METOVALEC. Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo c. kr. kmetijske družbe ■^g&šjjijgfa*-' za vojvodino kranjsko. »Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 6 K na leto. Posamezna številka stane 40 h. Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopnih cenah: Inserat la vsi strani 240 K, na V, strani 160 K, na '/s strani 80 K, na /, strani 40 K in na '/„ strani 20 K. Družabnikom 10 70 popusta. Vsaka vrsta v »Malih naznanilih" stane 90 h. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski druibi v Ljubljani, Turjaški trg Štev. 3. Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir. St.19. V Ljubljani, 15. oktobra 1918. Letnik XXXV- Obseg: Kakose napravlja stanoviten sadjevec. — Jedilna mast iz žira. — Kako je z živino na Kranjskem. — O bistvu alkoholnega vrenja (kipenja) in o rabi čistih vinskih drož pri pridelovanju vina. — Vprašanja in odgovori. — Kmetijske novice. _ kranjske. — Inserati. — Blagovno poročilo. — Nadaljevanje Družbenih vesti. Kako se napravlja stanoviten sadjevec. (Konec.) 9. Vrvež. Zelo važno je, da sadjevec hitro in kar se da po-popolnoma po vre. V žveplane sode, ki je v njih še žveplena sokislina, zadržujoča prosti vrvež, ga ne kaže devati. Namesto, da bi se sladkor pravilno razkrajal, se iz njega lehko napravi žlezovina, mošt se potegne. Vrvež se pospešuje s primerno toplino, ki je najboljša okoli 16°. Višja toplina je nevarna zaradi cika. Zelo čudna je po naših krajih navada tudi sicer pametnih ljudi, ki več verjamejo konjedercu kakor živinozdravniku, da mošt pustijo, da pri vehi izmetava nesnago. Če primerjam mošt, ki je po tem načalu povrel, z onim boljših moštaren, kjer je povrel pod kipelno veho, se mi pač smilijo oni, ki tako trdovratno verujejo takim bajkam. Tam, kjer mošt izmetava, je sod pač zelo nesnažen, in razne škodljive glive, ki se jih je treba pri napravljanju sadjevca najbolj ogibati, najdejo najugodnejše pogoje, da se vgnezdijo. Sod naj se napolni le toliko, da mošt, ki se dvigne, ne more uhajati pri vehi. Namesto z navadno veho se sod zapre s kipelno veho, kakršna je pri nas že povsodi znana, ki se pa še premalo upošteva. V slučaju, da mošt noče vreti, mu morda primanjkuje kvasa. Ta se mu doda, če se mu primeša drugega mošta, ki že dobro vre. Tudi poskusi z odgo-jenim čistim kvasom so se dobro obnesli. Včasih pa mošt vkljub zadostni množini kvasa noče vreti, V takem slučaju pa morda, če je sicer dovolj visoka toplina in so vse druge okoliščine ugodne, kvasu primanjkuje hrane. Če je treba, se da kvasu hrane s salmijakom, in sicer 10 gramov na 100 litrov mošta. 10. Pretakanje. Zelo važno je prvo pretakanje sadjevca. Že za mnogo bolj uporno vino iz grozdja je nevarno, če predolgo leži na drožah, koliko bolj za občutljivejši sadjevec. Drože se začnejo kmalu razkrajati in dajo sadjevcu neprijetne lastnosti. Zgodnje pretakanje je pa za sadjevec toliko potrebnejše, ker je za njega trpežnost in prijetnost zelo potrebna ogljikova kislina. Nekateri mislijo, da vino pri pretakanju izgubi moč. Dotični neznalci smatrajo ogljikovo kislino za moč. Res je, da človeka v nos dregne, da moštu da nekako bolj krepak ali, kakor pravijo, trmast okus. Pa pij sifon ali slatino, kjer imaš še mnogo več ogljikove kisline, in imel boš od nje isti občutek, kakor od mladega, nepretočenega vina, pijan pa ne boš. Moči se pri pretakanju prav nič ne izgubi, pač pa ogljikove kisline. Vino pa mora z drož. Ogljikova kislina se pri pretakanju istotako izgubi, če se preje pretaka, kakor pozneje. V obilo slučajih postane vino nekako ubito. Razloček je pa ta, da se v vinu, ki se prej pretoči, ko je v njem še nekoliko sladkorja, ogljikova kislina zopet ponovi v mnogo večji meri v krajšem času kakor pa v pozno pretočenem. Sadjevec torej na vsak način kaže pretočiti takoj po glavnem vrvežu, ko se je pomiril in povečem učistil. Pretoči se pa v nekoliko zažveplane sode (po 5 g žvepla na 1 hI). Mimogrede naj bo omenjeno, da naj se v ta namen rabi le čisto žveplo v tenki legi na popirju, ne pa na cunji. Pretoči se najbolje v velike posode, ker se tam bolje drži kakor v majhnih. Po prvem pretočenju se skuša v njem kolikor moč ohraniti ogljikova kislina, torej se pozneje uavadno nič več, ali se pa pretaka le zelo redko. V hladni kleti in veliki posodi se kaj dobro drži ter ogljikova kislina v njem ostane. Snaga redno zalivanje posode i. t. d. so najvažnejša kletarska opravila, ki jih je pri rahlejšem sadjevca treba še bolj upoštevati kakor pri močnem grozdnem vinu. V najvažnejših potezah smo premotrili sedaj za sadjarja jako važno vprašanje. Zastopana načela so znanstveno natančno dognana in od veščakov presku-šena. Ona so odločilna za kakovost in množino izdelka, torej za sadjarjev uspeh. Sadjar naj jih torej upošteva ter naj opusti vse vraže in zakotna sredstva, ki se mu vsiljujejo od katerekoli strani. Sadjar, ki ima jasne pojme o jasnih načelih, bo hodil pravo pot, cilja ne bo pogodil le slučajno, temveč sigurnim korakom. Istotako mora kmet dandanes sploh delati, če hoče upravičiti svoj obstanek. Obenem naj se mi še dovoli opomnja, da pripravljanje sadjevca bolj kaže za večja podjetja kakor za posamezne sadjarje, da bi bilo torej kaj koristno, če bi se kapital več kmetov združil za tako podjetje v obliki zadrug, ali pa če bi se posamezni kapitalisti kakor drugod poprijeli tega zelo hvaležnega podjetja. I. Bel le. Jedilna mast iz žira. Bogato žetev, na katero nismo računili, za katero ni sejala človeška roka in ni nihče poskrbel, nam obetajo letos naši bukovi gozdi v korist naših zelo izpraznjenih loncev za mast. Žir, olja bogati sadež bukev, ki nam v letih normalne „piče" le malo donaša, visi v veliki obilici liki kronam raz bukovega drevja in bo kmalu v velikih množinah pokrival tla. Treba ga je le pobrati in dovesti pridelovalnici olja v koristno porabo za izdelavo jedilne masti. Žir bo prevzemala proti primerno dobremu plačilu avstriska centrala za olje in maščobo, a. dr. in — v malih množinah — prevzemal-nice glavne zbiralnice pri c. kr. prehranjevalnem uradu. — Da se zagotovi nabiralcem poleg plačila za nabiranje tudi znaten delež na donosu olja iz žira in se jih vspodbudi za še večjo delavnost, je določila centrala za olje in maščobo z dovoljenjem c. kr. urada za ljudsko prehrano kot nagrado za vsakih 100 kg oddanega žira pravico do dobave 3 kg jedilne masti za ceno po 15 kron za kilogram. Ta kot nagrada za prostovoljno nabiranje žira dovoljena množina maščobe se ne bo štela v racijonirano množino maščobnih izdelkov. Upati je torej, da se bodo povsod intenzivno pečali z nabiranjem in dovedli na ta način naši preskrbovalnici za maščobo velike množine tega sedaj tako dragocenega oljnatega sadeža. Neka strokovjaška cenitev, ki pa seve še nima popolno zanesljive podlage, da se bo moglo letos nabrati v celi monarhiji približno 500 tisoč stotov žira. Vsekako bo vsled pomanjkanja ljudi zelo otežkočeno nabiranje žira, akoravno je ob času, ko dozoreva žir, že po veliki večini dovršeno najnujnejše poljsko delo in bo vsled tega nekaj več moči na razpolago. Z ozirom na izredno važnost zagotovitve letošnje žirov-ske piče za naše maščobno gospodarstvo bi bilo torej zelo želeti, ako bi dobili ob času, ko žir odpada in v krajih, ki pridejo tozadevno v poštev, ob ngodnem vremenu