Velja:
za celo leto 4 krone (2 gld.)
Izhaja
vsak četrtek; ako je ta dan praznik, dan poprej.
Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Kokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 20 vinarjev od garmond-vrste za vsakokrat.
&
Denar naj se pošilja pod napisom:
Upravništvo „Mira“ v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
&
Leto XX.
V Celovcu, 24. decembra 1901.
Štev. 52.
Vabilo k naročili.
Kdor le količkaj zasleduje javno življenje, spoznati mora, kako važni so zlasti v naših razburkanih časih dobri časniki, ki se vojskujejo zoper mnoge laži, katere trosijo nasprotniki naše cerkve in našega nàroda vedno bolj drzno med ljudstvo, — se neustrašeno potegujejo za resnico in ljudstva teptane pravice! — Pri nas na slovenskem Koroškem liberalni nemškutarski nasprotniki, katerim so na razpolago mnogi pripomočki, ljudstvu na vse mogoče načine vsiljujejo liberalne nemške časnike in žalostno slovenski pisano pokveko rŠtaj erca“. S tem hočejo Slovencem, zlasti slovenskemu kmetu, vzeti stari svetinji, kateri spoštovati so nas učili predniki naši, vero in pa nàrodnost!
Da krivi nauki, ki se po nasprotnikih trosijo med ljudstvo, Slovencem ne prinesó sreče in boljših dnij, to nas uči vsakdanja skušnja. Zoper sovražno rovanje proti nam pa se moramo braniti z razširjanjem dobrih časnikov! Zato ob bližajočem se novem letu poživljamo vse svoje rojake, vse, ki so si še ohranili le nekoliko ljubezni do slovenskega nàroda, do mile domače govorice : Razširjajte in podpirajte „JIiru ! Pridobivajte „Miru-Ti novih odjemalcev, naročnikov ter bralcev: marljivo mu dopisujte, privabite mu vedno več novih prijateljev in podpornikov, zahtevajte „Mir“ po gostilnah, kamor zahajate! Ce v tem oziru vsakdo stori svojo dolžnost, mora se utrditi moč dobrih, omejiti vpliv slabih časnikov!
Naročnina, ki stane za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, naj se blagovoli pošiljati naprej. Pri naročilih naj se naznanja, je li kdo star ali nov naročnik.
Na delo torej znova, vedno zvesti geslu: Vse za vero, dom in cesarja!
Uredništvo in upravništvo „Mir“-a.
Nova postava za kmetsko ljudstvo.
Pretekli teden se je v državnem zboru sprejela postava, ki je za kmetsko ljudstvo največjega pomena: postava, ki združuje ves kmetski stan v veliko skupino, katera ima po postavi dolžnost skrbeti za kmetski blagor in pospeševati napredek na kmetih. Tisočkrat in tisočkrat se je v državnem zboru naglašalo, kako pomenljiv je kmetski stan, kako na njem sloni vse drugo: obrtnik, trgovec, uradnik, učenjak, vojak : vse se naslanja na kmeta. Najprvo je vsakdanji kruh, ker drugo pride še le potem, če ima človeški rod kaj jesti: za pridelovanje vsakdanjega kruha pa je treba kmetov.
A ne samo za pridelovanje vsakdanjega kruha potrebujemo kmeta, potrebujemo ga tudi za vzdr-žavanje tistih čednostij, brez katerih človeški rod tudi ne more biti. „Clovek ne živi samo ob kruhu potrebujemo kmeta tudi za vzdržavanje krščan-kega mišljenja, delavnosti, varčnosti in sploh poštenja.
