Listek.
319
moč«, »Smrti«, »Izgubljena«, »Utopljenik« i. t. d. pričajo o lepi nadarjenosti, ki se bode izvestuo še spopolnila in razvila. Knjiga bodi toplo priporočena. Kdor si jo hoče omisliti, obrni se do uredništva  »Narodnega Lista«   v  Zadru.
Nove hrvaške skladbe. Naš rojak F. S, Vilhar je izdal pri firmi Breitkopf in Hartel v Lipskem štiri hrvaške plese za klavir po motivih prostonarodne hrvaške glasbe; v Hartmannovi zalogi v Zagrebu je izšel zagrebški album plesov s 14 kompozicijami raznih hrvaških glasbenikov, skladatelj V. G. Broz pa je izdal najnovejše svoje skladbe za tamburaške zbore.
Gledališke novice. Našim čitateljem je pač še živo v spominu, kako sijajen uspeh je dosegla lani češka opera na Dunaji, zlasti Smetanova »Prodana nevesta«. Prav takd uspešno se igra letos to delo v »Theater an der Wien«, in sicer v nemškem jeziku. Dunajsko občinstvo se kar ne more prečuditi proizvodu češko-slovanskega genija. — Hrvaška umetnica gospti Marija Ruiička-Strozzi je dne" 11. m. m. slavila petindvajset-letnico svoje dramatiške delavnosti. Zagrebško občinstvo jo je pri tej priliki obsulo s krasnimi darovi in odlikovalo z viharnimi ovacijami. Naše čitatelje utegne zauimiti, da je gospa Ružička-Strozzi dne" 23. kimovca 1888. leta gostovala tudi na slovenskem gledališči, in sicer v »Debori«. — Naše slovensko gledališče je priredilo minulega meseca dve predstavi; prva (»Materin blagoslov«) je bila na korist peuzijskemu in podpornemu zakladu za igralno osebje,-druga (»Cavalleria rusticana«) pa na  korist   kapelniku g. Fr. Gerbiču.
Odlikovana pesnika. Občinski svet v Pragi je podelil Jaroslavu Vrchlickemu o priliki njega 40. rojstveuega dne" in Svatopluku Cechu o petindvajsetletnici njega književnega delovanja častno darilo po tisoč kron v zlatu
•j- Dr. Fr. V. Jefabek. Dne" 31. sušca je umrl v Kraljevih Vinogradih češki pisatelj prof. dr. Fr. V. Jefabek v 57. letu dobe svoje. Poleg drugih spisov je izdal več dramatiških del, izmed katerih imenujemo drame »Oče in sin«, »Hana«, »Svatopluk«. igrokaz »Pota javnega mnenja«, sosebno pa socijalno dramo v petih dejanjih »Služabnik svojega gospoda«. Ta drama se je leta   1889.  v prevodu Fr. Gestrina igrala tudi pri  nas.
Stoletnica Kollarjeva. Akademiška češko-slovaška društva na Dunaji se pripravljajo, da poslave" spomin velikega Slovana Kollarja ter bodo izdala posebno spomenico, za katero so pisatelji raznih slovanskih plemen obetali prigodue doneske Tudi hrvaško vseučiliško literarno društvo »Zastava« izdd spomenico z životopisom Kollarjevim in prevodom izbranih sonetov iz dela   »Slavy dcera«.
»La geografia per tutti« se imenuje znanstven časopis, ki izhaja tretje leto v Milanu. Pod naslovom »Gli studii geografici in mezzo agli Sloveni« je priobčil v svoji 6. letošnji številki članek o našem slovenskem zemljepisji iz peresa prof. F. Musonija v Palermu. Pisatelj priznalno razpravlja delovanje naše »Matice Slovenske« in naš napredek sploh, potem pa nadrobneje poroča o Rutarjevi knjigi »Slovenska zemlja«, katero sodi jako pohvalno.
Popravki k »Baladam in Romancam«. V ,,Kazalu" samem mora stati Napoleonom večer (ne : Napoleon večer). Na str. 7. mora v 3 strofi stati .«¦ saboj (ne v saboj) — sdm s saboj govori. Na str. 8. naj stoji na konci 2. verza vejica. Na str. 28. mora stati v 1. verzu veselo (ne veseb>). Na str. 45. je na konci ir. verza izpuščen pomožni glagol je (,,Prijetno tu pri vas je"). Na str. 52. naj stojita imperativa bodi v zadnje strofe zadnjem verzu brez akcenta. Na str. 59. je v 2. strofe 2. verzu za glagolom leskeče izpuščen refleksivni pronomen se (,,Od bajjiih leskeče se lučij"). Na str. 61. mora na konci 2 verza od zgoraj (pordga) stati ; (ne ?). Na str. 75. mora na konci 3. strofe (čase) stati pika (ne P). Na str. 83 govori 3. strofo tudi Martin sam, torej mora  pred strofoj  stati znak  «.  Na str. 88.  mora na konci 15. verza za   besedoj   učenosti
320
Listek
stati vejica (ne pika). Na str. 104. so akcentuirane v 3. verzu 5. strofe besede tako-le: jjBolčzen so uroki hridi" — na str. 105. pav 3. verzu zadnje strofe tako: „A, mamka, ti nisi nikdli." Na str. 116. mora v 5. strofi 2. verzu stati sdj (ne svoj) ,,Solnca nam priča soj zlat. Na str. 153. mora v 2. strofi od spodaj stati sprejeti (ne: vprejeti). Namestu  ,,medu  (prepozicija) naj  rajši povsod  stoji  „meju.
