UDK 821.163.6.09-1 Gradnik A. Dvoglasje v Gradnikovi poeziji
Marija Mitrovi} Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 2, april–junij
Univerza v Trstu
DVOGLASJE V GRADNIKOVI POEZIJI
Gradnik je posojal svoj glas in ga podvajal, tako da je ob glasu lirskega jaza lahko sli{ati
{e glas nekoga drugega. Ve~glasje mu je prineslo zavidanja vreden sloves med slovenskimi
liriki. Tam, kjer tega ve~glasja ni, je od »pravega«, estetsko pomembnega pesnika Gradnika
veliko manj. To sku{a avtorica razlo‘iti z raz~lembo sintakse poezije.
Gradnik lent his voice and he duplicated it, i.e., another person’s voice can be heard
besides the voice of the lyrical subject. The polyphony brought him enviable reputation
among the Slovene lyric poets. Where this polyphony is missing, the »real,« aesthetically
relevant Gradnik is considerably reduced. The author attempts to develop this hypothesis
into a thesis, extending her research particularly into the area of the literary expression itself,
which could be called »the syntax of poetry.«
Ob osemdeseti obletnici Gradnikovega ‘ivljenja pi{e Marijan Brecelj takole:
»Gradnikova pesem je zrasla iz zemlje in krvi ljudstva na najbolj zapadnem delu
slovenskega etni~nega ozemlja. Tako je v resnici meja{: v njegovih ‘ilah se po vrhu
{e po igri narave preteka kri dveh narodnosti, ve~: dveh svetov. In ta dvojnost, ta
razklanost njegove narave je nedvomno mnogo prispevala k oblikovanju tipi~nega
pesni{kega sveta, kakr{nega ne sre~amo pri nobenem drugem slovenskem pes-
niku.«1
Dvojnost, razdvojenost, razklanost so bistvene lastnosti Gradnikove poezije. V
njej sre~amo telesnost, skoraj biolo{kost in obenem intimo, ne‘nost ter podu-
hovljenost ljubezni; bole~ino in ponos domovinskega ~ustva, preproste, tople,
otro{ko ~iste spomine na rodni kraj in dru‘ino, a obenem metafizi~no poglobljene,
abstraktne, religiozne verze o do‘ivetju Boga in sveta. Tudi pri~ujo~a {tudija izhaja
iz dejstva, da je dvojnost Gradnikove poezije njena bistvena lastnost, le da bo na{
predmet zanimanja predvsem tehni~na, formalna oziroma – ~e ji lahko tako re~emo
– sintakti~na raven.
^e ‘eli Gradnik zapeti o nezakonski materi, vdovi, zimi, soncu, kmetu, mladosti ...
jim prepusti besedo, tako da te osebe, predmeti ali pojavi nastopijo pred bralcem
prvoosebno. Kot da pesmi ne bi pel pesnik, temve~ kova~, marioneta, vdova, vojak,
puntar ... Nenavadno pogosten je tudi pravi dialog: v ljubezenskih pesmih se po-
govarjata ona in on, on in Bog ali pa kmet in Bog v pesmih z eksistencialno tema-
tiko. Premi govor se vpleta v avtorskega. Pesnikov glas postane le protiglas, odgo-
vor drugemu, najve~krat ‘enskemu glasu. Gradnik je v slovensko poezijo vna{al ne
le nove eroti~ne tone, polne telesnosti, krvi in strasti, temve~ tudi novo, dialo{ko
obliko: pogovor postane prevladujo~i na~in izra‘anja notranjega, predvsem
eroti~nega, v~asih tudi eksistencialnega do‘ivetja.
1___Marjan Brecelj, Alojz Gradnik – osemdesetletnik, Primorske novice 1. 8. 1962, {t. 32, 4.
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_2.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
Posebnost ljubezenske poezije pri Gradniku je tudi v tem, da njegova pesem –
kot je to zapisal ‘e Bo‘idar Borko ob izidu zbirke Ve~ni studenci – »izhaja iz izra-
zito mo{ke osebnosti, odtod njen mo‘ati, v korenito mo{kem smislu strastni in bor-
beni zna~aj«.2 To tako bistveno »mo{ko« poezijo pa – vsaj v najbolj{ih stvaritvah –
soustvarja »‘enski« glas, ki se ogla{a ali skozi »mo{ko« pesem ali pa v nenehnem
pogovoru z njo. Borko je pravilno ugotovil, da je Gradnikova poezija »mo{ka« zato,
ker je tako strastna in borbena; toda takoj je treba dodati, da je tak{na le ena plat
njegove poezije, ki postane tem bolj izrazita, kadar se soo~a s poezijo ‘rtvovanja,
trpljenja in darovanja, ki jo izgovarja ‘enski glas. A preden pridemo do tega tako
globoko podvojenega, pravzaprav dvojnega pesni{kega subjekta, ki zna izraziti
bistvo mo{kega in ‘enskega zna~aja, njune odnose, pribli‘evanja in oddaljevanja, se
bomo nekoliko pomudili tudi ob oblikah, ki niso dialo{ke v pravem pomenu besede,
vendar se zdi, da dialogu vsaj utirajo pot. Gre za tak nagovor drugega subjekta, ki
takoj poka‘e, da ga prvi oziroma pesni{ki subjekt (mo{ki glas) jemlje resno, da se
oba medsebojno bogatita ter se ne moreta nikdar do konca in dovolj zadovoljivo
izraziti, nikoli povedati vsega; njun pogovor poteka kar naprej, se vra~a in postaja
obsesija celotne Gradnikove poezije. – Brez pogovora med Njo in Njim Gradnikove
ljubezenske poezije ni.
Pesem nagovor
Kakor velika ve~ina pesnikov iz romantike in moderne tudi Gradnik pogosto
uporablja obliko nagovora; nagovarja ‘eno, Boga, kmeta, o~eta, mater, sina, Sfingo,
Zemljo, Domovino, @ivljenje, Mladost, Ljubezen, Smrt ... V verznem oblikovanju
imajo besede, s katerimi jih pesni{ki subjekt nagovarja, razli~no intonacijo.
Izzvene, na primer, zgolj kot informacija brez kakr{nega koli emotivno poudar-
jenega tona: »[e ne ve{, kaj roke mi drhtijo, / kaj pri tebi srce moje ho~e.« Uvodni
verzi pesmi so intonirani kot za~etek navadnega pogovora med njim in njo (V
mraku). Pogosteje nagovarja pesnik sogovornika/sogovornico v vpra{alni obliki:
»Kaj ho~e{, kaj bi ti jaz moral dati, / da verovala v sina bo{ ljubav?« spra{uje rodno
zemljo v pesmi Brda iz cikla Motivi iz Brd. Predzadnja pesem iz istega cikla, ki je
bil objavljen v njegovi prvi zbirki Padajo~e zvezde, pa se glasi takole:
Ti belih kri‘ev tihi kraj,
zakaj, ko trudno se ti bli‘a
to ljudstvo in udano kri‘a,
mu zagori v o~eh sijaj
in z mra~nih lic zbe‘i brezup?
Ti ki jih vidi{ trudne reve,
kako ‘ivijo te‘ke dneve,
jim dobro pla~aj zadnji up!
Vpra{anju sledi zapoved, ki zveni kot rotenje. Pri tem pesni{ki subjekt ne »nas-
topa« neposredno, temve~ le opazuje pobo‘no bri{ko mno‘ico, ki se z molitvijo ‘eli
162 Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 2, april–junij
2___-o = [B. Borko], »Ve~ni studenci« Alojza Gradnika, Jutro 1938, {t. 93.