počitnice za nabiranje žira. Istodobno se pozivajo vsi lastniki gozdov, naj z ozirom na izredno obče-koristen namen dovolijo pobiranje žira; Pojasnila vsaka vrste, tičoča se žira, daje radevolje avstriska central-za olje in maščobo, a. dr. Dunaj, I., Seitzergasse 1, oziroma prevzemalnica glavne zbiralnice c. kr. urada za ljudsko prehrano na Dunaju, I., Trattnerhof. Kako je z živino na Kranjskem ? Od vseh strani se slišijo pritožbe, da živinoreja na Kranjskem zelo propada, in če bo šlo tako naprej, da bo v kratkem konec vsega kmetijstva. Ta trditev izhaja iz kmetijskih slojev. Od drugih strani se čujejo zopet pritožbe iz mest in idustrijskih krajev, da je veliko pomanjkanje mesa in da imajo kmetje še dovolj živine, ter naj bi se zato dobavljalo več mesa. Zato je potrebno, da se natančno dokaže in razjasni, kako je sedaj z našo živinorejo in v koliko je nazadovala za časa vojne. Na podlagi navedenih podatkov si lehko vsak izračuni, koliko časa bomo še • izhajali z živino, ako bi se pobirala v tej meri, kakor do sedaj. Uradno se je naštelo živine v posameznih letih: v približni skupni živi teži 31. decembra 1910 . 243.192 glav......779.361 q 10. maja 1916 . 230.684 „ ....... 732.498 q 10. januarja 1917 . 247.263 „ ....... 693.123 ? 31. oktobra 1917 . 222 065 „ ....... 638 366 q 30. aprila 1918 . 201.271 „ ....... 503.749 q Iz navedenih številk je razvidno, da je bilo leta 1910, torej v normalnih časih pred vojno 243.192 glav, v mesecu aprilu t. 1. pa 201.271 glav živine na Kranjskem, torej 41.921 glav manj, žive teže pa 275.612 q manj. Povprečna teža ene glave je znašala leta 1910 320 kg, leta 1916 317 kg, leta 1917 280 kg in leta 1918 250 kg. Ako preračunimo v odstotkih, kako je število živine v posameznih letih za časa vojne padalo, dobimo sledečo sliko: V primeri s štetjem leta 1910 31./12. 1916 10./5. 1917 10./1 1917 31./10. štel. sfc. teža št. ei. sk. teža Št. ei. sL teza št. ei. sle. tezi v odstotkih i% Dec. 1910 S.lav; V živa teza Maj 1916 živa teža -5-14 —601 Jan. 1917 l!av ; ■ • živa teza .-Pl 67 —11-07 + 7-18 -5-37 Okt. 1917 ?.'av; • • živa teza -8-69 —1809 -3-74 -12-85 -10-19 -7-90 ^ 1918 fi'va teža —17*24 —35-36 -12-75 -31-23 -18-60 -2732 -9-36 -21-96 Iz teh podatkov je razvidno, da je od leta 1910 do 1918 percentualno padla živina po številu za 17-24 »/«; glede žive teže pa celo za 35-36 °/0. Živa teža je torej zelo občutno padla. Nadalje sledi iz te tabele tudi, kaka je živa teža živine in kako je število živine padlo v posameznih letih. Ako bi se pobirala živina v tej meri naprej, potem bi v dpglednem času v resnici živinoreja padla na tako nizek niy<5, da bi kmetjstva ne bilo mogoče več voditi naprej. Živina, odvzeta posestnikom, se je porabila v prvi vrsti za vojaštvo, in sicer deloma za armado, deloma za zavode in čete v zaledju. Za civilno prebivalstvo se je porabilo mesečno približno 1000 glav. Vojaštvo pa je dobilo: 1. 1916. 17.966 glav ali žive teže 4,459.061 met. stotov „ 1917. 39.691 „ „ „ „ 15,090.453 „ „ 1918. do konca avg. 11.605 glav, živa teža se ni mogla dognati. Število glav, ki je moralo „Deželno mesto" dobaviti za vojaštvo, je določala centralna komisija na Dunaju, ki predpisuje takozv. deželne kontingente z ozirom na potrebe armade in na število živine in gospodarske razmere. »Deželno mesto" je nato preračunilo kontigente za posamezne občine cele dežele, in sicer na podlagi števila živine in gospodarskih razmer. Vzelo se je vsak mesec v posameznih občinah 1- do 2% vse v občini nahajajoče se živine. Zaupniki »Deželnega mesta" so v posameznih občinah, oziraje se na gospodarske razmere in število živine, nabirali živino najprej prostim potom in če niso mogli na ta način dobiti predpisanega števila, -so predlagali pri političnih oblasteh prisilne rekvizicije. Okrajna glavarstva imajo pravico v posameznih slučajih od zaupnika za dobavo določeno živino oprostiti od oddaje. Naloga »Deželnega mesta" je silno težavna; vojaštvo zahteva neizprosno tisto število živine, ki jo predpisuje »Centralna komisija za promet z živino" na Dunaju, posestniki pa se protivijo živino oddati, češ, da je ne more pogrešati. Vsak misli, da se mu dela krivica, če se mu živina odvzame in se sklicuje na druge, češ, ti imajo več nego jaz. Ravnotako bi rada vsaka občina prevalila to breme na druge občine; pritožb seveda ne manjka. »Deželno mesto" je storilo po svoji najbolši vednosti in vesti vse, da se je breme kar mogoče pravično in pošteno razdelilo in je tudi opetovano prosilo pri »Centralni komisiji za promet z živino", kakortudi pri poljed. ministrstvu in pri vojaških oblasteh, da bi se iz Kranjske vzelo manj živine. Dosegel se je večkrat tudi uspeh. Ravnotako je kranjski deželni odbor zahteval z vso silo in dosegel, da se je predpisani kontigent za Kranjsko znižal. Kar se tiče uporabe živine v deželi sami za, civilno prebivalstvo, je množino, ki se je porabila za posamezne kraje, določala posebna komisija pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani, v kateri so zastopani producentje in konsumentje. »Deželno mesto" je imelo nalog za civilni konsum določeno množino priskrbeti posameznim občinam, ki so prišle v poštev za razdeljevanje mesa. Veliko živine se žalibog uniči na ta način, da ljudje koljejo pod roko in pa da jo tihotapijo čez mejo na Štajersko, Hrvaško in Primorsko. Če bi imeli o tihotapstvu statistične podatke, bi se pokazala ogromna številka. Žalibog, da nas oblasti, kakortudi občine ne podpirajo dovolj, da bi se tihotapstvo zabranilo. Kranjsko deželno mesto za vnovčevanje živine v Ljubljani. Pripomnja uredništva. Iz tega zanimivega spisa je posneti številke, kako je vsled vojne nazadovala naša živinoreja, in sicer glede števila glav goveje živine za 17 24 °/o in glede njene teže pa za 3536 °/0. Vendar bi opozorili, da pri sestavi tega računa ni bilo prav, vzeti povprečno težo vse živine pred vojno in povprečno težo sedaj, ampak ta teža bi se morala za vsako kategorijo goveje živine posebej izračuniti ter bi potem račun pokazal še znatno slabše stanje naše živinoreje. Pri presojanju stanja naše živinoreje pa ne gre upoštevati samo število glav in težo živine, ampak prav posebno tudi gospodarsko veljavo živine. Če namreč upoštevamo velikansko izgubo gnoja, majhno število vpre-žne živine, ki je neobhodno potrebna, če naj se zemlja dobro obdeluje, majhno število plemenskih in molznih krav, ki dajejo velevažno mleko in ki so podlaga bodoči govedoreji, in če končno pogledamo našo mlado živino, ki je vzrejena ob nezadostni in slabi krmi, pa prav nič ne pretiravamo, če trdimo, da je vrednost naše živine najmanj za 50 % uničena in da danes komaj tamkaj stojimo, kakor pred 100 leti! O bistvu alkoholnega vrenja (kipenja) in o rabi čistih vinskih drož pri pridelovanju vina. Spisal ravnatelj dež. kmet.