V. , , aj••:<. . . - <• A-' . . V' -• •' •■■■. ►■ •••-. ••. -. . v ' ^ ■ * ,. . . •' . ■-. SI. ' . . v ,* -' . •• .r , : .. vi :•• 'V ' -5-^ t ' « ■ ■ ■■*. ■■ i v .: m '. »v ^ »■' •: fr. v^ •••<• 4 a _i>. »i »«♦*