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_2.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
pribli‘ati Bogu; opa‘anje dinamizira z retori~nim vpra{anjem in zahtevo po »dobri
pla~i« v »te‘ki« in »zadnji uri«. V tem tipu nagovorne pesmi z eksistencialno tema-
tiko (Sfinga, Mladost, Padajo~e zvezde) je kar pogosto prepletanje vpra{ajev in kli-
cajev. Pripomniti pa je treba, da obdr‘ijo naslov v imenovalniku in ne – kot bi
pri~akovali – v dajalniku. [ele v zbirki De profundis nagovorjene osebe tudi v nas-
lovu pesmi postavlja v dajalnik: Materi, O~etu, Sinu.
Tudi drugod pri Gradniku je veliko vpra{anj: »^e poglede tvoje vjel bi, kaj, kaj
naj ti vrnem?«; »Kaj si? Razko{no razcvetela ro‘a, ki vsak metulj ima do nje
pravice in ki ji rosnobelo mehko lice lehkó gosenica ostudna bo‘a?«; »Kje si, kje
naj te i{~e moj slabi in trudni korak?«; »Kaj skrb je, kaj ‘alost, kaj trpljenje?«;
»Zakaj ‘ivljenje je nemir in boj in samo neute{no hrepenenje in samo bole~ina in
trpljenje in samo skrb in solze, kri in znoj? Zakaj je smrt kot tola‘e~ napoj in kakor
tiho, toplo je ‘arenje, in samo kakor v senci sladek sen je in samo dolg, neskon~no
dolg pokoj?« Veliko vpra{anj ostane seveda brez odgovora, so pa~ retori~na, toda
kakor v filozofiji je tudi v poeziji pomemben ‘e sam na~in, kako so postavljena: ali
so zapisana tako, da ‘e implicirajo odgovor? Je skozi njihov okvir mogo~e slutiti
problematiko, ki zanima avtorja? Kam segajo in katera podro~ja vznemirjajo
avtorja do take mere, da se jim lahko pribli‘a le z vpra{anji? Gradnikovo poezijo,
njeno zgo{~enost ali pa – proti koncu ustvarjanja – prisiljenost in izumetni~enost
prepoznamo ‘e skozi vpra{anja kot taka, skozi tip teh vpra{anj.
»Tuji glasovi«
Gradnikova poezija je zaznamovana ne le z dojemanjem bistvenene razdvo-
jenosti in razklanosti sveta na materialni in duhovni del, temve~ tudi s »sredinskim«
stali{~em, z njegovo »pravni{ko«, juridi~no dr‘o dobrega me{~ana, nerazbrzdanega
krmarja, ki dobro ve, kak{na je in kak{na mora biti za~rtana smer ter kako ji zvesto
slediti. »Svobodna je le sila, ki zajeta /  v ogradi kroga snuje in ustvarja / in ji pok-
orno sonce je in luna / in zvezde vse. Ne prosta in odpeta, / samo napeta poje v harfi
struna«, pravi v sonetu Svoboda iz zbirke De profundis. Povsem druga~no pa je poj-
movanje ~lovekove svobode, posameznikovega polo‘aja ter njegovih perspektiv v
‘ivljenju in dru‘bi v pesmih, ki jih ne izgovarja pesni{ki subjekt sam, ki niso nago-
vori, temve~ pesmi z izposojenim, tujim glasom. ^e so pesmi nagovori »prevajale«
idealno sliko v materialni svet in se pri tem naslanjale na deskriptivne, vpra{alne in
eksklamativne sintakti~ne celote, je tehnika navajanja »tujega glasu« pri Gradniku
{e bolj pestra, ima pa tudi ve~ funkcij.
Takoj je treba pod~rtati razliko v sintaksi: za~etek pesmi izzveni kot avtorjev
komentar, potem pa sli{imo »tuje besede«, citat, ki raste iz »zaledja« avtorjevega
komentarja.
Grozdja girlande pred hi{o visé,
dale~ okoli vinogradi zlati,
trudu pla~ilo obetajo dati,
kmeti~, povej, se ti smeje srcé?
Marija Mitrovi}, Dvoglasje v Gradnikovi poeziji 163
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_2.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
Kar so oddajale tvoje roké,
zdaj se jim zopet stotero povra~a.
Kakor zdravilo bo sladka pija~a,
za vse dozdanje grenko gorjé.
»Oj vi ljubi pre‘lahtni gospod,
vi ne poznate {e krajev tod.
^e bi jaz hotel ta sladki sad
vzeti in v‘iti ga – bil bi tat.«
           (Grozdja girlande)
Za~etni pesnikov komentar je tako reko~ ditirambi~en, sugerira svetlo perspek-
tivo in primerno organizacijo sveta, v kateri je trud posameznika dobro popla~an.
Nato se oglasi »tuji glas«, v premem govoru »vstopi« »kmeti~«, pridelovalec
grozdja in znamenitega bri{kega vina; ta hip izgine svet naravnega reda in ju-
ridi~nega sistema, ogla{a se tla~anstvo, popolno izkori{~anje ljudi, ki povzro~a glo-
boko nezadovoljnost. Tako skrajne, tako radikalno negativne ocene o sistemu
‘ivljenja Gradnik ni zapisal niti v obliki izpovedi pesni{kega subjekta niti v formi
nagovora na kak{no drugo bitje ali fenomen; te‘ka resnica ~asa in prostora je
prepu{~ena »tujemu glasu« (izgovarja jo nekdo drug). Bralec ne sli{i radikalne
to‘be od pesni{kega subjekta, temve~ je ta nekako prelo‘ena, »delegirana« na
osebnost, ki na lastni ko‘i ~uti resnico, o kateri govori.
Med pesmi, ki so v celoti pisane tako, kot da jih ne bi pel pesnik, ampak nekdo
drug, spadata na primer Pesem kolona, ali pa Novo leto starega begunca. Ve~ takih
pesmi, ki jih v celoti poje »tuj glas«, sre~amo v zbirki Pot bolesti iz leta 1922, v
zbirki torej, ki izra‘a tragiko vojne. Take so Pesem vdove, Pesem vojaka, Pesem de-
kleta. Kaj dru‘i te poezije, ki jih Gradnik postavlja v tuja usta, sam pa izgine in se v
njih sploh ne ogla{a? Opaziti je predvsem, da je vanje priklicana neka izjemno
tragi~na situacija, nekaj, ~esar si ~lovek niti ne upa misliti, nekaj, kar je tako stra{no
in ne~love{ko, da tega najraj{i ne bi niti imenoval.
Pesem Olj~na nedelja 1916 iz cikla o beguncih poje neimenovana mati. (Naj
tukaj opomnimo, da je {est pesmi tega cikla iz{lo tudi posebej kot predloga za ilus-
tracije Frana Tratnika oziroma za drobno publikacijo, pripravljeno kot bo‘i~no da-
rilo za primorske begunce iz prve svetovne vojne.) Tudi tokrat je resnica, ki jo izra‘a
tuji glas, bolj radikalno formulirana, kot smo je »navajeni« pri tem pesniku reda.
Glas matere dvomi o cerkvenem obredu, zna~ilnem za olj~no nedeljo; razdejanost
lastne dru‘ine in zunanjega sveta nasploh pripelje ta glas celo do dvoma o »volji
bo‘ji«. V Pesmi vojaka le-ta poje nekako lahkotno, kot da bi pel ljubko narodno pe-
sem, v bistvu pa je pred nami glas obupa, zaskrbljujo~a in poudarjeno cini~na po-
doba vojne.
Tri leta imam ‘eno zapu{~eno.
Tri leta ‘e ne zremo svojih hi{.
Tri leta ‘e ne hodimo na polje.
Tri leta vsak od nas le kolje, kolje.
Le tisti, ki dobi leseni kri‘,
dobi spet polje, hi{ico in ‘eno.
