Kamniški QbČAN
Št. 17
Začela se je gradnja Lokalne povezovalne ceste B31
1. oktobra so se na območju Duplice pričela dela, povezana z izgradnjo Lokalne povezovalne ceste B31 oziroma Povezovalne ceste treh mostov, kot jo je poimenoval kamniški župan Tone Smolnikar. Jutri, v petek, opoldne pa bo začetek gradnje tudi simbolično obeležen s postavitvijo temeljnega kamna v bližini bencinskega servisa OMV na kamniški obvoznici. Več na 2. strani.
Velika planina z novim vodstvom v pripravah na zimsko sezono
V zadnjih dneh je v središču pozornosti ponovno Velika planina, ta naš zaklad narave. Razlog je odstop nadzornega sveta družbe in direktorja Marijana Skorniška, ki je družbo Velika planina d.o.o. uspešno vodil zadnja tri leta. Z Občine Kamnik, lastnice družbe, so pojasnili, da s Skorniškom niso našli skupnih stališč in pogledov na nadaljnji razvoj Velike planine, opažali so tudi pomanjkljivo komunikacijo ter kooperativnost s strani nadzornega sveta in uprave družbe z lastnikom. Po temeljitem razmisleku se je zato Občina odločila, da iz akta o ustanovitvi družbe umakne institut nadzornega sveta ter uvede institut prokurista. Za prokurista družbe Velika planina d.o.o. je bil s 3. 9. 2009 imenovan Zvone Gosar, ki pa je s 5. oktobrom ob odhodu dosedanjega direktorja Skorniška prevzel posle direktorja družbe.
Kot nam je v telefonskem pogovoru povedal Zvone Gosar, v družbi nemoteno nadaljujejo z delom, saj se intenzivno pripravljajo na prihajajočo zimsko sezono.

dabor
Kamnik
Kranjska 3a
tel.: 01/831 04 81 051/399 577
Velika izbira zaves in dekorativnih tkanih iz uvoza v modnih vzorcih za dekoracijo vaše hiše, stanovanja ali poslovnega prostora.
Svetovanje in šivanje po meri!
48. leto
Kamnik, 8. oktober 2009
Kamniku srebrno priznanje v tekmovanju najlepše urejenih evropskih mest
Vzpostaviti je potrebno žičniške naprave s poudarkom na varnosti prevozov in kakovosti, opravljeni so že tehnični pregledi in pridobljena obratovalna dovoljenja za vse žičniške naprave v zimski sezoni 2009/2010. Za nihalko pa je na podlagi izvedbe vzdrževalnih del ter ponovno opravljenega tehničnega pregleda konec septembra pridobljeno obratovalno dovoljenje za obdobje dveh let, do 22. 9. 2011. »Podjetje je prizadela ustavitev nihalke v poletnih mesecih, zato bomo skušali pozimi nadoknaditi izpad prihodka, seveda ob zadostni količini snega, saj na planini ni umetnega zasne-ževanja in smo močno odvisni od narave. Z zaposlenimi se trudimo za varnost na področju prevozov, kakovost storitev, pripravljamo širšo paleto programov, s katerimi bi privabili in zadovoljili goste. Dodana vrednost programov je tisto, kar lahko omogoči uspešno poslovanje družbe«, je povedal Zvone Gosar, novi direktor družbe Velika planina d.o.o.
SAŠA MEJAČ
Tekmovanje Entente Florale 2009 je Kamniku po zlatem priznanju Entente Florale 2001 ponovno prineslo priznanje, tokrat srebrno. Slavnostna razglasitev rezultatov, katere se je udeležil tudi župan Anton Tone Smolnikar skupaj s predstavniki Občine Kamnik ter Agencije za razvoj turizma in podjetništva iz Kamnika je potekala 25. septembra v Cardiffu, glavnem mestu Walesa.
V obrazložitvi komisije je naše mesto opisano takole: »Kamnik je mesto številnih obrazov. Je prijeten kraj za bivanje, delo, kreativnost in sprostitev. Je tudi mesto tradicije, zgodovine, bogate dediščine in mesto z dušo. Leži v osrčju veličastnih Kamniških Alp in Velike Planine. Je mesto zaznamovano s kamnom, kar izhaja že iz njegovega imena. Ravno tako so z njim zaznamovane tudi številne kulturne znamenitosti kot tudi sama narava. Kamen, ki je že stoletja simbol moči mesta, varnega zavetja, prinašajo čiste
Župan A. Tone Smolnikar s predstavniki Občine Kamnik, podjetja Arboretum Volčji Potok, Agencije za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik z direktorico Andrejo Eržen ter slovenskima članoma komisije Entente Florale Martino in Tonetom Schlausom.
vode reke Kamniške Bistrice. Še danes je reka atraktivna vez, ki povezuje mesto z zaledjem, gore
Več o Entente Florale 2009 na 3. strani.
KAMNIŠKE SREDNJEŠOLKE SO DRŽAVNE PRVAKINJE
Kamniške odbojkarice še naprej dokazujejo, da so v vrhu ne samo dvoranske odbojke, ampak tudi odbojke na mivki. Tako so na srednješolskem Državnem prvenstvu v Besnici postale Državne prvakinje in to kljub dejstvu, da so vse šele prestopile prag tretjega letnika. Kamni-čanke so imele v predtekmovanju kar nekaj težav in so se s pomočjo sreče uvrstile v polfinale, v katerem so premagale Gimnazijo Ravne z 2:0. V finalu so Kamničanke pokazale vse svoje znanje in z odlično
igro premagale Gimnazijo Kočevje brez večjih težav. Tretje so bile na koncu Koprčanke.
Za zmagovito ekipo Šolskega centra Rudolfa Maistra so nastopile: Ana Katarina Hribar, Željana Blago-jevič, Petra Vrhovnik (stojijo z leve) in Doris Puketa ter Nika Obolnar (klečita z leve). Vodja ekipa je bil Izidor Perhavec. Cicol.
Ob prejemu velikega priznanja, srebrne nagrade za sodelovanje na tekmovanju v urejenosti mest Entente florale, se vsem prebivalcem Kamnika iskreno zahvaljujem za aktivno sodelovanje v prizadevanjih za boljšo kvaliteto življenja v našem mestu.
Brez skupnih naporov, vloženega dela, volje in pozitivne energije nam zagotovo ne bi uspelo. Nagrada nam vsem Kamničanom predstavlja spodbudo in napotke za delo v prihodnje, kajti skrb za lepšo podobo mesta se ne končuje s sodelovanjem na tekmovanju Entente florale, temveč mora postati stalno prizadevanje vseh nas za lepše in boljše mesto, v katerem živimo.
Anton Tone Smolnikar, župan občine Kamnik
z starim trškim jedrom. Kamnik je mesto življenja, ko ga enkrat začutiš, dihaš z njim.«
IZ VSEBINE
AKTUALNO	na straneh 2-4
S 26. seje občinskega sveta Kamnik: O kamniški Floridi za starejše občane
O regijskem športno turističnem centru v naši občini
Ponovni dogovori za sprejem ukrepov za zagotavljanje prometne
varnosti na območju Stranj
Krčenje sredstev za nujne obnove otežuje življenje ob vodotokih Podžupan Brane Golubovič med krajani in krajankami KS Perovo
PRIDOBITVE IN ZANIMIVOSTI	na strani 5
Novo igrišče in tekaška steza pri ŠCRM
Nadaljujejo se aktivnosti za ustanovitev regijskega parka Kamniško-Savinjske Alpe
Trofaiach in Kamnik praznujeta 10-letnico pobratenja KOLEDAR PRIREDITEV
■V	-V______._,
NASA ŠPORTNO OBARVANA POGOVORA
Z Mirom Alilovicem, Kamničanom na Evropskem prvenstvu v košarki: »Na Poljskem ni bilo časa niti za dober spanec!«
Slovenska košarkarska reprezentanca je na nedavnem evropskem prvenstvu v košarki s prebojem v polfinale prvič posegla med elitno četverico in bila zelo blizu prvi medalji. Del največjega uspeha slovenskih košarkarjev je bil tudi Kamničan Miro Alilovič. 32-letni košarkarski strokovnjak je v strokovnem štabu reprezentance opravljal vlogo pomočnika selektorja Jureta Zdovca. Miro je profesionalno sicer vezan na košarkarski klub Geoplin Slovan iz Ljubljane, kjer deluje kot prvi trener članskega moštva.
S tekaško kraljico Petro Majdič, ki jo lahko srečamo tudi pod kamniškimi planinami
Na 8. strani.
POGLEDI, IZ STRANK
na strani 6 na strani 7
MED NAMI
90 let Bronislave Gantar
Klekljarsko društvo Čebelica mestu Kamniku
Živahna Lionistična jesen
Pomagajmo z lastno krvjo - aktivnosti Rdečega križa Kamnik, pred vrati pa zadnja letošnja krvodajalska akcija
ZANIMIVOSTI	na strani 10
Pogovor s Šmarčanom Andrejem Grašičem, ki ima doma od morskega prašička do konja: »Vstopite v moj krilati živalski vrt« Utrinki z jubilejne odprave pod najvišji vrh sveta
MED MLADIMI
na strani 11
ŠPORT	na straneh 12,13
Vaterpolo, plavanje, odbojka, kolesarstvo, kegljanje, balinanje, nogomet
Naslednja številka Kamniškega občana izide v četrtek, 22. oktobra. Rok za oddajo gradiva je petek, 16. oktobra, do 12. ure; za oglase in zahvale pa torek, 20. oktobra, v uredništvu v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem), tel.: 01/83 91311, 041/662-450, e-naslov: sasa.meiac@siol.net.
P
PAX
V pnjećnem ambienću naše trgovinice PAX imamo poleg nagrobnih, okrasnih, dišečih in drugih vrst sveč v naši ponudbi ćudi
čokoladne dobrote. Bliža se 1. november — dan mrtvih, zato smo za vas pripravili pester izbor nagrobnih sveč po ugodnih cenah in do 10% popust!
KORAK PRED DRUGIMI = TRADICIJA OD LETA 1701
SVECARNA STELE Glavni trg 16, Kamnik, % 831-16-84
ODPRTO: OD 8h DO 12h in OD 14h DO 18h, SOBOTE V OKTOBRU OD 8h DO 13h. OD 26. 10. DO 30. 10. ODPRTO NON STOP OD 8h DO 18h.
8. oktober 2009
AKTUALNO
Kamniški ObČAN
26. seja občinskega sveta Kamnik
O kamniški Floridi za starejše občane
Po poletni seji na prvi julijski dan, ki je imela v prvem delu bolj »komunalni«, v drugem pa »prostorski« predznak, so se svetniki v sredo, 30. septembra, sestali na 26. redni seji. Čeprav je bilo v predloženem dnevnem redu z vabilom kar devet točk, sta bili dve »prostorski točki, in sicer Načrt za območje B 11 Ti-tan-Svit in Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje B 11 Titan-Svit, umaknjeni. Zato pa so se potem svetniki na seji v prvi obravnavi precej časa zadržali pri predlogu odloka občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) za območje, poimenovano B 16 Kamniška Bistrica del.
okolja, ki mu predseduje Daniel Kovačič.
Med svetniškimi skupinami je Robert Kokotec (SDS) izrazil
V razlagi je bilo pojasnjeno, da je v območju občinskega podrobnega prostorskega načrta v urbanistični zasnovi opredeljenih več rab prostora. Tako je na stavbnih zemljiščih predvideno tudi rezi-denčno stanovanjsko naselje in v njem oskrbovana stanovanja in bivanje starejših občanov, v prostor pa je moč vključiti tudi negovalno bolnišnico. V prostoru tega med-generacijskega središča pa so tudi prostor ob vodi oziroma z vodo in gozd.
Območje je razdeljeno na oskrbovana stanovanja v individualnih vrstnih objektih, območje oskrbovanih stanovanj v večstanovanjski gradnji, območje doma za starejše občane, negovalna bolnišnica, parkirišča, cesta. Celotno območje na 4,5 hektarjih leži na levem bregu Kamniške Bistrice. Javna razgrnitev prostorske ureditve tega območja poteka od 29. septembra do 29. oktobra, načrtovana pa je tudi javna razprava. Po hidrološki študiji gre za tako imenovano poplavno območje, ki bi ga morali zavarovati z nasipi, da bi lahko zagotovili opredeljeno pozidavo, ureditev in namembnost.
Odbor za prostor in komunalno ureditev je predlogu odloka v prvem branju dal pozitivno mnenje, predsednik odbora Jože Zagorc pa je poudaril, da bo na tem prostoru do 500 novih prebivalcev, ki bodo oblikovali novo naseljenost v Kamniku, to področje pa je opisal kot bodočo kamniško Florido za upokojence. Opozoril je tudi, da je pri urejanju prostora potrebno upoštevati dva potoka (Kraček in Pjavšnik), ki sta pritoka Kamniške Bistrice, ob deževju pa močno narasteta in poplavljata. Posebno skrb bo treba nameniti prometu. Predlog v prvi obravnavi je podprl tudi odbor za varovanje
pomislek, da so morda nasipi stroškovno dražji od višanja terena in da zazidljivo območje ne bi veljalo krčiti. Morda pa bi veljalo nasloviti prošnjo na državo, da bi omogočila pridobitev kakšnega drugega zemljišča.
Ker so prihodnja atmosferska dogajanja preveč negotova, se v LDS ne ogrevajo za zazidljivost tega območja, je poudarila Mateja Poljanšek. Pa tudi gradnja infrastrukture bo draga. Bolje bi bilo morda obdržati rekreacijsko namembnost. Sicer pa bo ta vsebina zagotovila nova delovna mesta, pomembna pa so vsekakor varovana stanovanja, ki naj se gradijo skupaj z domom za starejše občane. Opozorila je še na sajenje grmičevja in dreves in na 15-metrski pas glede na vodotok I. reda. Več pripomb je imel tudi Janez Stražar in sicer, da »ne hitimo z glavo skozi zid in da to pomeni spreminjanje Kamniške Bistrice v korito. Potreben je tudi dogovor, kaj bo strošek oziroma financiranje države in kaj investitorja«. Sicer pa meni, da je opredelitev preveč podrobna, saj so objekti stvar zazidalnega načrta, ob tem da je potrebno opredeliti dvosmerno cesto do bolnišnice, parkirne prostore, kletni prostori pa ne sodijo na ta poplavni teren.
V razpravi so svetniki povečini s pripombami podpirali predlagani odlok. Robin Majnik (SDS) je pohvalil, da se nekaj naredi za sta-
rejšo populacijo, pa naj bo to »Florida« ali karkoli že. Sicer pa si Kamnik zasluži Florido, pri drugem branju pa je potrebno upoštevati oba hudournika. Demitrij Perčič (LDS) je bil kritičen, da voda teče tudi v drugi del, ki ni v obravnavi in da je bilo včasih pri prostorskih obravnavah stališče, da ni moč obravnavati le del celote, tokrat pa je kar naenkrat obratno. Matej To-nin (NSI) se je zavzel, naj se dela resno in trdno, četudi zato ne bo vse naenkrat, Marina Mošnik (LTS) pa je prepričana, da je to rešitev za Kamnik. Robert Kokotec je opozoril, da niso problem samo vode, ampak velja razmišljati tudi o novi obvoznici. Janez Stražar je prepričan, da bo to draga gradnja za investitorja in se zavzel, da se končno začne prikazovati zazidalne otoke z vplivnimi območji. Kar pa zadeva obravnavano območje, je treba zagotoviti, da ta Florida ne bo takšna kot ameriška, ki je bila pod vodo. Ko je Daniel Kovačič opozoril, da se obrežje Kamniške Bistrice zarašča, je Rudi Veršnik (SDS) poudaril, da brez rešitev glede vodotoka ni moč začeti gradnje, da je potrebno zazidalni načrt vezati na dokončno ureditev vodnega območja do konca Šmarce, sicer se bo oglasila civilna iniciativa. Rudija Veršnika je podprl tudi Vid Kadunc.
Pred glasovanjem o predlaganem odloku je Matej Tonin napovedal, da bo glasoval proti, ker je v predlogu preveč »nelegalnih« stvari. Brane Golubovič (LDS) je podprl odlok v prvem branju, poudaril pa, da pri drugem branju pričakuje temeljite odgovore na zastavljena vprašanja in izrazil željo, da Kamnik dobi negovalno bolnišnico. Medtem ko je bil Robin Majnik razočaran, ker občinska uprava že tokrat ni odgovorila na kakšno vprašanje, pa Daniel Kovačič tokrat pri podpori predlaganega odloka ni imel pomislekov.
Predlog odloka v prvem branju so potem podprli z 19 za in 6 glasovi proti, sprejeli pa so tudi sklep, da je pri predlogu v drugem branju potrebno upoštevati pripombe in odgovoriti, zakaj jih predlagatelj ni upošteval.
A. ŽALAR
Začela se je gradnja Lokalne povezovalne ceste B31
Občinski svet se je strinjal z imenovanjem Boštjana Koširja za direktorja Zavoda mladinski center Kotlovnica Kamnik.
Obravnaval in potrdil je poročila javnih zavodov v občini Kamnik za leto 2008.
Svetniki pa so se seznanili še z informacijo o socialno ekonomskem stanju v občini in o načrtovanih ukrepih na področju otroškega varstva. O tem obširneje v prihodnji številki.
1. oktobra so se na območju Duplice pričela dela, povezana z izgradnjo Lokalne povezovalne ceste B31 oziroma Povezovalne ceste treh mostov, kot jo je poimenoval kamniški župan Tone Smolnikar. Jutri, v petek, opoldne pa bo začetek gradnje tudi simbolično obeležen s postavitvijo temeljnega kamna.
Z deli so izvajalci pričeli na območju Ljubljanske ceste, v bližini stanovanjskega objekta Metuljček, kjer trenutno poteka enosmerna zapora ceste. Ta bo predvidoma trajala tri tedne. V tem času je dodatno poskrbljeno za varen prehod šolarjev čez cesto, saj je Občina v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Duplica na prehodih zagotovila večje število redarjev. Na Občini Kamnik obljubljajo, da bodo tudi v prihodnje skrbeli za obveščanje občank in občanov, upravnikov stanovanjskih objektov, bližnje osnovne šole ter medijev o poteku gradnje.
Pogodba za izgradnjo Po-vezovalke, ki je zahteven konstruktorski in gradbeni projekt, v skupni vrednosti 3,7 milijonov evrov je bila z izbranim izvajalcem - skupino podjetij SCT, Vegrad in CPL podpisana v septembru, gradbeno dovoljenje pa je Občina Kamnik pridobila v juniju. Kot pojasnjujejo na Občini, bo nova povezovalna cesta skušala zagotoviti kar se da optimalno odvijanje prometa na tem prometno obremenjenem območju, v projekt pa je vključena tudi gradnja pločnika za pešce in kolesarske steze, ki bo omogočila prečni kolesarski in peš promet proti rekreacijski osi ob Kamniški Bistrici. Prav v teh dneh ureditev kolesarske in pešpoti med Titanovo brvjo in poslovno-trgovskim centrom Perovo pospešeno poteka, včeraj je že dobila asfaltno prevleko.
SAŠA MEJAČ
Projekt gradnje povezovalke B31 med Ljubljansko in obvozno cesto vključuje gradnjo dveh križišč na priključnih cestah in dveh v obstoječi in novi poslovni coni, gradnjo treh premostitvenih objektov, gradnjo 1,6 metrov širokega obojestranskega hodnika za pešce in gradnjo kolesarske steze, ureditev odvodnjavanja in prestavitev komunalnih vodov. Dolžina Povezovalke B31 znaša skupno 520 metrov.
V sklopu Povezovalke - Povezovalne ceste treh mostov, kot jo je poimenoval kamniški župan, je tudi karbonski most, poimenovan Future Bridge, ki bo kot prvi takšen most v Srednjevzhodni Evropi del raziskovalnega projekta na podlagi mednarodne konzorcijske pogodbe.
Svetniki sprašujejo in predlagajo, občinska uprava odgovarja
Mekinjčani se vedno brez športnega igrišča
Dejstvo, da so v krajevni skupnosti Mekinje, ki šteje 1.500 prebivalcev, še vedno brez zunanjega športnega igrišča, namenjenega rekreaciji, razburja številne krajane, občinsko upravo pa so na to opozorili svetniki iz te KS Matej Slapar, Grega Koncilja in Marjan Osolnik. Kot opozarjajo, je bilo s strani svetnikov in drugih na občinsko upravo naslovljenih že več pobud in vprašanj v zvezi s to problematiko. Narejeni so bili določeni premiki v smer realizacije projekta. Ker KS oz. Občina še vedno nima v lasti zemljišča, namenjenega druženju in rekreaciji (igrišče), občinsko upravo sprašujejo, kakšni bodo nadaljnji postopki in koraki pri zagotovitvi zunanjih športnih površin v KS Mekinje, kako daleč so razgovori z lastniki potencialnih zemljišč in v kakšnem roku krajani lahko pričakujejo konkreten premik.
Župan Tone Smolnikar na to odgovarja, da si je občinska
uprava večkrat ogledala omenjeno lokacijo (severno od Kemo-stika) in tudi lokacijo v Nevljah, kjer je Občina Kamnik lastnik okrog 3.000 m2. Tu gre za zazidljivo območje, zunanji sodelavci firme ABC pa so pripravili izhodišča za možno pozidavo. Variantne rešitve so izročili lastniku zemljišča v Mekinjah, potekajo pa pogovori o morebitni zamenjavi oziroma odkupu.
Kako poteka priprava novega prostorskega načrta občine Kamnik?
Mnogo občanov zanima nastajanje novega prostorskega načrta naše občine. Kdo sodeluje pri njegovem nastajanju ter kdaj in kje bo možno videti pripravljen osnutek, zanima svetnika Robina Majnika?
Mag. Marija Tadeja Ježek pojasnjuje, da je osnutek občinskega prostorskega načrta pripravljen na podlagi zakonodaje, opravljenih analiz in strokovnih podlag. Strokovne podlage, ki so
ECíurniišlíi Občan - izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 12.000 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure: ponedeljek in petek od 8.30 do 15. ure, sreda od 8. do 12. in od 13. do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Tisk Set d.d., 8.10. 2009.
bile narejene do sedaj, dajejo izhodišča za prostorsko načrtovanje. Izdelovalec, družba Locus d.o.o. iz Domžal, je na podlagi strokovnih podlag izdelal osnutek OPN-ja. Občinska uprava je organizirala sestanke s ključnimi gospodarskimi poslovnimi subjekti z namenom, da se občina in izdelovalec prostorskega akta seznani z vizijo posameznih gospodarskih subjektov. Namen sestankov je bil tudi uskladitev želja in potreb za nemoten razvoj gospodarskih družb.
V skladu z veljavno zakonodajo je treba posege v prostor in prostorske ureditve načrtovati tako, da se omogoča: trajnostni razvoj v prostoru in učinkovita in gospodarna raba zemljišč, kakovostne bivalne razmere, prostorsko usklajeno in med seboj dopolnjujočo se razmestitev različnih dejavnosti v prostoru, prenovo obstoječega, ki ima prednost pred graditvijo novega, ohranjanje prepoznavnih značilnosti prostora, sanacijo degradiranega prostora, varstvo okolja, naravnih virov ter ohranjanja narave, celostno ohranjanje kulturne dediščine, zagotavljanje zdravja prebivalstva, funkcionalno oviranim osebam omogoča neoviran dostop do objektov in njihovo uporabo skladno z zakonom ter obrambo države in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Zakon o prostorskem načrtovanju v 50. členu omogoča sodelovanje javnosti in sicer
sodelovanje na javni razgrnitvi in javni obravnavi. Osnutek OPN-ja bo predstavljen v času javne razgrnitve, v tem času ga lahko vidi tudi vsa zainteresirana javnost.
Občina Kamnik je ob zaključevanju priprave osnutka OPN-ja povabila na predstavitev gradiva in obrazložitve postopkov predsednike krajevnih skupnosti in člane občinskega sveta. Predstavitev osnutka OPN-ja je bila 22. 6. 2009 v dvorani nad kavarno Veronika.
Razsvetljava Neveljske ceste predvidena za prihodnje leto
Matej Slapar je podal pobudo za postavitev javne razsvetljave v KS Mekinje na celotni dolžini Neveljske ceste. Kot utemeljuje svojo pobudo, je območje ob cesti dokaj gosto poseljeno, cesta pa je od Športno kulturnega doma Mekinje do Nevelj vse skozi obremenjena tako s pešci, kot tudi z vozniki motornih vozil. Ker zaradi družbeno pomembnih objektov (Športno kulturni dom, cerkev, trgovina,... ) cesto uporabljajo tudi ponoči, bi jo bilo potrebno čimprej opremiti z javno razsvetljavo, saj je v sedanjem stanju, predvsem zaradi njene ozkosti v nočnih urah predvsem za pešce izredno nevarna.
Kot odgovarja Franc Resnik, je občina Kamnik v avgustu pripravila načrt in predračun javne razsvetljave ob Neveljski cesti in izgradnjo uvrstila v predlog proračuna za leto 2010.
Tečaj za vodnike
Začetek: Četrtek, 22. oktober Kraj: TIC Kamnik
Prijave sprejemamo do 19. oktobra.
Info: Agencija za turizem in podjetništvo Kamnik,
Glavni trg 2
Tel.: 01 831 82 50
Elektronski naslov: tic@kamnik-tourism.si
Obvestilo kmetijskim gospodarstvom v ObËini Kamnik
Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana v okviru tehnične pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Kamnik vse zainteresirane
vabi na delavnico
Veljavna zakonodaja s podroËja predelave in odpadnih voda na kmetijah
v torek, 13. oktobra, ob 9.30 v prostorih KS Podgorje v Podgorju za Gostilno pri Slavki
Na delavnici vas bomo seznanili z možnostmi, ki jih je za razvoj teh dejavnosti prinesla EU zakonodaja, ki podpira manjše in večje obrate predelave hrane in daje tudi možnosti pri urejanju in varovanju okolja. Zakonodajo in možnosti na tem področju bosta predstavili u.d.i. a. Gabrijela Salobir Vilar iz sektorja za kmetijsko svetovanje pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije in u.d.i.a. Marta Kos, terenska kmetijska svetovalka. Informacije:
Marta Kos, 01/839 77 69, 041 310 173 ali 01/831 75 33.
Delavnica je brezplačna, zaželjena prijava.
Vabljeni !
Kamniški ObČAN
AKTUALNO
8. oktober 2009
Delovni sestanek
O regijskem športno turističnem centru v naši občini
Občina Kamnik je začela s prvimi koraki pri izgradnji pokritega bazena ter prostorov za različne programe in dejavnosti od športnih in rekreacijskih do poslovnih in turističnih, vključno z nastanitvami.
Ker v občini Kamnik ni primernega pokritega plavalnega bazena, ki bi ga bilo moč uporabljati skozi vse leto, potrebe športnih klubov, predvsem vaterpolo, plavalnega in triatlon kluba, šolskih skupin ter nasploh občanov pa so vse večje, so se na Občini Kamnik odločili, da pristopijo k projektu z delovnim naslovom »Športni park Kamnik«, ki naj postane turistično, športno-rekreacijski in nastanitveni center regijskega pomena, v katerem bo tudi pokrit bazen.
Občina Kamnik že slabo leto izvaja aktivnosti, katerih cilj je izgradnja športnega parka s pokritim bazenom. Župan Tone Smolnikar se je na to temo s predstavniki Športne zveze, plavalcev, vaterpolistov in triatloncev prvič uradno srečal novembra lansko leto, ko so se dogovorili, da Kamnik potrebuje športno - rekreacijski center z bazenom in da se v proračunu 2009 namenijo sredstva v višini 35.000 evrov za izdelavo investicijske dokumentacije in študije izvedljivosti športnega centra.