A. Aškerc Popravek. V poslednjem poročilu o »Izvestjih muzejskega društva« je po neljubi pomoti v rokopisu izostala beležka o članku »Slovenski ,mansus' in slovenska ,hoba'«. Dotično mesto sluj tako-le: V članku »Slovenska osebna imena v starih listinah« je zbral g. prof. J. Scheinigg iz Redlichovega dela »Die Traditionsbiicher des Hoch-stiftes Brixen vom 10. bis in das 14. Jahrhundert« blizu petdeset slovenskih imen, ki se nanašajo na posestva briksenskih škofov, in sicer na Bled in bleško okolico. Potem navaja gosp. prof. dr. Fr. Kos v članku »Slovenski ,mansus' in slovenska ,hoba'te več vzgledov, iz katerih je razvidno, da so bile slovenske kmetije v 11. in 12. stoletji na zemlji, kjer sedaj gospoduje nemščina, namreč po Gorenjem in Spodnjem Štajerskem, po  Gorenjem Koroškem in celo  po Dolenjem Avstrijskem.
Listnica. V poslednjem času nam je došlo mnogo člankov tako pripovedne kakor znanstvene vsebine, ki so nam vesel dokaz, da si naš list pridobiva čimdalje več zaupanja med gg. pisatelji slovenskimi. Izmed teh spisov priobčujemo že v denašnji številki »Olgo« iz peresa našega dičnega Stritarja, katerega smo, žal, pogrešali toliko časa, in v prihodnji številki izide tega književnika krasna pesem »Večerna«. Izmed drugih spisov naj bodo tukaj zlasti navedene te-le večje povesti in razprave: »Kheven-hiillerjeva vojska na Turke«, spisal prof. Ivan Steklasa, »Svatba na Selih«, spisal Pod-goričan, »Kako se brauijo rastline nepoklicanih gostov«, spisal prof. M. Cilensek, »Afo-rizmi o prijateljstvu«, spisala Pavlina Pajkova, »Tri dni ob Sprevi«, spisal J. Mantuani, »Obljuba«, spisala Pavlina Pajkova, »Herondovi nimiambi«. spisal prof. R. Perušek, »Spomini na župnika Trstenjaka«, spisal prof. dr. "Janko Pajk, in končno zanimljiva razprava o Koranu, katero nam je poslal neimenovan pisatelj. Gg. pisatelje prosimo uljudno potrpljenja, ako jim zaradi tesnega prostora ne moremo tako ustrezati, kakor bi radi;  njih spisi izidejo,  čim prej  bode mogoče.
Radinski. Hvala. Prihodnjič. — Dobroslav. O priliki. Pošljite nam še kaj. — Brežan.  Kadar bode prostor dopuščal.  — Ogin. Jedno  o  priliki.
•j- Radoslav Lopašič. Završuj^ denašnji list, prejeli smo poročilo, da je v Zagrebu dne 25. m. m. po daljši bolezni preminil zaslužni podpredsednik »Matici Hrvaški«, Radoslav Lopašič, umirovljeni tajnik kr. deželne vlade, dopisujoči član »Jugoslovanske akademije znanostij in umetnostij«, častni član mesta Karlovca i. t. d Obširneje se bodemo pokojnika  spominjali v prihodnji številki.
,,Ljubljanski Zvon"
izhaja   po   4  pole   obsežen  v  veliki osmerki   po j eden  pot   na mesec  v zvezkih   ter  stoji
vse leto 4 gld.  60 kr.,  pol leta 2  gld.  30.,  četrt leta   1  gld.   15  kr.
Za vse neavstrijske dežele  po  5  gld.  60 kr. na leto.
Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kr.
Izdajatelj Janko  Kersnik.  —   Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar.
Upravništvo  »Narodna Tiskarna«   Kongresni   trg   št.   12.  v Ljubljani.
Tiska  »Narodna Tiskarna«   v Ljubljani.