164 Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 2, april–junij
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_2.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
^eprav ni tako celovita in pretresljiva kot Pesem vojaka, je tudi Pesem vdove
zgovorna, predvsem v svoji drugi kitici:
Trkam, kli~em vsa imena zlata,
ki sem v svojih ustih jih topila,
ko za srca so prete‘ka bila.
Vdova, ki v tej pesmi »posoja« svoj glas pesniku, »ve« za razliko med
resni~nostjo in njenimi imeni: to, kar je bilo za srce prete‘ko, je v svojih ustih
»topila« tako, da je klicala »imena zlata«. Besede, nazivi znajo pretopiti, pretaliti
resni~nost in jo s tem »olaj{ati«, jo narediti sprejemljivej{o za srce. Danes, potem
ko smo iz moderne lingvistike in semiologije izvedeli marsikaj o razliki med pred-
meti in njihovimi nazivi, se nam ta kitica niti ne zdi tako presenetljivo nova. Toda
leta 1917, ko je bila pesem prvi~ objavljena, je bila resnica te kitice verjetno zunaj
mo‘nosti sprejemanja, zunaj dojetja takratnega bralca. Odkod se je ta kitica
»vzela«, kako se je Gradnik pribli‘al tukaj omenjeni razliki med resni~nostjo in
(pretopljeno, predruga~eno) besedo, ki to resni~nost imenuje?
Kritika je ve~krat opozarjala na Gradnikovo bli‘ino s Schopenhauerjem, in sicer
v zvezi z njegovim pojmovanjem volje, smrti in ni~a. K temu problemu se bomo {e
vrnili. Zaenkrat nas priteguje domneva, da je omenjeni nem{ki filozof »botroval«
pravkar eksplicirani razliki med resni~nostjo in njeno predstavo, njenimi nazivi ali
»zlatimi imeni«, kot pravi pesnik. V {tudiji Metafizika lepega3 Schopenhauer pred-
stavi dva svetova: prvi (ordine prior), ki naj bi bil volja, in drugi (ordine posterior),
ki naj bi bil predstavitev, slika in ime prvega sveta. Tisti prvi – torej svet volje in
‘elja – je svet bole~in in tiso~kratnega trpljenja, drugi pa je svet brez bole~in, ker je
le predstavitev in ime prvega; ravno v tem drugem svetu je mogo~e graditi umet-
nost, zmo‘no prikazovati tudi tisto bole~ino, ki je umetnik ni ~util na lastni ko‘i.
Zveza Gradnika s Schopenhauerjem postaja bolj vidna ob zbirki De profundis iz
leta 1926. Smrt utopljencev je sre~na, mo~na, zelo potencirana sanja, »razsvetljena
brezbre‘nost Nirvane«, kot pravi pesnik v pesmi Utopljenci. Tako pojmovanje smrti
– kot sre~e in sanj, kot prostora, ki je osvobojen volje in zato osvobojen tudi bole~in
– je zna~ilno za Schopenhauerja. Zanimivo pa je, da je tudi tokrat pribli‘anje filo-
zofu posredovano s pomo~jo »tujega glasu« oziroma preko glasov utopljencev.4 V
pesmi Ve~erne sence, ki je v zbirki uvr{~ena takoj za pesmijo Utopljenci, pesnik
variira podobno temo, toda tokrat se ogla{a neposredno glas pesni{kega subjekta
samega. Je ‘e res, da je tudi v tej pesmi smrt pri{la kot odre{enica, vendar ne kot
»najvi{ja in najtrajnej{a slast«, kakor se je pojavila v prej{nji pesmi. Kadar namesto
Marija Mitrovi}, Dvoglasje v Gradnikovi poeziji 165
3___Esej Metafizika lepega je bil objavljen kot devetnajsto poglavje knjige Pararega und
Paralipomena: kleine Philosophische Schriften von Arthur Schopenhauer.
4___V poeziji je Schopenhauerjevim podobna ~rnogleda stali{~a izpovedoval Giacomo Leopardi,
italijanski pesnik, ki ga je Gradnik precej prevajal in vsekakor dobro poznal. In ravno Leopardi v poeziji
in posebej v refleksivni prozi Operette morali (1835) uporablja dialog; v dialogi~ni obliki izra‘a {e bolj
radikalizirana stali{~a ki jih poznamo tudi iz njegove izpovedne poezije. Dialogi~nost je pri Gradniku
verjetno »naravna« posledica pesnikovega do‘ivetja razklanosti sveta, analogijo z Leporadijem pa bi
vendarle bilo treba posebej razviti; za kaj takega pa tukaj ni dovolj prostora.
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_2.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
»tujih glasov« pesem »poje« sam pesni{ki subjekt, se spremeni tudi »specifi~na
te‘a« opisanega pojava – v tem primeru smrti. Ko se tema smrti oglasi skozi glas
pesni{kega subjekta, sta njena dobrotljivost in brezbre‘nost bolj slutnja kot dejstvo;
v pesmi, ki jo »poje« sam pesni{ki subjekt brez posredovanja »tujega glasu«, je
Schopenhauerjeva filozofija dojeta manj radikalno in dosledno kakor v tistih, v
katerih je ~utiti vsaj imaginaren pogovor med dvema glasovoma.
Seveda je Gradnik najbli‘ji Schopenhauerju predvsem v pojmovanju odnosa
med ‘ivljenjem in smrtjo: nem{ki filozof zatrjuje, da sta rojstvo in smrt indi-
viduuma, dva popolna korelata; smrt zahteva rojstvo, rojstvo zahteva smrt; ~e ne bi
bilo rojstva, bi tudi smrti ne bilo; rojstvo in smrt sta »splo{na signatura« vsega indi-
vidualnega, ker je vsak posameznik omejen s ~asom, mora torej priti in izginiti, se
roditi in umreti. V pesmi @ivljenje, ki jo Gradnik postavi na za~etek prve zbirke
(Padajo~e zvezde), sta besedi ‘ivljenje in smrt zapisani z veliko za~etnico in
grafi~no lo~eni od kitic, tako da ima beseda ‘ivljenje vlogo naslova pesmi, beseda
smrt pa njenega povzetka. Geometri~na simetri~nost povezuje omenjeni besedi
tako, da ju mora bralec sprejeti kot dve omejitveni to~ki na neki nami{ljeni premici.
Vse to seveda vodi k Schopenhauerju in njegovemu pojmovanju razmerja med roj-
stvom in smrtjo. Toda bolj kot morebitna vsebinska povezava med Gradnikom in
Schopenhauerjem nas nem{ki filozof zanima kot mo‘ni vir Gradnikovega formal-
nega postopka, in sicer kot vir tako pogostega »posojanja« pesni{kega glasu kak{ni
drugi osebi, podobi, pojavu ... V ‘e omenjeni {tudiji Metafizika lepega, v kateri se
tudi najbolj pribli‘a umetnosti in njeni naravi, Schopenhauer namre~ uvaja pojem
»~istega subjekta spoznanja«.
Postati ~isti subjekt spoznanja se pravi osvoboditi se samega sebe. ^isti subjekt
spoznanja nastopi, ko ~lovek pozabi nase in se popolnoma preda predmetom, ki jih
opazuje, in sicer tako, da mu le-ti ostanejo v zavesti. Tega pa ljudje ve~inoma niso
zmo‘ni, po navadi niso zmo‘ni niti objektivnega dojemanja resni~nosti; tega je po
pravilu zmo‘en le umetnik.5 (Le‘e~e poudarjeno M. M.)