Do danes je v okviru omenjenih aktivnosti potekalo kar nekaj formalnih in neformalnih delovnih sestankov, med drugim je župan skupaj s sodelavci ter predstavniki Športne zveze Kamnik v avgustu obiskal pokriti bazen v Rušah kot primer dobre prakse. V tem trenutku je v izdelavi dokument identifikacije investicije projekta ter študija izvedljivosti investicijskega projekta za »Športni park Kamnik«.
Študija bo pokazala upravičenost in pomen projekta
S študijo želi Občina v prvi vrsti pridobiti oceno o tem, kaj bi umestitev športnega parka v prostor pomenila z vidika gospodarskega razvoja, razvoja turizma, športa in rekreacije, tako za občino Kamnik kot tudi za regijo Srce Slovenije in Osrednjeslovensko regijo, saj gre za projekt regijskega pomena, v katerega se kot podporni partnerji lahko vključijo tudi sosednje občine. Poleg tega je namen izdelave študije pridobitev finančne ocene investicije, finančne ocene obratovanja ter pridobitev predlogov za spremljevalne dejavnosti, ki bi jih poleg bazena lahko vseboval športni park.
Pokriti bazen v sklopu športnega parka bi služil tako potrebam tekmovalnega športa kot potrebam rekreativnih plavalcev. Omogočal bi možnosti plavalnih tečajev, športnih dni, izvedbo treningov, služil bi kot prostor za rekreacijo in sprostitev občanom Kamnika in širše prebivalcem regije ter nasploh športnikom iz vse Slovenije. Kot del dodatne turistične ponudbe bi navsezadnje služil tudi potrebam domačih in tujih obiskovalcev, ki jih Kamnik beleži vsako leto več.
Na delovnem sestanku v minulem tednu so poleg župana Toneta Smolnikarja in podžupana Braneta Goluboviča sodelovali še predstavnici Občine Kamnik Barbara Strajnar in Vesna Krmavnar, Roman Bergant in Darko Homar (Vaterpolo klub Kamnik), Sandi Uršič, Bojan Zupan, Tone Žibert, Vlado Vučko (Plavalni klub Kamnik), Gregor Zore (Triatlon klub Kamnik) in Aleš Lukovič iz podjetja Asistenca d.o.o., izdelovalca naročene dokumentacije podjetje Asistenca d.o.o. Delovni sestanek je bil namenjen izmenjavi informacij ter podajanju predlogov, pobud in vprašanj. Podana so bila mnenja in ocene glede spremljevalnih programov, možnih prostorskih lokacij, okvirnem terminskem planu za pripravo dokumentacije ter ob koncu tudi o sami gradnji in odprtju regijskega športno turističnega centra, v sklopu katerega je predviden bazen ter nastanitve.
»Ker ima Kamnik z okolico zaradi svoje izjemne lega pod Kamniškimi planinami, neokrnjene narave, številnih možnosti za rekreacijo ter bližine glavnega mesta Ljubljane velik potencial
v razvoju turizma, športa in rekreacije, bi umestitev novega regijskega športno turističnega centra v prostor za Občino Kamnik vsekakor pomenila novo razvojno priložnost, nova delovna mesta ter boljšo kvaliteto življenja« je ob tem povedal kamniški župan Tone Smolnikar in nadaljeval, da morajo biti previdni in realni, saj gre za veliko investicijo, ki je za Kamnik in regijo nadvse pomembna. »Kot župan se zavedam, da imamo v teku še veliko investicijo na področju šolstva - gradnjo, dograditev in obnovo OŠ Frana Albrehta in OŠ Toma Brejca, na področju predšolske vzgoje ter še nekaj investicij na področju komunalne infrastrukture. Kljub temu verjamem, da nam bo skupaj v naslednjih štirih do petih letih uspelo projekt pripeljati do konca in da bo to nova velika pridobitev za Kamnik in regijo. »e bomo pohiteli, pomeni, da bomo v projekt vključili tudi sredstva EU, ki so namenjena za tovrstne investicije « še dodaja Smolnikar.
Po besedah podžupana občine Kamnik Braneta Goluboviča ima ta projekt vse možnosti za uspeh že zaradi skupnega pristopa, saj poleg Občine kot partnerji pri projektu sodelujejo tudi predstavniki vodnih športov in Športne zveze Kamnik. »Projekt peljemo naprej po korakih in za nekoga se morda zdi, da se zadeva premika prepočasi. A samo s skrbnim načrtovanjem ter spoštovanjem zakonodaje bomo prišli do cilja. Cilj, ki smo si ga zastavili v tem mandatu, je sprejem investicijskega dokumenta in študije na občinskem svetu ter umestitev športnega parka v prostorske plane. Na ta način bodo imeli tisti, ki bodo odločali v naslednjem mandatu, vse možnosti in dobra izhodišča, da projekt nadaljujejo ter ga v naslednjem mandatu tudi dokončajo« še dodaja podžupan Golubovič, ki po pooblastilu župana koordinira projekt.
Bojan Zupan, predsednik Plavalnega kluba Kamnik, je ob tem izpostavil, da je pomembno, da gre pri projektu za izgradnjo večjega športno rekreacijskega centra, ki ne bo vključeval le izgradnje bazena, temveč bo namenjen tudi drugim dejavnostim.
Ker je potrebno počakati na izdelavo potrebnih dokumentov, na podlagi katerih se bo lahko ocenila višina investicije, možni viri financiranja, potrebne prostorske kapacitete ter spremljevalni programi, so se udeleženci odločili, da se bodo o vseh nadaljnjih korakih odločali, ko bo študija izdelana. Izdelan dokument mora na svoji seji potrditi tudi občinski svet, predvidoma v prvi polovici leta 2010. Takrat bo tudi znano kdaj lahko v Kamniku pričakujemo športni park.
Bomo v Kamniku le dobili pravi športno-rekreacijski center s pokritim bazenom? To so dolgoletne želje in potrebe tako športnih klubov, predvsem vaterpolo, plavalnega in triatlon kluba, šolskih skupin, kot tudi občanov, katerim pa smo korak bližje. Občina je namreč v sodelovanju z zainteresiranimi društvi začela z aktivnostmi, v izdelavi je dokument identifikacije in študija izvedljivosti investicijskega projekta za »Športni park Kamnik«.
Kamniku srebrno priznanje na tekmovanju Entente Florale 2009
V letošnjem letu sta v prestižnem tekmovanju enajstih evropskih držav za naziv najlepše urejenih evropskih mest in krajev Entente Florale Europe 2009 ki ga organizira evropsko združenje AEFP, sodelovala dva slovenska predstavnika: Kamnik v kategoriji mest (nad 5.000 prebivalcev) in Olimje (občina Podčetrtek) v kategoriji manjši kraj - vas (pod 5.000 prebivalcev).
Po lanskem jesenskem nominiranju za kandidaturo na tekmovanju (Kamnik si je nominacijo za sodelovanje na tekmovanju pridobil predvsem na podlagi pomembnega jubileja, ki ga letos praznujemo, 780-letnice omembe meščanov) sta se predstavnika ob pomoči nacionalnega koordinatorja Društva za urejenost krajev Entente Florale Slovenija
pripravljala na obisk mednarodne ocenjevalne komisije. Priprave so v Kamniku potekala v okviru Odbora za pripravo na sodelovanje v tekmovanju EFE, ki ga je vodil župan Občine Kamnik Anton Tone Smolnikar. Ob njem so v odboru sodelovali še: dr. Andreja Eržen, oba podžupana Brane Golubovič in Rudolf Pfajfar, Matjaž Srša, Bojan Klemen, Andreja Pogačar
OBVESTILO STANOVALCEM O ZAPORI
Spoštovani!
V soboto, 10. oktobra 2009 bomo priredili Veronikin tek po ulicah Kamnika, zato bo v času med 9.45 in 11.30 uro izvedena popolna zapora sledečih ulic in cest: Glavni trg - Pot na Poljane - Žale - Šlakarjeva pot - Kolodvorska ulica - Šutna - Glavni trg in Maistrova ulica.
Vse stanovalce, ki bodo imeli zaradi teka otežen dostop oziroma odhod s svojih domov, prosimo, da svoje vožnje z motornimi vozili prilagodijo terminu pred in po zapori.
Hvala za razumevanje!
Agencija za turizem in podjetništvo Kamnik
Špenko, Alenka Hribar, Vido Re-panšek, Mihaela Veternik, Barbara Strajnar, Martina Bajde, Tomaž Schlegl, Janez Repanšek in Emil Grzinčič. Člani odbora so se vsak na svojem področju prizadevali Kamniku zagotoviti čim lepšo podobo oz. vzpostaviti boljšo kvaliteto življenja v mestu.
Komisija v sestavi 12 članov je v svoji drugi poletni turi ocenjevalnih obiskov (celoten pregled je razdeljen na štiri ture) ocenila in pregledala 10. julija Kamnik in dan pozneje še Olimje. Kljub temu, da je Kamniku na dan ocenjevanja ponagajalo vreme in je ves dan deževalo, je komisija iz našega mesta odšla z lepimi vtisi.
Že takoj po zaključku ocenjevanja so podali prve vtise, ki so bili za nas precej spodbudni, a ocena komisije je ostala javnosti neznanka vse do končne razglasitve v Car-diffu (Wales, Velika Britanija) 25. septembra 2009.
Slavnostnega dogodka ob podelitvi priznanj sta se udeležili skupini predstavnikov iz sodelujočih krajev pod vodstvom kamniškega župana Antona Toneta Smolnikarja in župana občine Podčetrtek Petra Misja. Iz Slovenije so bili navzoči tudi: Franc Hudoklin (predsednik Entente Florale Slovenija), Stojan Praprotnik (sekretar Entente Florale Slovenija) in člana evropske ocenjevalne komisije Entente Florale Europe Anton Schlaus (arhitekt, podpredsednik EFE) in Martina Schlaus (arhitekt).
Kamnik je tekmoval v kategoriji mest, v kateri je letos bila izredno močna konkurenca. Mesta so bila
Predsednica ocenjevalne komisije Entente Florale, gospa Monika Hetsch iz Avstrije, je na podelitvi podala naslednjo obrazložitev: Kamnik je mesto številnih obrazov. Je prijeten kraj za bivanje, delo, kreativnost in sprostitev. Je tudi mesto tradicije, zgodovine, bogate dediščine in mesto z dušo. Leži v osrčju veličastnih Kamniških Alp in Velike Planine. Je mesto zaznamovano s kamnom, kar izhaja že iz njegovega imena. Ravno tako so z njim zaznamovane tudi številne kulturne znamenitosti kot tudi sama narava. Kamen, ki je že stoletja simbol moči mesta, varnega zavetja, prinašajo čiste vode reke Kamniške Bistrice. ©e danes je reka atraktivna vez, ki povezuje mesto z zaledjem, gore z starim trškim jedrom. Kamnik je mesto življenja, ko ga enkrat začutiš, dihaš z njim.
Dan po podelitvi priznanj je v Cardiffu potekala promocijska predstavitev mest in vasi, ki so sodelovala na Entente Florale 2009. Na njej smo se udeleženci tekmovanja predstavili drug drugim ter številnim obiskovalcem srednjeveškega gradu, kjer je predstavitev potekala. Kamničani smo z ostalimi udeleženci navezali stike, ki predstavljajo osnovo za sodelovanja v prihodnje.
Vi sprašujete, župan odgovarja
O razmerah v družbi Velika planina
B. M. iz Kamnika sprašuje v kakšnih težavah je družba Velika planina d.o.o.?
Konec aprila je bila nihalka, po preteku obratovalnega dovoljenja, ustavljena in sledila je delna rekonstrukcija pogonskega sistema. Ob tem je bila zamenjana os reduktorja ter dobavljena in instalirana oprema za stalni monitoring pogonskega sistema. Pristojno Ministrstvo za promet je dne 31. 7. 2009 po temeljitem pregledu in testiranju pristojnih nadzornih institucij gospodarski družbi Velika planina d.o.o. izdalo obratovalno dovoljenje, ki je veljalo do 25. 9. 2009 ob določenih omejitvah ter ob pogoju izvedbe številnih vzdrževalnih del.
Konec septembra je tako družba Velika planina na podlagi izvedbe vzdrževalnih del ter ponovno opravljenega tehničnega pregleda pridobila obratovalno dovoljenje za obdobje dveh let, natančneje do 22. 9. 2011. Ob tem mora družba upoštevati določene omejitve, in sicer obratovanje nihalke je dovoljeno ob maksimalni hitrosti 5,8 m/s, obremenitev potovalne kabine pa ne sme presegati 20 potnikov ali 1.600 kg in sprevodnik. Družba Velika planina d.o.o. mora na nihalni žičnici opraviti se nekatera vzdrževalna dela.
Tričlanski nadzorni svet družbe Velika planina d.o.o. ter uprava družbe Velika planina so 18. 8. 2009 soglasno sprejeli odločitev, da nadzorni svet in uprava družbe nepreklicno odstopata oziroma ponujata možnost nadaljnjega sodelovanja le ob pogojih, ki so po oceni Občine Kamnik neizvrsljivi. Občina kot lastnica je že pred tem opažala pomanjkljivo komunikacijo ter koope-rativnost s strani nadzornega sveta in uprave družbe z lastnikom. Po temeljitem razmisleku se je zato odločila, da iz akta o ustanovitvi družbe umakne institut nadzornega sveta ter uvede institutprokurista. Za prokurista družbe Velika planina d. o. o. je bil s3.9.2009 imenovan Zvone Gosar.
Poleg tega je bila s strani nadzornega sveta družbe Velika planina d.o.o. dana zahteva, da se zoper lastnika vloži izvržba za izplačilo sredstev v višini 181.000 evrov. Lastnik je predhodno zavračal vse bremepise, ki so se na to nanašali, vendar je uprava družbe kljub temu preko sodišča izvržbo vložila. Z vloženo izvržbo s strani uprave podjetja Velika planina d. o. o. je Občina kot lastnica izgubila zaupanje v organe družbe ter s tem možnosti nadaljnjega sodelovanja.
Hkrati z odločitvijo nadzornega sveta za nepreklicni odstop je prenehanje veljavnosti pogodbenega razmerja zahteval tudi direktor podjetja Marijan Skornišek. Ker v septembrskih pogovorih niso bila najdena skupna stališča ter pogledi na nadaljnji razvoj Velike planine je bil s strani Občine Kamnik sprejet odstop g. Skorniška. Po odstopu direktorja je bil na to mesto imenovan Zvone Gosar, kije bil hkrati razrešen s funkcije prokurista.
Glede na to, da nihalka na Veliko planino v poletnih mesecih dalj časa ni obratovala in je izpad prihodkov v tem času bistveno večji od načrtovanega, bo potrebno v družbi temeljito racionalizirati poslovanje do začetka zimske sezone. V družbi se v tem trenutku že intenzivno pripravljajo na prihajajočo zimsko sezono, ki se navadno pričenja v decembru.
Anton Tone Smolnikar župan
izredno dobro pripravljena, zato so bili tudi rezultati zelo izenačeni. Kamničani smo prav posebej ponosni, da smo dobili najvišje možno število točk za srebrno priznanje, kar za nas pomeni veliko pohvalo za naše delo. V neuradnih srečanjih s komisijo, pred in po podelitvi priznanja v Cardiffu, so nam člani komisije izrekali pohvale, se mesta in ljudi v njem spominjali z lepimi mislimi.
Srebrno priznanje je za Kamnik velika pohvala, tudi zato, ker smo uspeli naše mesto dobro predstaviti in ga postaviti ob bok velikim evropskim mestom (kot je
npr. nemški Weimar), ki za urejanje okolja zagotovo namenjajo veliko večja sredstva. Če smo na svoje mesto ponosni, na vsak njegov dosežek gledamo z velikim veseljem in z novim zanosom in elanom, tudi na podlagi izredno pozitivnih ocen, stopamo naprej v prihodnost in v nove projekte.
Vsi člani Odbora za pripravo na tekmovanje Entente Florale se bomo zavzemali, da bomo z gibanjem za boljšo kvaliteto življenja v mestu nadaljevali tudi v prihodnje.
dr. Andreja Eržen v imenu Odbora EF Kamnik
Sejem v Cardiffu je bil namenjen predstavitvi vseh udeležencev tekmovanja Entente Florale 2009, med njimi tudi naše občine.
4
8. oktober 2009
AKTUALNO: VARNOST, EKOLOGIJA, RAZVOJ
Kamniški ObČAN
Krčenje sredstev za nujne obnove otežuje življenje ob vodotokih
Pregled del na vodotokih v občini v zadnjih dveh letih
v naši občini je bilo v zadnjih dveh letih veliko postorjenega mžale, v Beli in Hruševki ter na na področju urejanja vodotokov kljub krčenju vidnega sanacijskega programa, zaradi česar pa je izpadla približno tretjina predvidenih investicij. Podžupan občine Kamnik Rudolf Pfajfar ob tem opoza^a, da krčenje sredstev za nujne obnove dotokov zelo otežuje življenje ljudi ob vodotokih.
O ukrepih za zagotavljanje višjega nivoja prometne varnosti na območju Stranj so ob ogledu na terenu razpravljali župan Anton Tone Smolnikar s sodelavci, direktor Direktorata RS za ceste mag. Gregor Ficko s sodelavci, direktor podjetja Calcit Matevž Kirn, predsednica Krajevne skupnosti Stranje Karla Urh, ravnatelj Osnovne šole Stranje Boris Jemec.
Ponovni dogovori za sprejem ukrepov za zagotavljanje prometne varnosti na območju Stranj
V septembru je potekalo srečanje direktorja Direktorata RS za ceste mag. Gregorja Ficka z županom A. Tonetom Smolnikarjem s sodelavci, predsednico krajevne skupnosti Stranje Karlo Urh ter direktorjem podjetja Calcit Matevžem Kirnom na temo novih ukrepov za zagotavljanje večje prometne varnosti na območju Stranj.
bi Calcit sofinanciral polovico izgradnje pločnikov in drugih ukrepov za varno vožnjo.
Ficko je ob tem poudaril, da večino prometa na relaciji Kam-nik-Stahovica povzročajo tovornjaki, ki vozijo material iz kamnoloma, ter da je Ministrstvo za promet skupaj z Občino Kamnik v minulih letih že v veliki meri obnovilo cestišče in pločnik. Dejal je, da druge podobne firme po Sloveniji že vrsto let v lokalnem okolju zaradi povečanega prometa pomagajo pri izboljševanju razmer na cestah. Župan Smolnikar je dodal, da moramo priti čim prej do dogovora, saj sedanji položaj povzroča predvsem vse večje nezadovoljstvo krajanov.
Projekti, ki so pripravljeni s strani Občine Kamnik in v tem trenutku čakajo na realizacijo, vključujejo med drugim izgradnjo 285 metrov dolgega pločnika v Spodnjih Stranjah, ki je v veliki meri pripomogel k večji prometni varnosti na tem območju. Izgradnja pločnika, ki se predvidoma pričenja v prihodnjem tednu,
Direktor Direktorata RS za ceste Gregor Ficko je v ponedeljek, 21. septembra, po enem letu ponovno obiskal Kamnik. Namen obiska, ki je na pobudo predsednice krajevne skupnosti Stranje Karle Urh potekal na osnovni šoli v Stranjah, je bil tudi tokrat ureditev prometa na tem območju. Ministrstvo za promet je namreč že pred štirimi leti pripravilo tri-partitni sporazum, ki je vključeval ukrepe za zagotovitev višjega nivoja varnosti na državnih cestah na območju Stranj.
Tudi tokrat je beseda tekla o tem, saj naj bi bila s strani podjetja Calcit izražena želja, da sofinancira investicije za varne poti. Predstavniki Občine Kamnik so na srečanju predstavili že pripravljene projekte za urejanje varnih poti na območju Stranj. V pogovoru je Matevž Kirn, direktor podjetja Calcit, vztrajal pri nujnosti zgraditve novega mostu pri osnovni šoli v Stranjah, prisotni pa so se ob koncu dogovorili, da se v roku enega tedna pripravi nov sporazum, po katerem naj
bo zaključena do novembra, ob tem pa poteka tudi postavitev javne razsvetljave. Skupna vrednost omenjene investicije znaša približno 120.000 evrov. Ravno v teh dneh je v zaključni fazi izgradnja opozorilnega znaka - biča na prehodu za pešce pri osnovni šoli v Stranjah ter osvetlitev avtobusnih postajališč.
Predstavniki Občine so se v minulem tednu na srečanju na Direktoratu Republike Slovenije za ceste dogovorili o pripravi sporazuma o financiranju med Občino Kamnik in Direkcijo RS za ceste. Ob tem so bile določene tudi prioritete med projekti, ki se bodo v nadaljevanju izvajali. Pomoč pri sofinanciranju varnih poti s strani podjetja Calcit pa bo v nadaljevanju stvar dogovora med podjetjem in Občino, pri čemer župan Tone Smolnikar upa, da bodo predstavniki podjetja Calcit, ki najbolj obremenjuje cesto ter s tem povečuje ogroženost najšibkejših udeležencev v prometu (predvsem učencev), izpolnili nekaj letne obljube ter prispevali svoj delež predvsem pri urejanju varnih šolskih poti.
Nika Vrhovnik Odnosi z javnostmi Občina Kamnik
vo
Dve leti je od hudega neurja, ki je prizadelo nekatera področja Gorenjske, med njimi tudi Kamnik z okolico. S podžupanom Rudolfom Pfajfarjem smo pogledali trenutno stanje na območjih, ki jih je takratno neurje najbolj prizadelo. Skupaj z državo so v tem obdobju uspeli rešiti kar nekaj plazov, strehe so ob veliki solidarnosti krajanov ter požrtvovalnemu delu gasilcev prekrite, žal pa še ni vse postorjeno na vodotokih, ki po besedah podžupana občine Kamnik Rudolfa Pfajfarja že desetletja čakajo na boljše čase.
Dela so v zadnjih dveh letih po večini potekala v skladu s triletnim sanacijskim programom, ki ga je sprejela Vlada Republike Slovenije v letu 2007 na podlagi ocenjenega stanja na terenu ter škode po neurju in poplavah. V letu 2008 je bilo veliko narejenega na vodotoku Kamniške Bistrice v krajih Klemenčevo in Bistričica ter na pritoku Črnivca, uredil se je hudournik ob naselju Hrušev-ka, v pripravi so bili posamezni projekti. V letošnjem letu so se pričela dela na potoku Motnišni-ca v Tuhinjski dolini, zgrajene so bile pregrade na potoku Globovš-čica in Bela, kjer so se zaključila tudi dela na jezu. Tam so utrdili brežino ter rečno dno. V leto-
drugi lokalnih cestah ob manjših vodotokih.
Kot poudarja podžupan Pfajfar, pa smo v letošnjem letu, žal, priče krčenju vladnega sana-
Urejena preklada na potoku Globovščici.
šnjem letu so nadaljevali z drugo fazo sanacije vodotoka v Bistriči-ci in sanacijo vodotoka v Buču, uredili so nasip na Sumščici, dela pa so potekala tudi na srednjem grabnu ob cesti Palovče -Kolovec ter v Črni v Podstuden-cu.
Poleg tega se Občina Kamnik intenzivno vključuje v sanacijo cest ter druge infrastrukture v lasti občine. V tem trenutku dela potekajo na obvoznici med Maistrovo in Šolsko ulico, na cesti iz Kolovca v sosednjo občino Do-
Obnovljen je jez na vodotoku Motnišnica v Beli.
cijskega programa, saj s sprejetima rebalansoma ni bilo zagotovljenih zadostnih sredstev, kar je posledično pomenilo izpad približno tretjine predvidenih investicij po tem programu. Ob tem se podžupan sprašuje, zakaj se poškodbe ne poskušajo odpraviti prav na tistih področjih, ki čakajo na sanacijo že kar nekaj časa: »Vsako večje neurje rano in škodo še povečuje, kar tudi sami ugotavljamo na terenu. Seveda pa je rana tudi v ljudeh, ki morajo s takimi poškodbami in neurejenimi vodotoki ves čas živeti«. Pfajfar še poudari, da se sredstva za ureditev vodotokov tudi na vzdrževalnem delu manjšajo kljub pritiskom ter nenehnemu opozarjanju, da so vodotoki potrebni celovite ureditve: »Vemo za težave pri polnjenju proračuna, vendar zakaj zmanjšanje tudi na račun nujne obnove? Do kdaj in ali sploh bomo dokončali z investicijami in predvideno sanacijo? Na to nam morajo odgovoriti tisti, ki so za to področje najbolj odgovorni -Ministrstvo za okolje in prostor, Vlada RS in vsi tisti, ki hote ali nehote z dvigom rok sprejemajo take odločitve!«
SAŠA MEJAČ
Podžupan Brane Golubovič med krajani in krajankami _ KS Perovo
Na povabilo sveta KS Perovo je 17. septembra kamniški podžupan Brane Golubovič obiskal majhno, a po številu prebivalcev drugo največjo krajevno skupnost v občini. Na terenu se je v pogovoru s krajani seznanil z našo pestro in raznoliko problematiko, se sprehodil mimo blokov, zgrajenih pred dvema letoma, in obiskal hišo, staro več kot 300 let. Marsikoga je presenetil s svojo neposrednostjo in odprtostjo. Poleg članov sveta KS, krajanov in krajank je podžupana spremljal tudi občinski svetnik Daniel Kovačič, napogrešljiva pomoč svetu KS pri njegovem delu, Nika Vrhovnik, občinska predstavnico za stike z javnostjo, in Špela Grošelj iz podžupanove študentske ekipe, ki ga spremlja na terenu in mu na prostovoljni bazi pomaga pri njegovem delu.
Problematika
in garažna
Parkiranje je tako kot v večini drugih blokovskih naselij velika težava KS Perovo. Podžupan Golubovič je povedal, da so to težavo v preteklih letih že uspešno reševali na Duplici, sedaj pa je na vrsti KS Perovo, kjer smo skupaj nekatere ukrepe že izvedli. V prihodnosti se bo ta problem reševal z izpeljavo projekta garažne hiše B5 Perovo med Mercator centrom in obstoječimi makadamskimi parkirišči na Zikovi ulici, saj se prostorski akt že pripravlja. Garažna hiša bo dopolnjena z vsebinami s področja družbenih dejavnosti (lekarna, vrtec, večna-
menska dvorana in pisarne za krajevno skupnost, študentsko podjetništvo ipd.), kar »naselje«, kakršno je Perovo, zagotovo potrebuje.
Otroško igrišče in igrišče za starejše otroke na Zikovi ulici
številnim krajanom in otrokom priljubljeno otroško igrišče na Zikovi ulici
Podžupan Občine Kamnik Brane Golubovič se je s problematiko KS Perovo seznanil na terenu s predsednikom KS Perovo Andrejem Perčičem in občinskim svetnikom Danielom Kovačičem.
bo kmalu temeljito prenovljeno.
Občina je v letošnjem letu že poskrbela za postavitev nove ograje, v oktobru pa se bodo obnovila in dopolnila še igrala. Projekt izgradnje športnega igrišča za starejše otroke, ki ga vodita svet KS Perovo in Občina, bo z zasaditvijo žive meje postal še bolj zelen, prihodnjo pomlad pa se bodo predvidoma uredila igrišča za mali nogomet, namizni tenis, badminton oz. odbojko, mini golf in balinišče.