-kem. poskušališča in preskuševališča živil za Kranjsko ing. chem. Jakob Turk. (Konec.) Da morejo drože v polni meri razviti svojo živ-ljensko silo in svoje delovanje, morajo biti primerno rejene, ker le dobro rejene drože morejo zvršiti pravilno kipenje. Napačno pa je, če se pri zvrševanju vinskega pridelovanja vidi edina naloga drož v raz-tvorbi sladkorja v alkohol in ogljikovo kislino. Prav tako je pa tudi nezmiselno, če se misli, da morejo drože poljubne množine sladkorja pokipeti in izpre-meniti v alkohol. Iz čisto praktičnih ozirov je potrebno, da se osvobodimo teh iz nepoznanja stvarnega položaja izvirajočih napačnih nazorov o nalogi in učinkih drož, ker se sicer lehko napravijo velike napake pri pridelovanju vina. Poslednje je mogoče zlasti tedaj, če se hočeta z zasladitvijo popraviti mošt iz slabih letnikov ali pa vino z nanovo vpeljanim kipenjem ali prevretjem. V obeh slučajih more biti predalekosežno oslajenje naravnost pogubonosno za vinski pridelek. To pa zaraditega, ker presladek mošt in presladko vino iz že navedenih vzrokov pomanjkljivo pokipita in.sta potem podvržena raznim vinskim boleznim. In da se ne napravijo v tem oziru še večje napake, je zahvaliti okoliščini, da vsebuje pravilno sestavljen most vedno dovolj vseh kvasnih hranin in torej tudi sladkorja. Da more „mošt vzkipeti, morajo biti drože vse-kako v njem. Če bi teh v moštu ne bilo, kar pa se more zgoditi le tedaj, če so bile v njem s primernim segrevanjem (pasterizacijo) zamorjene, potem se morajo drože moštu dodati, ker bi sicer ne kipel. V sveže iztisnjenem naravnem moštu so pa drože vselej navzoče, ker jih je v izobilju že na zorečem grozdju, kamor so bile zanesene po vetru ali pa po žuželkah (osah). Z grozdjem pridejo drože v mošt, in zaraditega nepa-sterizovan, oziroma nesterilizovan naravni mošt sam-odsebe vzkipi. Če so torej drože v moštu ali pa so mu bile po pasterizaciji dodane, tedaj se začno hraniti in s pomočjo klitja razmnoževati. Sporedno s temi življenskimi pojavi drož se vrši razkroj sladkorja v alkohol in ogljikovo kislino, in ta poslednji pojav imenujemo alkoholno vrenje ali kipenje. Spočetka je pri vretju udeleženih prav malo kvasnih stanic in se zaraditega o vretju uprav malo ali pa nič ne čuti. Šele potem, ko so se drože primerno razmnožile, postaja njih kipelno delovanje vedno bolj očitno in se končno javlja po jako živahni plinotvorbi (tvorbi ogljikove kisline) in po valovanju (gibanju) mošta, ki nastane vsled nje. Mošt se vsled nastalih številnih kvasnih stanic skali in se obenem občutno segreje. Množina sladkorja v moštu polagoma pojema in v isti meri nastaja alkohol v njem. Spočetka vzdržujejo vrenje klitne drože, dokler se ni alkohol tako pomnožil, da drože ne morejo več kliti in se razmnoževati. Alkohol, ki ga tvorijo drože, da se morejo s pomočjo njegove strupenosti ohraniti v boju za obstanek, vpliva namreč strupeno tudi na drože, in zaraditega od gotovega časa naprej, ko se je alkohol preveč pomnožil, ne morejo več kliti. Stem pa z alkoholnim vrenjem še ni prikraju, ker drože kipijo tudi po končanem klitju krepko naprej. Učinek kipelnih drož postaja vedno slabejši, dokler se sladkor ne potroši in kipenje samo prekine, ali pa do tlej, ko se alkohol tako pomnoži, da postane nadaljno kipenje drož naravnost nemogoče. Kipelne drože se odebele in padejo po končanem glavnem (burnem) vrenju kot gošča na dno, vsled česar se kipelni proizvod ali vino sčisti in ga je treba potem še šolati, da postane popolnoma godno. Vino se nato pretoči v drug sod in se potem drože, ki so še v njem, polagoma umirijo ali ustanove in gladujejo, če jim gre hrana h kraju, ter končno poginejo, ko so potrošile vso hrano. Če je sladkor pri naknadnem ali tihem kipenju popolnoma pošel, potem se drože lotijo tudi kislin, ki so v vinu, in jih deloma použijejo. Odtod prihaja, da pojemajo kisline v vinu, ko zori. Vendar so pri použivanju kislin bakteriji soudeleženi. V tvorbi alkohola se kaže glavni učinek drož, ker zavisi značaj vina prav tako, kakor vseh ostalih alko-holovin, predvsem in poglavitno od alkohola. Tvorba alkohola se vrši v kvasni Staniči. Kljub temu dejstvu se ne smeta alkohol in ogljikova kislina prištevati med preosnovine živil kvasnih stanic, ker se tvorita, kakor je Buchner 1. 1897. dognal, vsled vpliva nekega v Staniči drož nahajajočega se zakvasca, takozvane cimaze (Zymase), na sladkor. Sladkor se namreč s pomočjo tega zakvasca razkraja kratkomalo v alkohol in v ogljikovo kislino. Vse ostale učinke drož, kakor tvorbo glicerina, jantarove kisline, vonjav (dišečin) itd. je smatrati za stranske učinke drož, četudi vplivajo, zlasti glicerin in vonjave, v veliki meri na značaj vina in mnogo pripomorejo k njegovi okusnosti. V nasprotju s tvorbo alkohola in ogljikove kisline je smatrati proizvode, ki jih stvarjajo drože pri svojem stranskem učinkovanju, kot prave preosnovine. To se da posneti iz okoliščine, da more cimaza, ki se dobiva iz svežih drož izžetega soka, pretvarjati sladkor v alkohol in v ogljikovo kislino, da pa ne more stvarjati glicerina, jantarove kisline in vinskih vonjav. Ciste drože In njih raba pri pridelovanju vina. Iz tega, kar smo slišali v prejšnjem poglavju, je razvidno, da postane vino iz mošta vsled življenskega delovanja in učinkovanja drož. Ne sme se pa misliti, da so drože samo ene vrste, oziroma enega plemena, ker je teh prav mnogo. Posamezne kvasne vrste se razlikujejo po različnosti svojih lastnosti, dočim imajo posamezna plemena drož iste lastnosti v različni meri. Če bi bila v moštu od vsega začetka Ie ena sama vrsta, oziroma da bi bilo v njem eno samo pleme drož z odličnimi lastnostmi in sposobnostmi, ali pa da bi bilo v moštu več takih, potem bi bila naloga pridelovanja vina prav enostavna. V tem slučaju bi bilo skrbeti le za pravo gostost mošta in pa za uravnavo kipelne topline, da bi bilo vrenje najčistejše in bi dobili najboljši vinski pridelek. Temu pa ni tako, ampak v vsakem naravnem moštu je cela truma dobrih in slabih vinskih drož, ki izkušajo druga drugo prekositi v razvoju. K tem se pridružijo še divje (neprave) drože, bersnate glivice, plesni in bakteriji. Njih število je v veliki meri odvisno od stanja grozdja ob času trgatve kakortudi od čistote mošta samega in se more, če je grozdje gnilo in mošt plesniv, pomnožiti do nes- končnosti. S temi tujimi organizmi bijejo prave vinske drože hud boj za svoj obstanek, ker jim odtegujejo živež in jih stem močno ovirajo v razvoju. Razentega proizvajajo ti organizmi preosnovine, ki ne vplivajo samo škodljivo in zadržujoče na razvoj vinskih drož ampak dajejo tudi vinu različen, često prav neprijeten vonj in okus ter s tem izdatno slabšajo njegovo kakovost, če prevladujejo pri vrenju, ali pa da so se poleg pravih vinskih drož preveč razmnožili. Mnogoteri teh škodljivcev so tudi budilci raznovrstnih vinskih izprememb, ki jim pravimo vinske bolezni. Znano bi utegnilo biti vsem vinogradnikom, kako zoprn vonj in okus imajo vinski pridelki, ki so bili napravljeni iz plesnivega grozdja in mošta, kako malovredno je dalje vino, ki je bilo pridelano iz gnilega grozdja, in kako pogubno vplivajo na vino ocetni bakteriji. Pa tudi prave vinske drože se po svojih lastnostih, posebnostih in sposobnostih prav bistveno razlikujejo druga od druge. So pač dobre in krepkokipeče drože in poleg teh tudi slabe, ki prav malo kipe. Zavoljotega pri zvrševanju vinskega pridelovanja ne more biti vseeno, katere drože in kateri ter v kakšni množini se vinski škodljivci v moštu zarede, ker je od vrste, oziroma plemena drož kakortudi od števila in vrste kipelnih škodljivcev, ki so v moštu, v polni meri odvisna kakovost kipelnega proizvoda. Zato pa gre umno ravnanje z moštom za tem, da se stavijo meje razvoju škodljivcev čistega vrenja in da