Posebnost umetnika – tako vsaj zatrjuje Schopenhauer – je ravno v tem, da se
zna pribli‘ati »~istemu subjektu spoznanja«, kar mu uspe le pod pogojem, da je
zmo‘en osvoboditi se samega sebe in opazovati svet; umetni{ko opazovanje je le
tisto, ki se zna popolnoma podrediti opazovanemu svetu. Je mogo~e to pot k odgo-
voru na vpra{anje: od kod izvira Gradnikov izjemno pogosto uporabljeni postopek
posojanja pesni{kega glasu »drugim«, tistim torej, ki jih je treba predstaviti,
spoznati, dojeti? Se je s posojanjem glasu Gradnik posebej pribli‘al Schopenhauer-
jevemu »~istemu subjektu spoznanja«? Ali se mu je uspelo osvoboditi samega sebe
in se dosledno podrediti opazovanemu svetu v pesmih, ki jih poje »tuji glas«?
»Govor drugih« oziroma »tuji govor« izjemno mo~no zaznamuje zbirko De pro-
fundis: od uvodnega cikla, o katerem bo {e posebej tekla beseda, prek soneta z nas-
lovom Sveti Fran~i{ek Asi{ki do cikla pesmi, ki jih izgovarjajo Son~na ura, Ogenj,
Vodnjak, @oga, ̂ rv (to so obenem tudi naslovi pesmi). Na te se potem nave‘e sklop
166 Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 2, april–junij
5___Schopenhauer, op. cit., 7. Prev. M. M.
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_2.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
prevedenih, oziroma po tujih, kitajskih pesnikih povzetih pesmi: drug glas je
prepu{~en drugemu pesniku iz druge de‘ele, iz drugega jezika in drugega kul-
turnega koda. Znano je, koliko in kako pogosto je Gradnik prevajal poezijo in
prevode objavljal v posebnih zbirkah; v zbirki, v kateri dosledno »posoja« glas
drugim (osebam, pojavom), se je odlo~il, da tudi prevode uvrsti v lastno zbirko.
Tudi cikel petih sonetov, Vitogoj, ne prina{a glasu pesni{kega subjekta, ampak ne-
koga »drugega«, tokrat zarotnika iz srednjeve{ke slovanske zgodovine, ki naj bi bil
tudi v ~asu fa{izma porok mo~nemu uporu proti ukinjanju ~love{kih in narodovih
pravic.
Pravzaprav je v tej, verjetno najbolj{i Gradnikovi zbirki, glas pesni{kega sub-
jekta in ne »tuji glas« sli{ati le v petem, zadnjem oddelku, ki je po splo{nem mnenju
kritike tudi najslab{i in ne prese‘e nivoja prigodnic, moralisti~nih pesmi ali v verze
zavitih naukov.
Cikli~nost
Gradnikove pesmi so ve~krat med sabo zdru‘ene in povezane v cikle. Med naj-
bolj znane sodijo: Pisma, Pesmi starega begunca, Tolminski punt, De profundis,
Ve~erna senca, Pogovor, Kmet govori ... in Pesmi o Maji. Vsi omenjeni cikli so gra-
jeni na dialogu ali pa sestavljeni iz pesmi, ki jih poje »tuji glas«.
V zbirki z naslovom Ve~ni studenci iz leta 1938, iz ~asa torej, ko se je nad
Evropo pripravljal vihar druge svetovne vojne, raste za~etni impulz iz motiva smrti,
v zaklju~ku pa se te‘i{~e prevesi iz premi{ljevanja o smrti in ve~nosti v
premi{ljevanje o kmetu in zemlji ter v kmetovo pojmovanje sveta. Zbirka je priteg-
nila pozornost predvsem zaradi cikla dvajsetih pesmi Kmet govori... Originalne le-
soreze za zbirko je prispeval Bo‘idar Jakac. Od osmih ilustracij se kar tri nana{ajo
na cikel o kmetu: na prvi je plug, ki ga dr‘ijo mo~ne kmetske roke, nad poljem je
jutranja zarja, iz tal na gri~u se vzpenja kri‘; na drugi je v ospredju obraz zelo glo-
boko zami{ljenega, na komolce oprtega kmeta, v rokah ima knjigo, na mizi je vr~,
kozarec, hlebec kruha in no‘, na steni za njim je razpelo, pred njim na drugi strani
mize stoji prazna klop, prostor za Boga, s katerim naj bi se kmet pogovarjal; na tretji
je globoko zorana zemlja, nekje dale~ na obzorju kmetje nosijo krsto, za temno
krsto na {e bolj oddaljenem obzorju se sveti hrib~ek s cerkvico na vrhu. Jak~eve
ilustracije slikajo bistvo cikla, v katerem je Gradnik besedo predal kmetu.
Gradnik se je sicer tudi v prej{njih zbirkah rad vra~al v rodni kraj, se pogovarjal
z zemljo, opazoval kmeta in njegovo ‘ivljenje. In ~eprav je kritika tudi tokrat
poudarila pristnost in realisti~nost kmeta, ki govori v tem ciklu, nas sam Gradnik
opozarja, da ustvarjalna pobuda tokrat ni pri{ela iz do‘ivetja neposrednega ‘ivljenj-
skega okolja, ampak iz umetnosti.
Pred leti sem videl v Benetkah, ~e se ne motim v paviljonu Nizozemske, serijo
grafik: kmeta, ki zasaja lopato v pomladansko prst, kmeta v krogu svoje dru‘ine, v
kr~mi, v cerkvi, pri procesiji, na pogrebu. Ekspresivnost teh risb je bila nenavadna.
Nisem jih mogel pozabiti. Ali, ~e so se mi tako globoko vtisnile v du{o, so se samo
Marija Mitrovi}, Dvoglasje v Gradnikovi poeziji 167
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_2.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
zato, ker sem zagledal v njih, kakor v ogledalu ‘ivljenje, ki sem ga videl sicer okoli
sebe, kadarkoli sem bil zopet doma.6
Globina in izrazita odmevnost nekaterih pesmi iz cikla, ki ga »izgovarja« ali
»poje« kmet, izhaja iz prepleta naturnega, preprostega sveta z globoko poduhov-
ljenim, je plod povezave med do‘ivetjem konkretnega in umetni{kega sveta, tako
reko~ notranji dialog resni~nosti in umetnosti. Med najbolj uspe{ne nedvomno
spada Kmet govori Bogu. Kmet, ki mu Gradnik tu prepu{~a besedo, ni vedno tako
»svoj«, tako pristen in pokon~en kakor v tej pesmi. Tak{en je le, kadar mu pesnik
res prepusti besedo ali ko s svojimi besedami govori o lastnih pojmovanjih, vi‘ah,
etiki ... ^e pa skozi kmetove besede za~ne modrovati pesnik sam, se seveda izgubi
pristnost, kmetu »ne verjamemo« in ga do‘ivljamo ne kot drugega, kot subjekt, ki
ima lastno stali{~e in ‘ivi v lastnem svetu, ampak kot potvorjenega, maskiranega
avtorja samega (na primer v pesmih Kmet govori u~enjaku in Kmet govori kiparju).
V ~asu vojne, v za~etku leta 1944, je Gradnik objavil zbirko Pesmi o Maji, {e eno
v vrsti tistih, v katerih se – s pomo~jo posrednika, tokrat Maje – spra{uje o svojem
polo‘aju v ‘ivljenju, o svojem odnosu do Boga, ve~nosti in minljivosti. To zbirko je
ilustriral Riko Debenjak, ki je na naslovno stran narisal cvet, metulja, pi{~alko in
mrtva{ko lobanjo. S tem je nakazal, da v zbirki nastopajo predmeti v razmerju do
~loveka. Deklica Maja, ki naj bi bila posredovalka pesnikovih opazovanj in
do‘ivetij, {e bolj kot pred njo kmet, prena{a pravzaprav njegova in ne lastna
do‘ivetja. Premalokrat jo vidimo in sli{imo kot ‘ensko, preve~krat poje »mo{ko«
poezijo (o me~u, azilu, sfingi, misli). Ko poje o smrti, begunstvu, hrepenenju po
razbitem domu, je mogo~e re~i, da ustvari precej mo~ne podobe iz takratne vojne, a
v njih se ne vidi Maje kot stvarne posrednice. V tem ciklu je Gradnik dale~ od
Schopenhaurjevega »~istega subjekta spoznanja«, ker se ne podreja predmetom in
bitjem, ki jih opazuje. Pesni{ka oblika – posojanje glasu drugemu – je ostala, a
izpraznjena; njena vsebina je izginila.