Okoljska problematika
Okoljske težave, ki jih povzroča livarna Titan Cimos d.d. in jih najbolj občutijo prebivalci Pod-limbarskega poti, je predstavil Branko Novak. Opozoril je na hrup, ki nastaja ob prelaganju železa in ob piskanju livarske peči,
na nevarni smrad iz livarskega peska, ki vsebuje formaldehid-ne smole, in na nizkofrekvenčni hrup, ki ima zelo negativen vpliv na zdravje. Golubovič je povedal, da podžupan Rudolf Pfajfar vodi priprave na pogovor s predstavniki livarne in da bo z občinskimi strokovnimi službami znova govoril glede možnosti postavitve protihrupne ograje v okviru aktualnega OPPN B11 Titan Svit. Poudaril je, da krizni časi ne smejo biti izgovor za zmanjševanje standardov na področju varovanja okolja in da se mora rešitve iskati preko dialoga med krajani, krajevno skupnostjo in občino na eni strani ter podjetji na drugi. Podžupana so krajani opozorili tudi na smrad po amoniaku, ki se pogosto neprijetno širi po krajevni skupnosti.
(Ne)varna Pot 27. julija in nujna sanacija nevarnih brežin Kamniške Bistrice
Skupaj z Marto in Mihom Za-bretom ter Janezom Jerebi-
čem je sledil ogled nove brvi čez Titanov kanal, nevarne podlage in spodjedenih stebrov mostu čez Kamniško Bistrico, ceste na Poti 27. julija, ki zaradi poškodb kanala visi in je polna razpok, kot tudi hiša ob njej, ki se zaradi vode iz poškodovanega kanala tudi poseda. Po besedah podžupana Go-luboviča bo letos narejen projekt za postavitev pločnika na Poti 27. julija, glede kanala pa je obljubil, da bo obvestil pristojne, kar je v naslednjih dneh tudi storil. Po logiki sledi tudi, da se po izgradnji nove kolesarske in pešpoti na levem bregu Kamniške Bistrice, zaradi česar bo obremenjenost poti še večja, nadaljujejo s prenovo mostu čez Bistrico.
Veliko krajanov še danes pomni, kako zelo je bilo prizadeto Perovo ob poplavah l. 1990. Ivanka Novak je o tem dogodku in takratni veliki škodi pisala v Kamniškem občanu 26. 11. 1990, zaskrbljujoče pa je, da bi o skoraj vseh vzrokih za takratno poplavo lahko pisali še danes in je članek izpred 19-ih let še danes zelo aktualen. Božo Janežič je povedal, da bi morali postaviti moderne zapornice, narediti ustrezno betonsko korito in ves čas skrbeti za čiščenje Bistrice, Helena Stele in Marjeta Humar pa sta opozorili na nujno sanacijo bre-žin. Golubovič je povedal, da je dolžnost občine, da zahteva od države ureditev brežine, saj je za to odgovorna ona, prebivalci pa lahko preko civilne iniciative opravljajo pozitivni pritisk na
odgovorne v državi. Ker krajani želijo preprečiti vnovično veliko škodo, ki bi nastala v primeru prestopa rečnih bregov, so se odločili, da bodo podpisovali peticijo za sanacijo brežin in jo naslovili na Ministrstvo za okolje.
Nove krajane pritegniti v življenje KS
Nove prebivalce krajevne skupnosti je potrebno po besedah Goluboviča preko različnih dogodkov čim bolj pritegniti v življenje Kamnika in same krajevne skupnosti ter jih tudi vseskozi informirati, saj ti prinašajo v kraj novo kvaliteto, a tudi odgovornost vseh pristojnih, da jim zagotovijo potrebno komunalno in družbeno infrastrukturo. Povedal je, da je vesel, da je v zadnjih letih toliko mladih družin, za ka-
tere bodo v bližnji prihodnosti zagotovili še dodatna mesta v vrtcih, zgradili, dogradili in obnovili dve mestni šoli, KS gradi športno igrišče, še dodatno povezali naselje s pešpotmi z Bistrico, ob kateri je predvidena sprehajalna pot do šmarce in centra mesta z igrišči in počivališči, ipd..
Podžupan Golubovič je ob zaključku povedal: »Skozi današnji sprehod je bilo opaziti, da so imeli krajani in krajanke, ki so se nam pridružili, veliko dobrega za povedati o tem, kaj dela svet KS. Čutiti je optimizem, da se nekaj dogaja, da niso pozabljeni.« Krajani KS Perovo so bili nad obiskom podžupana Goluboviča navdušeni, svet KS Perovo pa je vesel, da se je po srečanju z njim pozitivno rešilo že kar nekaj tekočih problemov, produktivna prizadevanja pa potekajo še naprej.
KS Perovo
Zbirajmo star papir!
Skavti iz Kamnika - Mamutov steg (Kamnik 1) smo tudi letos zaËeli z zbiralnimi akcijami starega papirja, ker menimo, da je potrebno skrbeti za naravo, ki je naše veliko bogastvo.
Prva zbiralna akcija je v Kamniku potekala 19. in 20. septembra. Na parkirišču za frančiškanskim samostanom je stal zabojnik za papir. Pridno ste ga napolnili, tako da je bila akcija zelo uspešna, saj smo zbrali skoraj tri tone papirja. Skavti iz Kamnika se bomo zato tudi v prihodnje zavzemali za zbiranje starega papirja, vse občane pa naprošamo, da nam pri tem pomagajo, saj le skupaj lahko naredimo nekaj dobrega za naravo in naše okolje. Zato vas vabimo k sodelovanju pri prihodnjih zbiralnih akcijah, ki bodo 17. in 18.10., 5. in 6. 12. 2009 ter 6. in 7. 3. 2010 in 19. in 20. 6. 2010.
Zabojnik bo od petka popoldne do ponedeljka dopoldne postavljen na parkirišču za frančiškanskim samostanom, kamor lahko odložite samo star papir, ne pa kartona.
Vse informacije najdete tudi na naši spletni strani http://kamnik1. skavt.net in oglasni deski pred frančiškanskim samostanom.
Vsem, ki ste pripomogli k uspešni izvedbi zadnje zbiralne akcije, se zahvaljujemo, prav tako se v naprej zahvaljujemo vsem, ki nam boste pomagali pri naslednjih zbiralnih akcijah starega papirja.
Andrej Štrajhar
PRIDOBITVE - ZANIMIVOSTI
8. oktober 2009
Nadaljujejo se aktivnosti za ustanovitev regijskega parka Kamniško-Savinjske Alpe
V teh dneh v občinah Kamnik, Jezersko, Preddvor, Luče in Solčava v okviru javne predstavitve potekajo dodatne javne razprave osnutka uredbe o regijskem parku Kamniško-Savinjske Alpe, ki jo je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor (MOP). Prvi in najpomembnejši cilj regijskega parka je varovanje narave ter ob tem preprečevanje negativnih zunanjih vplivov na okolje, kar bi lahko pomenile že neprimerne investicije v prostor ter negativni vplivi turizma.
Hkrati ustanovitev regijskega parka predstavlja ključno vlogo tudi za lokalno prebivalstvo, saj bo številne ukrepe in režime moč izvajati le ob tesnem sodelovanju z domačini, za katere regijski park lahko predstavlja veliko priložnost trajnostnega razvoja na tem območju. V ta namen so bili na j avne razprave vabljeni predvsem lastniki zemljišč in prebivalci v območju predlaganega parka ter ostala zainteresirana javnost.
Zacetki ustanavljanja regijskega parka Kamniško Savinjske Alpe
Pismo o nameri o skupnem sodelovanju za trajnostni razvoj na območju Kamniško-Savinjskih Alp je bilo podpisano že v letu 2004 med občinami Jezersko, Luče, Kamnik, Preddvor in Solčava. K projektu je v naslednjem letu pristopila država in MOP je decembra 2005 z vsemi petimi občinami podpisalo Sporazum o ustanovitvi regijskega parka Kam-niško-Savinjske Alpe. Sporazum navaja, da je MOP nosilec projekta ustanovitve regijskega parka, podjetje Logarska dolina d.o.o. pa skrbi za koordinacijo projekta. Sledila je izdelava strokovnega predloga za zavarovanje območja,
ki ga je pripravil Zavod RS za varstvo narave na podlagi meja, za katere so predloge posredovale občine. Konec leta 2007 je MOP občinam predstavilo prve osnutke uredbe, za katero je Programski svet sklenil, da potrebuje določene dopolnitve. V letu 2009 je MOP s strokovnimi službami pripravil spremenjeno uredbo, ki se v tem trenutku predstavlja javnosti. Javna predstavitev uredbe regijskega parka Kamniško-Savinjske Alpe poteka od 1. septembra do 30. oktobra 2009, v tem času pa je možno podati tudi vprašanja in pripombe na osnutek uredbe.
Javni razpravi za območje Kamniške Bistrice ter Velike planine
V sklopu javne predstavitve sta prvi dve javni razpravi potekali v občini Kamnik z namenom, da se lastnikom zemljišč, prebivalcem, upravljalcem ter drugim zainteresiranim posameznikom ali združenjem z območja Kamniške Bistrice in Velike planine podrobneje predstavi osnutek uredbe ter njene najpomembnejše člene. Sledila je predstavitev strokovne podlage za opredelitev zavarovanega območja Zavoda Republike Slovenije ter predstavitev pozitivnih učinkov zavarovanega območja na primeru Krajinskega parka Logarska dolina.
Na prvi predstavitvi, ki je bila namenjena območju doline Kamniške Bistrice, je prisostvovalo 33 udeležencev. V obširni razpravi je bilo izpostavljeno, da morajo biti v procesu nastanka in kasneje upravljanja parka upoštevani lastniki zemljišč. Zavarovano območje naj zagotavlja tudi razvoj območja Kamniške Bistrice, hkrati pa razvoj ne sme iti preko dopustnih meja, kar posledično pomeni
predvsem ohranjanje čiste pitne vode in naravnega okolja.
Druge javne predstavitve za območje Velike planine se je udeležilo 53 zainteresiranih. Ponovno je bila izpostavljena potreba po vključevanju lastnikov v proces odločanja glede parka. Poleg tega je bil izražen strah pred novimi omejitvami. Uredba bi morala vsebovati tudi vsebine gorništva in kulturne dediščine ter podrobneje razdelane predloge glede posameznih razvojnih usmeritev. V sklopu razprave je MOP že podal odgovor, da pri večini pomislekov glede omejitev uredba teh ne navaja ter da je uredba splošni dokument, konkretne usmeritve in načrt izvajanja pa bodo opredeljeni v načrtu upravljanja.
Do konca oktobra 2009 ostaja čas za vse pisne pripombe, vprašanja in pobude, ki se lahko na sedežih občin vpišejo v knjigo vprašanj in pobud, posredujejo se lahko na elektronski naslov info@ksa.si ali preko navadne pošte na naslov: Ministrstvo za okolje in prostor, Sektor za zavarovana območja, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana.
Strokovne službe MOP-a bodo na vsako prejeto vprašanje, pobudo ali pripombo podale pisne odgovore. Programski svet bo nato sprejel dopolnitve uredbe, ki se bo kot dopolnjena obravnavala v medresorskem usklajevanju ter se po končanih usklajevanjih poslala v potrditev občinskim svetom vseh petih občin. Po tem, ko bodo občinski sveti podali odločitev glede regijskega parka v njihovih občinah, bo Vlada RS na predlog Odbora za okolje sprejela uredbo o ustanovitvi regijskega parka, kar je možno pričakovati do poletja 2010.
OBČINA KAMNIK
Novo igrišče s tekaško stezo ob ©CRM
šolski center Rudolf Maistra je v soboto, 3. oktobra, s slovesnim odprtjem igrišča in tekaške steze pričel sklop dogajanj v počastitev dveh jubilejev, in sicer 60 let gimnazije in 30 let ekonomskega izobraževanja. Različni dogodki se bodo odvijali skozi vse šolsko leto 2009/2010, zaokrožili pa se bodo s sklepno prireditvijo v aprilu prihodnje leto.
Odbojkarsko in košarkarsko igrišče s tekaško stezo služi tako potrebam ŠCRM kot širši lokalni skupnosti.
Minulo soboto je ob novem igrišču in tekaški stezi mag. Tatjana Novak, ravnateljica Srednje ekonomske šole, povedala, da bo novo igrišče bistveno obogatilo pouk športne vzgoje, ki se bo s sodobnimi pristopi večinoma odvijal tik ob šoli, kar bo učencem in učiteljem prihranilo iskanje ter selitev na druge zunanje lokacije.
Predstavnikom ©CRM-ja se je tako uresničila desetletna želja, da na tem mestu ob šoli zraste tekaška steza ter odbojkarsko in košarkarsko igrišče, ki bo služilo ne le potrebam šolskega centra, temveč nasploh potrebam širše lokalne skupnosti.
Podžupan občine Kamnik
Trofaiach in Kamnik praznujeta 10-letnico pobratenja
Letos je preteklo že deset let od podpisa listine pobratenja med mestoma Trofaiach na avstrijskem Štajerskem in Kamnikom. V okviru tega so v Trofaiachu pripravili posebno slovesnost, katere se je pod vodstvom župana Antona Toneta Smolnikarja, udeležila tudi delegacija iz Kamnika.
Kamnik vežejo s Trofaiachom zgodovinske vezi; leta 1916 je avstro-ogrska oblast zaradi bližine fronte v Trofaiach preselila kamniško smodnišnico. Smod-nišnica je v Trofaiachu sicer prenehala z delovanjem, zgodovinske vezi pa so predstavljale osnovo za sodelovanje med dvema geografsko zelo podobnima mestoma. Pred desetimi leti je tako vzniknilo povezovanje, ki se je razvilo na številnih področjih, od športa, kul-^
ture, šolstva ter tudi gospodarstva. Številna društva (pevski zbori, planinsko društvo, športniki) so redno izmenjevali obiske. Kamniški župan, Anton Tone Smolnikar, je skupaj z županom Trofaiacha Avgustom Wagnerjem leta 2004 s saditvijo dreves v Parku Evropa zasnoval podobo tega parka. V preteklih letih so se med prebivalci Kamnika in Trofaiacha spletle tudi številne prijateljske vezi, ki predstavljajo osnovo za sodelovanja in projekte tudi v prihodnje.
Praznovanje desetletnice pobratenja Kamnika so na Občini Trofaiach združili še z dvema drugima dogodkoma: praznovanju 10-letnice pobratenja z irskim mestom Clonmel ter slovesom župana Trofaiacha, Augusta Wagnerja, ki novembra uradno predaja posle in odhaja v pokoj.
Slovesnosti se je v Trofaiachu udeležila delegacija Občine Kamnik pod vodstvom župana Antona Toneta Smolnikarja, ki je za svoja prizadevanja za sodelovanje s Trofaiachom prejel častni prstan Občine
JESEN V TERMAH
Klub zdravja Term Snovik k vpisu, ki prinaša številne ugodnosti in popuste
Novo v Termah Snovik: pedikura
Promocijski paket za kopalce:
2h kopanje + pedikura = 25,00 € v mesecu oktobru in novembru (akcija velja ob predložitvi tega oglasa).
Informacije in rezervacije:
SNOVIK info@terme-snovik.si
ekosvet termalnih užitkov www.terme-snovik.si
Brane Golubovič je pozdravil novi pridobitvi in ob tem izpostavil, da je izobrazba, kljub nekaterim pomislekom v mlajših letih, nadvse pomembna. Dijakom je ob koncu zaželel veliko prijetnih uric na novem igrišču.
Ravnateljica Gimnazije Veronika Matjašič Kališnik je
prerezala slavnostni trak in s tem uradno odprla novo igrišče.
Ob tem slovesnem dogodku so v šolskem centru in zunaj potekale različne delavnice, igre brez meja, nastopi šolskih glasbenih skupin, modne revije, ki so pritegnile pozornost in sodelovanje mladih.
SAŠA MEJAČ
Trofaiach. Po mnenju Občinskega sveta Občine Trofaiach je bil kamniški župan s svojimi iniciativami pomemben del pobratenja. Njegova povezovalna energija predstavlja v partnerstvu med mestoma pomemben motor za skupne pobude in projekte. V nagovoru ob podelitvi je August Wagner poudaril: »Pred skoraj točno desetimi leti se je dogodil podpis listine pobratenja med Kamnikom in Trofaiachom. Župan Anton Tone Smolnikar je bil od zaËetka naprej ena od pomembnejših oseb pri razvoju kontaktov med mestoma kot tudi med različnimi ustanovami in društvi iz Kamnika in Trofaiacha. V preteklem desetletju našega sodelovanja so zrasli številni kontakti in naša skupna povezovanja se predstavljajo danes na številnih nivojih; od različnih sodelovanj med občinama, kontaktov med prebivalci do izmenjav med šolami in društvi obeh mest.«
dr. Andreja Eržen
Foto: Franc Svetelj
Turistično-lnformacljskl center Kamnik
tel: +386 1 831 82 50, www.kamnik-tourism.si
Kamnik
KOLEDAR PRIREDITEV
AGENCIJA ZA TURIZEM IN PODJETNIŠTVO
www.kamnik-tourism.si
Sobota, 10. oktober, ob 10. uri, Glavni trg
Veronikin tek - tek po ulicah Kamnika 7800 m za 780 let Kamnika!
MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK
http://www.kam.sik.si
študentski klub Kamnik in Matična knjižnica Kamnik vabita: sreda, 14. oktober, ob 19:30, dvorana MKK Stefan REHAR: BISERI BLIŽNJEGA VZHODA, potopisno predavanje Torek, 20. oktober, ob 17. uri, podružnična šola v Motniku Cvetje v jeseni
Z Ireno Kotnik se bomo sprehodili po knjigah o pozni ljubezni, o kmečki tematiki, o usodnih ljubeznih.
Četrtek, 22. oktober, ob 19. uri, Kamnik, Galerija Majolka:
La cucina
Vonji in sokovi sicilijanske kuhinje iz romana La cucina se bodo pomešali s čutnimi recepti južnoameriške pisateljice Alledne in njene knjige Afrodita. Pogovor bo vodila Ivanka Učakar
MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK
www.muzei-kamnik-on.net
Sreda, 21. oktober, ob 20. uri, salon gradu Zaprice, Kamnik
Vokalna skupina ECCE: CONCERTO LEGGERO, glasba renesančnih avtorjev (Dowland, Bennet, Byrd, Morley, Lasso, Certon...) Umetniški vodja Andreja Martinjak. Vstop s prostovoljnimi prispevki!
DOM KULTURE KAMNIK
www.domkulture.ora Petek, 16. 10. 2009, ob 20. uri
Lions klub Kamnik
STENDAP KOMEDIJA: SLO Vs CRO
Dobrodelna prireditev
Sobota, 17. 10. 2009, ob 20. uri
MAGNIFICO - koncert za Glasbeni abonma in izven vstopnina 18 €
Sreda, četrtek in petek, 21., 22. in 23. oktober, od 7. do 13. ure
RK KAMNIK - krvodajalska akcija
TURISTIČNO DRUŠTVO GORA SV. MIKLAVŽ
Informacije: Jože - 041 223 631
Sobota, 10. oktobra, in nedelja, 11. oktobra, od 14. ure dalje PRIKAZ STARIH KMEČKIH OPRAVIL NA GORI PRI SV. MIKLAVŽU
ličkanje, striženje ovac, ribanje zelja, žganjekuha, stiskanje mošta, pletenje košev, košar itd.

8. oktober 2009
POGLEDI - IZ STRANK
Kamniški ObČAN
Iz poslanske pisarne
Pomanjkanje neprofitnih občinskih stanovanj
Zakaj je premalo prostora v vrtcih?
Nekateri občani in občanke so me zaprosili za pomoč pri reševanju njihovih nastanitvenih problemov. Name so se obrnili zatem, ko pomoËi niso uspeli dobiti od obËinskih uradnikov, ki se s to problematiko ukvarjajo po službeni dolžnosti.
Prijazen odnos občinskih uradnikov je nenadomestljiv za dobro počutje občanov in občank. Prebivalci smo ustanovili občino in plačujemo občinske uradnike ter funkcionarje zato, da bi ti zadovoljili naše upravičene zahteve. Zato od njih pričakujemo ustrezno pomoč še posebej tedaj, ko smo v stiskah. In v teh kriznih časih je v stiskah ogromno posameznikov in družin. Verjamem, da je večina uradnikov in funkcionarjev v naši občini razumevajočih. Verjamem tudi, da so pripravljeni nuditi pomoč in izpolnjevati upravičene zahteve občanov in občank.
Pa vendar bi se dalo marsikaj izboljšati. Postopke prevzema že odobrenih neprofitnih stanovanj bi se dalo pospešiti. Nanje težko čakajo družine, ki živijo v neprimernih stanovanjih. Neprofitnih stanovanj je v občini odločno premalo. Že leta je na razpisih povpraševanje po neprofitnih stanovanjih skoraj petkrat večje, kot je na razpolago število razpisanih stanovanj. Bolj bi bilo treba prisluhniti potrebam občanov. Ni opravičljivo, če skuša občina iz nepro-fitnega stanovanja prisilno izseliti družino, ki se je znašla v stiski, zaradi česar družina ne zmore več plačevati stanarine.
Zakon ščiti pred odpovedjo najemne pogodbe najemnika neprofitnega stanovanja, ki se znajde v stiski. Člen 104 Stanovanjskega zakona namreč določa, da neprofitnega stanovanja ni mogoče odpovedati, kadar pride do izjemnih okoliščin, v katerih se znajde oseba ali tisti, ki živijo z njo. Kot izjemne okoliščine, zaradi katerih občina ne bi smela odpovedati najemne pogodbe, zakon primeroma navaja smrt v družini, izgubo zaposlitve, težjo bolezen, elementarne nesreče ipd. Ker ljudje svojih pravic ne poznajo, je še posebej pomembna človečnost občin-
skega uradnika, ki prihaja v stik z najemniki neprofitnih stanovanj. Vesela bi bila, če občina proti družinam, ki se znajdejo v stiskah, ne bi več sprožala sodnih postopkov za prisilno izselitev. Upam tudi, da bo zakonske določbe in okoliščine, ki varujejo najemnike pred prisilno izselitvijo, v prihodnje pred izrekom sodbe preverila tudi okrajna sodnica. Občinski uradniki in funkcionarji bi morali svoje poslanstvo videti predvsem v pomoči družinam v stiskah, na primer v svetovanju pri uveljavljanju subvencionirane najemnine in pri postopkih izredne pomoči.
Bomo v Kamniku zgradili športni center Toneta Cererja?
Navdušila me je zagnanost vodstva Plavalnega kluba Kamnik in njegova vizija športnega centra, ki naj bi se na pobudo dr. Nika Sadnikarja imenoval po kamniškem plavalcu in častnem občanu Tonetu Cererju. Morda je prav to zanimiva razvojna priložnost tudi za Kamnik. Posebno še, ker ostajajo sredstva iz strukturnih skladov EU večinoma neizkoriščena. Občine namreč ne vlagajo ustreznih projektov za pridobitev teh sredstev.
Za boljše življenje vseh so potrebne spremembe vrednot
Večina prebivalcev Slovenije je zadnjih dvajset let izgubljala na delovni, socialni in zdravstveni varnosti ter na premoženjskem standardu. Pridobivala je peščica, ki je bogatela na račun ostalih. Da se takšno stanje ne bi nadaljevalo, bi si morali prebivalci Slovenije prizadevati tudi za spremembe vrednot v družbi. To je tudi potreben pogoj, da se ne bi več pojavljali nekateri ljudem neprijazni reformni predlogi, ki so jih skušale uveljaviti prejšnje in tudi ta vlada.
mag. Julijana Bizjak Mlakar, poslanka DZ RS
Dan odprtih vrat Socialnih demokratov
Vjvež sobotnega dopoldneva na Šutni smo zadnjo septembrsko soboto popestrili tudi člani SD Kamnik z dnevom odprtih vrat za vse obËane in obËank. Mimo-idoËi so se z veseljem ustavljali in z nami delili svoja vprašanja, pobude in probleme. Ob kozarčku tople pijače in drobnem pecivu, ki so ga pripravile naše pridne članice, smo z dobro voljo nekaterim tudi polepšali dan. Pogovori niso zaobšli težkih problemov in težav, s katerimi se srečujejo naši občani in občanke. Dogajanje je s svojo prisotnostjo popestrila tudi naša poslanka mag. Julijana Bizjak Mlakar in kar nekaj ljudi jo je poprosilo za pogovor v poslanski Disarni. Naslednji dan odprtih vrat
DO 24. oktobra.	Pridružila se nam je tudi kamniška poslanka mag. Julijana Bizjak
MJM Mlakar.
LDS Kamnik
Proračun 2010 - ena izmed prioritet je predšolska vzgoja
V Liberalni demokraciji Kamnik smo prepričani, da je dolžnost občine - ne glede na to, da se ne strinjamo z veljavno zakonodajo na področju financiranja predšolske vzgoje - zagotoviti vsem staršem možnost vpisa otroka v vrtec. Pri tem bomo vztrajali.
Koalicija, katere aktivni del smo, je skupaj z županom v tem mandatu zagotovila 19 novih oddelkov, torej dobrih 300 novih mest. Toda v Kamniku število rojstev iz leta v leto narašča - kar je razveseljivo - in naslednje leto lahko pričakujemo 433 prošenj za vpis v kamniške vrtce, prostih mest pa bo okoli 180.
Predsednik svetniške skupine LDS Kamnik Demitrij Perčič, ki je predstavil sklepe, ki jih je nato sprejel občinski svet, je povedal: »Ker se bomo 1. septembra 2010 ponovno soočili s povečanim vpisom, moramo ukrepati takoj in zato smo upravo z našim sklepom zavezali, da takoj začne pripravljati potrebno dokumentacijo za pridobitev gradbenega^ dovoljenja za lokaciji pri O© 27. julij, O©Marije Vera (montažna vrtca) in v ©marci. Naš cilj je, da se prvi vrtec odpre že do aprila, druga dva pa vsaj do konca avgusta 2010.«.
V LDS Kamnik pri tem projektu računamo tudi na državne razpise in razpise za nizkoener-getsko gradnjo, seveda pa je pred tem potrebno ustrezno pripraviti
dokumentacijo in zagotoviti sredstva v proračunu.
Ocena investicij in terminski plan
Občinski svet je, skladno s predlogom LDS, zadolžil občinsko upravo, da tri tedne pred prvo obravnavo proračuna 2010 pripravi pregled vrednosti investicij za vse aktualne lokacije ter terminski plan izgradnje oz. začetka delovanja vrtcev pri OŠ Marije Vera, pri OŠ 27. julij, v Šmarci in na območju B5 Perovo. Potrebno je opredeliti tudi vire financiranja (kratkoročni/dolgoročni kredit, najem, odlog plačila, proračunska sredstva, državni razpisi, drugi viri) ter s tem seznaniti vodje svetniških skupin. Tako bomo dobili celovito sliko o potrebnih sredstvih in terminskih rokih za odprtje vrtcev.
Podelitev koncesije
Občinska uprava bo na predlog LDS proučila možnost objave javnega razpisa za podelitev koncesije za izvajanje javnega programa predšolske vzgoje z dodelitvijo nepovratnih investicijskih sredstev za posamezni oddelek.