se razvijejo v moštu le dobre in krepkokipeče drože, ki stvarijo najboljši vinski pridelek. Že v času, ko budilci alkoholnega vrenja in njih škodljivci še niso bili znani, so izkušali po možnosti čisto kipenje uravnati. V dosego tega namena so gnilo grozdje odbirali od zdravega in so se torej posluževali načina, ki je še danes vsepovsod v navadi. V novejšem času se poslužujejo še drugih načinov, ki naj bi preprečili napačna kipenja. Tu sem spada predvsem izbira pravega časa za trgatev, ki je pa preveč odvisna od premnogih naključij in zlasti od vremena. Drugo tako sredstvo, da se doseže čisto kipenje, obstoja v povišanju prostih kislin v moštu. To zvišanje kislin se doseže s tem, da se zmeša kislo, oziroma nezrelo grozdje s sladkim, oziroma dozorelim grozdjem, ker izkušnje uče, da je kisel mošt za napačno kipenje manj občuten kakor pa mošt, ki vsebuje premalo kislin. V južnih krajih povišajo množino kislin v moštu naravnost z dodatkom vinske kisline, ki se pa sme pri nas dodati le bolnemu moštu, oziroma vinu. Neposredno skušajo dvigniti množino kislin v moštu, zlasti na Francoskem, z mavcem (gipsom), ki se doda moštu. Ta način je pa pri nas po vinskem zakonu prepovedan. Odtlej, kar je znano, da uspeva večina budilcev vinskih bolezni le tedaj, če ima zrak pristop do njih in da je razvoj drož dovolj potrebnega kisika v moštu samem, skušajo zboljšati kipenje mošta s tem, da se pristop zraka k njemu zabrani. Po tem načinu je mošt le malo časa z zrakom v dotiki in potem tako pokipi, da zrak ne more več do njega. S tem so razvoju bersnih glivic, plesni ter ocetnih in drugih bakterij stavljene meje in je zaraditega kipenje mnogo čistejše. Ta način se pa da strogo izvesti le pri pridelovanju belega vina, kajti črnin, ki kipe na tropinah, oziroma drozgah, ni ♦ mogoče popolnoma zaščititi pred zrakom. Ogljikova kislina, ki se razvija pri vrenju črnin, dviga namreč tropine k površju, vsled česar se morajo često potisniti na dno ali se pa mora mošt vedno iznova od spodaj odtakati in potem zgoraj dolivati. Pa tudi z uravnavo kipeine topline se dajo pri kipenju mošta doseči prav lepi uspehi. Spoznalo se je namreč, da prenizka kakortudi, previsoka toplina izredno pospešujeta razvoj kipelnih škodljivcev. Pri nizkih toplinah se razvijajo namreč v moštu zlasti plesni in pri previsokih ocetni bakteriji. Zato vpeljejo v dobro uravnanem kletarstvu vrenje mošta pri 15 do 18° C. Posledica tega je, da se razvijejo v zdravem moštu predvsem drože in se s tem zatro škodljivci kipenja. V dosego tega namena se poslužujejo pri pokipenju mošta po potrebi hladilnih ali kurilnih naprav. Do resnično čistega vrenja se je pa prišlo z uvedbo čistih drož v pokipenje mošta. Čiste drože se vzgajajo iz ene same kvasne Staniče, ki se razmnoži na primernem zarejališču. Ker pa so, kakor smo že slišali, vrste in plemena drož, ki se po svojih lastnostih in posebnostih prav močno razlikujejo med seboj, zato bi zvrševanju vinskega pridelovanja prav malo koristilo, če bi se čiste drože vzgajale od poljubne vrste, oziroma od poljubnega plemena drož. Za vzgojo čistih drož se mora marveč izbrati stanica take kvasne vrste, ki ima najodličnejše lastnosti in mošt gladko in popolnoma pokipi ter daje polegtega vinskemu pridelku čistost kipelnega značaja ter prijeten vonj in okus. Zategadelj je potrebno, da se čiste drože najprej preskusijo na njih lastnosti in učinkovanje ter se šele potem, če so se izkazale za dobre in krepke, vpeljejo v zvrševanje vinskega pridelovanja. Raba čistih drož je zlasti pri neugodnem vremenu na mestu, kajti če je vreme jeseni deževno, grozdje ne dozori in je poleg tega gnilo in plesnivo. Prav zaraditega je iz njega napravljen .mošt podvržen raznim boleznim, vsled česar kaj rad nepravilno pokipi. Pa tudi v ugodnih letih in pri lepem vremenu, ko se dobiva brezhiben in jako zgoščen mošt, je priporočati rabo čistih drož za pokipenje mošta, ker se da samo s pomočjo njih z gotovostjo računiti na popolnoma pokipele vinske pridelke. Prav tako je priporočati rabo čistih drož tudi pri hladnem vremenu, kajti hladno vreme močno zadržuje kipenje, vsled česar mošt kaj rad zaplesni, in posledica tega je, da dobi vino duh po plesni in grenak okus. Splošno pa se more reči, da obvarujejo čiste drože vrenje mošta premnogih slučajnosti in bi se jih bilo treba zaraditega vselej posluževati. Najbolje bi bilo seveda, če bi se mošt pred ki-penjem pasterizoval in potem z dodatkom čistih drož pokipel. Toda ta način je zaradi previsoke cene naprav vsaj za mali obrat veliko predrag in vsled tega tehniško neizvedljiv. Poznamo pa še drug način, ki daje prav dobre uspehe. Po tem načinu je treba dodati sveže iztisnjenemu moštu prej, preden je začel kipeti, zadostno množino dobrih vinskih drož. S tem dobijo prave vinske drože takoj v začetku kipenja premoč, vsled česar nastaja hitro alkohol, ki ovira s svojo strupenostjo neprijatelje pravih vinskih drož in čistega kipenja v nadaljnem razvoju. Z dodatkom čistih drož se torej doseže čisto kipenje mošta in obenem omeji škodljivost drugih mikroorganizmov.. Poslednji način je tako preprost in obenem tako poceni, da ga je mogoče vpeljati z najboljšimi uspehi tudi v najmanjšem obratu. S pravilno rabo čistih drož so zajamčene vinstvu tako velike koristi, da bi ne smelo biti vinogradnika, ki bi se jih ne posluževal v svojem vinogradu. Ne le da čiste drože pospešujejo čisto in zanesljivo kipenje mošta, ampak s pomočjo teh pridelana vina se tudi hitreje čistijo in imajo mnogo boljši vonj in okus. S prav tako dobrimi ali pa še z boljšimi uspehi, kakor pri pridelovanja vina iz vinskega mošta, se morejo rabiti čiste drože tudi za pokipenje sadnega mošta, na kar se še posebno opozarjajo kmetovalci in sadjarji. Pa tudi v kletarstvu in še zlasti tedaj, če se hočejo z nanovo vpeljanim kipenjem odpraviti napake in bolezni vina, se morejo čiste drože rabiti z velikim haskom in uspehom. Za ta način kipenja so sploh samo čiste drože umestne, ker zahteva nanovo vpeljano kipenje prav krepkih drož, ki morejo vino še pri 11 prostorninskih odstotkih alkohola zavreti. Pri vinu, v katerem alkohol presega 11 prostorninkih odstotkov, se pa najbolje tako postopa, da se zareže s slabejšim, ker sicer pri kipenju prav lehko odpovedo tudi krep-kokipeče čiste drože. Pripomniti je, da so omenjeni uspehi čistih^drož odvisni od njih pravilne in pravočasne rabe. Če se čiste drože dodenejo moštu, ko ta že močno kipi, potem od njih ni pričakovati prav nobenega haska. Sploh je vseh dosedanjih neuspehov čistih drož kriva njih nepravilna raba. Zato je potrebno, da se vinogradniki in sadjarji pravočasno preskrbe s čistimi vinskimi drožmi. To se mora zgoditi vsaj pet dni pred mastenjem grozdja, oziroma sadja, ker razpošiljajo kmetijsko-kemična preskuševališča in pa laboratoriji čistogojenih drož le čiste vinske drože, ki niso naravnost porabne, ampak se morajo najprej razmnožiti v manjših množinah sterilizovanega mošta, in se šele s tem po-kipe večje množine vinskega ali pa sadnega mošta. Čiste vinske drože se dobivajo pri deželnem kmetijsko-kemičnem poskuševališču in preskuševališču živil za Kranjsko v Ljubljani, ki daje tudi sicer drage volje vsa na njih rabo se nanašajoča pojasnila. Vojaške podpore s posebnim ozirom na zakon z dne 28. marca 1918, drž. zak. št. 119. Piše dr. Lapajne, odvetnik v Krškem. V naslednjem bom razpravljal o vseh vojaških podporah, razen o najvažnejši, t. j. drž. preživljenskem ali vzdrževalnem prispevku. Naredbe o tej podpori sem že pojasnil v 5—7 št. letošnjega „Kmetovalca", in se ta razprava dobi tudi ponatisnjena v 61. štev. od c. kr. kmetijske družbe kranjske izdanih „Gospodarskih navodil". Opozorim naj le na zakon z dne 31. marca 1918, drž. zak. štev. 126., ki je izšel po imenovani moji razpravi in je uresničil v njej napovedana izboljšanja zakona v prež. prispevku z dne 27. julija 1917, drž. zak. št. 313. Ta izboljšanja so trojna in obstoje v sledečem: . 