^eprav je Gradnik pisal poezijo tudi v svojih poznih letih, je po splo{nem
mnenju kritike svoje najbolj{e pesmi ustvaril v prvih {tirih zbirkah; ‘e od Ve~nih
studencev, posebej pa od Zlatih lestev naprej je ~utiti neko prenapetost, ki naj bi
kazala na pesnikovo poglabljanje v vero in tako imenovana »ve~na vpra{anja«. Leta
1938 na vpra{anje »V ~em vidite poslanstvo svojih pesmi?« odgovarja B. Borku
takole:
V tem, da vedno in nanovo razodeva ~loveku ve~no, kar ga lo~i od materialnih
nujnosti njegovega ‘ivljenja in kar ga spaja s so~lovekom, z naravo, z ‘ivalmi, z
oblaki, zvezdami, vesoljstvom, Bogom. In tudi v tem, da pove vsemu u~enja{tvu: da
je nekje konec za vsa pol‘ja tipala, da je brezno, ki ga ~ovek ne more izmeriti z
logaritmi, ne s teleskopom, ne preplezati, ne preleteti, in da sta samo vera in umetnost
tista, ki moreta ute{iti njegovo zdvojeno vpra{anje: Odkod, kam, zakaj?7
168 Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 2, april–junij
6___Iz pogovora, ki ga je Bo‘idar Borko vodil z Gradnikom ob izidu Ve~nih studencev; Jutro 1938, {t. 89.
7___Prav tam.
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_2.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
Kaj se je za~elo dogajati z Gradnikom? Morda je mogo~e najti odgovor v ciklu
Ve~erna senca (iz zbirke Svetle samote); {teje deset sonetov in je najobse‘nej{i
Gradnikov sonetni cikel. Za~ne se kot nagovor: pesni{ki jaz, zelo vznemirjen,
nagovarja lastno senco – svojega dvojnika. Postavlja mu vrsto vpra{anj: »^emu za
mano hodi{ brez prestanka, / naprej nazaj, na levo in na desno? / Si ovaduh
prislu{kujo~, telesno / in ‘ivo bitje, duh? Kaj si? Uganka?« V drugem sonetu, ki se
za~ne tako, da zopet sli{imo ta vznemirjeni pesnikov jaz, dobimo v narekovajih
navedene besede sence dvojnika:
»^emu odmika{ se? Me ne pozna{?
Kaj sem, resnica, vpra{a{, ali la‘?
Zakaj trepe~ejo ti roke blede?
Ko svoja polja si teptal, za setev
jaz sem skrbela, in moj jok tvoj greh
je spremljal in molitev tvojo kletev.
Ko za seboj hodila sem dvoli~na,
drug bil pri sebi si, drug pri ljudeh.
Zdaj krinko snemi: Kaj si nisva sli~na?«
Tudi v naslednjem sonetu govori senca dvojnik; popisuje spremembo med
»prej« in »sedaj«, in sicer tako, da je ta subjekt »prej ... drl s ~redo«, zdaj pa je
»zapustil ravno pot in hi{e, / zdaj vi{e steza gre«. Pesni{ki subjekt je za~el hoditi
neko »vi{jo pot«, zaradi tega se ~uti »bolj in bolj sam«, toda senca dvojnik mu tega
ne zameri, nasprotno, podpira ga in opogumlja. V ~etrtem in petem sonetu se
pesni{ki subjekt umiri in sprejme svojega dvojnika. Sprejemanje »skritega de-
mona« in »mra~ne vesti« razume kot osvoboditev od posvetnih, vsakdanjih, mate-
rialnih re~i in kot pripravljenost za sre~anje z metafiziko:
 [...] In ko da iz sna
prebujam se in manem si o~i,
odpiram srce in svetlobe ‘ar
osleplja me in padam na kolena
in sonce, mesec, zvezde, gore stena
z oblakov vencem – vse je zlat oltar
in na oltarju zame kruh in kri.
Ko se v sedmem sonetu slovesno in deklarativno odpove »razumu« in »suhim
{tevilkam«, ga v naslednjem sonetu senca zasvoji in zahteva: »Veruj! [...] Razpelo /
zaveza milosti je za vse krive / in vera je ko de‘ za suhe njive«. V joku in jecljajo~,
pesni{ki subjekt vpije: »Verujem!« V devetem sonetu je demonska senca postala
»sestra moja« in odre{enica! Na podro~ju sintakse pa se v tej pesmi zgodi nekaj
pomembnega: pravkar navedene besede, besede pesni{kega subjekta, so v nareko-
vajih. V pesmi pogovoru med pesni{kim subjektom in njegovo senco dvojnikom kar
naenkrat subjekt v narekovajih navaja svoje lastne besede in ne tistih, ki jih je
»sli{al« od »ve~erne sence«:
Marija Mitrovi}, Dvoglasje v Gradnikovi poeziji 169
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_2.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
»Verujem!« ne moj glas, kri moja vpije,
kri davnih mater, ki jo {e taji
zastonj nevera na{ih kratkih dni,
zastonj strup sikajo v njo dvomov zmije.
Dokler se pogovarja z lastno senco, pesnik lastne besede ne postavlja v nareko-
vaje: {ele ko je treba namesto besed sli{ati »kri« oziroma neko nedefinirano slo, je
ta govor postavljen v narekovaje. Od tu naprej pesni{ki subjekt ni ve~ subjekt, odprt
za zunanji svet, temve~ se ves obrne vase in osredoto~i na lastno krivdo, kes,
o~i{~enje in odre{enje. In spremeni tudi svoj odnos do besed. To se zgodi v ciklu
petih sonetov Pogovor, ki je v zbirki Svetle samote uvr{~en takoj za ravnokar anali-
ziranim ciklom. Kako druga~na je sedaj vloga besed!
Mol~im pred tabo. Naj ~asti te ples
ni~emurno nali{panih besed,
zvene~ih in zvr{~enih zapored
samó za slast o~i in glad u{es?
Ti nisi dal besede za srcá
uteho prazno, ne za svojo slavo,
dal si nam jih samó za izku{njavo,
da te‘a molka z njimi se stehtá.
Dal si nam jih kot v vinu strup prikrit,
kot ogenj za ognji{~a in po‘are,
kot dal si jek za klice in prevare.
Za jezo dal si jih in za osveto,
za neprijateljstvo in za kleveto,
za la‘, hinavstvo, hlimbo in privid.
Beseda ni ve~ »ime zlato«, ki ima mo~ spreminjati, taliti in bla‘iti resni~nost,
kakr{no smo sre~ali v Pesmi vdove, objavljeni prvi~ leta 1917. Vse, kar je bilo za
srce prete‘ko, je vdova izklicevala z »zlatimi imeni«. Besede – imena – so sedaj »v
vinu strup prikrit«! Pesnik si ne ‘eli ve~ pozemeljskega, temve~ samo kozmi~nega
pogovora:
A vse druga~e govori s Teboj
oblak in truma zvezd v pokojni no~i,
{ume~i slap in trst zibajo~i,
~ebelic in metuljev vedri roj.
Zdi se mu, da se skozi kozmi~ni pogovor tudi on lahko pribli‘a »Njemu«, Bogu.