Potrebujemo kmetski stan za pridelovanje vsakdanjega kruha. Res se nahajajo države, v katerih se naslanja blagostanje na obrt (industrijo) in njene pridelke, res zamorejo take države nekaj desetletij živeti ob dobičku, ki ga imajo pri prodajanju svojih pridelkov, a to je le mogoče, dokler se nahaja kje na svetu dežel, katerih obrt-nija ni dosti razvita, da bi zamogle oskrbovati sebe, in dokler se ne najdejo konkurentje, ki bi ali z večjo spretnostjo in oenejo delali, ali pa za obrt-nijo potrebne pripomočke, kakor železo in premog, imeli ceneje v rokah. Angleška je n. pr. celo 19. stoletje s svojimi obrtnijskimi proizvodi oskrbovala pol sveta, kaj bo v bodoče, kedar ji Amerika in Nemčija vzameta odjemalce, kaj bo potem počela s svojimi delavci?	^
Kakor posameznemu kmetu ne kaže, da bi pridelaval n. pr. le deteljno seme, ker je to najdražji pridelek, in kruh bi hotel ves kupovati, tako na dolgo ni mogoče, da bi država naslanjala se le na obrtnijo. Vsaka država mora imeti tudi kmetov, ki sodržavljane oskrbujejo s kruhom.
Kmetov je treba tudi za vzdržavanje soci-j al ni h čednostij. Bogatin, obrtnik, umetnik, profesor itd. so lahko brezverni. Ti ljudje žive ob
svoji plači, ob svojih obrestih, in njihovi denar se ravno tako obrestuje, če ima lastnik kaj verskih čednostij, ali ne. Pri kmetu ni tako! Brezveren, liberalen kmet bo neizogibno prišel na kant in na njegovo mesto mora stopiti drug, bolj značajen mož, ali pa bo mesto ostalo prazno, razvalina v človeški družbi.
Prevažen je obstanek kmetskega stanu, a vendar smo do zdaj gledali, da se je ta stan rušil, kakor se hiša ruši, koji je burja razdela streho. Dolgovi so se kopičili, kmetije povstajale, gozdovi pustošili, poslov je bilo vedno manj, žitne cene vedno slabše, delavci zmirom dražji, in stare čednosti so ginjevale, kakor moči bolniku, ki se pripravlja za odhod iz sveta. Vse to se je videlo, vse to obžalovalo, a kaj izdatnega se ni storilo. Zakaj ne? Kdo je kriv, da vse propada? Med drugimi vzroki je prvi ta, da kmetsko ljudstvo ni imelo doslej pravega zastopstva. Res so svoje poslance volili, a ti niso mogli dosti doseči. Ce ima, kakor n. pr. v našem deželnem zboru izmed 35 poslancev kmetska kurija jih le 14, bo vsakdo spoznal, da se bo o kmetskih zadevah le tako dolgo in toliko govorilo, kolikor dovoli 21 drugih poslancev, ki niso od kmetov voljeni. Približno enako je razmerje v državnem zboru. 2/5 je kmetskih zastopnikov, 8/5 drugih, kaj hočejo prvi početi, če bi bili še tako vestni in navdušeni za Svoj poklic? Vrh tega so pa kmetje še vedno volili mnogo poslancev, ki so se popolnoma natvezli na liberalne mestne zastopnike. Državni zbor je, prav za prav naj večji nesmisel; liberalstvo ga je stvorilo dobrovedoe, da se tako liberalni nameni najbolj pospešujejo. Državni zbor je skupino, v kateri se obravnava o poljedelstvu, o trgovini, o obrti, o industriji, o poduku, o pravnih načelih, sploh o vsem, kar se na svetu godi. Povej mi človeka, ki bi bil tako zmožen, daje veščak v vseh strokah, in povej mi, kje naj vzame zbor čas, da zadostno pre-vdari vse tirjatve, vse potrebe raznih stanov! To je nemogoče. Zato imamo z velikim veseljem pozdraviti novo uredbo, da se napravi praven zastop kmetov, zastop, ki bo imel presojati in proučevati vse kmetske zadeve, ki bo mogel potem v državni in deželni zbor pošiljati zrele in dovršene predloge. Pravni zastopi kmetov vseh avstrijskih dežel bodo med seboj v zvezi ; kar se sklene dobrega drugod, bo moral sprejeti tudi naš kmetski zastop in na enkrat bomo imeli združeno velikansko moč vseh kmetov Avstrije. Tirjatve tega velikega društva se bodo morale jemati v poštev, in postavodajstvo bo moralo tirjatvam ugoditi. Stari obrabljeni parlamentarizem je s to postavo deloma že podkopau in zdaj ne bo trajalo dolgo, da pridemo do zastopa stanovskih interes. Tako se bo dosegel smoter, za katerem stremijo v bridkem boju zoper liberalizem krščanske stranke že 50 let. S časom je dozorel tudi ta sad ! Ustanovnik našega lista, nepozabni monsignor Andrej Einspieler, je že zdavno z veliko gorečnostjo pisal za tako postavno zvezo kmetov; liberalci so se mu smejali, danes se je postava dosegla. zmagala je stara krščansko-konservativna misel, kmetuvprid.	P.