1.) Tudi rodbine gažistov, ne samo moštva, smejo po 1. aprilu 1918 prositi za prež. prispevek, ako znašajo rodbinske pristojbine, katere prejemajo, manj kakor bi znašali preživljenski prispevki, ali če rodbinskih pristojbin sploh ne prejemajo. Tako n. pr. starši gažistov nikdar niso hili deležni, rodbinskih pristojbin, ker se dajejo le zakonski ženi ip otrokom; po 1. aprilu 1918 pa lehko prosijo za priznanje prež. prispevka. .. c 2.) Kdor je prejemal prež. prispevek v višini dejanskih podpor s strani vpoklicanega ali r višini sod-nijsko odmerjenih alimentov, temu se je že po zakona z dne 27. julija 1917 od 1. avgusta t. 1. za polovico (50%) zvišati prež. prispevek. Od 1. aprila 1918 dalje pa mora dobivati dvakrat toliko ali 100 »/0 več, kakor so znašale dejanske podpore, oz. sodnijsko odmerjeni alimenti. Zgled: Ce so bili starši, od sina, ki ni živel ž njimi v skupnem gospodarstvu, podpirani pred vpoklicem z mesečnim zneskom 20 K, so morali prejemati od 1. avgusta 1917 do 31. marca 1918 30 K na mesec, od 1. aprila 1918 dalje pa morajo dobivati mesečno 40 K. Pogoj je, da je vpoklicani sin odrinil k vojakom pred 1. avgustom 1916, ker je s tem dnevom začela občutno naraščati splošna draginja, oz. padati denarna vrednost. Za podpirance, ki so živeli z vpoklicanim v skupnem'gospodarstvu in že prejemajo (zaenkrat) najvišji prispevek 160 K (na kmetih in v manjših krajih) oz. 1-80 K (v večjih mestih), ta povišek za 50%, oz. 100 % ne velja, in naj ne vlagajo nepotrebnih prošenj. 3.) Končno je zakon z dne 31. marca 1918 pre-menil in izboljšal (na predlog posl. Benkoviča) določbo starega zakona, po kateri je prež. prispevek za mrtvimi in pogrešanimi moral biti zglašen najpozneje v šestih mesecih, potem ko se je zvedelo za smrt ali pogrešbo, ker je sicer zastaral. Po novem zakonu je v takih slučajih pripuščena zglasitev do dokončanja demobilizacije. Vendar se prizna prež. prispevek, ako se. je zglasil po poteku šestih mesecev, odkar se je zvedelo za smrt ali pogrešbo, samo od 1. aprila 1918 dalje, in se torej nujna zglasitev priporoča v vsakem slučaju. Zakona z dne 27. julija 1917, štev. 313. in 31. marca 1918, drž. zak. št. 126., sta danes edina, ki veljata za priznanje in odmeritev prež. prispevkov. Ž njima so odpravljeni in nadomeščeni vsi starejši zakoni, ki se uporabljajo le še pri prošnjah za čas pred 1. avgustom 1917. Kdor pozna ta dva zakona, prečita mojo v uvodu omenjeno razpravo in navzoča dopolnila, je o celi tvarini popolnoma poučen. Zato lehko preidem, k razlagi ostalih vojaških podpor, ki so sledeče: A.) Podpore invalidom (namenila); B.) Doklade ranjencem; C.) Podpore svojeem invalidov (namenila); C.) Podpore svojcem padlega, pogrešanega ali v vojni službi umrlega moštva (namenila); D.) Vojaške preskrbovalnine; E.) Amerikanske podpore. __(Dalje sledi.) VPRAŠANJA in ODGOVORI. Na via kmetijsko - gospodarska vprašanja, ki dohajajo na c. kr. kmetijsko družbo kranjsko ali na uredništvo .Kmetovalca", se načelno odgovarja le v .Kmetovalcu". Odgovori, ki so splošno poučni, se uvrste med .Vprašanja in odgovore", na ostala vprašanja se pa odgovarja pismeno, če Je priložena znamka za odgovor. Odgovarja Be edinole na vprašanja, ki so podpisana s celim imenom; brezimna vprašanja ali taka, ki so zaznapiovana le z začetnimi črkami, se vržejo v koš. V .Kmetovalcu" se pri vprašanju nikdar ne natisne vprašalčevo ime, ampak vedno le pričetne črke imena in kraja. Redno se v vsaki številki odgovori le na tista vprašanja, ki so prišla vsaj 1 dni pred izdajo lista; na pozneje došla vprašanja se odgovori v prihodnji številki. Kdor tako] želi odgovora na kako kmetijsko-gospodarsko vprašanje, mora priložiti znamko za odgovor. Ha vprašanja, ki niso kmetijsko - gospodarska, ne odgovarja v ..Kmetovalou", ampak le pismeno, Se J* pismu priložena 1 X v znamkah kot prispevek k družbenemu pokojninskemu zakladu. Zadnje zlasti velja za pravne odgovore, ki seveda morejo biti le splošne vsebine, kajti uredništvo ne more poznati vseh, včasih zelo važnih okoliščin in zato za take odgovore ne prevzame nikakega jamstva. Vprašanje 133. Ali je kaka zakonita naredba, ki določa, katero posestvo je veleposestvo, kdaj se sme kdo imenovati veleposestnik in kako veliko mora biti posestvo, da se vpiše v deželno desko in kako je to doseči T 0. J. v K.) Odgovor: Veleposestvo vobče imenujemo ono, ki je znatno večje, kakor so druga. To, kar je pri nas na Kranjskem veliko posestvo, je n. pr. v kaki drugi deželi navadno kmetsko posestvo. V zakonih sploh ni govora o velepo-sestvih, izvzemši v zakonih glede volilne pravice v raznih kronovinah. Ti zakoni so pa v vsaki deželi drugačni. Pri nas na Kranjskem volijo v deželni zbor v skupini. veleposestnikov le oni posestniki, katerih posestvo ni bilo pod-ložniško, ki je vpisano v deželno desko in ki plačujejo na leto 200 K neposrednega zemljiškega davka brez doklaA Nano\o se ne more vpisati nobeno posestvo več v deželno desko, če je še tako veliko. Na Goriškem pa n. pr. volijo v skupini veleposestnikov vsi oni, ki plačujejo 200 K neposrednega zemljiškega davka, ne da so njih posestva vpisana v deželno desko. Kdor voli v deželni zbor kot veleposestnik, ta še sme nazivati »veleposestnik«. Sicer pa naslov veleposestnik ni z nobenim zakonom zavarovan in če se hoče kak kočar nazivati »veleposestnik«, mu tega veselja nihče ne bo branil. Vprašanje 134. Kupil sem mlado kravo z razparanim seskom, vsied česar kravi pri hoji izkaplja vse mleko iz dotičnega seska. Ker je krava dobra, vprašam, ali se da ozdraviti razdrapan sesek in na kakšen način? (A. Š. v D.) Odgovor: Krava nima mleka v sesku, temveč v vimenu, zato ne izgublja mleka med hojo, četudi ima razparan sesek. Kaj takega bi le oviralo molžo. Vime je zaprto z zaporno mišico, ki se nahaja vrhu seska tam, kjer ta preide v vime. Ce Vaša krava izgublja mleko, je bržkone poškodovana mišica, oziroma je ohlapna. Kravo mora pregledati vešč živinozdravnik, ki potom operacije zaceli raiparani sesek, oziroma dd navodilo, kako bi se dala zopet ozdraviti morda poškodovana ali ohlapna zaporna mišica. Vprašanje 135. Sovaščan, ki je pred petimi leti odšel v Ameriko, je dobil od mene večjo svoto denarja ter mi je v zavarovanje tega denarja zastavil svojo njivo, in sicer s pogojem, da dobi njivo čez pet let nazaj, če vrne denar. I O tej kupčiji sva naredila pismeno kupno pogodbo, ki ni kolekovana. Dotičnega sovaščana sedaj ni nazaj, rok bo potekel meseca decembra t. 1. in njegova žena, ki gospodari na njegovem posestvu, zahteva njivo nazaj ter mi ponuja denar. Ali je nekolekovana pogodba veljavna in ali ima žena pogodnika pravico nastopati v