Odlo~a se za molk, besede se mu zdijo »vele, sehle in blede«. Svetost komunikacije
odkriva v potekanju ‘ivljenja samega, v prvotnih gibih, v pretakanju sokov, v po-
toku, ognjeniku, mleku, v {elestenju palm, rjovenju tigrov ... V vsem tem odkriva
»kri Tvojo«, »re{njo kri«.
V trenutku, ko je postal predvsem vernik, je Gradnik nehal biti pesnik: za~el se
je vrteti v krogu, iskati stik z Bogom, izpovedovati lastno krivdo, prositi za
170 Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 2, april–junij
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_2.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
odre{enje. Kako dale~ je pesnik energij, pesnik De profundisa, bolesti in padajo~ih
zvezd!
Lirski subjekt in lirski junak
»Kdor ho~e{ videti Gradnikovo mojstrsko intimno umetnost, glej njegovo
Zimo«, je pisal @upan~i~ ob izidu Padajo~ih zvezd, leta 1916.8 Iz omenjene pesmi
Gradnikov nekaj starej{i sodobnik posebej poudarja verza, ki se glasita: »Sneg zu-
naj pada. De‘ metuljev belih pada / na polje in na strehe in na gozd.«
Z enakomernim ritmom in ponavljanjem besede pada je pri~arana monotonost
in razse‘na ti{ina zimske pokrajine. Kar naenkrat v ta mir nekaj za{trli: »Ni gozd.
Je tiso~ golih ~rnih rok / vpijo~ih proti nebu: Bog, o Bog, / kje si pomlad, kje si
mladost, mladost!«
V »najti{jih verzih v na{i poeziji« sli{imo vpitje! Vpitje »golih ~rnih rok« ozi-
roma vej proti nebu. V kitici, ki jo navaja @upan~i~, je to vpitje citirano, je v obliki
premega govora, ki se izte~e v dramati~no eksklamacijo. Od belih, tihih, najti{jih
verzov nas avtor pripelje do vpitja. S tem da je personificiral gozd oziroma veje dre-
ves in jim pripisal glasove ter jih pripeljal do krika, je do kraja dramatiziral ro-
manti~ni motiv izgubljene mladosti, in to tako, da je dokon~ni vtis – ti{ina! Napeta
oksimoronska situacija vpitje – ti{ina je ustvarjena v devetih verzih, kolikor jih {teje
pesem, za katero @upan~i~ po pravici pravi, da je mojstrska.
Natan~no citirane tuje besede, ki so v avtorskem kontekstu ohranile lastno, sin-
takti~no in stilisti~no druga~no, tujo in zato posebno obliko, vedno dramatizirajo si-
tuacijo in vna{ajo neko napetost, ne glede na to, ali jih izgovarja oseba ali pa so
pripisane predmetu oziroma kakemu pojavu tega sveta. V za~etnem, »tihem« delu
pesmi beremo verze: »Od nas nikdo ne govori. A vsak obraz obraza i{~e« in ti so
zapisani v navadnem pogovornem, proznem ritmu. V zadnji, sintakti~no in
stilisti~no zelo afektivni kitici: »Bog, o Bog, kje si pomlad, kje si mladost,
mladost!« pa preide iz pogovora v vzklik.
V analizi domnevne dialo{kosti Gradnikove poezije nas ne zanima samo »tuja
beseda«, beseda opazovanega sveta, ampak predvsem odnos prvega, torej pesnik-
ovega glasu do teh »tujih besed« in tujih glasov. Poiskati moramo odgovor na
vpra{anje: ali so ti drugi, ki jih pesnik nagovarja, le objekti avtorjevih besed ali pa
resni~ni subjekti z lastno mislijo, zavestjo in besedo. Kljub pogostnosti oblike nago-
vora in uporabe »tujega glasu« nas ta retori~na figura ne bi pritegnila k tematizaciji
dialo{kosti pri Gradniku, ~e pri tem pesniku ne bi sre~ali {e neke bistvenej{e oblike
pogovora: pogovor med samostojnimi, med sabo tudi nesoglasnimi glasovi.9
Marija Mitrovi}, Dvoglasje v Gradnikovi poeziji 171
8___LZ 1916, {t. 1, 47–49.
9___V eseju Ekspozocija problema »tujega govora« M. Bahtin imenuje ta tip uporabe tujega v kontekstu
avtorskega govora »reagiranje besede na besedo« in dodaja, da je to »bistveno druga~no od dialoga«.
M. Bahtin, Marksizam i filozofija jezika, Beograd, 1980, 129.
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_2.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
Lirski subjekt prvega soneta Dvogovor iz zbirke De profundis je neimenovani
»jaz«, drugega pa neimenovana »ona«. V kvartinah prvega soneta Jaz sprejema
kronotop, ki se imenuje zakon: pri{el je ~as ‘ivljenja v skladu z zakonsko postavo o
zdru‘evanju postelj in kruha, o skupnih zakonskih u‘itkih. In vendar se ta jaz (v
sonetnih tercinah) upira popolnemu zdru‘evanju; ~uti, da je »{e sam sebi vedno
tuj«, kot tujec pa se ne more predati Njej, drugemu nasploh. Mo{ki, ki se v tej pesmi
ogla{a prvi – in ga zato ~utimo nekoliko bli‘jega avtorju, tako reko~ kot avtorjev
glas – izra‘a v kvartetah pristnost in globino najmanj{e socialne ali vsaj ljubezenske
skupnosti; v tercetah pa se tej skupnosti umika, se iz nje izvzema, ker je prevelik
individualist in ne more pristati na popolno zdru‘enje dveh bitij v en glas in eno
melodijo.
Kako naj du{a vsa se du{i daja,
~e sem {e sebi sam si vedno tuj
in sam s seboj v nenehajo~em sporu?
Romanti~ni lirski subjekt bi tak{no odtegovanje najinemu in skupnemu sprejel
kot ‘alitev, kot nezmo‘nost mo{kega subjekta za resno in obojestransko ljubezen.
Ker se mo{ki ogla{a iz eroti~nega prostora, bi pri~akovali, da bo ‘enski glas dojemal
to njegovo izstopanje iz zveze kot konec ljubezni. Ni~ takega: ‘enski jaz nastopa
suvereno, ne da se zapeljati v sentimentalnost, kaj {ele v samousmiljenje. Junakinja
pesmi Dvogovor ve, da je ljubezensko dajanje in darovanje nekaj, kar ni odvisno le
od volje subjekta, ampak poteka po nekih lastnih zakonih, po zakonih »usode
volje«, kakor pravi pesem. Kar je bilo, ne more izginiti, ‘e dose‘ena skupna har-
monija pove‘e oba udele‘enca te skupnosti tako, da ju fizi~no ni ve~ mogo~e lo~iti.
^eprav trdno samosvoj in »samemu sebi tuj«, se mo{ki – iz tega ‘enskega zornega
kota – ne more lo~iti od bitja, ki se mu je darovalo: »{e sam ne ve{ [...], da plava s
tabo drob moje prsti«, pravi ‘enski subjekt, ki ga ravno zaradi tako mo~no samo-
stojnega in polnega glasu lahko poimenujemo lirski junak (oziroma junakinja). Ta
ne pozna poraza, s tem da daje lastno ljubezen, se sama spreminja, spreminja pa tudi
drugega, tistega, ki je predmet ljubezni. Slovenska lirika pred Gradnikom ne pozna
‘enske, ki bi bila tako zaverovana vase, tako globoko prepri~ana, da pridobiva ravno
takrat, kadar najve~ daje, se daruje, ~eprav se ji tisti, ki se mu daruje, ho~e nekako
oddaljiti. Gradnikova lirska junakinja je res nekaj izjemno mo~nega in osamosvo-
jenega in te‘ko bi jo zaobsegli le z oznako lirski subjekt. Je nekaj ve~ od tega, je
tako mo~no individualizirana, da lahko polemizira z drugim subjektom in ga tudi
nadigra, premaga. – Prav ob Gradniku se namre~ zdi nujno vzpostaviti razliko med
lirskim jazom (ali subjektom) na eni strani ter lirskim junakom na drugi. Lirskega
junaka lahko razumemo kot eno plat lirskega subjekta, in sicer tisto, ki je najpo-
gostej{a v romanti~ni liriki in ki nagovarja, polemizira ali pa se na kak drug na~in
individualizira ter postavlja v konflikt s stali{~i in idejami lirskega subjekta. Lirski
junak pravzaprav {ele omogo~a ve~plastnost oziroma prepletanje idej in pomenov.