Občinski svet si je tokrat privoščil kar dolge počitnice. Jesen, ki je prišla, pa je taka, kot že marsikatera pred tem. Za nekatere je vesela, za tiste starše, katerih otroci so ostali pred vrati vrtca, pa precej bolj žalostna. Pred leti sem tudi sam občutil nemoč in ogorčenje, ko je tudi moja hči ostala pred zaprtimi vrati. Na vsak način pa se je letošnje poletje nekaj spremenilo. G. županu se je »zgodil narod«. Civilna iniciativa, ki je zbrala kar zajeten kup podpisov, je močno pospešila delovanje občinske uprave. Vse pobude, ki smo jih svetniki SDS govorili že nekaj let in je bil g. župan popolnoma gluh zanje, so se začele uresničevati. Od takrat, ko sem pričel s pisanjem člankov, da bi obvestil širšo javnost na dogajanja tudi z drugega zornega kota, so se stvari precej izboljšale. Nič pa se ne more primerjati s tako veliko civilno iniciativo. Zato si lahko samo želim, da bi ta in podobne pobude obstajale dlje časa. G. župan se ne boji nikogar drugega, kot samo javnega mnenja. Rešitve, ki bodo nastale kot posledica civilnih pobud, je seveda potrebno gledati v kontekstu županskih volitev, ki bodo čez eno leto. Zato bodo verjetno nekateri projekti ugledali luč sveta. Upam pa, da ljudje, ki so zbrani v civilni iniciativi, ne bodo nasedli nekaj dobrim predvolilnim projektom, saj bodo kmalu deležni težav z osnovnimi šolami. Ko smo obravnavali problematiko vrtcev, se je g. župan seveda branil s tem, da je za vse kriva država. Seveda to ni res. Problem je v napačnem planiranju občin, ki so dovolile priseljevanje novih ljudi, istočasno pa so naredile mnogo premalo za to, da bi izpolnile pravice novih občanov. Med take občine sodi tudi naša.
Ker g. župan ni kos mladi populaciji, se je zgleda odločil, da bo v Kamnik priselil še starejše ljudi. Tako smo kot eno izmed točk na seji Občinskega sveta obravnavali zazidalni načrt pod imenom Kamniška Bistrica - del. Tu naj bi bil dom za starejše občane, varovana stanovanja in pa bolnica, namenjena
samo starejšim osebam. Najmlajši prebivalec bi bil lahko star 65 let. Verjetno bo število postelj, ki bodo na razpolago v tem kompleksu in pa število postelj v varovanih stanovanjih, ki se bodo gradila ob že obstoječem domu starejših občanov, presegala potrebe nas in naših sokrajanov. Zato bodo prišli starejši ljudje iz vse Slovenije. Problem, ki ga vidim, je v tem, da je omenjeni teren razlivno območje za Kamniško Bistrico. Poplave se da dokaj enostavno rešiti z dvo-metrskim nasipom, večji problem pa je, da bo voda, ki se je razlivala po tem terenu, ogrožala območja nizvodno. Čeprav smo z Domžalčani že od vekomaj rivali, bi lahko v šali rekli, da nam je vseeno, če jih poplavi. Seveda to ni tako enostavno. Ne smemo tudi pozabiti, da imamo vmes še Šmarco, ki bo verjetno tudi na poplavnem udaru. Projektanti so sicer pokazali določene rešitve z nasipi. Ker razlaga ni bila povsem na mestu se bojim, da stvar ne bo najbolje delovala. Zato sem mnenja, da bi morala občinska uprava od pristojnih ministrstev dobiti soglasje, da bi tak ali podoben kompleks gradili na neki drugi lokaciji, omenjeno lokacijo pa bi pustili kot razliv-no območje. S tem bi gotovo veliko prihranili pri naslednjih poplavah, ki bodo vsekakor prišle. Samo vprašanje časa je.
Zadnja tema, ki smo jo obravnavali na občinskem svetu in ki jo moram omeniti pa je socialno stanje v občini Kamnik. Stanje se vsekakor slabša, saj je zaradi gospodarske krize veliko naših sokrajanov izgubilo službo. Občinska uprava je na tem področju kar nekaj naredila, seveda pa so zaželene vse ideje, kako blažiti brezposelnost in s tem socialne stiske. Tako je v naši regiji zelo zaželen denar za samozaposlova-nje. Mislim pa, da bi morala občina več narediti tudi na javnih delih. Nič ne bi bilo narobe, če bi občina ustanovila javno podjetje, ki bi zaposlovalo trenutno brezposelne ljudi. Saj kriza ne bo večna, ljudje pa bi vmesno obdobje lažje preživeli.
Robert Kokotec, SDS Kamnik
DEMONSTRACIJA MOGOČEGA
Po našem mnenju mora Občina v lokalnih medijih javno pozvati potencialne investitorje, da izkažejo interes in se na podlagi odziva odloči o nadaljnjih ukrepih. Podoben projekt smo v občini že izvedli pri koncesijskem vrtcu Peter Pan.
Sofinanciranje cene programa pri varuhih predšolskih otrok
Nova zakonodaja omogoča predšolsko varstvo tudi s pomočjo varuhov predšolskih otrok, ki morajo izpolnjevati določene pogoje in pridobiti dovoljenje s strani Ministrstva za šolstvo in šport. Zato smo predlagali - in občinski svet je to sprejel - da se do naslednje seje pripravi sklep, ki bo omogočal sofinanciranje cene dnevnega varstva vseh kamniških otrok pri varuhih, ki so vpisani v razvid pri ministrstvu, dokler ne bo dovolj mest v naših kamniških javnih ali koncesijskih vrtcih. Predlog predvideva sofinanciranje 30% ekonomske cene, kar pomeni približno 150 eur/mesec.
Hkrati pa je občinski svet dopolnil naš sklep in zadolžil upravo, da pripravi izračune, kaj bi pomenilo, če bi vsak zavrnjeni otrok do 3. leta starosti mesečno prejemal sredstva v višini 20% ali 30% ekonomske cene vrtca 1. starostne skupine.
LDS Kamnik
Zadnja seja kamniškega občinskega sveta je lahko številnim odprla oči o načinu delovanja župana in njegovih najtesnejših sodelavcev. Če je še do nedavnega župan odločno zatrjeval, da nekaj občina ni sposobna izpeljati zaradi takšnih ali drugačnih ovir, se je na zadnji seji občinskega sveta pokazalo, da lahko marsikatera »nemogoča stvar« v hipu postane »mogoča«. Ključna stvar pri prehodu iz nemogočega v mogoče je seveda volja in pritisk javnosti.
Po pritisku civilne iniciative staršev je bilo tokrat na strani župana ogromno volje za reševanje problematike pomanjkanja prostora v kamniških vrtcih. Še do nedavnega smo s strani župana lahko poslušali obrazložitve, da je občina na področju otroškega varstva postorila vse, kar je bilo v njeni moči, in da je za nastalo situacijo kriva zgolj država. Ta zgodba je bila precej podobna zgodbi študenta, v kateri se študent na vso moč razburja in pojasnjuje, da se je učil cel teden in na koncu še vedno dobil nezadostno. Nauk zgodbe za študenta in tudi za kamniškega župana je ta, da je kljub očitnim naporom rezultat še vedno slab in da se bo za pozitiven rezultat potrebno bolj potruditi. Kljub bojeviti odločnosti župana Smolnikarja, da je v preteklosti naredil vse za otroško varstvo, je na zadnji seji, ko je svetnikom predstavil nove ukrepe za zagotavljanje novih mest v kamniških vrtcih, vendarle priznal, da vse le ni bilo narejeno in da je še precej stvari za postoriti. Pohvalno!
Zadnja seja kamniškega občinskega sveta je postregla tudi z lepo lekcijo o načinu sprejemanja občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN). Pred nami je bi OPPN za del B16 Kamniška Bistrica, v okviru katerega naj bi zraslo novo naselje varovanih stanovanj in negovalna bolnica. Vse lepo in prav, če bi župan s takšno vnemo sprejemal tudi druge OPPN-je. Eden takih je OPPN na območju Korenove ceste (B 24 in B 26), v okviru katerega bi nadaljevali z izgradnjo obrtno - poslovne cone in zagotovili kar nekaj novih delovnih mest. Tu takšne vneme kot pri Kamniški Bistrici ni! Ključno vprašanje je, zakaj se je županu tako mudilo s sprejemom OPPN B16 Kamniška Bistrica, čeprav gre zgolj za del obmo-
čja, čeprav niso razrešena vsa lastniška razmerja, čeprav gre za izrazito poplavno območje in čeprav gre za območje, ki je namenjeno stanovanjski gradnji in bo po predlogu OPPN prvenstveno posvečeno družbenim dejavnostim. Na drugi strani pa se pri sprejemanju OPPN-ja v obrtno poslovni coni ob Ko-renovi cesti (B24 in B26) nenehno pojavljajo težave. Edina razlika med obema OPPN-jema je v tem, da so enega v prvi obravnavi sprejeli kljub težavam, drugega pa še vedno nismo obravnavali ravno zaradi težav. Zame gre za očiten dokaz, kako veliko vlogo igra županova volja. In ko že govorimo o bodočih varovanih stanovanjih ob Kamniški Bistrici bi bilo nekaj županove volje in pomoči dobrodošle tudi pri gradnji varovanih stanovanj ob sedanjem domu starejših občanov. V tem trenutku varovana stanovanja ob domu starejših občanov že gradi podjetje Alfa - M, še ved-
no pa ima precejšnje težave z urejanjem dokumentacije drugi investitor Dolenjgrad.
Kot nalašč je zadnja seja občinskega sveta pri sprejemanju sklepa o razglasitvi Plečnikove železniške postaje za javno infrastrukturo na področju kulture znova demonstrirala, kako hitro so stvari rešljive, če jih je župan pripravljen rešiti. Na drugi strani pa smo lahko ob odsotnosti županove volje priča ko-lobociji neverjetnih administrativnih zapletov in obrazložitev, da so za vse krivi drugi in da ni kaj pomagati. Pri reševanju lokaln ih problemov je vse v postavljanju prioritet in nato zagotavljanju proračunskega denarja zanje. Dokler bo gradnja cest na prioritetni lestvici pred otroškim varstvom in pred zagotavljanjem novih delovnih mest, do takrat bi znalo prihajati do vedno novih težav in konfliktov. Prvi bi morali biti ljudje, šele nato ceste.
MATEJ TONIN
OKTOBER 2009
Kulturni dom Franca Bernika Domžale
8. in 9. oktober 20h
Mestno gledališče ljubljansko
Dragica Potočnjak: ZA NAŠE MLADE DAME
drama, režija: Tijana Zinajić
sobota, 10. oktober 10h (sobotna otroška matineja) Lutkovno gledališče Maribor Katarina Klančnik Kocutar: RINGARAJA lutkovna predstava
ponedeljek, 12. oktober 20h (kino program)
ZGUBLJENO S PREVODOM (2003), 105min
Lost in Translation, ameriška komedija, režija: Sofia Coppola
četrtek, 15. oktober 19h - GALERIJA DOMŽALE KLEMENTINA GOLIJA
»Geografija spomina - minljivost (po)dobe«
Odprtje razstave, ki bo na ogledu do 30. oktobra 2009.
četrtek, 15. oktober 20h
Familija / Mestno gledališče ljubljansko Branko Završan: SOLISTIKA predstava za dva solista in neskončno število instrumentov, režija: Branko Završan
petek, 16. oktober 20h - GALERIJA DOMŽALE (bivši Vele)
JAZZ v galeriji: JURE PUKL GROUP
Jure Pukl (saksofon), Sava Miletić (klavir),
Milan Nikolić (kontrabas), Klemens Marktl (bobni),
posebna gostja: Nina Strnad (vokal), VSTOP PROST
sobota, 17. oktober 20h (kino program)
ROKOBOREC (2008), 111min
Wrestler, drama, režija: Darren Aronofsky
Kulturni dom Franca Bernika, Ljubljanska 61, Domžale, t. 722 50 50 www.kd-domzale.si
Q
Kamniški ObČAN
ZANIMIVOSTI
8. oktober 2009
7
Klekljarsko društvo Čebelica mestu Kamnik
Mesto Kamnik letos praznuje. Ideja, ki se je ob 780-letnici mesta zgodaj spomladi porodila v Letvici Gorana Kende, je navdušila članice in člane Klekljarskega društva Čebelica Moste s sekcijo iz Nevelj. V avli občinske stavbe in na stopniščnih stenah bi svojemu mestu podarili
Zanimivost razstave je, da so s klekljanimi trniči in pisavami združeni tudi stvarni trniči, ki jih je naredila Rezka Mali - ena zadnjih legendarnih ve-likoplaninskih pastiric. Na sliki s Tino Romšak ob odprtju in predstavitvi razstave.
razstavo klekljanih čipk, in to ne samo po že videnih, ustaljenih narisih, temveč po izvirnih papircih, ki bi jih po kamniških motivih zrisali sami: Mali grad, Veronika, lectova srca, sveče, majoljke, kamniški grb, deklica v noši... Še večje navdušenje pa so med klekljaricami sprožili velikoplaninski motivi, zlasti trniči (kepice iz sirčka z vtisnjenimi vzorci izrezljanih deščic - pisav). Oblikovalka razstave Vida Jenko se je, po lastnih besedah, zaljubila v to lepoto ustvarjalnih velikoplaninskih pastirjev, predvsem premalo poznane, skromne Zefke Humar, Debevčeve iz Vodic, nikoli dosežene velikopla-ninske pastirice, ki je znala prav vse: rezljati, vezti, pesniti, risati; bila pa je tudi modra ženska, tiha voditeljica in mentorica vseh pastirjev.
Zanimivost razstave je, da so s klekljanimi trniči in pisavami združeni tudi stvarni trniči, ki jih je naredila Rezka Mali, letos po 35-ih letih ni več pasla na »svoji« Gojški planini, in lesene pisave. V vitrinah v pritličju so pretežno kamniški motivi, na razstavnih stenah ob stopniščih pa različni klekljani izdelki, ustvarjeni z veliko skrbjo, natančnostjo in ljubeznijo. Glede na to, da društvo obstaja šele dve leti, da je za njim že vrsta klekljar-skih nastopov in razstav v Kamniku in Komendi, je tokratna predstavitev čipk nov uspeh.
Člani in članice se zbirajo v dveh skupinah, prihajajo z vseh vetrov, povezujeta jih mentorica Stana Pibernik in predsednik Primož Kepic, likovno us-
merja Vida Jenko, ki riše vzorce, oblikuje razstave in svetuje.
Velik del kamniških motivov je bil razstavljen v dveh izložbenih oknih (Letvica, TIC) na Glavnem trgu že ob dnevu narodnih noš -tu, v občinski avli, pa so v vitrinah dobili novo razsežnost in sporočilnost. Razstavo je omogočila Občina Kamnik, zlasti Liljana Juhart Mastikosa, načelnica oddelka za družbene dejavnosti. Ob odprtju razstave v sredo, 23. septembra, je klekljarice in obiskovalce pozdravil podžupan Brane Golubovič, ki je pohvalil ustvarjalnost, delavnost ter odzivnost Klekljarskega društva Čebelica na vse kamniške javne prireditve, v Arboretumu, ob obisku evropske komisije, v Snoviku, ob dnevih narodnih noš, na klekljar-skem oktobru v Budnarjevi hiši v Palovčah... Čestitke so izrekli tudi številni obiskovalci, ki so jih zapletli v lepe melodije še pevci mekinjske-ga okteta pod vodstvom Zdravka Berlica, sopranistka Nika Berlic in citrarka Darinka Močnik.
Razstava je na ogled do 21. novembra v času občinskih uradnih ur.
Tina Romšak fotografije: Lojze Hančič
Pridne roke klekljaric znajo ustvariti mnogo čudovitih izdelkov, med njimi je Veronika kot prava klekljarska umetnina, sklekljana po exli-brisu Toneta Žnidaršiča.
ŽIVAHNA LIONISTICNA JESEN
Pomagajmo z lastno krvjo!
VRSTA AKTIVNOSTI RDEČEGA KRIŽA KAMNIK, PRED VRATI PA ZADNJA LETOŠNJA KRVODAJALSKA AKCIJA 21., 22. in 23. OKTOBRA
Tudi letošnji poletni meseci niso bili nič manj aktivni, kot prejšnja leta. Še preden smo izvedli drugo krvodajalsko akcijo smo v začetku junija na tradicionalni krvodajalski proslavi podelili priznanja zaslužnim krvodajalcem in aktivistom, soboto pozneje pa smo skupaj z Upravo RS za zaščito in reševanje in Občino Kamnik izvedli 14. regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa. Udeležilo se ga je 13 ekip iz ljubljanske regije, med njimi tudi dve kamniški, ki sta zasedli odlično tretje in peto mesto. V nedeljo smo že pripravljali prostor za krvodajalsko akcijo, v dveh dneh je kri darovalo 322 ljudi, kar dokazuje, da se na Kamničane in Komendčane res lahko računa!
Prav tako smo se v teh mesecih spopadali z recesijo, ki je zajela državo, tako, da ogroženi sokra-jani niso ostali sami. Na pomoč je priskočila tako Občina Kamnik, kot tudi država, izkazali so se tudi posamezni darovalci, k pridobivanju prostovoljnih prispevkov nam je na pomoč priskočil tudi podžupan Golubovič, ki je s svojimi znanci zbral okoli 500 evrov, prav tako smo bili veseli donacije kamniških Lionsov, ki so darovali 1.650 evrov in poteze najboljšega soseda Mercatorja, saj smo z njegovo donacijo lahko v kamniškem Mercatorju kupili izdelke v vrednosti 1.500 evrov.
Seveda so vaši prostovoljni prispevki še vedno več kot dobrodošli, lahko jih nakažete na naš ttr št. 02312-0011158889 s pripisom »prostovoljni prispevek«, še vedno pa lahko daru ete tudi del dohodnine, pokličite nas (8311-697 , poslali vam bomo »zahtevo za namenitev dela dohodnine za donacije«.
Rdeči križ Slovenije je v tem času izpeljal dve odmevni akciji »Lepo je deliti« in »Peljimo jih na
morje«, ki sta se zaključili z dobrodelnim koncertom »Zlati izbor slovenske popevke« 26. septembra. Uspešno smo izvedli zdravstveno socialna letovanja. V treh izmenah je letovalo 119 otrok, podjetje Tuš je z vsakoletno donacijo omogočilo osmim otrokom popolnoma brezplačno letovanje na Debelem rtiču, v začetku oktobra pa je šest sta-rostnic, katere so izbrali na Društvu upokojencev Kamnik, odšlo na sedemdnevno letovanje na Debeli rtič. Število otrok in starostnikov, ki bodo letovali s pomočjo sredstev, zbranih v akciji »Peljimo jih na morje«, pa v tem trenutku še ni znano.
Pred vrati pa je letošnja zadnja krvodajalska akcija, ki bo potekala 21., 22. in 23. oktobra med 7. in 13. uro v Domu kulture Kamnik, Fužine 10.
Kot smo že večkrat poudarili, je krvodajalec lahko vsak, ki je star 18 let in ima več kot 50 kg, pred odvzemom se mora počutiti zdravega, zaužiti MORA lahek, nemasten obrok, s seboj na odvzem pa prinesti osebni dokument s fotografijo, po odvzemu pa zaužiti malico, ki jo pripravijo transfu-zijci.
Prav v teh dneh smo s strani RKS in Zavoda RS za transfuzijsko medicino prejeli obvestilo, da so zaloge krvi zaradi večjega števila prejemnikov in prehladnih obolenj, ki redčijo krvodajalske vrste, zmanjšane na raven 5-dnevnih zalog, primanjkuje predvsem Rh D negativne krvi vseh skupin. Pripominjajo, da v primeru, ko načrtovane krvodajalske akcije v naslednjih dneh in tednih po celotni Slovenije ne bodo zagotovile načrtovanega števila krvodajalcev, lahko pričakujemo resno moteno preskrbo bolnikov s krvjo. Pridite, spoštovane kr-vodajalke in krvodajalci, pa vsi tisti, ki bi to radi postali, pomagajmo!
OZ RK Kamnik
Čestitke Bronislavi Gantar ob 90. rojstnem dnevu
Narahlo potrkamo, da je ne bi morda zbudili. »Kar naprej, kar naprej!«, se oglasi prijazen in optimističen glas na drugi strani vrat Doma starejših občanov Kamnik. Z Dr. Romanom v roki (naslov: Ljubezen na dopustu) in nasmehom na ustih nas prijazno pozdravi gospa Bronislava Gantar, dolgoletna članica SD, ki je v mesecu septembru praznovala svoj 90. rojstni dan.
»Veste, berem, ker me to poživi. Že od otroka naprej sem veliko brala. In redno telovadila. Zdaj pa ne morem več zaradi noge,« razloži živahna jubilantka. Rodila se je v Mengšu. Starši so vodili gostilno Funtek, kasneje Sokol. Ko je bila malo starejša, je pomagala kot kuharica in natakarica. Je najstarejša izmed petih otrok, ima dve sestri in dva brata. Pove, da so bili v družini zelo povezani. Družila jih je telovadba, saj so telovadnemu društvu Sokol dajali na razpolago dvorano. Oče in mati sta bila navdušena telovadca. Tam je tudi spoznala svojega moža, ki je bil ravno tako predan telovadbi in jo je po vojni pripeljal v Kamnik. V
družini so prevladovale socialno demokratske vrednote, ki so se z leti samo še stopnjevale. Harmonija v družini je vidna tudi na slikah, ki visijo na stenah njene sobe v domu. »Pravnuk Miha je član nogometnega kluba Olimpi-ja,« pokaže na sliko na mizi. »Po poroki sva se z možem preselila v Kamnik«, razlaga gospa Gantar. V Kamniku je delala na Zavodu za zaposlovanje, mož pa v Tovarni usnja Kamnik. Razloži, da so se vedno potrudili, da bi bilo čimveč ljudi zaposlenih. Večkrat poudari, da je imela lepo mladost, ki pa jo je prekinila vojna. Vojno je preživela celotna družina, vendar ji še vedno ni najbolj jasno, kako je bilo to mogoče, saj so ves čas vojne aktivno sodelovali s partizani. »Že takrat smo se zavzemali za
solidarnost med ljudmi. Zelo sem bila korajžna, kar preveč. Skrivali smo ranjene partizane. Včasih je bilo kar preveč napeto«. Na svoje življenje gleda pozitivno: »Vse življenje sem pomagala ljudem, to me je poživljalo. Res imam lepe spomine na svoje življenje«, pove kamniški poslanki dZ mag. Julijani Bizjak Mlakar. »Kmalu se spet oglasim na klepet,« ji obljubi poslanka. Prisrčno se poslovimo. Na poti do avtomobila razmišljamo o prijazni in optimistični ga. Gantar, ki kljub temu, da težko hodi, ohranja pozitivno voljo do ljudi in življenja.
BARBARA BESEK
Bronislavi Gantar je ob visokem jubileju čestitala kamniška poslanka mag. Julijana Bizjak Mlakar
Kamniški lionisti so šesto leto svojega dobrodelnega udejstvova-nja začeli zelo dejavno. Ob začetku lionističnega leta, v mesecu juniju, so izvolili novega predsednika znanega triatlonca Matica Romšaka in okrepili tudi svoje članske vrste. Septembra sta se jim pridružili Barbara Božič in dr. Andreja Eržen. Po poletnem premoru so se polni energije takoj posvetili svoji glavni dejavnosti, zbiranju denarja za ljudi v stiski. Tako so konec septembra za člane kluba in njihove prijatelje pripravili prijeten glas-beno-kulinarični večer v gostilni Repnik. Vabilu se je odzvala tudi nova guvernerka, ki v tem letu vodi slovenske lioniste, Polonca Kukec. Večer pa so s svojo temperamentno glasbo začinili člani klape Mali grad, ki so se dobrosrčno odzvali vabilu in zbranim na pozno septembrski večer pričarali pravo poletno razpoloženje.
Ob koncu druženja so pripravili še dražbo izbranih vrhunskih vin in skupaj z vstopnino na koncu večera zbrali 1400 evrov. Večji del te vsote bodo namenili otrokom iz Zavoda Cirius. 16. oktobra že pripravljajo novo akcijo, ki bo namenjena zbiranju denarne pomoči za slabovidnega otroka iz Most. Lionisti mu bodo z zbranim denarjem omogočili nakup posebnega računalnika za slabovidne. Ob 20. uri ste vsi
Kamničani vabljeni, da se pridružite lionistom v Kulturnem domu in skupaj z njimi uživate v prvovrstni »stand up« komediji, ki jo bosta pripravila slovenski komik Vid Valič in njegov hrvaški kolega Ivan Šaric. Njun nastop na odru ima zgovoren in aktualen naslov »Slovenija vs Hrvaška«.
Z oktobrom pa Lions klub Kamnik ob pomoči Matične knjižnice Kamnik začenja tudi serijo brezplačnih predavanj »Drobtinice za vaše zdravje«, ki jih bosta pripravljala nekdanji predsednik kluba in zdravnik Boris Kralj in Breda Podbrežnik.
Kamniški lionsi pa se ne družijo le na mesečnih sestankih in dobrodelnih akcijah, temveč se radi tudi skupaj podajo na izlet. Prvi oktobrski teden so si tako popestrili s celodnevnim obiskom Maribora. Vse preradi pozabljamo, da štajerska prestolnica ni le naše najbolj nogometno mesto, temveč ponuja še marsikaj drugega. Od baročnega dvorca Betnava, Maistrovega spomenika, cerkve, v kateri je grob velikega Slovenca škofa Antona Martina Slomška, sinagoge, lepo urejenega Lenta in najstarejše trte na svetu. Če gre na roke še vreme, tako kot tokrat, si lepšega sobotnega izleta skorajda ne da zamisliti.
Lions klub Kamnik
V soboto, 26. septembra, so veterani Območne zveze veteranov vojne za Slovenijo obiskali Belo krajino. Pred Semičem jih je pričakal Branko Kobetič, častni predsednik OZWS Bela krajina, ki jih je tudi seznanil s pomembnimi dogodki iz časa osamosvojitvene vojne za Slovenijo. Poleg pomembnejših lokacij iz osamosvojitvene vojne so si udeleženci strokovne ekskurzije ogledali tudi nekatera prizorišča obeležena z dogodku iz druge svetovne vojne.
Bela krajina je znana tudi po lepih naravnih znamenitostih, katerim
se veterani niso mogli izogniti in so si jih z zadovoljstvom ogledali. Ekskurzija se je zaključila s tovariškim srečanjem s kolegi veterani iz Bele krajine.
Vsi veterani in občani občine Kamnik pa ste v soboto, 17. oktobra, ob 11. uri vabljeni v vas Stebljevek v Tuhinjski dolini, kjer bodo Kamniški veterani na hiši Stebljevek 2, družina Šimenc, odkrili spominsko obeležje v spomin na hranjenje orožja v pripravah na osamosvojitveno vojno.
8
8. oktober 2009
NASA ŠPORTNA POGOVORA
Miro Alilovic - Kamničan na EP v košarki
»Na Poliskem ni bilo časa
«
niti za dober spanec!
Slovenska košarkarska reprezentanca je na nedavnem evropskem prvenstvu v košarki s prebojem v polfinale prvič posegla med elitno četverico in bila zelo blizu prvi medalji. Del največjega uspeha slovenskih košarkarjev je bil tudi Kamničan Miro Alilovic. 32-letni košarkarski strokovnjak je v strokovnem štabu reprezentance opravljal vlogo pomočnika selektorja Jureta Zdovca. Miro je profesionalno sicer vezan na košarkarski klub Geoplin Slovan iz Ljubljane, kjer deluje kot prvi trener članskega moštva. Pohvali se lahko s štirimi naslovi najboljšega trenerja mlajših selekcij po izboru Združenja trenerjev pri Košarkarski zvezi Slovenije. Več let je sodeloval tudi v slovenski reprezentanci mlajših članov do 20 let, leta 2004 je kot pomočnik trenerja Ivana Sunare osvojil naslov evropskih prvakov. Po evropskem prvenstvu leta 2007 v Španiji je letos na Poljskem že drugič nastopil v vlogi pomočnika selektorja članske selekcije.