imenu svojega moža ? (Š. Č. v C.) Odgovor: Tudi nekolekovane pogodbe s<^veljavne, če imajo drugače v sebi vse bistvene točke, ki jih zakon predpisuje za razne pogodbe. Nekolekovanje kake pogodbe j6 le prestopek pristojbinskega zakona, ki ga kaznuje finančna uprava ne glede na pravoveljavnost pogodbe. Vaša pogodba' pa tako, kakor si jo vi tolmačite, sploh ni veljavna, kajti nepremičnine se ne dajo zastaviti. Zastaviti se da le kaka premičnina, ki se izroči kot zastavni predmet za dobo zastave v posest. Nepremičnine se ne morejo izročiti komu v posest, ne da bi se to vpisalo v zemljiško knjigo, kajti lastnik more s svojo nepremičnino še vedno poljubno razpolagati, če tega ne ovira kaka vknjižba v zemljiški knjigi. Vaša pogodba bi Vas le tedaj varovala, če bi bil Vaš dogovor vpisan v zemljiško knjigo. Vašo pogodbo s svojim sovaščanom je smatrati le kot nekako zakupno pogodbo, na podlagi katere se Vi odškodujete za izgubljene obresti od svojega denarja z užitkom od njive. Ta zakupna pogodba poteče meseca decembra t. 1. in če vrne žena lastnika njive denar, morate Vi njivo njej izročiti, ker se njo smatra kot pooblaščenko, kateri je njen mož itak dal pravico gospodariti na svojem domu. Vprašanje 136. Strojarju sem dal ustrojiti kožo od svojega teleta, ki sem ga moral zaradi njegove bolezni v sili zaklati. Strojar mi pa sedaj noče ustrojene telečje kože izročiti, češ, da so mu jo zasegli in mi ponuja samo plačilo za surovo kožo. Ali so pes telečje kože pri stro-jarjih zasežene in ali sem dolžan sprejeti samo plačilo za sirovo kožo ? (Z. K. v G.) Odgovor : Vse kože, sirove in ustrojene, izvzemši določenega števila prašičjih kož, so zasežene v prid dunajski osrednji poslovalnici za kože in usnje, ter je vsak strojar zavezan prejete sirove ali že ustrojene kože izročiti tej poslovalnici. Vi torej proti strojarju ne morete ničesar drugega ukreniti, kakor edinole od njega zahtevati, da Vam plača sirovo kožo po predpisani ceni. Vprašanje 137. Pridelal sem strniščni lan ter ne vem kako iz njega narediti dobro predivo, ker tukaj pravijo, da je sedaj prepozno lan goditi, ker ni več dovolj toplo, a lan do pomladi hraniti menda ni dobro. Kako naj godim strniščni lan, da dobim dobro predivo? (G. L. v F.) Odgovor: Godenje lanu jeseni ali celo pozimi res ni dobro, ker se dobi manj in slabšega prediva, ki je vrhu-tega lehko napadeno od škodljivih gliv, ki dajo predivu temno barvo, ki se ne da na solncu ubeliti. Ni pa res, da je slabo z godenjem lanu čakati do pomladi, narobe, čez , zimo spravljen in pomladi goden lan daje celo veliko bolj trdno in lepše vlakno. Pri tej priliki Vam in bralcem na- i šega lista glede godenja lanu tole pojasnimo: Vlakno, t. j. predivo ali ličjevo bičevje je z vrhnjo leseno skorjo lsnene štibje spojeno z nekim klejem, ki je v vodi neraztopljiv in ki sestoji iz pektinovokislega apna. Ta spojina se mora najprej kemijsko razkrojiti, če naj se da potem ločiti les (pezdir) od prediva (ličja). Kemijsko razkrojevanje p.ektinovo-kisltga apna posredujejo glive, ki povzročijo nekako kipenje imenovane snovi. To kipenje se vrši pri godenju lanu, bodisi v jeseni ali 'pomladi na trati, pozimi z mrzlo vlago, ali z godenjem lanu po belgijskem načinu v vodi, pri katerem zadnjem načinu se kolikor mogoče ovira pristop zraka. Pri godenju lanu v jeseni ali pomladi na trati posrednje kipenje plesnobna gliva rhizopus nigricans, pri zimskem kipenju gliva mucer hiemalis in pri godeuju v vodi glivi granulobacter pectinovorum in g. urocephalum. Pravilno godenje lanu v vodi daje najlepše in najboljše predivo. Vprašanje 138. Ker je letos ajda vobče dobro obrodila in imajo gospodinje malo izbere pri kuhanju, zato vprašam, kako se izdeluje ajdovo pšeno ali kaša, ki je neki boljše nego ješprenj in ki se jei v starih časih pri nas splošno izdelovalo ? (G. P. v R) Odgovor: Ajdovo pšeno ali kaša se izdeluje s pha-njem v stopah, oziroma v phalnih napravah, ki so jih v starih časih imeli skoraj v vsaki hiši. Kot phalna naprava se lehko rabi možnar vsake vrste, tedaj tudi lesen, toda bat za phanje bodi vedno lesen, in s;cer iz trdega lesa. Zaradi rahle, močnate ajdove vsebine pa ne gre ajdovega zrnja kar naravnost phati, ker bi se zdrobilo zato, moramo najprej ajdova zrnja trda narediti. Glavni obstojni del moke je škrob (štirka), ki se v vročini izpremeni v lep (klajster)", kateri je posušen zelo trd. Če hočemo ajdo phati, jo moramo najprej toliko kuhati, da se škrob izpremeni v lep in se zrnja napno, ne da bi se razkuhala. Tako skuhana ajda se dobro posuši in potem šele pha. Sphano ajdo na vojniku očistimo luščin, ali jo pa z roko preberemo. Ajdovo pšeno se rabi v kuhinji namesto ješprenja, riža in kaše. V stopah se da ajdovo pšeno vsekako narediti edinole iz kuhane in dobro posušene ajde, a neki mlinar nam je zatrjeval, da si upa ajdovo kašo narediti tudi iz nekuhane ajde z mlinskim kamnom, ki se suče nad mehko plastjo od ilovice, kakor sedaj v boljših mlinih na hitrejši način izdelujejo proseno kašo. Prosimo mlinarje, naj delajo preskušnje in nam o njih poročajo; istotako prosimo vse one, ki še znajo delati ajdovo kašo doma, naj nam sporoče, kako se to delo mora pravilno vršiti, da bomo o tem našim bralcem poročali. Vprašanje 139. Imam nekaj nedozorelega črnega grozdja, ki ni porabno ne za izdelovanje vina in ne za izdelovanje petiota. Kako se naredi iz nezrelega črnega grozdja kis? (D. K. v K.) Odgovor: Pravi kis ali jesih je le tekočina, v kateri se nahaja octova kislina. Octova kislina se pa zopet stvori iz alkohola, ki nastaja iz sladkorja potom kipenja. Če ra-čunite s kislobo nezrelega grozdja, ne prihaja ta od octove kisline, ampak od jabolčne, vinske in drugih rastlinskih kislin. Kolikortoliko je pa pri Vas sedaj tudi še v nezrelem grozdju saldkorja in če to grozdje zmečkate ter iztisnete, dobite sok, ki bo na gorkem prav kmalu pokipel in če potem to kislico pustite v gorki sobi, se,bo alkohol kmalu izpremenil v ocetno kislino in dobili boste kis, ki utegne imeti prav dober okus in bo vrhutega še kisel od imenovanih kislin, ki so še celo prijetnejšega okusa, kakor ocetna kislina. Vprašanje 140. Ali ima zaupnik Deželnega mesta za dobavo klavne živine pravico kar po svoje določevati kdo mora klavno živino oddati in ali je on upravičen kar sam s silo odvzeti živino ? (I. R. na S.) Odgovor: Zaupnik Deželnega mesta za dobavo klavne živine se mora pri določevanju koliko ima kdo živine oddati, strogo držati navodil Deželnega mesta, ki mu zapovedujejo nepristransko ravnati, upoštevati gospodarske razmere posameznikov ter samoobsebi umevno od onega razmeroma več živine zahtevati, ki jo ima več v hlevu, in ki ima možnost z ostalo živino za silo še izhajati, kakor pa od onega ki ima že malo živine in mu je oddaja vsake glave gospodarsko škodljivejša. Zaupnik sam pa nima nikake pravice komu živino s silo vzeti, ampak le onega, ki se neupravičeno zoperstavlja določeno živino oddati, naznaniti pristojnemu okrajnemu glavarstvu, ki postopa potem po veljavnih predpisih. Vsakdo ima pravico glavarstvu predložiti svoje upravičene ugovore in zlasti pri tem navesti slučaje pristranskega ravnanja. Seveda pri današnjih razmerah nihče več od svoje živine kaj rad ne odda, zato naj se okrajna glavarstva z neupravičenimi ugovori nikar ne