Lirski junak je osamosvojen, fikcionaliziran dvojnik pesni{kega jaza. Je njegov
pravi protiigralec.
172 Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 2, april–junij
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_2.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
Kot je bilo ‘e omenjeno, Gradnika tudi danes z u‘itkom beremo ravno tam, kjer
glas posoja ‘enski, ljubici. @e v prvo zbirko je uvrstil cikel osmih pesmi z naslovom
Pisma in ‘e takrat je Ona govorila podobno kot v Dvogovoru:
Spojila v eno sva se v bole~inah,
ki nih~e jih ne vidi. Dva vodnjaka
oddaljena vrh zemlje sva. V globinah
pa se le eden v drugega pretaka.
Kakor je ‘e opazil sodobni hrva{ki pesnik Ivan Slamnig,10 se v teh sedmih pes-
mih, ki jih v obliki pisem pi{e ‘enska mo{kemu, za~enja prevladovanje likovnih,
slikarskih elementov (izstopajo bela in bleda barva njenega obraza, rde~a,
»{krlatna« in potem »ovela« barva ro‘nih listov ter »zlata« barva sanj). Proti koncu,
v {esti in sedmi pesmi/pismu, se cikel prevesi v refleksijo, v poantirane in celo dek-
larativne misli. Od nekega bledega, po Slamnigu »kitajskega« akvarela, se cikel
preusmeri k mo~nim miselnim poantam. @enska, ki pi{e pisma, ni negotova,
dvome~a oseba, nasprotno: verjame vase in v najbolj telesno ljubezen. »Drugo«,
posmrtno ‘ivljenje ji ni mar, sploh ga ne prizna, ker ne prizna ‘ivljenja kot spanja,
ho~e in ‘ivi samo strastno zdru‘evanje z ljube~o osebo. Kljubovalno izra‘a voljo po
popolnem darovanju mo{kemu, darovanju, ki nikakor ni simboli~na gesta, ampak
fizi~no srkanje »besne~e krvi«:
^e drugega ‘ivljenja ni, ~emú
be‘i{ od mene pro~? Glej, moje prsi
ko mleko bele so in kakor trsi
ta moja usta sladka so. Medú
se njih napij! Izsrkaj mi iz ‘il
vso to besne~o kri, da truden vpil
bo{ od slasti, da ko ‘ivljenje zajde,
pri meni smrt ni~esar ve~ ne najde.
^eprav so likovni, zvo~ni in pomenski elementi pesmi zrasli iz tipi~nega
(neo)romanti~nega toposa biv{e, celo mrtve ljubezni, se njeno samozaupanje in
neomajna vera bistveno lo~ita od tradicionalne »‘enske« romanti~ne lege. Cikel
Pisma je postal eden stebrov Gradnikove poezije: je najve~ prevajan, pogosto
vklju~en v antologije, pomeni skratka najbolj priljubljen del Gradnikove poezije.
[e novej{a in bolj heroi~na se nam ‘enska ka‘e v ciklu De profundis. Ta ‘enska
poje »iz globin« groba, bila naj bi mrtva, a je tako polna ‘ivljenjske volje in poze-
meljskih ‘elja, tako iskrena in neuni~ljiva, da ji v slovenski literaturi res ni primere.
Pa tudi sicer je izjemno bitje: iskrena, neuni~ljiva, prilagodljiva in obenem nepopus-
tljivo samosvoja, taka, ki ustvarja, in taka, ki zna zavdati in uni~iti tuje ‘ivljenje:
Zdaj ve~ nisem svetna stvar,
nisem ro‘a in ne kamen,
sem le zate svetel plámen.
Marija Mitrovi}, Dvoglasje v Gradnikovi poeziji 173
10___Ivan Slamnig, Gradnikova »Pisma«, Krugovi 1955, 248–253.
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_2.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
To je ‘enska, ki zna igrati, zna zavajati, ve tudi, kdaj se je treba »zadr‘ati« ter
namesto krvi in strasti omeniti hrepenenje. In tudi v tem ciklu kar naprej raste nape-
tost vzdu{ja in se ve~a dramati~nost dogajanja; v osmi pesmi se samosvoja in
heroi~na lirska junakinja pri opisu posmrtnega fizi~nega razpadanja ogla{a izjemno
naturalisti~no:
Moje krilo, moje ro‘e,
moje noge, moje roke,
usta in o~i globoke,
mojih lic blede~o ko‘o,
moje srce, prsa mala,
bodo skoro grizli ~rvi.
Ko pa zadnje kaplje krvi
~rna zemlja bo sesala,
mislila bom: ti si v zemlji,
s tabo se ta zadnja kaplja
mojega telesa staplja
in pore~em: »Jemlji, jemlji!«
Ljubezen, ki je darovanje sebe drugemu, je trajnej{a od ‘ivljenja samega:
ljubezen ni le ob~utje, zavest ali ‘elja, ljubezen je zakon telesa, ki traja, dokler tra-
jajo celice tega telesa. @ivljenje se »podalj{a«, a ne metafizi~no, s pomo~jo du{e,
temve~ prav fizi~no: telo, ki je polo‘eno v krsto, je {e vedno telo, celice ‘ivijo in
»do‘ivljajo« kar najbolj telesno ljubezen. Ko se v deseti, zaklju~ni pesmi pesnik
ume{~a v bli‘ino Schopenhauerja in njegove teorije o smrti kot prostoru sre~e in
novega ‘ivljenja, dobi ta filozofija ~isto nove, gradnikovske odtenke: tudi iz on-
stranstva bo mogo~e sli{ati dva glasova.
[e te ~akam, saj nikoli
v svetu tam ne najde{ sre~e.
Svet povra~a samo bóli;
kdaj so dale sre~o je~e.
Samo v smrti je svoboda:
zopet najde{, kar si ljubil;
ve~nosti ti vrne voda,
kar si ljubil in izgubil.
Nih~e meni te ne vzame,
saj ‘e zdaj si, dragi, ve~en
gost samo te moje jame ...
Bodi sre~en, sre~en, sre~en!
Kot je bilo ‘e re~eno, se Gradnik v prvoosebnih izpovednih pesmih ni tako
odlo~no pribli‘al Schopenhauerju; za Nirvano in Smrt kot odre{enico se izreka le
preko »tujega glasu«. Toda bolj od tega dejstva nas zanima zmo‘nost ‘enskega sub-
jekta ustvariti vzdu{je telesnosti, dajanja, darovanja, v svetu, ki naj bi pripadal le
duhu: v posmrtnem ‘ivljenju je prostor za du{e, tukaj pa je ta prostor naseljen s
strastjo, telesnostjo in krvjo. Bistvo te – ‘e mrtve – ljubezni je: dajanje, darovanje.
174 Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 2, april–junij
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_2.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
Bistvo tuzemske, resni~ne ljubezni je torej isto kakor bistvo »mrtve« ljubezni; za
ljubezen ni smrti.