Od prvenstva je minilo skorajda mesec dni. Kako nastop ocenjujete z distance, ko so se čustva že »ohladila«?
Na letošnje prvenstvo smo odšli z visoko zastavljenimi cilji. Najvišjimi. Cilj je bila medalja. Skozi celotno pripravljalno obdobje smo močno garali, mnogo bolj kot pri prejšnjih reprezentančnih projektih. odzvali so se nam vsi ključni igralci, vzdušje v ekipi je bilo odlično, igra je stekla. Potemtakem je četrto mesto lahko majhno razočaranje ,..., a ob upoštevanju dejstva, da smo na prvenstvu ostali brez dveh pomembnih igralcev in posledični preutrujenosti nosilcev igre, smo lahko zadovoljni. Ostaja pa grenak priokus, saj je bila medalja dosegljiva. Morda nam je manjkal tudi kanček sreče. Veseli pa dejstvo, da je ekipa vseskozi delovala homogeno, vzdušje je bilo dobro od prvega dne priprav na Rogli do zadnjega dne na prvenstvu.
Selektor Zdovc je v enem izmed intervjujev dejal, da mu
»Srbija ne da miru« in da si ne upa pogledati posnetka tekme, ki nas je stala prve medalje. Ste si vi že ogledali posnetek?
To delo me še čaka, saj za potrebe poročila, ki ga bo Košarkarska zveza Slovenije posredovala na sedež Mednarodne košarkarske zveze (FIBA) pripravljam analizo in izvlečke delikatnih delov srečanj s Srbi, Španci in Grki. Po pogovoru z Zdovcem smo prišli do zaključka, da nas je od finala ločilo zgolj to, da v zadnjih dveh minutah nismo dobro »zapirali« prostora in smo tako nasprotniku omogočili skok v napadu. Toda nikomur izmed igralcev ničesar ne očitamo, gledamo samo naprej. Ob tako dobrem vzdušju in zreli ekipi nam dober rezultat ne uide tudi na svetovnem prvenstvu prihodnje leto.
Poudarili ste dobro vzdušje, ki je bilo poleg znanja in izkušenj ključ do uspeha. Kljub temu pa se je zadnjem delu priprav zgodil medijsko zelo odmeven »primer Vujačic«.
V tem primeru smo delovali izključno v dobro ekipe. Sicer vrhunski igralec Saša Vujačic je bil štiri tedne poškodovan, tako da vključitev v naš sistem ni bila več mogoča. Zdovc je bil zelo strpen in je člana Lakersov dolgo čakal, morda celo predolgo. Po pripravljalnem turnirju v španski Sevilli smo v trenerskem štabu presodili, da nastop Vujačica na prvenstvu ni smiseln. Ta odločitev na ekipo in »kemijo« v njej vsekakor ni vplivala negativno, prej obratno.
Samo prvenstvo je potekalo v hitrem ritmu, brez počitka. Kakšno je pravzaprav delo pomočnikov prvega trenerja?
Dela je ogromno, na Poljskem ni bilo časa niti za dober spanec. Trenerji smo počivali le tri do štiri ure na noč. Naloge so pri selektorju Zdovcu zelo jasno definirane. Pomočniki smo pregledali ogromno tekem ter analizirali nasprotnikovo igro v obrambi in napadu ter igro posameznikov. Nato je bilo analizo potrebno »zapakirati« v dvanajst minutno, jasno predstavitev selektorju in ekipi. Moja naloga je bila priprava taktičnih zamisli. Lahko rečem, da smo vsi skupaj dobro delali. Priprava je bila vrhunska, vedno smo našli ustrezen odgovor na nasprotnikovo igro.
Samo delo in analiza igre pa se verjetno začne že precej pred začetkom priprav na prvenstvo?
Tako je. Z delom za reprezentanco sem pričel že dober mesec in pol pred začetkom julijskih priprav. Pregledal sem tekme klubov,
kjer nastopajo naši igralci (Barcelona, CSkA, ...) ter preučeval kombinatoriko teh ekip, iskal tisto, kar bi bilo najlažje vključiti v naš sistem igre. Igralci imajo namreč nek nezavedni avtomatizem v igri in tega je potrebno oz. je smiselno prenesti v sistem igre reprezentance. Večino reprezentantov zelo dobro poznam, saj sem jih treniral bodisi v klubu bodisi v mladi reprezentanci. Vem česa so sposobni in kako v določenih trenutkih odreagirajo. Dejstvo je, da so v teh letih, ko so uspeli na »veliki sceni«, pridobili ogromno izkušenj, osebnostno pa so ostali isti. Vse to so podatki, ki so zelo koristni pri kreiranju sistema igre.
Delali ste tako s selektorjem Zdovcem kot njegovim predhodnikom Alešem Pipanom. Primerjava?
Vsak trener ima dobre in slabe lastnosti. Menim pa, da sta oba dobra trenerja. Pravzaprav se je s Pipanom začel vzpon in boljši rezultati reprezentance. Jaz osebno, kot pomočnik trenerja, stojim za vsakim vodjem štaba, v katerem sodelujem. To je predpogoj za uspešno delo.
Tudi na letošnjem Evropskem prvenstvu je bilo nekaj trenerskih imen, ki so s svojim dolgoletnim delom pustili pečat v evropskem prostoru. Naj omenimo samo Dušana Iv-kovica in Bogdana Tanjevica. Med prvenstvom trenerji najdete čas za druženje in morebitno izmenjavo idej?
Ne, za kaj več kot klepet ob kavici ne najdemo časa, saj smo
Goran Jagodnik, najstarejši član slovenske košarkarske reprezentance, nam je o Miru povedal naslednje: »Z Mirom sva prvič sodelovala na evropskem prvenstvu v Španiji, ko je bil prav tako pomočnik selektorja. Je zelo marljiv in dober trener. Kot oseba pa je zelo pozitiven, tako da je na prvenstvu skrbel tudi za dobro vzdušje v ekipi.«
Miro z ljubitelji košarke na igrišču Šolskega centra Rudolf Maister, kjer je obiskoval srednjo šolo.
vsi močno vpeti v svoje delo. Pa še nasprotniki smo. Občasno si izmenjamo kakšno informacijo o nasprotnikih, kakšnega pretiranega druženja in izmenjave idej pa med samim prvenstvom ni.
Naslednje leto je v Turčiji svetovno prvenstvo. Selektor Zdovc še ni izrekel »da« na-daljnemu sodelovanju z ekipo. Predvidevate, da boste nadaljevali skupaj?
To je seveda stvar pogajanj med predsednikom zveze in Juretom. Ce bodo na Košarkarski zvezi ugodili Zdovčevim pogojem, ne vidim razloga, da ne bi nadaljevali skupaj in končali ta ciklus s svetovnim prvenstvom in Olimpijskimi igrami v Londonu.
Po prvenstvu za vas praktično ni bilo počitka. Začenja se ligaško tekmovanje, letos boste znova vodili člansko moštvo Geoplina Slovan iz Ljubljane.
Počitka ni bilo in ga ne bo. Že takoj po prvenstvu sem začel z delom v klubu. Imamo zelo mlado ekipo. Letos bo v Geoplin Slovanu igral le en tujec, preostali del ekipe sestavljajo večinoma mladi, domači fantje. To je moja filozofija in filozofija kluba Slovan. Upam,
da bo še naprej tako in bomo v vrhunske igralce izoblikovali še številne mlade talente. V ekipi imam tudi dva Kamničana. 19 - letni Luka Hren je branilec, trenutno ima sicer težave s poškodbo kolena, a upam da bo čim prej nared. Drugi pa je dve leti mlajši Marko Pajič, ki se bo v tej sezoni kalil v 1.B ligi pri kranjskemu Triglavu. V dresu Slovana bo nastopal za mladince. Ce bo napredoval po pričakovanjih, bo v prihodnji sezoni napredoval v prvo ekipo.
Kako močno bo letos slovensko prvenstvo? Posledica gospodarske krize je veliko prostih igralcev »višjega razreda«, ki bodo očitno vsaj začasno zaigrali v domačih klubih.
Liga je bila in bo močna. Res je, da je letos zaradi specifične situacije na trgu več kvalitetnih prostih igralcev, ki bodo med čakanjem na dobro pogodbo zaigrali doma. Mi imamo mlado ekipo, a zagotavljam, da bomo vsem težak nasprotnik. Ob tej priložnosti bi kamniške ljubitelje košarke povabil, da si kakšen dan popestrijo tudi z ogledom košarkarske tekme v naši dvorani na Kodeljevem v Ljubljani.
DAMIJAN RIFL
Tekaška kraljica Petra Majdič - občasno tudi pod kamniškimi planinami
Verjetno bi ta trenutek težko našli Kamničana, ki ne bi poznal tekaške odličnosti Petre Majdič, slišal za njene vrhunske rezultate in videl v njej dekle izjemnih sposobnosti z neuklonljivo voljo in vztrajnostjo ter zavidljivim optimizmom. Z vsemi temi osebnostnimi kvalitetami, skupaj z vrhunskimi uspehi ta naša daleč najuspešnejša slovenska smučarska tekačica dokazuje, da je kraljica smučarskih tekov.
Z devetimi zmagami v svetovnem pokalu (skupaj jih ima 16), z že drugič zapored osvojenim malim kristalnim globusom (kar pomeni, da je najboljša sprinterka sveta) in z osvojenim drugim mestom v skupnem seštevku, je bila minula sezona za Petro najuspešnejša. Vendar pa si po vseh teh naporih ni vzela dosti počitka. Z mislimi in pripravami je že osredotočena v novo sezono, kjer jo ponovno čaka velik življenjski izziv - olimpijske igre, katerih gostitelj bo v mesecu februarju Vancouver v Kanadi. In vse je podrejeno temu cilju. Kamničani smo ponosni, pa tudi nekoliko radovedni, ko občasno prihaja pod kamniške planine, kjer ima hišo, na kratek oddih ali trening. Zato smo jo povabili k pogovoru za naše bralce.
Petra, najprej vam iskreno čestitam za vašo izjemnost v tekaških smučinah. Za nasprotnice ste bili letos neulovljivi v sprintih, pogosto ste jim bili uganka v klasični tehniki, pa tudi v drsalnem koraku ne zaostajate za najboljšimi. Kowalczykova vam je »vzela z rok« veliki kristalni globus prav na zadnji tekmi, a je zmagala »le« na petih tekmah za svetovni pokal, vi pa ste zmagali devetkrat?! Kako vi gledate na minulo sezono in na konkurenco?
Najprej hvala za čestitke. V mojih očeh je bila sezona zares sanjska in neverjetna, kajti doživljala sem prak-tiËno vse, od neverjetnega in izjemno težko ponovljivega niza zmag, do velikega razočaranja na Svetovnem prvenstvu, ko mi je bolezen preprečila vsaj boriti se za najvišja mesta, in spet do ponovnega vzpona in na koncu že skoraj epskega boja za veliki kristalni globus. A mi je bil ta žal praktično nedosegljiv že pred koncem sezone, kajti nenavadna kalkulacija točk ter disciplin meni ni bila naklonjena. To smo vedeli že kakšen mesec prej, a se nismo predali in se na koncu že prav neverjetno borili (še nikoli doslej se ni nikomur po padcu v boju v sprintu uspelo uvrstiti naprej, kaj šele zmagati) v stilu, morda nam pa vseeno uspe... Ekipa je bila res neverjetna in imamo veliko srečo, da imamo v Sloveniji možnost delati s takšnimi strokovnjaki. Je pa dejstvo, da je to je vrhunski šport in taki (napeti) boji so dejansko čar le-tega. Justina (Kowalczikowa) pa je izjemna tekmovalka, ki blesti predvsem v di-stancah in je boljša od mene v prosti tehniki, kar jo je na koncu tudi pripeljalo do skupne zmage. Odlikuje pa jo še ena lastnost in sicer se je na tekmah sposobna neverjetno fizično izčrpati, ko že vsi mislimo ali pričakujemo, da ne bo zmogla več, ona še kar nadaljuje...
Nekaj posebnega, predvsem po zahtevnosti, je novoletna turneja
Tour de Ski. O težavnosti prog pričajo podatki o vzponih z 28-odstot-nimi nakloni. Letos ste si na tem prestižnem tekmovanju pritekli skupno tretje mesto, takoj za finskima tekmovalkama. Očitno ste se odlično pripravili na to turnejo; ni bilo videti, da bi imeli kje kašne večje težave s krizo?
Ja, Tour de Ski je turneja izrednega izčrpavanja in možnih hitrih preobratov. Vendar pa gledalcem, ki z zanimanjem spremljajo tekmovanja, večinoma ni dano videti tudi ozadja: kako so na koncu poleg tekmovalk izčrpane tudi njihove spremljevalne ekipe, koliko dodatnih kilometrov se opravi na cestah, kako se »servis tabor«, ki je pravi mali laboratorij, vsakič znova podere in spet postavlja. Tudi »v zakulisju« se bije nora bitka s časom! Po vsem tem pa je nato spet pomembno, da tekmovalke in tekmovalci čim prej prispejo do 700 km oddaljenih hotelov, kjer se morajo relativno hitro regenerirati in psihično pripraviti za nadaljnje tekme... Imela pa sem dve krizi: prvo v Oberhofu na 10km v klasični tehniki, ko mi je Finka, ki je bila na koncu uvrščena na skupno drugo mesto, zlomila palico in mi je nihče iz nasprotnih taborov neposrednih konkurentk, ni želel dati. Na tej tekmi sem se sicer pred to nezgodo počutila resnično močno in lahko si mislite v kakšni koži sem bila po taki smoli, ki mi je »odnesla« pomemben delež točk za zmago v skupnem seštevku. Vendar sem se uspela psihično pobrati in naslednji dan odteči super tekmo. Drugo krizo pa sem imela na koncu, v zadnjem vzponu, ko sem uspela nadoknaditi res velik zaostanek in ujela drugouvrščeno, se nato povsem približala vodeči, a me je zatem presenetil odsek, kjer je bilo potrebno zamenjati ritem, kar pa fizično nisem več zmogla... Kljub temu sem z letošnjim Tourom super zadovoljna.
Po tako uspešni in naporni sezoni
si niste vzeli veliko predaha. V novo pripravljalno obdobje verjetno vstopate s ciljem pridobiti vrhunec forme do olimpijade. Kako potekajo te priprave in kako še načrtujete treninge do meseca februarja?
Pravega počitka, kaj šele dopusta letos ni bilo, kajti ne želim si kasneje očitati, da nisem storila vsega, kar je bilo v moji moči za čim boljšo pripravljenost na OI. Priprave so v polnem teku; ta čas že treniramo na smučeh na ledeniku Dachstein v Austriji, kjer bomo z nekaj vmesnimi dnevi premora trenirali do konca oktobra. Nato gremo za en mesec v Skandinavijo, zatem pa že sledimo tekmovalnemu koledarju FIS v svetovnem pokalu. Ta nas vodi povsod po Evropi, 19. in 20. decembra pa tudi na Roglo. Seveda bodo priprave potekale v smeri pridobitve prave forme na OI, vendar pa nimam namena zanemariti priprav na ostala tekmovanja, saj si tudi tam želim dobrih rezultatov, poleg tega pa je le nekoliko preveč rizično staviti celo sezono le na eno tekmo.
Zaenkrat ste v svetovnem vrhu še sami, ostalim slovenskim tekmovalkam v smučarskih tekih manjka še nekaj stopnic do tja. Ali je kakšna možnost, da bi na olimpijskih igrah sestavile štafeto? Morda s Fabjano-vo, Višnarjevo...
Možnosti za to vsekakor so, vendar sta Vesna in Katja bolj specializirani za sprint in menim, da bi bilo dobro, da skupaj tekmujeta v sprintu dvojic in poskušata tam doseči dober rezultat; kajti prav onidve bosta v prihodnosti naše glavno orožje, ko se sama umaknem iz tekaških smučin. Poleg tega, predvidoma, na olimpijadi posamično ne bosta startali na veliko tekmah (predvsem to velja za Katjo) in zato bi bilo bolj smiselno, da se jaz odpovem nastopu v dvojicah v njeno korist, kar bi bil zanjo, s pridobivanjem tekmovalnih izkušenj na velikih tekmovanjih, lahko tudi vložek v prihodnost. Me pa zelo mika, da bi nam uspelo sestaviti klasično štafeto, ki v svetu teka na
smučeh predstavlja nekakšen prestiž za državo; vendar pa so zaenkrat dekleta še nekoliko prešibka na distanci (daljših progah) oziroma nam manjka tu še četrta tekmovalka.
Kamničani smo ponosni, pa tudi nekoliko radovedni, ko občasno prihajate sem in preživljate dneve tu pod Kamniškimi planinami, kjer imate hišo. Ali pridete le na oddih ali tudi trenirate tu?
Res prihajam, čeprav bolj redko, pa še to, kot vidim, ne ostane skrito (smeh). Nekateri novinarji pa tudi pretiravajo, ko omenjajo moje zasebno življenje. Tukaj (v Kamniku) se počutim dobro in tudi občasno treniram - rolkam proti Veliki planini, kolesarim in tečem. Sicer pa v Sloveniji večji del treningov še vedno opravim na svojih terenih v okolici doma v Brinju, kjer imam tudi primerjavo
s časi iz preteklih let ali pa na Rogli, zaradi višine.
Petra, sedaj ste v svetovnem tekaškem vrhu. Nimate jih še 30 in v smučarskem teku je prav zaradi specifičnosti tega športa veliko najboljših tekmovalcev in tekmovalk starih že preko 30 let. Kakšne načrte in želje imate vi? Do kdaj bomo še lahko vsi - vaši navijači, z nestrpnostjo čakali na prenose tekaških tekem najvišjega ranga ter razburjeno in ponosno navijali za vas?
Res je, da v teku na smučeh tekmovalci v povprečju dosegajo najboljše rezultate nekako med 26. in 35. letom, vendar pa se sama kljub temu ne vidim tako dolgo v tem. Da nizaš dobre rezultate oziroma ob-držiš priključek v svetovnem vrhu, je ob garaških treningih potrebno tudi nenormalno veliko odrekanja
na vseh področjih življenja. In ker e bila moja športna pot dolga leta 3rez prave opore sistema, me je to še dodatno izčrpavalo. Imam pa srečo, da sem zdrava in da na tem področju zaenkrat nimam težav; seveda si predvsem želim, da bi tako tudi ostalo. Razmišljam v to smer, da bom počasi zaključila s svojo športno kariero in postavila smuči v kot. Rada bi si ustvarila družino in zaživela nekoliko bolj mirno življenje, brez nenehnih potovanj. Dokončati želim študij in končno oditi tudi na kakšen dopust.
Petra, naj se vam uresničijo vsi vaši načrti. V vseh teh letih ste dokazali, da ste izjemna borka in velika športnica. Ste zgled, ki pritegne ravnanje in vzbuja spoštovanje. Naj vam bodo zvezde še naprej naklonjene tako v smučini kot v zasebnem življenju.
KSENJA VRHOVNIK
Odprto!
Odlična hrana U Kosila že od 5,50 Eur dalje U
Prijetno okolje za osebna slavja in poroke
U Mir in vse kar potrebujete za seminarje in konference
U Lepe in udobne sobe
hotel**** Malograjski dvor
Since 1830
Hotel Malograjski dvor
Maistrov trg 13,1240 Kamnik, T +386 1 830 31 00, F +3861 830 31 23, E info@hotelkamnik.si www.hotelkamnik.si
ZANIMIVOSTI
8. oktober 2009
Gorsko kolesarstvo - Šolsko državno prvenstvo in finale Pokala Slovenije za mlade
Tunjice v znamenju mladih gorskih kolesarjev
Kolesarsko društvo KD Calcit Kamnik je v sodelovanju s Kolesarsko zvezo Slovenije in Ministrstvom za šolstvo in šport konec septembra v Tunjicah organiziralo slovensko osnovnošolsko in srednješolsko državno prvenstvo v gorskem kolesarstvu ter finale Pokala Slovenije za mlade. Na lep jesenski dan se je v Tunjicah zbralo blizu sto sedemdeset mladih gorskih kolesarjev iz vse Slovenije.
Tuhinjska četverica do medalj na Šolskem državnem prvenstvu
Po uvodnem kulturnem programu, za katerega so poskrbeli učenci in učenke tunjiške osnovne šole, so se šolarji in dijaki hkrati podali na razgibano progo s štartom in ciljem na šolskem športnem igrišču. Se pred poldne-vom smo dobili nove osnovnošolske in dijaške gorsko kolesarske prvake. Podeljeni so bili naslovi v dveh osnovnošolskih in dveh srednješolskih starostnih kategorijah, licencirani tekmovalci pa so tekmovali v enotni osnovnošolski in srednješolski kategoriji. Med
V Tunjicah smo po enoletnem premoru dobili državne šolske prvake.
nelicenciranimi kolesarji so med šolarji državni prvaki postali David Pivk (OS Črni vrh nad Idrijo / 4.-6. razred), Vita Trebušak (OS Šmartno v Tuhinju / 4.-6. razred), Andraž Istenič (OŠ Brezovica pri Ljubljani / 7.-9 razred) in Tadeja Žakelj (OŠ Spodnja Idrija / 7.-9. razred), v konkurenci dijakov brez licenc pa so bili na vrhu Martin Otoničar (SŠ Postojna / 1.-2. letnik), Tina Brecelj (Škofijska gimnazija Vipava /1.-2. letnik), Marko Stanonik (Škofijska klasična gimnazija / 3-4 letnik) in Ana Križanič (Škofijska gimnazi-
ja Vipava / 3.-4. letnik). V enotni kategoriji licenciranih kolesarjev je med dijaki naslov pripadel Urbanu Ferenčaku s Šolskega centra Celje, drugi je bil Vid Tancer (Šolski center Ravne), tretji pa Tuhinjec Rok Korošec, sicer dijak Srednje poklicne in strokovne šole Bežigrad v Ljubljani. Med dijakinjami je bila najhitrejša Tina Perše (Gimnazija Jesenice), drugo mesto je pripadlo dijakinji kamniškega Šolskega centra Rudolf Maister Sonji Sušnik, tretje pa Kristini Poličnik s Škofijske klasične gimnazije. Prvak med licenciranimi tekmovalci osnovnošolci je postal Litijan Peter Zupančič (OŠ Gradec Litija), ki je v cilj prikolesaril pred Domžalčanom Luko Mihaličem (OŠ Domžale) in Jernejem Govekarjem (OŠ Črni vrh nad Idrijo). Med dekleti je naslov osvojila Zala Novak iz OŠ Šmartno v Tuhinju.
Vrhovnik: »S skupnimi močmi nam je uspelo organizirati lepo tekmo«
Izkušene prireditelje prvenstva s kamniškega KD Calcit veseli predvsem množična udeležba s celotne Slovenije »Najštevilčneši so bili predstavniki iz OŠ Brezovica, sledili so jim domači predstavniki z OŠ Šmartno s Tuhinja. Prišli so mladi kolesarji iz vseh regij, pogrešali smo le Dolenjce,« je zadovoljen vodja organizacijskega odbora Mohor Vrhovnik. »Opazili smo kar nekaj novih talentov,« dodaja panožni trener Luka Žele iz Kolesarske zveze Slovenije, ki sodeluje tudi pri vzgoji kamniških mladih kolesarjev. »Staršem naših otrok, še posebej Zoranu Jagodiču, se za vso pomoč pri organizaciji najlepše zahvalju-
Zala Novak iz OS Šmartno je nova državna prvakinja med osnovno-šolkami.
jem, saj nam je s skupnimi močmi uspelo organizirati res lepo tekmo. Prepričan sem, da smo s tem še dvignili prepoznavnost in priljubljenost našega športa, ki ima na kamniškem sicer že bogato tradicijo,« je vtise strnil Mohor Vrhovnik.
Rok Korošec skupni zmagovalec Pokala Slovenije za mlade
Da se za prihodnost slovenskega gorskega kolesarstva ni potrebno bati, so zgodaj popoldan še enkrat pokazali licencirani mladi gorski kolesarji, ki so se v "tunjiški krog" znova pognali, tokrat za pokalne točke. Na zadnji pokalni preizkušnji sezone je bil med mladinci do 17. leta najhitrejši Gregor Dimic (Energija Domžale). Z drugim mestom si je skupno pokalno zmago privozil Rok Korošec (KD Calcit Kamnik). To je za Roka po pokalu Alpe Jadran že druga letošnja lovorika. Tretje mesto je osvojil Žan Podgornik (Sloga Idrija). Med dekleti je z zmago pred domačinko Sonjo Sušnik (KD Calcit Kamnik) skupni naslov potrdila Tina Pe-
Rok Korošec (KD Calcit) je skupni zmagi v Pokalu Alpe Jadran dodal še skupno zmago v Pokalu Slovenije za mlade.
rše (KK Završnica). Pri mlajših mladincih (do 15. leta) sta zmagi ostali doma. Peter Zupančič in Zala Novak iz KD Calcit sta hkrati postala tudi skupna zmagovalca pokala. »Z izidi naših varovancev v letošnji sezoni smo lahko zadovoljni. Osvojili smo tri prva (Rok Korošec, Zala Novak in Pet-
Prenovljen Mercator Hipermarket Kamnik
Prijaznejše nakupovanje in delovno okolje
Mercator center Kamnik, največje nakupovalno središče v naši občini, bo kmalu praznoval osmi rojstni dan. Hipermarket kot osrednji del centra ga bo pričakal v prenovljeni, osveženi in sodobni podobi.
Kot nam je povedal Urban Plestenjak, direktor maloprodajnega območja 9 - dela Gorenjske, kamor poleg hipermar-keta Primskovo in Domžale sodi tudi Kamnik, so se v Mercatorju odločili, da v skladu z nakupnimi navadami in željami kupcev ter trendi in sodobnim načinom življenja prenovijo notranjost hiper-marketa po sodobnem konceptu, dopolnijo prodajni program in
poudarijo posamezne blagovne skupine, po katerih kupci vse bolj posegajo. Njihova prizadevanja so namreč usmerjena v dobro počutje in zadovoljstvo kupcev. Da jim je uspelo temeljito preureditev, prenovo in vzdrževalna dela opraviti v samo treh dneh, ko je bil hipermarket zaprt, je svojevrsten podvig. Ko sem sama drugi dan zaprtja obiskala hipermaket kar nisem mogla verjeti, da jim bo uspelo tako obsežno delo opraviti v slabem dnevu in pol do sobotnega odprtja, saj je bil celotni center pravo delovišče - blago je bilo zloženo na vozičkih in v skladišču ali že odpeljano v hladilnice, čistili in montirali so prodajne police,
Odprtje prenovljenega in osveženega Hipermarketa Kamnik je zaokrožila torta velikanka. Z zadovoljstvom ob uspešno konačni prenovi so vanjo družno zarezali Urban Plestenjak, direktor maloprodajnega območja, vodja Mercator centra Kamnik Jožica Rupar in vodstvena ekipa Hipermarketa Kamnik.
na novo polagali ploščice, belili, mnogo dela so imeli električarji, serviserji klimatskih in hladilnih naprav, preverjali so plinsko polnitev, nameščali novo, dodatno hladilno tehniko, na že urejenih delih hipermarketa pa so že razvrščali izdelke prodajnih programov v skladu z novim, sodobnim konceptom prodaje. Zavzeto so delali prav vsi zaposleni in zunanji izvajalci, zdelo se mi je, da so izredno usklajeni, vprašanja so reševali sproti in pomagali eden drugemu.