Kmet pa državni zbor. — Postava o gospodarskih zadrugah.
Kmetje, vi vsi veste, kàko sramoto je delal državni zbor v zadnjih letih naši ljubi Avstriji. V spominu so vam še grdi pretepi, ostudni napadi in nezaslišani govori, s katerimi so brezznačajni poslanci ovirali vsako resno, koristno delo. Vsakdo je že skoraj obupal, ter si mislil, kaj bom hodil k volitvi, saj se poslanci samo med seboj tepejo, zraven mastne plače vlečejo, na kmetu-trpinu dane obljube pa pozabijo. Toda tako dolgo teptane pravice se morajo vzbuditi: Ce se vsem stanovom zboljšuje stanje, zakaj pa kmetu ne!
Kaj je kmetski stan za celo Avstrijo? Kmetski stan je vedno živi vir, iz ka-
Korotanu
za božič in novo leto.
I. V božični noči.
Pred jasli v betlehemskem hlevu Poklekni moj pobožni rod !
To detice, ki v njih počiva,
Nebes in zemlje je Gospod.
Njegova mati se mu klanja,
Pred Njim kleči Njegov rednik,
V višavah pa oznanja petje,
Da rojen je Odrešenik.
Rodil se je za tebe tudi Mini in sprave večni knez,
Za tebe tudi, rod slovenski,
Na zemljo stopil je z nebes.
Poslušaj: spev o miru poje V višavi gori zbor duhóv,
O miru, ki naj spaja sine Različnih krajev in rodóv.
Poklekni nàrod moj in moli Za mir med sini lastnimi,
In prosi, da užival mir bi Pred sósedi oblastnimi!
II. V Silvestrovi noči.
Ura polnoči odbije,
Krepko čaše zazvené,
Sreče, zdravje v novem letu Si prijatelji žele.
Brez prijatelja in znanca V sobici sedim nocoj, Premišljujem, kaj bi voščil Tebi, dragi nàrod moj.
Zadovoljnost, mir v družinah Voščim danes iz sreà.
Srečo v hlevu in na polji Božje Detece naj dà.
Pa še jedna želja vroča Sili iz sreà na dan:
Da odslej bi nehal biti Stiskan, tlačen in teptan.
Kar pravic ti je odvzela Dolga vrsta prešlih let,
Leto ravnokar rojeno Naj ti jih povrne spet!
Fr. Neubauer.

terega jemlje država svojo moč, svoj cvet. Kmetski stan poživlja, krepi celo človeško društvo. On je močni zanesljivi steber države, v vojski in v miru. Na njegovih ramah sloni breme, on ima za državo največ skrbi, največ vesti, ker je privezan na svojo zemljo. On v času nevarnosti ne more bežati, on je pripravljen svojo kri darovati za cesarja in dom! In ta zanesljiva podlaga države naj bi se od strani vlade, od strani iz samega sebi izvoljenih poslan-cev-zastopnikov prezirala ?