Uvodna pesem zbirke Pot bolesti ‘e deklarativno postavlja ena~aj med
Ljubeznijo in Smrtjo: »Pil sem te in ne izpil, Ljubezen... / od bridkósti, nisem vedel,
Smrt, / da si najskrivnostnej{a Ljubezen.« Tudi tokrat je pomembno opozoriti na
pesni{ki glas; pesem Eros – Tanatos je namre~ ena tistih – v zgodnjih zbirkah
malo{tevilnih – ki zvenijo kot izpoved pesnika samega, kot besede, ki jih izgovarja
sam pesnik in z njimi ne nagovarja neke osebe ali pojava, temve~ besedilo formulira
tako, da bi bilo kar najsplo{neje veljavno. ^e torej ho~emo spoznati resni~ni
pesni{ki subjekt, je treba slediti ravno tem, sicer redkim splo{no izpovednim pes-
mim. Nato je treba to »resnico«, ki nam jo sam o sebi ponuja, soo~iti s samopred-
stavitvijo ‘enskega subjekta in odkriti tiste besede, tiste skupne pojme, ki povezu-
jejo oba subjekta in se zaradi tega sli{ijo kot »dvoglasne«. Na koncu je treba {e
ugotoviti, s ~im se subjekta realizirata, kaj ju ozna~uje in ali je med njimi
vzpostavljen resni~en dialog.
K »dvoglasni« besedi
Naj tukaj {e enkrat opozorimo: dialoga ne razumemo kot informacijo, ki poteka
v smeri po{iljatelj – sporo~ilo – prejemnik, ampak tudi v obratni smeri, ko prejem-
nik postane po{iljatelj. Pretok mora biti dvosmeren. Ali najdemo pri Gradniku, pes-
niku mere, padajo~ih zvezd, globin, odgovor na ‘ensko, nenehno ponavljajo~e se
dajanje in darovanje? Ali je njegov subjekt prisluhnil njeni volji, da naj bi se
»razpustil in razlil na gozd, ki {ume~ ‘e ~aka«? Ali pri avtorju verza »no~em zmed,
zme{njav in zmot« najdemo tudi tak{ne, ki »sli{ijo« njeno zahtevo po stapljanju,
me{anju in dokon~nem predajanju sebe drugemu?
Res je, da njegove besede niso nikoli tako pro‘ne kot njene in da so slike, v
katerih govori o dajanju on, nekako zaprte, skoraj srame‘ljive; dajati se je zanj bolj
‘elja kot resni~nost (recimo v pesmi Srce poslu{am). In vendar je odgovor na
pravkar zastavljeno vpra{anje – ali je Gradnik zmo‘en individualizirati drug glas in
ga sprejeti kot subjekt – pozitiven: Gradnik je napisal tudi take pesmi, v katerih se
on in ona pogovarjata z »dvoglasnimi« besedami – s takimi namre~, ki vzpodbujajo
misli, hotenje in tudi nasprotovanje drugega:
Si rekla: o vedi,
ni v tvoji besedi
biló – to biló je le tvoje mol~anje,
ki te‘ko ko voda,
brez brega in proda
me vleklo je k sebi v globine brezdanje.
O slast ta omamna,
to padanje kamna
v neznane temine vse ni‘e in ni‘e.
In kakor nikoli
~utila sem v bôli,
da v srce prihajam ti bli‘e in bli‘e.
Marija Mitrovi}, Dvoglasje v Gradnikovi poeziji 175
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_2.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
Sem rekel: Telesa
ta na{a, peresa
samó so, ki plavajo s kalno plitvino.
In le bole~ine
in rane, te‘ine
so sidra, ki ve‘ejo nas za globo~ino.
V omami objema,
~e srce sprejema,
daruje samô se in v drugem izgublja.
Kot iskra na lesu
si v‘gala me, v kresu
zdaj enem, sva ‘ar samo enega zublja.
(Pogovor11 iz zbirke Ve~ni studenci)
O pomenu dialoga in dialo{kosti v literaturi kakor tudi o pomenu »tujega go-
vora« in njegovem vklju~evanju v avtorski kontekst je prvi spregovoril ruski
teoretik Mihail Bahtin; njegova razmi{ljanja o tem pojmu {e vedno veljajo za najte-
meljitej{a. Bahtin je opozoril na vrednost nikoli dokon~anega, vedno odprtega sub-
jekta, kakr{en se nam odkriva v najbolj{i prozi. Uporaba dialoga kot na~ina poudar-
janja odprte dialo{kosti znotraj pesni{kega ustvarjalnega postopka pri Gradniku
ka‘e, da dialog tudi v verzni obliki poudarja, pod~rtuje in bolj odkrito pove ter z
ve~jo mo~jo izrazi ob~utke, ki jih pesnik izpoveduje tudi sicer, toda brez dramati~ne
ekspresije. Poezija ‘ivi posebno ‘ivljenje, navezuje stik z bralcem ‘e s samo obliko,
z ritmiko in melodijo, s posameznimi besedami ali z njihovimi skupinami, z drob-
nimi slikami, metaforami in tako naprej. In vendar je tudi za pesnika, ne le za
prozaista pomembno, da dojame pomen dialo{kosti: dvogovor – kakor ga ozna~uje
in razume Gradnik – je nenehno oddaljevanje in ponovno zbli‘evanje dveh bitij.
Vsako ponovno pribli‘evanje ozna~uje novo fazo, novo vrednost in novo lirsko vse-
bino. V Gradnikovi poeziji sli{imo ve~ glasov, ki drug drugega nagovarjajo in si
odgovarjajo, tako da v bralcu zapustijo globok vtis. Slovensko poezijo je Gradnik
prenovil s tem, da je vanjo vpeljal dvoglasje; to pa se ne bi moglo zgoditi, ~e ne bi
bil ustvaril – poleg lastnega pesni{kega jaza – {e lirske junakinje, katere glas in volja
njegov glas ve~krat presegata in dopolnjujeta. Tam in takrat, ko se za~ne le pesnik-
ova lastna izpoved in poskus opisa do‘ivetja »vi{jih«, ve~nih resnic, se neha tudi
prava gradnikovska poezija.
SUMMARY
Gradnik uses the form of direct address, often in the form of a question or a command.
Poems/addresses translate an ideal picture into the material world. The poems that he places
into someone else’s mouth evoke an extremely tragic situation (the collection of poems Pot
bolesti). In these poems he comes closest to Schopenhauer’s notion of the world (the
176 Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 2, april–junij
11___V zgodnjih Gradnikovih zbirkah je precej pogost naslov: Dvogovor ali Pogovor. Ko pa v pesmi Bog
in umetnik iz zbirke Pojo~a kri pesnik za~uti in pove »da ti si moj in jaz sem tvoj odmev«, misle~ pri
tem na Boga, ko torej za~ne popisovati umetnikov odnos do Boga, dvogovor postane monolog, izpoved.
Med naslovi njegovih pesmi se ne pojavlja ve~ prej tako pogosta oznaka: dvogovor.
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_2.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
collection of poems De profundis). Lending the poet’s voice to The Other (a farmer, Maja, a
fugitive, etc.) creates an effective poem only when the formal dialogism is derived from the
inner contrast (between reality and art, material and ideal world, etc.). When the poetic
subject is closed to the outside world and concentrates only on his own guilt, he loses his
trust in the word and would rather leave the communication to the prime movements, the
flow of juices, the rustle of palm trees. The poems thus lose their poeticism. Gradnik creates
the best poems when he places a serious counter-player vis-à-vis the poetic subject, i.e., the
lyrical subject. In that case He and She converse using diphonic words (Pisma, De profundis,
Dvogovor, Pogovor).
Marija Mitrovi}, Dvoglasje v Gradnikovi poeziji 177
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_2.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
178 Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 2, april–junij
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_2_2.pdf | DOST. 22/03/23 9.30
Powered by TCPDF (www.tcpdf.org)