Tudi direktor Urban Plestenjak je ob sobotnem slovesnem odprtju prenovljenega Hipermarketa Kamnik pohvalil izredno usklajenost in angažiranost zaposlenih: »V rekordno kratkem času jim je uspelo izpeljati prenovo, ki je zahtevna tako s tehničnega kot strokovnega vidika, in kljub napornim dnem so ob odprtju prenovljenega Hipermarketa Kamnik kupce pričakali s prijaznostjo in nasmehom na obrazu«. Kot je dodal, želijo s prenovo in osvežitvijo hipermarketa, ki omogoča prijaznejše nakupovalno okolje kupcem in delovno okolje zaposlenim, obdržati visok nivo storitev, v katere pa ostaja vpet tudi oseben odnos, saj Mercator kot najboljši sosed daje poudarek osebnemu stiku med prodajnim osebjem in potrošniki. Po premišljenem konceptu prenovljen hipermarket s preglednejšimi označitvami posameznih oddelkov oziroma blagovnih skupin prinaša pestrejšo ponudbo in kar nekaj novosti, ki omogočajo, da se kupci lažje znajdemo in na enem namesto dobimo vse z željenega področja ponudbe. Tako nas že ob vhodu v hipermarket pozdravi povečan in živahen otroški koti-
V tednu otroka
Poučen obisk Sitar pneumatic centra
Teden otroka je program Zveze prijateljev mladine Slovenije. Temelji na obeleževanju Svetovnega dneva otroka, ki ga je leta 1956 priznala Generalna skupščina Združenih narodov, Mednarodna zveza za varstvo otrok (I.V.C.W.) in Mednarodni fond za pomoč otrokom Unicef pa od leta 1957 skrbita za obeleževanje tega dne.
Podjetje Sitar pneumatic center je že poleti sodelovalo v humanitarni akciji »Pričarajte nasmešek!«, kije otrokom omogočila prijetno in varno dopustovanje ob morju. V teh dneh pa so podjetje na kamniški obvoznici obiskali učenci osnovne šole Stranje. V podjetju so jih prijazno sprejeli, pogovor pa seje sukal okrog pnevmatik, platišč, o tem, kdaj je potrebno zamenjati letne pnevmatike z zimskimi, ali vozniki dovolj poskrbijo za varno vožnjo in varnost potnikov, kje in kako se pnevmatike skladiščijo in kako lahko avto predelamo, da ceneje in bolj ekološko vozi na avto plin.
Na vprašanja zvedavih glavic sta odgovarjala Tanja in Rok Sitar in ob tem podrobneje in otrokom razumljivo predstavila nekaj bistvenih poudarkov iz slovenskih predpisov o zimski opremi. Učenci so bili zelo prijetni sogovorniki, nekaj jih je celo vedelo, da je 15. november skrajni čas za menjavo pnevmatik!
S.M.
Sašo Trebušak (KD Calcit) je na finalni tekmi Pokala osvojil peto mesto, na DP dijakov pa deveto mesto.
er Zupančič) in eno drugo (Sonja Sušnik) mesto v skupnem seštevku pokala za mlade. Tudi v najmlajših kategorijah smo bili visoko. Tri skupna prva, ter po štiri druga in tretja mesta nam dajo vedeti, da smo na pravi poti,« je z rezultati zadovoljen Vrhovnik.
Besedilo: DAMIJAN RIFL Foto: Iztok Grilc
Skupaj pogledamo in potipamo kakšna je zimska in kakšna je letna pnevmatika.


f=sfëS3sa
ček, kjer odslej na enem mestu dobimo vse za otroka, od oblačil, igrač do prehrambenih izdelkov. Glede na hiter tempo življenja, spremenjene prehranjevalne navade in skrb za zdravo prehrano so razširili oddelek sadja in zelenjave s poudarkom in jasno označitvijo ekološke pridelave. Ponudba je izredno pestra, vsaj tolikšna kot na ljubljanski tržnici, takoj smo opazili tudi več hladilnih površin, ki ohranjajo svežino sadja in zelenjave. Dnevno sveža ponudba pa je smiselno povezana z res bogato ponudbo suhega sadja in oreščkov. V bližini je bogato založen oddelek ekološko pridelane in posebne prehrane, kjer lahko odslej nakupujejo vsi, ki skrbijo za zdrav način življenja, pa tudi diabetiki, alergiki, ljudje, ki zaradi težav s srcem in ožiljem posegajo po posebni prehrani. Tudi oddelek kruha in peciva, na katerem tako prijetno zadiši po sveže pečenem kruhu, je razširjen in osvežen z novo podobo v toplih rjavo rumenih odtenkih, v kateri sta obarvana tudi oddelka delikates in mesnice.
Slovesno odprtje prenovljenega Hipermarketa Kamnik je v soboto, 26. septembra, pospremil razrez torte velikanke, na vsakem koraku pa so nam degustatorji ponujali v pokušino slastne dobrote, med njimi mortadelo velikanko, pravo kranjsko klobaso, sir in kruh, mlečne izdelke, sladke prigrizke, domači mesarji pa so v ogromni železni ponvi spekli »kitajsko pojedino«. Kot je povedal Plestenjak, se tovrstnih promocij in degustacij lahko nadejamo tudi v prihodnje, saj bodo nadaljevali s tovrstnimi aktivnostmi, predvsem na oddelku svežih živil.
Po desetih dneh, ko je prenov-
"T M. JI	* O ii
Novost v prenovljenem Mercator Hipermarketa Kamnik je tudi bogato založen oddelek ekološko pridelane in posebne prehrane, kjer lahko odslej nakupujejo vsi, ki skrbijo za zdrav način življenja, pa tudi diabetiki, alergiki, ljudje, ki zaradi težav s srcem in ožiljem posegajo po posebni prehrani. Veseli so tudi osebnega odnosa in pomoči prodajnega osebja, saj pogosto iščejo specifičen izdelek ali potrebujejo dodatne informacije.
ljen Hipermarket Kamnik odprt, smo se o vtisih pogovarjali tako s kupci kot z zaposlenimi in z obeh strani smo zaznali zadovoljstvo v »novem« hipermarketu, češ, da je prijaznejši, svetlejši, bolj zračen z večjo prehodnostjo med posameznimi oddelki ter širšo ponudbo, zaposleni pa se v novem delovnem okolju bolje počutijo. Kot nam je povedala vodja Mercator centra Kamnik Jožica
Rupar, ob vsakdanjem komuniciranju s kupci zaznavajo pozitiven odnos in zadovoljstvo. Tudi tisti kupci, ki so bili vajeni svoje »stare trgovine« in so bili ob zamenjavi blagovnih skupin rahlo zbegani, a so jim zaposleni prijazno pomagali in jih usmerili, so se pridružili kupcem, ki so zadovoljni z večjo izbiro v prijaznejšem nakupovalnem prostoru.
SAŠA MEJAČ
10
8. oktober 2009
ZANIMIVOSTI
Kamniški ObČAN
Pogovor s Smarcanom, ki ima doma od morskega prašička do konja...
»Vstopite v moj krilati živalski vrt«
Andrej Grašič iz ©marce je velik ljubitelj živali, svoj dom in dvorisËe deli s pticami, kunci, golobi, morskimi prašički in okrasno ter vodno perutnino. Vse to so dobri in zvesti prijatelji absolventa zoologije, med njimi tudi diamantni fazan, ki ima v njegovi »zbirki« prav posebno mesto, saj ga je izvalila in nato kot piščančka vzgojila navadna kokoš.
Le malo je ljudi, ki doma ne bi imeli kakšnega hišnega ljubljenčka, pa najsi bo to kanarček, mucek ali kužek, morda ribica, hrček ali kača, danes nič posebnega ne predstavlja niti konj. Temu je rad pritrdil naš sogovornik, velik ljubitelj živali, a kaj hitro nadaljeval, da smo lahko prepričani, da med lastniki domačih živali zagotovo ni veliko takšnih, ki bi imeli 37 različnih vrst malih živali in da je še manj takšnih, ki svoj dom in dvorišče delijo s pticami, kunci, golobi, morskimi prašički in okrasno ter vodno perutnino. Vse to so dobri in zvesti prijatelji šmarskega absolventa zoologije, ki je verjetno edini Kamničan s kokinami, transilvansko kokošjo in v letu 2000 osvojenim prvim mestom za prvaka pasme pri ožganih kuncih ter zagotovo edini Slovenec, ki lahko reče, da je prvi v našo državo uvozil nemške pritlikave race call duck, da ima mesto v njegovi pestri
ptičji druščini exchequer leghorn in da je kanadskega divjega purana dobil skoraj od slovenskega veleposlanika v Kanadi.
V pogovor smo se zapletli z Andrejem Grašičem, ki nam je odstrl pogled v za večino slabo oz. nepoznan kotiček »krilatega sveta«.
Področje ptic, golobov in perutnine večini Slovencev ni ravno najbolj poznano. Še manj je takih, ki bi se s tem ljubiteljsko ukvarjali. Kako in kdaj si se ti navdušil nad temi živalmi?
Že od malih nog pomnim, da so okrog naše hiše letale in hodile pernate živali. Z njimi so se ukvarjali in me za njih navdušili stari starši. Kmalu so mi prirasle k srcu in danes z izrednim veseljem in ljubeznijo stopam po poti mojega deda in babice. Trenutno imam doma 37 različnih vrst malih pasemskih živali, s katerimi se ukvarjam zgolj ljubiteljsko. To mi vzame precej prostega časa, a zaenkrat mi urnik in status študenta to še omogoča.
Verjetno je bilo tvoje veliko zanimanje in ljubezen do perjadi in živali nasploh razlog, da si se po opravljeni maturi vpisal na študij zoologije? Pa ti je študij prinesel pričakovano?
Ja, res je. Vse v zvezi z živalmi me zanima, že iz ranih otroških let sem vedel, da bom študiral v tej smeri. V zadnjem letniku gimnazije sem se
tako odločal le med veterino jn zoologijo ter na koncu pristal na ljubljanski Biotehnični fakulteti. Študij mi je ves čas nudil veliko koristnih informacij za delo s perutnino (in ostalimi živalmi) ter mi dal odlične iztočnice za nadaljnje, tako teoretično, kot praktično, samostojno delo. Med študijem sem se večkrat odpravil na študijske prakse v tujino, kjer sem svoje znanje še izpopolnil, razširil. Po zaključku fakultete pa nameravam pot nadaljevati v tujini, saj v Sloveniji možnosti za zaposlitev, predvsem tako, kot bi si jo želel, žal ni.
O pticah si se učil od starih staršev, prebiral si knjige, članke, znanje izpopolnil na fakulteti... Kako še pridobivaš znanje?
Sem najmlajši član Društva gojiteljev malih živali Kamnik-Domžale-Mengeš, ki je bilo ustanovljeno leta 1963 in ima svoj sedež v Komendi. V okviru društva, v katerem sodeluje 15 aktivnih članov in nam na žalost primanjkuje mladih, se udeležujem strokovnih ekskurzij, izobraževanj, predavanj o veterinarskih pregledih, cepljenjih, boleznih..., pripravljamo in sodelujemo pa tudi na nacionalnih in mednarodnih razstavah. Sam sem začel razstavljati leta 1997 in do sedaj najvišje posegel z dosežkom prvaka pasme pri ožganih kuncih in angleški pasmi race call duck. So pa razstave v naši državi redke, slabo zastopane s strani razstavljaIcev in še slabše obiskane. Povsem drugače je v tujini, predvsem v Nemčiji, Avstriji in v balkanskih dražavah, kjer si pride ogledat razstave več tisoč obiskovalcev. Vsako takšno druženje z lastniki perjadi mi prinese novo, še kako potrebno in željeno znanje.
Andrej nam je ob obisku predstavil nelcaj svojih ptic, na icatere je še posebej ponosen in imajo prav posebno zgodbo:
Nemšice pritiilcave race - caii ducic
Race call duck sem uvozil v Slovenijo prvi in se moral za to izredno potruditi. Ob 5. uri zjutraj smo vsaj dve uri pri - 15°C stali v vrsti na sejmu vWasserburgu v Nemčiji in bili presrečni, da smo jih sploh dobili. V Sloveniji niti ob 5. uri popoldan in v lepem, toplem vremenu ne bi doživel kaj takega. Zdaj bo že 10 let moje vzreje teh rac, s katerimi sem na razstavah dosegel več lepih rezultatov.
Kanadski divji puran
Trije kanadski divji purani so kot jajca priromala preko slovenskega veleposlanika iz Kanade do prijatelja, ki jih je izvalil in vzredil. Zaradi pomanjkanja časa in ker je preživel le samec, se je odločil, da se poslovi še od njega. Ravno v tem času sem mu pomagal na kmetiji in v njegovo ter predvsem moje veselje temne prihodnosti rešil zadnjega izmed puranov.
Kitajska svilnata kokoš
To povsem belo redko vrsto kokoši, ki ima 5 prstov, črno kožo in puh namesto perja, je za rojstni dan dobil znanec. Ker je ni mogel
obdržati, sem jo v svoj dom navdušeno sprejel jaz.
Leghorn exchequer
Ko sem se odpravil na študijsko prakso na Irsko, sem s seboj odnesel avtohtono slovensko pasmo kokoši - štajersko kokoš, domov pa v zameno prinesel jajce leghorn exchequerja. Zaenkrat sem še edini v Sloveniji, ki ima to vrsto perutnine.
Angleški golšar
Najvišjega goloba na svetu (siva barva je redkejša, črnih je precej več) sem dobil od starejšega možaka, ki se je prenehal ukvarjati z golobarjenjem. Velik problem v Sloveniji je, da starejši opuščajo svojo dejavnost, zanimanja mladih pa ni.
Pav
Najboljšega vremenoslovca, ki dež naznani z glasnim oglašanjem, sem rešil pred zakolom. Ta pernati lepotec mi zato še posebej veliko pomeni.
Slovenski beloglavček
Gre za edino priznano avtohtono slovensko pasmo golobov. Trenutno sodelujem z rejci, ki se trudijo s križanjem različnih pasemskih golobov, med njimi je tudi slovenski beloglavček, na nek način obuditi pasmo goloba, ki je izumrla po 2. svetovni vojni - t.i. slovenski golšar.
Diamantni fazan
Prav posebno mesto v moji »zbirki« ima diamantni fazan, ki ga je izvalila in nato kot piščančka vzgojila navadna kokoš. Zaradi tega je sicer izgubil svoj prvinski divji nagon, ni pa izgubil prekrasnega mavričnega lesketa na soncu.
Pegatka
Pri afriških kokoših, ki ne brskajo po tleh in so zato priljubljene pri hišah z urejenimi vrtovi in ki z dvorišč z namenom branjenja perutnine preganjajo ujede, trenutno preučujem njihovo produktivnost.
Besedilo in fotografije: KATJA TROTOŠEK
Po tridesetih letih prvega slovenskega vzpona na Mount Everest
UTRINKI Z JUBILEJNE ODPRAVE POD NAJVIŠJI VRH SVETA (IV.)
POSEBNA DOŽIVETJA
Na tokratni odpravi sem se počutil nekako razdvojenega. Prvič, odkar hodim v Nepal, nisem imel kakšne posebne zadolžitve, ampak samo doživljanje sedanjosti in spominjanje za trideset let nazaj. Do sedaj sem bil trikrat na odpravah, kar je pomenilo določen cilj, določeno zadolžitev, določen smisel, občutek koristnosti, dela za druge in poleg plezanja tudi skrb za prehrano članov. Nato sem bil sedemkrat v šoli, od tega šestkrat vodja, kar je pomenilo spet stalno skrb za izvedbo, predavanja, vaje, udeležence, varnost, poročila, finance in podobno. Sedaj pa praktično nič. Tisti razgovor na NMA ter z Ang Ceringom in Da Gombujem glede prihodnosti sodelovanja je bila pač samo kratka epizoda za naprej. Vse ostalo pa je teklo zame nekako brez dodatne vsebine. Malo me je »potolažilo« to, da sem nekako imel na skrbi oz. sva več ali manj hodila skupaj z Rudijem, ki je bil prvič v Nepalu in je bilo zanj koristno, da sem mu prenašal vsaj del svojih izkušenj. Vendar to ni bilo to. K vsemu temu je pripomoglo še to, da ni bilo kakšne posebne psihološke ali druge priprave za odpravo. Nekoč smo se pripravljali že vsaj dve leti prej, če ne že več, za šolo nekaj mesecev, tudi s pisanjem učbenika in podobnim. Sedaj pa je bilo prej toliko drugega različnega dela in opravkov, da enostavno ni bilo časa za pripravo - pa saj teoretično niti ni bila potrebna, ker smo šli, vsaj nekateri, pač samo na treking - »nagrado« za minulo delo oz. spominjanje veličastnega dosežka. Proti koncu bivanja v Nepalu sem se nekako vživel v to, da sem pač »samo« na trekingu, da se lahko res posvetim predvsem uživanju. Šele nekaj časa po tem, ko sem bil doma, pa se je pokazalo, kako blagodejno je bilo pravzaprav bivanje v Nepalu - ni bilo naglice, nič se ni mudilo, vse je potekalo v naravnem ritmu. Ko se je znočilo, smo se odpravili spat, ko se je zdanilo, smo vstali... Nihče se mi ni »s fičotom vozil po jetrih«, nihče me ni priganjal in ne preganjal, ni bilo potrebno poslušati nobenih samovšečnih in prenapetih politikov, ki jim je glavna skrb samo svoj dobrobit, oblast, nobenih tajkunskih zgodb o legalnem ropanju, privilegijih določenih
elit, dvojnih merilih.... Kljub vsem naporom in tegobam, ki pa jih niso
povzročali drugi ljudje, je bilo življenje lepo.
Doživel sem še eno zanimivo izkušnjo. Na Gorak Šepu sem imel močne napade kašlja, čeprav je bila aklimatizacija postopna, ni me bolela glava in tudi počutil sem se kar v redu. Ali je bilo to zaradi višine ali zaradi suhega zraka ali prahu ali običajnega prehlada - ne vem. Zato mi je dal zdravnik sonamed. Ponoči, ko sem spal oz. imel oči zaprte, se mi je občasno bledlo oz. imel sem občutek, kot da me ni, da ni ne preteklosti in ne prihodnosti, ampak samo sedanjost. Običajno v sanjah podoživljam pretekla dogajanja in v napol budnem stanju načrtujem prihodnjo dejavnost. Tokrat pa ni bilo ničesar, razen tistega trenutka in čudnega občutka o neobstoju. Kot da bi umrl, ko se ničesar ne spominjam za nazaj, ničesar ni za naprej, kot da me ne bi bilo.
SADOVI SLOVENSKE ŠOLE
Našo skupino je iz Lukle do Gorak Šepa vodil Sonam Lama oz. Pasang Šerpa. Ta je bil v slovenski šoli leta 2002 v Managu, kjer sem bil takrat vodja. Povedal je, da mu znanje, pridobljeno na tečaju, koristi, da pa je izgubil diplomo, ki smo mu jo takrat dali. Seveda mu jo bomo poslali, ker mu pomaga pri delu - ni mu potrebno biti kuhar ali nosač, ampak je lahko sidrar ali vodnik. Srečali smo še enega našega učenca, ki je bil v šoli najprej kot tečajnik, nato pa zadolžen za opremo oz. je že sodelo-
Pasang Šerpa in Tone Skarja v Dingbočeju.
val v vodenju. Tudi on je povedal, da je zelo koristno, da se je šolal. Tokrat je bil za vodnika in je vodil svojega gosta na Imža Tse.
Naša tečajnica Uša Bist je bila že leto dni po šoli članica nepalske odprave na Sagar-mato, vendar ji je takrat šlo zelo za nohte - komaj je preživela in izgubi-
la del palca na roki. Vendar ni odnehala. Lani je bila članica desetčlanske nepalske ženske odprave in je tudi prišla na vrh brez kakšnih večjih problemov. Rada se spominja tečaja in je hvaležna za znanje, ki smo ji ga dali, zato nas je prišla z bratom obiskat. Je tudi v moštvu samih žensk, ki načrtujejo, da bi se do leta 2011 povzpele na vse najvišje vrhove vseh celin. Lahko jim samo želimo, da bi tudi uresničili svoje načrte.
Tudi med imeni vodnikov - Nepalcev, ki so vodili »turiste« na Everest oz. opremljali smer z vrvmi in drugim, smo zasledili precej imen naših nekdanjih tečajnikov. Zaradi omejenega časa in drugih ovir pač nismo mogli preveriti, kdo vse je to bil, vendar jih je bilo kar veliko. To me je resnično navdalo s ponosom, da smo bili Slovenci prvi, ki smo jim začeli dajati že leta 1979, torej istega leta, ko smo prišli na Everest, znanje za varnejšo hojo, plezanje in vodenje v njihovih hribih in da sem tudi sam nekaj prispeval k temu. Res je pravo zadoščenje, ko vidiš, da se ___
ti delo, v katerega si	i
vložil veliko energi-
truda, ob-	"	J
restuje in kaže svoje ^^^^^^^^^^^	--£—m
dobre rezultate. Uša Bist in njen brat Kumar.
VOJSKA
Pri povratku sem v Funki Tengi natakal vodo iz izvira v bližini vojašnice. Ta je precej drugačna kot pri nas - ograjen prostor z bodečo žico in v njem nekaj kamnitih (suhi zid) barak in vojaki. Vsak praktično lahko vidi, kaj se tam dogaja. In sredi vojašnice je na klopi sedel Hamo. Ko me je opazil, mi je zaklical, da naj pridem noter. Vojak na straži me je sicer zaustavil, vendar takoj spustil naprej, ko je videl za kaj gre. Hamo mi je povedal, da je tudi on natakal vodo in je vprašal vojaka, ki je stal za ograjo, če je dobra. Pa ga je povabil noter, saj
je bil ta vojak častnik, poveljnik vojašnice.
In sva sedela za mizo sredi vojašnice in se pogovarjala s poveljnikom postojanke. Vojaki so se bolj ali manj dolgočasili. Eni so igrali nekakšno igro s frca-njem ploščic, drugi so si dajali opravka z obleko, dva ali trije so bili v uniformi in z orožjem na straži, eden pa je ves čas stal zraven in poslušal, kaj se pogovarjamo. Domnevam, da je bil iz obveščevalne službe.
Poveljnik je bil mlad fant, star 27 let po imenu Bidur. Govorili smo nekaj o Bosni, kjer so tudi nepalski vojaki skrbeli za mir, pa o Nepalu. Vesel je bil, ker je sedaj mir in ni več streljanja. So poklicna vojska. Trenutno je največji problem dolgčas. Imajo sicer naloge, da čuvajo narodni park, da se turistom ne bi kaj dogodilo in da domačini ne bi (preveč) lovili zaščitene živali, vendar jih to ne zaposli prav veliko. V tej vojašnici bo ostal še kakšne tri tedne, nato pa bo šel v »prekomando«. Postregel nam je s čajem in bil vesel, da mu je monotonijo dni prekinil vsaj kratek razgovor s tujcema iz za njega daljne dežele.
BOJAN POLLAK
Nadaljevanje v prihodnji številki
Hamo (Muhamed Šišič)
V Nepalu je za popotovanje po deželi potrebno posebno dovoljenje. Te redno preverjajo policaji na določenih mestih.
MED MLADIM
8. oktober 2009
Z KOTLOVNICE
Skavti iz vse Slovenije so iskali Veronikin zaklad
Tokrat se iz Kotlovnice zopet oglašamo le s kratko vestjo o dogajanju pri nas - odločili smo se namreč, da prenovimo večnamenski prostor. Pod vodstvom Ajde Rems iz skupine študentov arhitekture, poimenovane ©tajn, zadnje dni premikamo, brusimo in barvamo družabni prostor, ki bo odslej odet v zelo živahne barve. Poleg večnamenskega prostora pa bo pisana in živahna tudi jesen v
mladinskem centru Kotlovnica: za nami so dogodki ob Tednu otroka in Tednu prometne varnosti, v sklopu katerega nas v soboto, 10. oktobra, čaka še pisan živ-žav, ko se bomo zabavali ob športnih in družabnih aktivnostih, ki bodo namenjene tudi učenju o varnosti v prometu in zdravem življenju. V petek, 16. oktobra, se bo pri nas zopet ustavila karavana Klubskega maratona Radia ©tudent, čez teden dni se bodo predstavili »lokalci« Deck Janiels, 19. oktobra pa spet pričenjamo z video delavnicami. Več pa seveda na www.kotlovnica.si.
Naj bo tudi vaša jesen raznobarvna in vesela!
Tjaša PetroËnik MC Kotlovnica
Župan podelil priznanja zlatim maturantom
Poletne jezikovne delavnice
Počitnikarji so spoznavali stari del mesta

Skavti Mamutovega stega - Kamnik 1 smo v naše lepo mesto v soboto in nedeljo, 5. in 6. septembra, povabili skavte iz vse Slovenije. Projekta se je udeležilo 49 udeležencev iz 6 stegov, kljub temu, da je bil namenjen
krili zaklad, ko je bila sled nanj še sveža. Znašli so se sredi prave srednjeveške vasi in zmotili ritem njenih prebivalcev. V zameno za informacije o zakladu so jim morali pomagati pri najrazličnejših opravilih.
prvenstveno skavtski populaciji, pa so se nam pridružili tudi trije neskavtski gostje. Projekt se je imenoval Zaklad iz zagat. Ali je bil zaklad dokončno odkrit, preberite v nadaljevanju.
Udeleženci so se zbrali na Malem gradu, vstopili v časovni stroj in se vrnili v srednji vek, da bi od-
Oboroženi z napotki so se podali po poti do Starega gradu, kjer se je v ruševinah skrival zemljevid do Veronikinega zaklada. Pot do tja jim je oteževalo kar nekaj lokalnih posebnežev, pred gradom pa grajska garda, ki jo je bilo potrebno premagati. Zadnji branitelj zemljevida do zaklada je
bil vitez skrbnik, ki ga je bilo potrebno premagati v mečevanju. V zameno je skupinam pokazal, kje se skriva delček zemljevida in jih povišal v viteze, da bi se borili za dobro in tako premagali urok, s katerim je bil zaklet zaklad.
Po napornem dnevu je sledilo zasluženo proslavljanje najdbe zemljevida - kmečka veselica s strumnim igranjem mladih harmonikarjev. Ko so utrujene kosti komaj dobro legle spat, pa so se po taboru razlegli divji kriki, saj so horde barbarov napadle postojanko in ukradle zemljevid. Bili smo obkoljeni in obetala se je bitka epskih razsežnosti. Da bi se zavarovali pred gotovo smrtjo smo, tako kot v srednjem veku pred bitkami, ob polnočni maši prosili našega Gospoda za zaščito. Ta je bila tako temeljita, da je sovražnik hitro podlegel našemu napadu. Zem-jevid je bil spet naš.
Ko je naslednjega dne sonce že dovolj ogrelo ozračje, smo se po zemljevidu opravili na pot proti zakladu. Kot je to v navadi
(poglejte si kakšen film o Indiana Jonesu) so poti do zakladov vedno polne pasti in preprek, v skavtskem primeru pa blata. Tudi tokrat je bilo tako, a k sreči smo na poti do zaklada srečali prijazne može v rdečem PGD Kamnik, ki so z nas sprali vse posledice iskalne akcije. Še nekaj zamahov z lopato in zaklad je zagledal dan.