nadlegujejo, kajti vojaštvo kakor civilno prebivalstvo navzlic odkazanih majhnih množin mesa potrebuje še vedno veliko število glav klavne živine, katera se mora oddati, če pri tem tudi zaonkrat kmetijstvo trpi veliko škodo. Zahtevajte nepristransko postopanje zaupnika, a na drugi strani imejte pred očmi, da se brez vsakih žrtev ne da več izhajati. Vprašanje 141. Zakaj že toliko časa ni več priloge „ABC, ki nam vsem kmetovalcem tako močno ugaja in je njena vsebina izvrstno berilo za kmetsko izobrazbo? (T. S. v K.) Odgovor: Prihodnja številka priloge »ABC« v kratkem izide. Če se je prekinilo redno izdajanje vsak mesec ni vzrok pomanjkanje gradiva, ki ga je že dovolj pripravljenega in spisanega, ampak edinole vzrok pomanjkanja popili, s katerim moramo varčevati. Od novega leta je število družbenih udov naraslo za 5000, vsled tega se mora tud* »Kmetovalec« v izdatno večji nakladi tiskati in če • hočemo do konci leta s popirjem izhajati, moramo zelo varčevati in iz tega vzroka je zaostal »ABC«. Že sedaj se moramo boriti zaradi nakazila na popir za »Kmetovalca« za prvo četrtletje prihodnjega leta. Popirja res manjka, toda ne tako zelo, da bi ga ne mogli dovolj nakazati vsaj za nepolitične liste, a na Dunaju bržkone namenoma delajo ovire vsakemu izdajanju slovenskih tiskovin in tedaj tudi »Kmetovalcu«. Med Slovenci smo vedno v zadregi zaradi popirja za tisek, dočim ga je za nemške iste, politične in nepolitične, vedno dovolj. KMETIJSKE NOVICE. Klanje in prodaja živine. »Kranjsko deželno mesto za vnovčevanje živine« je dalo nalog svojim zaupnikom po deželi, da vzamejo brezobzirno in ne glede na škodo živino tistim, ki jo tihotapijo iz dežele ali pa jo koljejo doma brez dovoljenja ali pa jo prodajajo brez vednosti zaupnikov »Deželnega mesta«. Isto Velja tudi za teleta. Za vsako iz dežele iztihotapljeno žival bosta prodajalcu odvzeti dve drugi govedi, čeprav plemenski, za vsako doma brez dovoljenja zaklano ali pod roko prodano govedo, pa eno govedo. Goved se bo odvzela potom re-kvizicije ter se bo poslala v Ljubljano. Za zakol sposobne živali se bodo oddale vojaštvu, plemenske živali pa se bodo zamenjale za.klavno živino. Ta korak je »Deželno mesto za vnovčevanje živine« storilo vsled tega, ker se je prepričalo, kako velike množine živine se iztiho-taplja na Hrvatsko, Štajersko in Primorsko. Pošteni posestniki in pa posestniki iz sredine dežele, morajo potem oddajati namesto drugih živino. Ravno tako se pobijajo na skrivnem goveda in teleta v velikanski množini, ozir. se prodajajo pod roko v veliki množini, brez vednosti zaupnikov, ki imajo nalog nadzorovati promet z živino, da se ne gode sleparije ter imajo skrbeti, da se živinoreja po-nepotrebnem ne uničuje. V sili zaklano živino ima vsakdo naznaniti pristojnemu zaupniku, ki določi ali se sme zakol v sili doma razprodati ali se odda na kontingent kaki občini. Kdor bi z v sili zaklano živino brez vednosti zaupnika razpolagal, se mu bo odvzela za kazen kaka druga žival. Kdor bi živino nalašč poškodoval, da bi jo potem zaklal v sili, se mu bo odvzela ravnotako druga zdrava žival, kot če bi jo naravnost zaklal doma. — Posestniki se torej nujno opozarjajo, da se ravnajo točno po obstoječih predpisih glede prometa z živino, ker se izgovori o nevednosti ne bodo upoštevali in bo »Deželno 'mesto za vnovčevanje živine« strogo izvrševalo zgorajšnja določila. Oprostitev planšarjev za zimski čas in porodnih pomočnikov za živino. C. kr. ministrstvo za deželno brambo je glasom odloka z dne 16. septembra 1918, odd. XXIV, št. 390.000. odredilo, sporazumno z vojnim ministrstvom, oprostitev planšarjev za zimski čas in porodnih pomočnikov za živino za lete 1918/19. DRUŽBENE VESTI. Osebne vesti. Dosedanji družbeni tajniški pristav dipl. agr. Alojzij Jamnik je izstopil iz službe in je glavni odbor na njegovo mesto imenoval inž. agr. Alojzija Tavčarja, asistenta kmetijskega oddelka češke tehnike v Pragi. Na konjska premovanja, ki bosta v Lescah 21. t. m. in v Št. Jerneju 24. t. m. se še enkrat opozori konje-rejce, in sicer sklicuj^ se na objavljeni program teh premo-vanj med »Uradnimi vestmi« zadnje številke »Kmetovalca«. 20.000 udov šteje sedaj c. kr. kmetijska družba kranjska, s katerim številom absolutno nadkriljuje glavne kmetijske korporacije mnogo večjih sosednjih dežel in sploh relativno vse glavne kmetijske korporacije cele države. Ravnalnih cen za vino ni določila letos osrednja presojevalnica cen na Dunaju nikakih in torej ni odslej naprej za vino ne maksimalnih in ne ravnalnih cen. Pri tej priliki pa opozorimo vinogradnike, da zato še nimajo pravice vinskih cen poljubno navijati, kajti sodiščem gre na podlagi cesarske naredbe še vedno pravica one zasledovati, ki zahtevajo z ozirom na sedanje razmere dozdevno previs >ke cene. Priporočamo torej opreznosti! Pri presojanju vinskih cen pa danes niso več merodajni edinole pridelovalni stroški, ampak tudi sedanja vrednost denarja. 0 imno semensko pšenico je družba razdelila med ude v oni množini, kakor so jo pravočasno naročili in je bila celo v položaju upoštevati prekasno došla naročila. Ožim ne semenske rži in ozimnega semenskega ječmena ni družba mogla nikomur dati, ker tega semenskega žita ni mogla nikjer dobiti. Naročitve na jari semenski ječmen bo mogla družba v teku zime in zgodnje pomladi popolnoma zvršiti, ker se ji je posrečilo dobiti dovolj tega semenskega žita, a bo zahtevala od vsakega naročnika, da takoj plača obenem tudi udnino za 1. 1919. Modra galica za leto 1919. Ker se v krogu vinogradnikov razširja govorica, da za prihodnje leto ne bo mogoče dobiti modre galice, naznanja Splošna zveza gospodarskih zadrug za Avstrijo na željo c. kr. kmetijskega ministrstva, da je ta novica neresnična. Če ne pride do kakih posebnih težkoč in zaprek, je za prihodnje letq določena v svrho vinogradništva ista množina modre galice,. kot je bila za letošnje leto. Obramba proti razširjanju garij pri konjih. Garje se pri konjih zadnji čas vedno bolj in bolj razširjajo. Da se ta bolezen pravočasno omeji in prepreči, opozarja c. kr. kmetijsko ministrstvo tem potem vse kmetovalce, da takoj naznanijo c. kr. okrajnemu glavarstvu, ako se kje pojavijo, znaki te bolezni. Naš list je že v svoji letošnji 4. in 5. številki objavil članek »Garje pri konjih«, katerega toplo priporočamo, da ga vsak kmetovalec dobro prečita in, kakor hitro opazi pri konjih prve znake te bolezni, to takoj naznani pristojnemu glavarstvu. Po zakonu je vsak lastnik konja, ki je napaden po garjah, dolžan o tem obvestiti politično oblast. Nabirajte bukov žir I Kakor znano, je letos obilno žira na bukovem drevju. Zbiranje žira je poverjeno glavni nabiralnici c. kr. urada za ljudsko prehrano na Dunaju, I. okraj, Trattnerhof. Za 100 kg suhega, za skladanje sposobnega žira se plača 100 K. Pri neposušenem blagu ima prevzemovalnica napraviti primeren odbitek. -Glede prevzemanja bukovega žira naj se nabiralci obračajo do omenjene glavne nabiralnice. Nabrano blago se porabi v občekoristne namene. Obenem opozarjamo na odgovor k vprašanju št. 101. o nabiranju žira za napravo olja, objavljennm v letošnjem »Kmetovalcu« na strani 103. Zbirajte hojeve in smrekove storže! Ker sta letos tudi hoja in smreka dobro obrodila, priporočamo obiranje hojevih in smrekovih storžev. Kako se obira in dobiva seme, je opisano na straneh 249. in 261. »Kmetovalca« v letniku 1913. Nekaj tega semena bi rado nakupilo c. kr. deželno gozdno nadzorništvo v Ljubljani, ki ga potrebuje za vzgojo gozdnih sadik za gozdne posestnike. (Nadaljevanje Družbenih vesti v inseratnem delu.) METOVALEC. Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo c. kr. kmetijske družbe .^^afcfe^ za vojvodino kranjsko. »Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 6 K na leto. Posamezna številka stane 40 h. Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopnih cenah: Inserat na vsi strani 240 K, na »s strani 160 K, na »/» strani 80 K, na '/, strani 40 K in na '/n strani 20 K. Družabnikom 10 °/0 popusta. Vsaka vrsta v -Malih naznanilih" stane 90 h. Urejuje inž. Rado Lah, založba c. kr. kmet. družbe, tisk J. Blasnika nasl, Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir. St. 19. V Ljubljani, 15. oktobra 1918. Letnik XXXV. Blagovno poročilo. Ljubljana, 15./10. 1918.— Prevzemne cene znašajo za 100 kg pšenice ali pire po 55 K, rži po 55 K, ječmena po 50 K, ovsa po 50 K, koruze po 50 K. prosa po 50 K, ajde po 100 K, graha po 120 K, fižola po 100 K, leče po 150 K, boba po 90 K, grašice po 50—70 K, zadnjega žita po 50 K, orutenih koruznih storžev po 15 K tranko mesto prevzema. Za pšenico, piro, rž in ječmen pa je pri 100 kg dovoljen pribitek pri oddaji do 15. julija 1.1. po 25 K, od 16. do 31. julija po 20 K. v avgustu po 15 K, v septembru po 10 K, od 1. oktobra do 20. decembra pa po 5 K. — Mak K 150'-. Ogrščica K 100"-. Repič K 97.-3 u h e č e š p 1 j e , sto kg, Drž. zak. 290. z dne 6. sept. 1916: a) do 105 kom. K 104 —. b) 106 do 130 kom. K 100—. c) nad 130 kom kg K95—. d) merkant. blago K 65"—. P o vidi K 120'—. Držav, zak. 159 z dne 10. aprila 1917: Slad ne kali K 22-—. Pivovarniške tropine, posušene K 26'—. Tropine solnčnih rož, oluplj. pečk K 25'—. neoluplj. K 17'—. Tropine bučnih pečk oluplj. K 30"—, neoluplj. K 20"—. Lanene tropine K 25—. Konopne tropine K 19—. Tropine repnice K 18'—. Makove »tropine K 24'—. Krompirjevi izlužki posušeni K 19'— sto kil, kolodvor obratovališča, brez vreč, vštevši stroške nakladanja. — Krompir pri prostovoljni oddaji do 17. julija 100 K, do 29. julija 84 K, do 10. avgusta 68 K, do 22. avgusta 52 K, do 3. septembra 36 K. od 4. septembra do 1. marca 1919 po 20 K, od 1. marca dalje pa po 22 K. — Seno 25 K, škupa (ržena slama) 14 K, slama od žita, graha, in grašice 12 K, fižolova, bobov a, lečina, makova, repična in koruzna slama po 7 K za 100 kg. Jajca. V ozemlju Ljubljane velja kos pri pridelovalcu 28, v trgovini pa 32 vinarjev, v vseh drugih delih dežele velja jajce pri pridelovalcu 20, v trgovini pa 24 vinarjev, glej ukaz c. kr. dež. predsednika z dne 7. nov. 1916 R 34.201. — Cene za moko. Od 12. avgusta 1918 naprej veljajo sledeče cene za 100 kg : fina moka (0) 250 K, moka za kuho 150 K, pšenični zdrob 150 K, krušna moka 100 K, ržena moka 100 K, ječmenova moka 100 K, koruzna 100 K, ovsena 100 K, ajdova 150 K, ješprenj 150 K, ovseni izdelki vseh vrst 150 K, kaša 150 K. — Otrobi: pšenični, rženi, ječmenovi in koruzni 20 K, odpadki od ječmena 35 K; ovseni šrot (odpadki) 40 K, proseni odpadki 35 K, ajdove pleve 20 K. Po teh cenah bo .Zavod za promet z žitom ob času vojne v Ljubljani" oddajal moko aprovizacijam in sicer franko na vse postaje. Cene, po katerih bodo prodajale aprovi-zacije. bo določila deželna vlada. Žita in moke posreduje občinam Zavod za promet z žitom ob času vojne, podružnica v Ljub-Ijavi. Gori označene prevzemne in najvišje cene objavljene so čisto neobvezno glede pravilnosti. Za semensko blago določene so primerno viije cene. JVIala naznanila. L& vsako besedo je naprej plačati 20 vinarjev v denarju ali znamkah, sicer se naznanila ne objavijo. Upravnlžtvo ne prevzame posredovanja. SllfiE jjO&E ra na število navzočih članov. Načelstvo. • (6) C. p kr. ; KMETIJSKA DRUŽBO KRANJSKA je izdala in prodaja naslednje Zvezek Cena K 2. Fr. Stupar: Apno V kmetijstvu -•30 3. Fr. Stupar: Navodilo, kako je sestavljati poročila o letini . —•20 5. M. Kostanjevec: 0 užltninl od vina In mesa . . . 1-50 8. Boh. Skalicky Siljenje ali kaljenje ameriških ključev -•30 10. B. Skalicky: Kmetijske razmere na Češkem . . . —•70 11. Gustav Pire: Poglavje o govedoreji na Kranjskem —•30 12. Pridelovanje in razpeča- vanje namiznega grozdja ter zgoja trt na Spalirju. (B. Skalicky).....—-60 IS. O sestavljanju In setvi travnih meianlc. (Weinzierl-Turk) 1 — 14. A. Sivic: Poljudno navodilo 2a merjenje lesa .... 150 15. Steuert - Jamnik: Soseda Razumnika konjereja . . 1"— Dr. O. Pirkmaier: Vprašanje naše prehrane ... 2 — 48 raznih gospodarskih navodil po 20 vin. komad. Kmetovalci 1 Denarni zavodi! Gozdarske in gospodarske zadruge! Berite I Lesotržcl! Berite I A. Šivic i (9) »Poljudno navodilo za merjenje lesa". V omenjeni knjižici je poljudno popisano kako se izračuna telesnina debel posekanega in rastočega drevja ter celih gozdov, kakor tudi obtesanega In razžaganega lesa. Pridejane so vse za tako računanje potrebne tabele. V knjižici se nahaja tudi popis ln potrebne tabele za pravilno določanje oblik in razmerij lesu, ki se ima obtesati ali raz-žagati. Kmetovalec se pouči kako na podlagi tabel izračuna prirastek v gozdu. Dalje so pridejane tabele za določanje prostornine v ogljarskih kopah in kub. mera drv za kurjavo v prostorninskih metrih kakor tudi popis in potrebne tabele za pri-nerjavo nove dolžinske, ploskovne in kubične mere i staro mero. Cena knjigi proti predplačilu - -.....K k 1-30. 'a ude c. kr. kmet. družbe Vlnometre »Bernadot« — Asbestov bombaž ln pra'šek — Eponit — Francosko želatino — Lipovo oglje Marmornat prašek — Modro galico — Natrijev blsulflt — Ribji mehur — Špansko zemljo — Tanin Žveplo v prahu — Limonovo kislino — Vinsko kislino — Sodo bicarbono — Strupa proste barve Itd. ima v zalogi po najnižji ceni Drogerija ANTON H9NG Llnbljana, Židovska ulica 1. s Največja slovenska hranilnica: MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA :: Ljubljana, Prešernova ulica št. 3. :: je imela koncem 1.1917 vlog . K 66,800.000'—, hipotečnih in občinskih posojil ,, 27,000.000'—, rezervnega zaklada......,, 2,000.000'-. Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje najvišje ;po 4% (i) večje in nestalne vloge pa po dogovoru. Hranilnica je pupllarno varna In stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade. 2a varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. Posoja na zemljišča In poslopja na Kranjskem proti 5 °/0, izven Kranjske pa proti S lU% obrestim in proti najmanj 1 7, oziroma s/4°/0 odplačevanju na dolg, S^Sr;;:^.'?;,Kreditno društvo. Krave breje ali sveže molze če, dalje iz planinskih dežel Montafonska ali pincgavska pasma ima prednost. Dopisi z navedbo cen na (66) Najemnistvo posesti Lipe, Ljubljana. Poštni predal 168. Gospodarska zveza v Ljubljani Dunajska cesta — Bavarski dvor. (3) Uelika zaloga vsakovrstnih poljedeljskih strojev iz najslaviteJSih avstrijskih tovarn. Zastopstvo si parne kotle znanih tuornic „WELSIA". Polhove bože kože od krtov, di-hupjev in hrčkov kupi po najvišjih cenah (61) D. Kolner krznarstvo in trgovina s kožuhovino (Lipsko) Leipzig, Bruhl 47. Pošlljatve prosinTpo poštlfv zavitkih po 5 kg, nakar sledi denar takoj 'po prejemu.