Cisto na koncu je skupino skavtov iz Dobrepolja osrečil še poseben pokal-velikan, saj je bila razglašena za naj ekipo. Sledilo je slovo. Domov smo se vrnili vsak s svojim zlatnikom iz skrinje, ki nas bo spominjal na ta dogodek, svežo belo majico, ker bomo tisto blatno lahko vrgli samo še stran, in novim zakladom v srcu. Kot nam je namreč pel potujoči trubadur v svoji pesmi o zakladu (himni projekta): Skrivnost in izzivi, bajni zaklad, skrit tisočletja že čaka na nas. Mnogi iskali so daleč ga stran, a tukaj med nami nas čaka vsak dan.
Kamniški skavti smo veseli, da smo uspeli v naše mesto privabiti toliko gostov iz Slovenije in jim pokazati del naših legend in preteklosti. Odzivi udeležencev so bili izjemni in z veseljem jih bomo prihodnje leto povabili še enkrat in še v večjem številu.
Več pa si oglejte na http://za-klad-iz-zagat.skavt.net.
Tomi Tomšič,
Mamutov steg
»Mixanje« po evropsko
Mladinska izmenjava Euromix: DISCover Differences
Župan A.Tone Smolnikar v družbi ravnateljice Srednje ekonomske šole mag.Tatjane Novak, ravnateljice Gimnazije Veronike Matjašič Kališnik ter zlatih maturantov (z leve: Maja Drolc, Klemen Jerman, Manca Mr-var, Matija Rifel in ©pela Perčič, manjka Tjaša Bošnak)
V	torek, 29. septembra, je v ©olskem centru Rudolfa Maistra potekalo sklepno srečanje maturantov Gimnazije in Srednje ekonomske šole v Kamniku generacije 2008/2009. Ob tem dogodku so bila podeljena priznanja šestim zlatim maturantom, ki so jih prejeli ©pela Perčič, Matija Rifel, Manca Mrvar, Klemen Jerman, Maja Drolc ter Tjaša Bošnak.
Priznanja so podelili tudi za odličen uspeh, odličen uspeh v 4. letniku in na poklicni maturi ter posebna priznanja za sodelovanje v gledališki skupini Rudolfi in za sodelovanje pri ustvarjanju šolskega glasila Zeleno.
V	uvodnem nagovoru sta nekaj besed nekdanjim dijakom namenili ravnateljica Gimnazije Veronika Matjašič Kališnik ter ravnateljica Srednje ekonomske šole Tatjana Novak. Maturante je v nadaljevanju pozdravil kamniški župan Anton Tone Smolnikar, ki je ob tem poudaril pomembnost izobraževalne ustanove ©CRM, ki je znana po visokih kriterijih ter uspehu dijakov. Ob koncu je zbranim zaželel uspešno tudi v nadaljevanju, v študijskem obdobju, ki je pred njimi.
Petčlanska ekipa iz mladinskega centra Kotlovnica, od tega trije člani skupine Illusion Art in dve začetnici v svetu elektronske glasbe, se je konec avgusta, natančneje od 25. 8. do 2. 9., odpravila na mednarodno mladinsko izmenjavo v Estonijo. Organizacija TDM2000 Estonia, ki je izmenjavo pripravila, jo je poimenovala Euromix: DISCover Differences, potekala pa je v okviru programa Mladi v akciji s podporo Evropske komisije.
Kot že ime izmenjave pove, je 27 udeležencev iz Italije, Grčije, Estonije, Latvije in Slovenije odkrivalo razlike (in podobnosti) med kulturami skozi glasbo. Osem dni, polnih glasbe in pozitivne energije, smo preživeli v kraju Polgaste blizu drugega največjega estonskega mesta Tartu-ja. V ospredju je bila predvsem elektronska glasba in učenje DJ-janja; bolj izkušenj DJ-ji so svoje znanje predajali manj izkušenim,
vsi skupaj pa smo se na koncu pomerili še v bitki DJ-jev. »Na tapeti« so bili tudi predpisi o avtorskih pravicah, ki so sprožili številne vroče debate, zgodovina elektronske glasbe, obiskal pa nas je tudi najboljši estonski hip hop DJ in nam pokazal nekaj trikov z »vinilkami«.
Drugi pomemben del izmenjave pa je predstavljal medkulturni dialog; ukvarjali smo se s predsodki in bojem proti le-tem ter ugotavljali, da je glasba pomembno komunikacijsko sredstvo med različnimi kulturami. Na medkulturnem večeru je vsaka nacionalna skupina predstavila svojo državo in preizkušanje sardinskega sira, grškega ouza, latvijske-ga Riga Balzama, slovenskega medu, estonskega
Vanna Tallinna in še česa se je nadaljevalo še dolgo v noč. Izpustili nismo niti tradicionalne estonske hrane, ki pa je bila precej podob-
na slovenski - svinjina s kislim zeljem in krompirjem - ter savna-nja, seveda na koncu z obveznim skokom v jezero.
Zapeljali smo se tudi do mesta Tartu, ki je zaradi štirih univerz, ki se v njem nahajajo, zelo mladostno in živahno. Tam smo obiskali njihov mladinski center in šolo DJ-janja, v mestni hiši nas je sprejela namestnica župana, s katero smo pokramljali o možnostih, ki jih mladim nudi Tartu in za zaključek izkusili še nočno dogajanje v klubu Atlantis.
Teden, zapolnjen z novimi poznanstvi, zanimivimi pogovori, veseljem, noro zabavo, estonsko zeleno pokrajino in seveda glasbo, je vse prehitro minil, udeleženci pa smo se polni vtisov, spominov in (spo)znanj vrnili nazaj - in že razmišljamo, kam bomo »pobegnili« prihodnjič.
Tjaša Petročnik MC Kotlovnica
Nemščina: obvezna in koristna, a tudi zabavna
Kamniški otroci so na različne načine preživljali počitnice in kar lepo število se je udeležilo počitniških jezikovnih delavnic v jezikovnem centru Dude v Domžalah. V sklopu delavnic so ob vodenem ogledu spoznavali stari del Kamnika. Prijazna vodička je otrokom približala srednjeveško preteklost mesta, spoznali pa so tudi Plečnikovo železniško postajo, štiri mestna vrata Kamnika, Mali grad, stari del mesta in muzej Zaprice. Ker je bil dan vroč, se je otrokom po končanem ogledu mesta nadvse prileglo kopanje na kamniškem kopališču.
Poudarek jezikovnih delavnic je predvsem na tem, da otroci skozi raznolike dejavnosti spoznavajo in utrjujejo znanje tujih jezikov.
Na Osnovni šoli Šmartno v Tuhinju je drugi tuji jezik obvezni predmet. To je lani veljalo za sedmošolce, letos pa še za osmošolce, v šolskem letu 2010/11 pa za vse učence zadnje triade. Vključeni smo namreč v projekt Postopno uvajanje drugega tujega jezika v osnovne šole, ki ga izvajamo pod okriljem Zavoda za šolstvo. Smo ena izmed 47 slovenskih osnovnih šol, kjer je bil lani drugi tuji jezik, kar je v večini primerov nemščina, obvezni predmet.
Za prijavo smo se odločili, ker smo šola na podeželju in je možnosti učenja tujih jezikov za naše učence manj kot v mestu. Prav se nam je zdelo, da se znajo naši učenci sporazumevati v nemščini, kajti to je jezik severnih sosedov. Učenje nemščine ima na naši šoli močno tradicijo: preko interesnih dejavnosti, fakultativnega pouka do dobro obiskanih izbirnih predmetov. Prednost obveznega drugega tujega jezika je v umeščenosti predmeta v urnik, tako odpadejo tako osovražene predure ter 6. in 7. ure. Vse to in tudi enotni učni načrt za obvezni drugi tuji jezik smo predstavili staršem na roditeljskem sestanku, ki smo ga organizirali kmalu po
objavi razpisa v Uradnem listu. Imenovana je bila šolska projektna skupina, zbrali smo soglasja staršev, ravnateljica je bila imenovana za članico državne projektne skupine.
Vse šolsko leto je potekala spremljava pouka s strani Zavoda za šolstvo. Mag. Lilijana Kač, vodja projekta, je prisostvovala trem uram nemščine. Učitelji obveznega drugega tujega jezika redno sodelujemo v spletni učilnici, udeležujemo se izobraževanj, srečanj, kjer poročamo o svojem delu, štirje učitelji smo sodelovali tudi pri sestavljanju enotnega preizkusa znanja za vse šole v projektu. Preverjali smo govorne zmožnosti, slušno razumevanje, pisno razumevanje, besedišče in jezik ter samostojno tvorbo besedila. Rezultati naših, šmarskih sedmošolcev so več kot zadovoljivi: 85,7 odstotkov.
Nekateri učitelji bomo v naslednjih dveh letih mentorji tistim, ki se nam bodo pridružili pri uvajanju drugega tujega jezika. Pouk drugega tujega jezika poteka predvsem na komunikacijski ravni: za vse učence je pomembno, da znajo poslušati in razumeti osnovne govorne položaje ter tudi spregovoriti. Prav vsi učenci letošnjega 8. a in 8. b
razreda se sporazumejo v osnovnih življenjskih situacijah, kar so dokazali tudi z reševanjem enotnega preizkusa znanja za vse šole v projektu in z govornim delom preizkusa. Vsi so tudi sodelovali pri nemški bralni znački in zlatih priznanj ni bilo malo. Za novo leto so učenci takratnega 7. a razreda uprizorili igrico Novoletna
nalnikom v računalniški učilnici ali doma, izdelovali plakate in pisali krajše sestavke.
Učenci so radi hodili k pouku nemščine, čeprav to zanje pomeni dve uri več na teden, ker morajo kljub povečanju števila ur v predmetniku obiskovati dve uri izbirnih predmetov. Zaključimo lahko le, da nam ni žal, da
Tudi igrico smo uprizorili v nemškem jeziku.
skrivnost, seveda v nemščini. Pri pouku pogosto igramo didaktične igrice, zlasti tiste, s katerimi utrjujemo besedni zaklad, delali smo tudi z učnimi listi za raču-
smo se podali na to pot. Vodi nas namreč reklo: Več jezikov znaš, več veljaš.
Učiteljica nemščine na O© ©martno Martina Tomšič, prof.
12
8. oktober 2009
SPORT
Kamniški QbÍIKN
Vaterpolo
Zgodovina uspehov se nadaljuje
Zgodovina vaterpola v Kamniku sega že v leto 1971. Prvi treningi so bili skupni, poletni treningi so se izvajali v Kamniku, zimski pa v Kranju. Tako so se počasi sestavljale ekipe in igrale prve tekme. Kam-ničani so kmalu začeli osvajati velika tekmovanja, že leta 1974 je pionirska ekipa prvič postala prvak Slovenije. Leta 1990 se po ponovnem odprtju bazena nadaljuje plavalna in vaterpolska evforija. Skozi leta so vaterpolisti priigrali veliko zmag in dosegli mnogo uspehov, pojavljali so se na skoraj vseh pomembnih tekmovanjih. Leta 2001 je bilo prelomno, pričele so se težave z vzdrževanjem ekipe in bazena, kar je velik finančni zalogaj. Padla je odločitev - za predsednika društva so izglasovali Dareta Homarja, ki se je zavzemal za napredek športa ter jasno postavljal cilje in pogoje, ki so bili tisti trenutek najpomembnejši. Po manjši krizi so ekipe postajale čedalje močnejše, okrepile so se vezi in sledili so uspehi. Leta 2003 so dečki do 11 let osvojili naslov državnih prvakov, dečki do 14 let pa so zasedli 3. mesto v državi.
Skoraj vsako leto so potekala vsakoletna srečanja Dnevi vaterpoli-stov, ki so združevala mlade upe in jih gnala k uspehu. Tradicija druženja se nadaljuje še danes. Glavna težava je bazen. Vaterpolisti skozi poletje trenirajo na odprtem bazenu v Kamniku, v zimski sezoni pa trenirajo v Kranju in Ljubljani. Če bi imeli bazen v domačem kraju, bi jim bilo prihranjeno marsikatero breme. Fantje bi radi pokazali svoje moči tudi pred domačimi obiskovalci, prihranili pa bi tudi čas in denar, ki ga porabijo za vožnje. Stvari se sicer odvijajo v boljšo smer, za kar gre pohvala tudi podžupanu Občine Kamnik gospodu Goluboviču.
Danes fantje trdo trenirajo in uspešne kariere se kujejo ena za drugo. Septembra je potekalo B- Evropsko člansko prvenstvo v Luganu (Švica), na katerem sta sodelovala tudi Kamničana Luka Komatar in Gašper Jeran. Slovenska ekipa je po končanem turnirju dosegla 5. mesto. Poleg članskega prvenstva je potekalo tudi mladinsko Evropsko prvenstvo na Kreti (Grčija), na katerem si je slovenska reprezentanca sposodila tri Kamničane. Barve države je zopet zastopal Luka Komatar, pridružil se mu je Tilen Leskovec, v logi pomočnika trenerja pa se je izkazal Uroš Kralj.
S fanti, ki so sodelovali na prvenstvu, smo se dogovorili za krajše srečanje za pogovor o uspehih in njihovih začetkih. Zaradi klubskih obveznosti se srečanja nista udeležila Uroš Kralj in Gašper Jeran.
Luki Komatarju in Tilnu Leskovcu pa smo postavili nekaj vprašanj...
Kdaj sta pričela vaterpolo in zakaj prav ta šport?
Luka: Z vaterpolom sem začel pred štirinajstimi leti zaradi astme, ki sem jo imel kot otrok.
Tilen: Odkar sem prvič pričel igrati vaterpolo je minilo že 10 let, vzrok pa je enak kot pri Luki, kot otrok sem zbolel za astmo in to je bil glavni razlog, da sem se odločil za ta šport.
Kako gledata na vaterpolo kot šport v Sloveniji? Je dovolj prepoznaven?
Luka: Vaterpolo nikakor ni dovolj prepoznaven šport. K prepoznavnosti bi veliko pripomoglo, če bi se o njem dovolj pisalo. Ker je zanimiv šport, bi lahko bolje zajadral v medijske vode in tako mlade seznanjal k pozitivnimi vrednotami, ki jih kaže ta oblika rekreacije.
Tilen: Tudi jaz mislim, da se o vaterpolu premalo govori in piše. Ljudje si ne znajo predstavljati, da je to šport, ki sprosti človeka in mu da nove energije, ki jo potrebuje.
Kakšni so pogoji, v katerih trenirata?
Luka: Glede na to, da treniram za Triglav je malo drugače. Vseeno pa se ne bi pritoževal nad razmerami. Na treninge se vozim v Kranj, delam v Ljubljani, kjer tudi obiskujem fakulteto.
Tilen: Pri meni pa pogoji niso tako dobri. Ker treniram za Kamnik, vedno naletim na težavo. Vsi vemo, da v Kamniku nimamo pokritega
Uspešna kamniška vaterpolista Luka Komatar in Tilen Leskovec.
bazena, zato se moramo vsak dan voziti drugam in to nam vzame veliko časa, ki ga bi lahko porabili za treninge.
Kako bi po vajinem mnenju lahko izboljšali položaj vaterpola v Sloveniji?
Luka: Vsekakor bi morali mlade seznaniti in jih vpeljati v ta šport. Lahko bi rekel, da v tem športu primanjkuje podmladka. Kot sem že omenil, bi se ga moralo več omenjati v časopisih, na televiziji in podobno. Več finančnih sredstev pa bi morali vložiti za pokritje bazena.
Tilen: Poleg vsega že rečenega jaz osebno pogrešam več televizijskih prenosov tekem. Vsi radi pogledamo dobro tekmo, pa naj bo to košarka, nogomet ali vaterpolo. S tem bi tudi ljudem približali podobo o tem športu.
Oba hodita v šolo! Je težko prilagoditi tempo danim razmeram?
Luka: Ja, vsekakor je težko. Glede na to, da obiskujem faks in se je potrebno veliko učiti, me čakajo še naporni treningi. Treniram vsak dan po dve uri, vse sobote po eno uro, sledijo pa še tekme, ki jih je čedalje več. Včasih pride kakšna nedelja, ko si lahko privoščim odmor, vendar pa so taki dnevi zelo redki.
Tilen: Obiskujem srednjo šolo v Kamniku, tako da imam urnik malo manj naporen, vendar zato nič drugačen. Vsak večer imam dveurne treninge, prav tako pa imam sobote in nedelje zapolnjene s treningi in tekmami.
Kdo vama je na poti do uspeha vedno stal ob strani? Sta kdaj pomislila, da bi končala svojo kariero?
Luka: Definitivno so to moji starši, ki me že od samega začetka spodbujajo. Drugo pa so trenerji, ki me pripravljajo na vsako tekmo posebej. Da bi končal kariero pa zaenkrat še nisem pomislil.
Tilen: Tudi meni tako v življenju, kot tudi v športu pomagajo starši, ki me bodrijo k večji tekmovalnosti. Spet tukaj pa so trenerji in vsa ekipa, ki močno vpliva na nekatere moje odločitve. Je pa res, da sem nekoč pomislil, da bi končal s kariero zaradi poškodb in tempa, vendar me je na koncu premamila želja po uspehu.
Na kateri dosežek v športu sta do sedaj najbolj ponosna?
Luka: Takih dogodkov je seveda veliko. Če pa moram izpostaviti enega, so to igre mladih, ki so se odvijale na Madžarskem. Tam smo osvojili 2. mesto in to mi zelo veliko pomeni.
Tilen: Ker sem se ravnokar vrnil iz mladinskega Evropskega prvenstva in je ta novica še najbolj sveža, bi to lahko izpostavil kot moj najboljši dosežek, na katerega sem zelo ponosen.
Kot si že omenil, nedavno sta se vrnila iz Evropskega prvenstva. Luka, ti si bil tako v Švici kot v Grčiji, Tilen pa je obiskal Grčijo. Kakšni so občutki po prihodu domov?
Luka: Tempo je bil zelo naporen, zaradi priprav in tekmovanj sem bil zelo dolgo odsoten in sem pogrešal veliko stvari. Najprej seveda starše in njihove navade, pogrešal sem počitek, za katerega ni bilo časa. Zavedati se je treba, da igrati na dveh tako napornih tekmovanjih ni preprosto. Veliko je odrekanj in stvari, ki sem jih moral zaradi tega postaviti na stranski tir. Vendar se je izplačalo. Moj trud je poplačan.
Tilen: Tudi meni je predvsem manjkal počitek, druženje s prijatelji. Ker pa sem zamudil prvi mesec šole, me sedaj čaka veliko učenja, da nadoknadim zamujeno.
Luka tebe so vabili, da bi iz Triglava prestopil h Kopru. Tvoja odločitev je padla. Rekel si ne! Zakaj?
Luka: Vabilo je bilo več kot mamljivo, vendar sem se na koncu odločil, da ponudbo zavrnem. Prva stvar, ki sijo želim, je dokončati fakulteto in morda nadaljevati izobraževanje. Živim v Kamniku, šolo obiskujem v Ljubljani, treniram, povrh vsega pa še služim svoj denar in nisem pripravljen zapustiti vsega, kar sem si do sedaj ustvaril. Koper je le oddaljeno mesto, zaradi česar bi si moral priskrbeti stanovanje, to pa je zame zaenkrat še prevelik finančni zalogaj. Vseeno pa upam, da to ni bila zadnja ponujena priložnost.
In še za konec. Kakšne so vajine želje za vnaprej na področju športa?
Tilen: Moj prvi cilj je nadaljevati športno kariero ter doseči še veliko dobrih rezultatov. Zaenkrat je moja največja želja ostati v mladinski reprezentanci.
Luka: V življenju imam veliko ciljev. Nekateri izmed glavnih pa so ostati v članski reprezentanci, osvojiti naslov državnih prvakov, ter leta 2012 Olimpijada v Londonu.
Ajda Leskovec
Spominski balinarski turnir na Duplici
Balinarski klub Duplica, ki se ponaša z več kot tri desetletja dolgim neprekinjenim delovanjem, že nekaj let vsako jesen v spomin na svoje preminule člane organizira spominski balinarski turnir. Tudi letošnji turnir v soboto, 26. septembra, je bil zelo dobro obiskan, saj se ga je udeležilo šestnajst 4-članskih ekip iz večine balinarskih klubov oziroma sekcij v občinah ljubljanske regije, od Medvod, preko Komende, Mengša, Domžal, Ljubljane do Golišč in Jevnice.
V lepem sončnem vremenu je na štirih balinarskih stezah dupliškega kluba na tekmovanju sodelovalo preko osemdeset tekmovalcev, ki so se kot posamezniki pomerili tudi v bližanju v krog in v izbijanju balina. Značilnost turnirja je bila tudi prvo sodelovanje najmlajših - dečkov, ki se urita pod vodstvom domačega trenerja Marijana Prelovška, ki je Udeleženci uspešno vodil tudi pozdravila spominski turnir. turnirja.
S finalnim rezultatom 9:8 se je na vrh sodelujočih ekip uvrstila ekipa BK Budničar s Količevega, ki so jo sestavljali Cveto Lanišek, Matjaž Muhič, Domen Grašič in Uroš Markič pred ekipo Montles z Duplice v sestavi Franc Verde-lja, Sandi Požar, Jože Gržel in Uroš Repanšek ( vsi člani in aktivni igralci BK Duplica), tretje mesto je osvojila ekipa BK Her-
mes iz Ljubljane, pokal za četrto mesto pa so prejeli igralci ekipe DU Kamnik 1 (Franc Rutar, Karel Klemenšek, Jože Goričan in Ciril Žagar).
V bližanju v krog se je najbolj izkazal Marjan Golob, predsednik domačega kluba, med izbija-či balina pa seje najbolje uvrstil Domen Grašič, član Budničar s Količevega.
Igralke Ete na četrtem mestu v NBC pokalu
Po enoletnem premoru so kamniške kegljačice zopet nastopile v Evropskem pokalu NBC v srbskem mestu Apatin. Na novem 8-steznem kegljišču je tekmovalo 19 ekip iz vse Evrope, nastopile so ekipe iz Nemčije, Avstrije, Romunije, Madžarske, Češke, Slovaške, Hrvaške, Francije in Srbije. Po končanih kvalifikacijah je bila ekipa Eta Kamnik na prvem mestu s 3371 podrtimi keglji, v polfinalu z ekipo Ploesti iz Romunije pa je izgubila s 6:2 za sedem podrtih kegljev. V tekmi za tretje mesto je bila boljša ekipa DKV Schlaining iz Avstrije. Po dveh parih so naše vodile 3:1, končni rezultat pa je bil 5:3 za Schlaining. Kanček športne sreče nas je oddaljil od finala in medalje. Toda kljub temu smo zelo zadovoljni, saj smo dosegli največji uspeh kluba v mednarodni konkurenci. V Apatinu so od slovenskih ekip nastopale še igralke Bresta iz Cerknice, ki so za našimi zaostale za 100 klinov in pristale na desetem mestu. V moški konkurenci so nastopali igralci iz Kranja in Ljubljane, ki pa se niso uvrstili v polfinale.
Pred odhodom v Apatin sta obe prvi kamniški ekipi v 1a. ligi gostovali v Cerknici. Igralke Ete so zmagale 6:2, medtem ko so fantje morali priznati premoč domači ekipi z rezultatom 1:7. Igralke Ete so brez problemov zmagale in s tremi zmagami v treh kolih delijo prvo mesto s Celjem in Ankaranom. Igralke Eta Kamnik so v Cerknici podrle 3359 kegljev, igralci Calcit Kamnik pa 3488 kegljev.
Tudi druga kamniška ekipa Calcit Kamnik II je uspešna v drugi ligi in ima po treh kolih tudi tri zmage. Če se spomnimo, smo pred dvema letoma v drugi ligi tekmovali še s prvo ekipo. Druga ženska ekipa Eta Kamnik, ki tekmuje v 2. ligi, je začela s tekmovanjem v Izoli. V ekipi Eta sta nastopali Klara Koprivec in Anja Rutar, Klara je podrla 458, Anja pa odličnih 546.
Delo z mladimi nadaljujemo pod vodstvom trenerja Aleša Prosena. Vabimo vse, ki se želijo priključiti našemu klubu, da se povežejo preko maila: ales.prosen@kks-kamnik.si. Treningi potekajo dvakrat tedensko, v torek in četrtek od 14.30 do 18. ure.
Vse ljubitelje kegljanja vabimo na oglede tekem. Ženska ekipa nastopa v soboto ob 14. uri, fantje pa ob 17. uri. Vse o delu našega kluba si lahko ogledate tudi naši internetni strani www.kk-kamnik.si.
Leon Pirman
Kegljaški klub Kamnik
NOVO V PC KOMENDA
GOSTILNA - PIZZERIA ZA VAS PRIPRAVLJAMO:
PEČEN PIŠČANEC NA ŽARU, MALICE, KOSILA, JEDI PO NAROČILU, PIZZE IZ KRUŠNE PEČI
ODPRTO:
PON-ČET 6.00 - 22.00 PET 6.00 - 01.00 SOB 8.00 - 01.00
Rezervacije na GSM: 041/362-545 VLJUDNO VABLJENI!
* ...
pred začetkom spominskega turnirja na dupliškem igrišču, kjer sta jih Marjan Golob, predsednik BK Duplica, in Marjan Prelovšek, vodja
Najmlajša tekmovalca na dupliškem turnirju (z leve), Primož Ky-rinov inKlemen Emeršič , sedmo-šolca O© Marije Vere na Duplici, sta nedavno na tekmovanju dvojic za dečke (do 14 leta) v okviru ljubljanske balinarske zveze dosegla odlično peto mesto.
Rezultati: 1. BK Budničar, 2. Montles Duplica,3. BK Hermes Ljubljana, 4. DU Kamnik 1, 5. BK Jevnica, 6. MDI Kamnik, 7. BK Duplica, 8. DU Kamnik 3, 9. BK Medvode, 10. BK Domžale, 11. DU Kamnik 2, 12. DU Komenda, 13. BK Golišče, 14. BK Mengeš, 15. BK Ilirija, 16. BK Duplica -mladi.
F.S
v Kamniku, Ljubljanska 3d, SV vogal objekta SVETILNIK, tel.: 01/831 79 50
Prodaja ur in jeklenega nakita Popravilo vseh vrst ur
ZAUPAJTE SVOJO URO STROKOVNJAKOM!
Delovni čas: pon-petek 9h-19h, sobota: 9h-13h
RAČUNOVODSKE STORITVE
za družbe, s.p. in društva
PRVI MESEC BREZPLAČNO
MIBOS d.o.o.	e-mail: mibos@volja.net
Zikova ul. 4, Kamnik	tel.: 01/831-45-15, 031/305-451
SPORT
8. oktober 2009

Zmagovalne tri ekipe.
V PODGORJU ODIGRAN DRUGI LETOŠNJI TURNIR
Na prvo jesensko nedeljo je v Športnem parku v Podgorju potekal nogometni turnir v malem nogometu. Ekipe so se prijavljale po sistemu 4+1. Za prvo nagrado se je potegovalo devet ekip, ki so bile razdeljene v dve skupini. Domača ekipa, ekipe Zeleni, F.C. Duplica, Groharjeva in ekipa Komenda so se morale po rednem delu posloviti, ostale ekipe pa so bíle trd boj za najboljše. V polfinalu sta se pomerili
ekipi SK DOLE in ŠCRM ter ŠD ©martno in L.P.P. Tretje mesto si je priigrala ekipa Šmartnega, četrto pa ŠCRM. Finalna tekma je bila napeta in igralci so po dolgem in napornem dnevu vseeno pokazali fantastično igro. Kljub močni podpori gledalcev in bučnemu navijanju, pa je morala ekipa SK DOLE priznati premoč uigrani ekipi L.P.P.-ja.
ŠD Podgorje
Uspešen zaključek sezone za KD Calcit Kamnik
Tri medalje kamniških mladincev
Gorski kolesarji KD Calcit so v soboto s klubskim piknikom v
Tuhinju uradno obeležili konec sezone 2008/09, ki je bila za kolesarje zelo uspešna. Poleg organizacije članske tekme, ki je štela za Pokal Slovenije ter Pokal Alpe Jadran, dveh tekem za Pokal Slovenije za mlade ter Šolskega državnega prvenstva so sezono zaznamovali izvrstni rezultati. Nazadnje prav na zadnji septembrski vikend, ko so na državnem prvenstvu v vzponu na Blegoš osvojili tri medalje.
Zupančič zasenčil starejše kolege
Enajsti gorsko kolesarski vzpon na Blegoš v organizaciji Športnega društva Marmor Hotavlje je po štirih letih znova štel za državno prvenstvo. Naslova prvakov v elitni kategoriji sta pripadla cestnemu kolesarju z »gorsko kolesarskimi koreninami« Robertu Vrečerju (KD Adria Mobil) in reprezentantki Tanji Žakelj (MBK Orbea). Edini nastopajoči kolesar KD Calcit Kamnik med člani Boštjan Lavtar je zasedel peto mesto. Kljub odsotnosti nekaterih kamniških kolesarjev, vključno s poškodovanim branilcem naslova med mastersi Juretom Kukovičem in najboljšim članom Jernejem Muzgo, so se »Calcitovci« domov vrnili s tremi medaljami. V enotni konkurenci mlajših mladincev je naslov državnega prvaka osvojil Peter Zupančič, ki je bil sekundo hitrejši od Žana Podgornika iz idrijske Sloge, tretje mesto in s tem bron pa je pripadlo Tuhinjcu Roku Korošcu. Ekipni uspeh »Calci-tovcev« v kategoriji mlajših mladincev sta s četrtim in petim me-
Rok Podbevšek ja najboljši kamniški spu-staš.
stom dopolnila Sašo Trebušak in Luka Vrankar. Matjaž Pirš
je osvojil deseto, Žiga Vrankar pa štirinajsto mesto.
»Peter je letos tekmoval v kategoriji do 15 let. Te kategorije na DP ni bilo razpisane, so pa mlajšim licenciranim tekmovalcem dali možnost prestopa v višjo kategorijo mlajših mladincev do 17. leta. Tako je premagal tudi dve leti starejše tekmece,« je z rezultatom in naslovom varovanca zadovoljen trener KD Calcit Gregor Miklič.
V kategoriji starejših mladincev je za še eno kamniško medaljo poskrbel Nejc Blejc, ki je zaostal le za Miho Tertinekom z Ganeshe in Urbanom Feren-čakom (Pinta team). Andrej Zupančič je osvojil osmo mesto. Z dobrim kolesarjenjem v klanec so se izkazali tudi kamniški veterani in amater. Rajko Novak je pri-kolesaril na šesto mesto, Bojan Kemperl (oba masters II) na enajsto, Martin Korošec pa na deseto mesto med amaterji B.
»Z rezultati in časi sem zadovoljen. Fantje so lanske čase izboljšali za pet do deset odstotkov.
Septembra smo se bolj ali manj pripravljali na ta vzpon. Večini se je tekma dobro posrečila, več smo pričakovali le od Andreja Zupančiča. Presenečenj na tekmi ni bilo. Favorizirani člani ekipe Ganesha, ki so »specialisti« za vzpon, so po večini osvojili mesta pri vrhu,« je z zadnjo tekmo sezone zadovoljen Miklič, ki tako kot Sonja Sušnik, Boštjan Hribovšek in Mohor Vrhovnik na državnem prvenstvu ni tekmoval. Slednja sta se na isti dan tekmovala na maratonu Parenza-na v hrvaški Istri. Na 74-kilometrski progi s 1470 višinskimi metri sta zasedla 4. (Hribo-všek) oz. 6. mesto (Vrhovnik) med amaterji.
Spustaši sezono zaključili v Kranjski Gori, Podbevšek dvaindvajseti
Medtem ko so se »crosscountry jezdeci« vzpenjali na Blegoš, so se njihovi spustaški kolegi merili na pre-
novljeni trasi v Kranjski Gori. Dirkanje izpod Vitranca je bilo takšno, kakršno si finale slovenskega pokala v spustu z gorskimi kolesi zasluži - naelektreno do zadnjega tekmovalca na progi. Na dirki Itak Downhill Vitranc se je pomerilo skoraj 150 tekmovalcev iz šestih držav. Zmagal je Trboveljčan Jan Cestnik, ki je hkrati osvojil tudi slovenski pokal. Izmed kolesarjev KD Calcit je bil po
pričakovanjih najboljši Rok Podbevšek, ki je zasedel dvaindvajseto mesto. Preostali »Calcitovci« so zadnjo pokalno tekmo končali okrog petdesetega mesta: Jan
Odbojka
START CALCITOVK V INTERLIGI
Kamniške odbojkarice so se dolgo časa pripravljale na soboto, 10. oktobra, ko bodo prviË v zgodovini nastopile v mednarodnem tekmovanju. Med dolgimi pripravami so prikazovale odliËne igre in zmagale na kar nekaj turnirjih in vseh trening tekmah. Na žalost jim ni uspelo igrati tekme z »najboljšo« slovensko ekipo, ekipo Maribora, ki se je vztrajno izmikala tekmam. A v soboto se ne bodo mogle izmakniti, saj se bodo v prvem kolu Interlige v derbiju slovenskih ekip pomerile z ekipo Calcita ob 20. uri v Kamniku. Čeprav so gostje favoritke, pa Calcitovke obljubljajo, da bodo drago prodale svojo kožo in z igro navdušile svoje navijače, ki jih tokrat hudo potrebujejo. V Interligi se pač ne igra vsak dan.
Slabše od pričakovanj pa so letošnje Državno prvenstvo začeli „prenovljeni» kamniški odbojkarji. Kljub veliki želji jim na gostovanju v Šempetru ni uspelo zmagati. Poraz s 3:1 ni bil pričakovan, vsi seti so bili zelo izenačeni in izgubljeni šele v končnici. Kamničani so predvsem premalo agresivno servirali, kar je domačim omogočalo hitro organizacijo napada in doseganje lahkih točk. Upamo lahko samo, da so se Calcitovci uspeli pobrati in da so v sredo na gostovanju v Kropi uspeli popraviti začetni vtis. Kaj drugega kot gladko zmago pa Kamničani pričakujejo v soboto, ko bodo pred dekliško tekmo ob 17. uri zaigrali na domačem terenu proti letos močno oslabljeni ekipi Maribora. Vsi, ki si želite ogledati kamniško mariborska obračuna, ste v soboto vabljeni v Športno dvorano Kamnik, kjer boste lahko skupaj z ekipama Calcita vstopili v izredno pestro novo sezono.
Z novo sezono pa so uspešno štartale mlade kamniške ekipe.
Mladinci Calcita so na turnirju v Črnučah zasedli drugo mesto in se uvrstili v četrtfinale. Z gladko zmago na domačem turnirju pa so se v osmino finala uvrstile mladinke Calcita.
Kadeti in kadetinje bodo s tekmovanjem začeli to nedeljo ob 10. uri v Stranjah, medtem ko so starejše deklice že nastopile na prvem kvalifikacijskem turnirju. Prva ekipa deklic Calcita je zmagala na obeh tekmah in se bodo, kot kaže, uvrstile v A ligo. Odlično pa so nastopile tudi mlajše igralke, ki nastopajo v drugi ekipi, saj so izgubile le s prvo kamniško ekipo, premagale pa Tabor in se bodo lahko borile za vstop v A ligo. Še naprej poteka vpis najmlajših odbojkaric in odbojkarjev letnika 1999 in mlajši, ki so v lanski sezoni uspešno nastopili na državnem prvenstvu. Deklice so bile na koncu celo tretje v državi in zato vam ne bo žal, če se jim boste pridružili na treningih in od decembra tudi na tekmovanjih. Več pa na strani www.okkamnik-klub.si.
Cicol.
Športna zveza Kamnik organizira redno vadbo najmlajših
(od 2 do 6 let) ob sredah ob 17. do 18.30 in
redno vadbo seniork
ob ponedeljkih od 17. do 18. ure
Vadbe začenjamo v oktobru, prijave in informacije na gsm: 041/760-469.
Peter Zupančič (na sredini) je ponosno oblekel majico s »trobojnico«, ki pripade kolesarskim državnim prvakom, desno bronasti Rok Korošec.
Porič (47.), Primož Dernulovec (49.), Janez Štupar (51.).
Damijan Rifl Foto: Gregor Miklič in Grega Stopar
VODNA AEROBIKA s Petro
Vsako nedeljo od 19. do 20. ure v pokritem bazenu CIRIUS Kamnik.
Ugodni paketi: 4 obiski - 22 EUR, 8 obiskov - 44 EUR, 15 obiskov - 77 EUR
Začnemo 11. oktobra! Informacije in rezervacije: Petra Šuštar 031 323 681
Uspešen začetek nove tekmovalne sezone Plavalnega kluba Kamnik
člani 2. skupine PKK so uspešno opravili svojo nalogo ob otvoritvi plavalne sezone, (foto: Marko Pintar)
Čast za otvoritev nove tekmovalne plavalne sezone je tokrat doletela člane 2. skupine Plavalnega kluba Kamnik. Mladi plavalci so nalogo sprejeli resno in odgovorno ter se v soboto, 26. septembra, udeležili prve tekme v novi sezoni - 2. Pokala Rus. Bazen v Rušah je našim plavalcem že dobro poznan, saj so se lani udeležili 1. pokala Ruš, prav tako pa so v CEZAM centru Ruse opravili kar nekaj priprav. Tokrat je bil PK Kamnik edini klub, ki ni bil s štajerske regi-
je. Pokala so se udeležili se člani PK Fužinar Ravne, PK Branik, PK Ruse in PD Maribor. Mlajši dečki in mlajše deklice so se pomerili v petdesetmetrskih disciplinah, dečki in deklice pa v disciplinah na 100 m. Po samo tednu dni opravljenih treningov v bazenu, to sezono v Snoviku, so naši junaki uspešno popravili osebne rekorde na vseh
nastopih. Za konec pa je mešana štafeta 8 x 50 m prosto v postavi Matevž Blatnik, Jan Ursič, Anže Pirnat, Andraž Ptičar, Anja Uranič, Živa Dobrovoljc, Lara Seretin, Lucija Pintar, osvojila 2. mesto in tako uspešno in z veliko novega zagona zaključila z nastopi na letošnji prvi preizkušnji.
Luka Godec
PLANINSKI KOTIČEK
MONIKA NA
ALJASKI
Konec junija in v začetku julija se je na Aljaski v narodnem parku Denali mudila »žepna« ženska odprava, v kateri so bile Maja Apat iz AK Slovenj Gradec, Nastja Davidova iz AO Ljubljana-Matica in Monika Kambič iz AO Kamnik.
Zaradi bližnje vulkanske dejavnosti niso mogle obiskati prvotnega cilja - Kichatna Spires, ampak so odšle na ledenik Ruth Gorge. Tam so v okoliških hribih splezale kvalitetni smeri in sicer v Sumpu smer Goldfinger (IV, 5.11a, 600 m), v Mojzesovem zobu (Mooses tooth) smer Eye tooth v Zahodnem stebru oz. smer Dream in the Spirit of Mugs (V, 5.10c, 1000 m).
Bojč
O koristnih učinkih UV sončnih žarkov
Sonce je vir naše energije v vseh letnih časih!
Sonce nam daje vse, zato je pomembno, da smo čim več zunaj. Tri četrtine »hrane« - energije, pravijo strokovnjaki, dobimo iz zraka, svetlobe — od Sonca. Samo, kadar smo zunaj, ko ultravijolični žarki padajo direktno na nas, v naši koži nastaja D VITAMIN.
VITAMIN D je odločilnega pomena za naše zdravje. Poleti, ko smo veliko zunaj, malo oblečeni, se kopamo, sončimo, SMO ZDRAVI. Pozimi, ko je sonce šibko in smo premalo zunaj, dobimo premalo UV žarkov, zbolevamo. Virus gripe je med ljudmi prisoten vse leto, do obolenj pa prihaja predvsem, ko je mraz. Tudi prehladi, pljučnice, bronhitisi in podobne bolezni nas napadajo predvsem pozimi. Pozimi pojdimo v hribe po UV žarke ali ven okrog poldneva, ko je Sonce najmočnejše, poleti pa od 8. do 11. ure! V tem času si najbolj krepimo odpornost. K. Lučić pravi, da moramo ven po zdravje, vsaj za nekaj minut, tudi, ko smo bolni, tudi če imamo vročino.
D VITAMIN IMA V NAŠEM TELESU ZELO VELIKO VLOGO!
Omogoča absorbcijo in vgradnjo kalcija, pomaga, da se v telesu ustvari ravnovesje med kalcijem in fosfati. Nujno je potreben za tvorbo kosti in zob. Brez njega se kalcij ne absorbira. Je pa kalcij eden najpomembnejših mineralov v našem organizmu. V telesu ni celice, ki ne bi bila odvisna od kalcija. Ima odločilno vlogo pri delovanju živčevja, mišičnih vlaken, srca in encimov. Pospešuje spanje. V telesu mora biti torej vedno DOVOLJ KALCIJA. Jasno, da je to najbolj pomembno v dobi rasti, da lahko zrastejo trdne kosti in zobje.
KJE DOBIMO KALCIJ?
Najprej iz materinega mleka, ki je najboljši vir in ga telo z lahkoto vsrka, ker ima le za presnovo tega mleka novorojenček vse prebavne sokove. Ob dojenju dobi dete vso telesno in duševno hrano. Vsaka mati bi se morala kar maksimalno potruditi, da bi čim dlje dojila svojega ljubega otroka. Mleko, ki ga uživa otrok po dojenju, naj bo čimbolj naravno, NE homogenizirano, mlečni izdelki pa brez kemičnih dodatkov — npr. navadni jogurt in ne sadni jogurt. Bolj zdravo od kravjega je kozje mleko, je lažje prebavljivo in ima manj maščob.
Kalcij vsebuje tudi surovo sadje, ki pa mora biti dovolj zrelo! Sladko sadje ima več kalcija kot kislo. Vsak dan naj bi otroci in odrasli jedli sadje, iz katerega telo z lahkoto vsrka kalcij in druge snovi, saj smo po naravi sadjejedci.
ZAHVALA
V 78. letu nas je zapustil nas ljubi mož, oče, dedek in pradedek, brat in stric
SILVO BALANTIČ
iz Mekinj pri Kamniku
Iskrena hvala za pomoč zdravstvenem osebju, sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za spremstvo na njegovi zadnji poti, hvala za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče.
Iskreno se zahvaljujemo tudi g. Kondi in g. Malesu za lepe in ganljive besede v slovo, trobentaču za zaigrano Tišino, hvala pevcem in vsem, ki ste nam stali ob strani v bolečini ob izgubi.
Žalujoči vsi njegovi
September 2009

^ ' imrn

ZAHVALA
V 95. letu je za vedno zaspal
VIKTOR MATJAN
iz ul. Jakoba Zupana
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem
in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala dr. Logarjevi, sestri Marini, patronažnim sestram Zdravstvenega doma Kamnik in osebju Doma starejših
občanov Kamnik, kjer je preživel zadnje dneve. Zahvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem Krt in tobentaču. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Žalujoči: žena Marica in sorodstvo September, 2009
Kalcij se nahaja tudi v zelenjavi - v zelju, zeleni, repi, koprivi, regratu in ostalih solatah, špinači...V korenju je poleg kalcija še obilo drugih dobrih snovi in bi ga morali več jesti, kuhanega in surovega — naribanega na solati ali celega.
Kalcij je tudi v žitih - več ga je v črnem kruhu, otroci naj bi jedli črn kruh, proseno kašo.
NAJHUJŠI SOVRAŽNIK KALCIJA JE BELI SLADKOR.
V telesu požira kalcij, povzroča zakisanost in posledično različne bolezni do sladkorne bolezni. Največ bomo naredili za zdravje otrok, če jih bomo ubranili pred tem »belim hudičem«. Zaradi njega so otroci in odrasli nemirni, razdražljivi, se težko zberejo in obolevajo. Dajmo otrokom hrano z dovolj kalcija in spustimo jih ven, pa bodo mirni in zdravi. Nemiren otrok se že po nekaj minutah bivanja zunaj umiri. Ne samo doma, tudi v vrtcih naj poskrbijo^ da bodo imeli otroci hrano z obilo kalcija in s čim manj sladkorja. ČIM MANJ SLADKARIJ! Tudi v vrtcu naj bodo čim več zunaj in naj gredo ven, tudi, če je malo slabše vreme in seveda tudi pozimi. Že kar prvi dan, ko pridejo otroci v vrtec, naj bi šli ven, ker se bodo zunaj prej umirili, predvsem pa lažje preboleli ločitev od staršev, od doma.
KAJ PA ŠOLARJI?
Od 1. razreda (od 6. leta) pa do fakultete so prisiljeni biti po cele dneve v zaprtih prostorih s slabim zrakom, ne samo v šoli, tudi doma. Ko pride po več urah sedenja iz šole domov, ga čaka naloga. Otrok reče: »Rad bi se šel ven igrat, s kolesom vozit...« Starši pa: »Ne, najprej boš nalogo napisal in se naučil, potem boš šel pa ven, prej pa ne!« Sonce ne čaka otroka, ki se muči z milijon podatki, in vse prekmalu zaide. In tako iz dneva v dan. Je mar čudno, da so otroci brez volje, sitni, razdražljivi, da se težko zberejo, da zbolevajo. Predlagam, da šolniki razmislijo, kako bi se pa vendarle dalo organizirati, da bi bili šolarji vsaj pol ure do eno uro v dopoldnevu zunaj. Naj razmislijo, kako RAZBREMENITI otroke, mladostnike.
OLAJŠAJMO OTROKOM IN SEBI ŽIVLJENJE!
Dragica Friedl
Solza te ne bo zbudila, v meni se je naselila praznina. Čakam in sedim kdaj vrneš se s planin.
(Kati)
ZAHVALA
Tiho je odšel od nas naš dragi mož, oče, dedi, pradedi, brat in stric
EGIDIJ LAMPIC
Hvala sorodnikom, sosedom iz Žebljarske ulice, kolektivu Merlak in nekdanjim sodelavcem SCT ter njegovim hribovskim prijateljem za izrečena sožalja, spremstvo na njegovi zadnji poti, podarjeno cvetje, sveče in denarno pomoč. Zahvala bolnišnici Golnik, patru Silvinu Kranjcu za opravljen pogrebni obred, pevcem iz Vrhnike, trobentaču Roku in Nataši za besede slovesa, s katerimi je opisala skupaj
prehojeno pot po hribih. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki jih je naš Gido imel
rad.
Žalujoči: žena Kati, sinova Vido in Mitja z družinama
September 2009
POGREBNIK d.o.o.
Pogrebne storitve, Dvorje 13 4207 Cerklje
TEL.: 04/25-21-424 GSM: 041/624-685
Opravljamo storitve:	"ž, —^
•	PREVOZI S KRAJA SMRTI (na dom, v mrliško '' vežico, na upepelitev - po Sloveniji in tujini)
•	PRODAJA POGREBNE OPREME
•	SPREJEM NAROČIL IN DOSTAVA CVETJA
•	NAROČILA PEVCEV IN TROBENTE
•	POVEČAVA FOTOGRAFIJE POKOJNEGA
•	FOTOGRAFIRANJE IN SNEMANJE POGREBA
•	OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH
•	IZKOPI ŽARNIH IN KLASIČNIH JAM
•	UREJANJE POKOPALIŠČ IN GROBOV
•	VZDRŽEVANJE POSLOVILNIH VEŽIC
•	PREKOPI
•	NAGROBNI SPOMENIKI, KLESANJE IN ZLATENJE ČRK
•	OZVOČENJE PRI POGREBU
•	NOSAČI
•	UREDITEV DOKUMENTACIJE (matični, ZZZS), ^ SVETOVANJE
NOČEMO DA LJUDJE UMIRAJO, TODA, KO DO TEGA PRIDE, JIM SKUŠAMO NUDITI KAR NAJBOLJŠE.
www.pogrebnik.com
Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcu prebiva.
ZAHVALA
Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 51. letu zapustil naš dragi mož, oče, sin in brat
TOMAŽ KEPIC
iz Šinkovega Turna
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za njihove darove, cvetje in sveče, za
tople besede in nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Iskrena hvala tudi g. župniku Francu Mervarju za pogrebni obred, pevcem, pogrebni službi Navček, g. Lamovšku ter vsem gasilcem in članom SD Strahovica za pomoč pri pogrebni
slovesnosti ter lepe poslovilne besede. Hvala vsem Vam, ki ste ga tako množično pospremili na zadnji poti.
Njegovi: žena Milena in otroci - Miha, Katarina, Barbara, mama Tina in brata Primož ter Damjan s Tino
September 2009
Ko svoje zaželimo si bližine, gremo tja v mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni.
ZAHVALA
V 75. letu je za vedno zaspal
BOŽO DJERMANOVIČ
iz Kamnika
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje ter sveče in vsem, ki ste ga tako številčno pospremili na njegovi zadnji
poti.
Hvala pevcem kvarteta Krt in trobentaču za zaigrano Tišino. Žalujoči vsi njegovi
September 2009
Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti, in to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti.
ZAHVALA
V 79. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari ata, tast in stric
PETER ŽELEZNIKAR
iz Tunjic
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, sodelavcem UE Kamnik in Tuš Market-Dom Domžale za izrečena sožalja, cvetje in sveče ter darove za svete maše.
Hvala župnikoma za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem, gasilcem, govornikoma, Juretu ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za vse!
Vsi njegovi
September 2009
Le delo, skrb, ljubezen in trpljenje izpolnjevalo tvoje je življenje. Pa pošle so ti moči in zaprl trudne si oči. Čeprav spokojno spiš, z n^mi kakor prej živiš.
ZAHVALA
V 85. letu starosti se je od nas poslovil dobri mož, oče, tast in dedek
STANISLAV REZAR
s Porebra
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje,
sveče, darove za sv. maše in lepo zemeljsko slovo. Zahvala g. župniku Vincencu Podbevšku, pevcem Krt, trobentaču in solistki ge. Brigiti Dorič ter Društvu upokojencev Kamnik.
Posebna zahvala dr. Dolenčevi in sestri Jani, patronažni sestri
Darji in urgentni ekipi ZD Kamnik. Žalujoči: žena Francka, Franci in Majda z družinama ter vnuki Renata, Tina in David
Poreber, Domžale, september 2009
Kako bi dihal rad, poslušal, gledal, sedel med vami, katero vmes povedal, pa me tišči teptan nad mano grob preran.
ZAHVALA
V 55. letu življenja nas je nepričakovano zapustil
ZDRAVKO BERLIC
p. d. Benkov Zdravko iz Cešnjic v Tuhinju
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih tako nesebično priskočili na pomoč. Hvala vsem za besede tolažbe, ustno in pisno sožalje ter darovane sveče, cvetje in
denarno pomoč. Hvala pevcem za lepo petje, trobentaču za zaigrano Tišino
in Jožetu Goltniku za prebrane poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste našega Zdravkota tako množično pospremili na njegovi zadnji poti in ga ohranjate v lepem spominu. Vsi njegovi September 2009
I AKCIJSKA PONUDBA '
I SLADKOR, MOKA, JEDILNO OLJE ' Zbiramo naročila za novo koruzo po I	nižji ceni!
' JABOLKA za ozimnico, za prešanje in I žganjekuho PO UGODNI CENI!
VSE ZA KOLINE
IAGROPROMET CERKLJE
|_UJ. 4._o^t._10^_C^rklje^_tel.: 04/252 64_40___
Gostišče GTC 902 ČRNIVEC
Tirosek 73
% 03/83 94 602 041/689 865
m
STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE
tel.: 01/722 70 89, 041/956 537,
041/676 198 faks: 01/722 89 98 www.irmi.si, e-mail: steklarstvo.irmi@siol.net
*	ALU in PVC okna in vrata
*	izdelava termopan stekla
*	brušenje stekla in ogledal
*	izdelava izbočenih stekel
*	peskanje stekel
*	fuzije - vitraži
*	okvirjanje slik
LANEN CVET
tekstilna trgovina
Moste pri Komendi 74, tel.: 01/8341-660
NAJBOUŠA IZBIRA TEKSTIU!
Sobotni večeri pri nas so prijetni - ob dobri hrani, živi glasbi in plesu.
To je tudi odlična priložnost za praznovanje rojstnih dni, obletnic, Abrahamov ...
Sprejemamo rezervacije za
, MARTINOVANJE ob živi glasbi
v soboto, 7. novembra
, DECEMBRSKE ZABAVE
IN SILVESTROVANJE ob živi glasbi , NOVOLETNI PLES ob živi glasbi
Vabljeni tudi na nedeljska in praznična kosila.
NAČRTUJETE POROKO?
Pravočasno si rezervirajte termin za poročno slavje, da bo takšno, kot si želite!
GARAŽO
na Kranjski cesti v Kamniku - triplex prodam. Tel.: 01/831-1685.
% 01/83 91 311, 041/662 450
KLINIKA ZA MALE ŽIVALI
VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o.
Ulica padlih borcev 23, Ljubljana
Tel.: 01/56-55-120 www.klinika-vtz.si
lilLiniASVOJP(HARKUPOVATIHAJC(H(J(l!
TEHNIČNA TRGOVINA ÊS^Î^NB r
Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203
AKCIJSKA PONUDBA BLAGA (Z ZALOGE
10% POPUST*
od 12. 10. do 17. 10. 2009 na vse artikle!
UGODNO PONUDBO SI OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI veË na www.pemecom.si
* Abcijsbi artibli so izzvzeti iz te ponudbe
^ Center tehnike in gradnje Črnuče
^Eo^t-k sejmiscu 32, Ljubljana - Črnuče, tel.: 01/560 61 00
Repustite se zaba
rava ponudba izdelkov zabavne elektronike v času do 14.10!\2009 oz. do prodaje zalog.
79,00 EUR
MP4 predvajalnik Philips SA^ARAOSK
i,nl1
659,00 EUR
TV LCD Sony KDL32P56OOK
Poslovni sistem Mercator, d.d., Dunajska cesta 107, Ljubljana. Simbolne slike.
359,99 EUR
TV LCD Silva Schneider LDT 82 lOO

ercator
Hipermarket Kamnik
Kovinarska cesta 36, 1240 Kamnik, telefon 01 830 87 87
Vas pričakuje v prenovljeni, sveži podobi s še pestrejšo ponudbo
•	na oddelku ekološko pridelane in posebne prehrane
•	na oddelku sadja in zelenja^ve
•	na otroškem oddelku
•	na oddelku dnevno sveže Jzečen^ga kruha in peciva pekarne C^rosupl^j^
Pridružite se nam na prireditvah!
v četrtek, 8. oktobra, od 8. do 20. ure Meritev holesterola in krvnega tlaka
v petek, 9. oktobra, ob 17. uri Lumpi druščina s plesalci v soboto, 17. oktobra, ob 10. uri Stiskanje jabolk in pokušina mošta
v družbi harmonikasa
v petek. 23. oktobra, ob 11. uri
Tihi plamen na svečki	I
Kreativna delavnica	I
Mercator Hipermarket Kamnik je odprt
od ponedeljka do sobote od8.do20.ure, ob nedeljah in praznikih od 8. do 13. ure.
mm