Žalostno, sramotno dovolj, da se je prezirala. Zategadelj smo pa z našo ljubo Avstrijo tudi tako daleč prišli. S tem, da so preslišali kmeta obupni klic, s tem so slabili sami sebe. Minister za ministrom je šel, je izginil; zbor za zborom je bil razpuščen, ker ni mogel živeti. In sedaj? Sedaj se pomikava svetla jutranja zarja na nebo bojše bodočnosti kmetskega stanu. Vsi poslanci, bodisi katerekoli stranke in prepričanja, so se minule tedne z malimi izjemami pečali složno in vstrajno s kmetskim vprašanjem : Postavne kmetske zadruge so bile na dnevnem redu, in postava je v državnem zboru že sprejeta.
Združimo se! Z združenimi močmi! Vsi za jednega, jeden za vse! Pomagajmo si sami! Kdo ne pozna teh klicev, kdo ni prepričan o njihovi resnici in koristi. Stoletja in stoletja je kmet mirno živel na svoji zemlji; zadovoljen je bil, in na svoj kmetski stan ponosen, imel je za svoje in svojih otrok in poslov potrebe vsega zadosti. In zakaj propada v zadnjih desetletjih tako strašno? Zakaj je prišel že čisto na kant? Zakaj poje boben?
Ker vsaki dela — kakor hoče, kakor se mu poljubi; in jeden sam se ne more ubraniti izkoriščanja, zatiranja od strani mogočnežev, od strani velikega kapitala, od strani židovske goljufije, od strani zvite kupčije in barantanja na borzi. Tako daleč je prišlo, da mora kmet svoje pridelke dati za ceno, katero mu tujec — ponudi. On ni več gospod svojega blaga! Sadovi liberalizma!
Bridko spoznanje! Spreobrnitev v zadnji uri! Veselo je bilo zadnji čas za vsakega domoljuba brati in slišati, kako so v državnem zboru složno delali poslanci in vlada v korist kmetskemu stanu. K božičnim praznikom se letos poslanci lahko vrnejo z mirno, ali vsaj olajšano vestjo, kar se že davno ni zgodilo.
Načrt postave je pa ta: V vsakem sodnem okraju se mora ustanoviti stanovska kmetijska zadruga za ta okraj. V vsaki deželi pa mora biti še jedna zadruga za vso deželo. Te zadruge se imenujejo okrajne in deželne zadruge. V zadrugo vstopiti pa je postavno prisiljen vsaki kmet. V državnem zboru se določijo le značilne skupne določbe teh zadrug, njihov skupni namen in delokrog. Vse drugo pa bodo določili posamezni deželni zbori za svoje dežele, in po svojih potrebah.
Tako bo kmetijsko ljudstvo cele Avstrije združeno in organizirano, ter bo kot mogočna armada imelo svojo moč, svoj vpliv. Kmeti se tako orga-nizujejo v obrambo svojih gmotnih koristij; ta organizacija bo pospeševala vse zdrave gospodarske naprave, ter bo imela tudi veljavno besedo pri za-konodajstvu glede kmetijskih, trgovinskih in davčnih vprašanj.
Tako se bo kmetsko ljudstvo postavilo na svoje noge ter bo močno dovolj, postati neodvisno od velekupčevalcev, agentov, posebno pa od židovske špekulacije na borzi. S tem pa bo tudi rastla stanovska samozavest, stanovski ponos in kmetska moč. Zadruge pa se bodo tudi skupno potegovale za primerno zavarovanje hiš in pridelkov, za občno zavarovanje na starost in onemoglost, za urejevanje poselskega vprašanja itd.
Bes pomena vredna postava, ki naj prinese boljšo bodočnost. Če bo ta postava v resnici tako zlata, to seve bo pokazala še le skušnja in čas. Saj je le začetek; če bodo le vlada in poslanci ostali pri sedanji dobri volji in pri sedanjih zlatih namenih, ljudstvo, kmet, gotovo ne bo oviral izvršitve postave. V začetku sevé pojde le bolj težko, ker bodo morale dežele s svojim denarjem začeti, a korist se bo kmalu prikazala.
Za nas Slovence, in za Slovane sploh, je pa ta postava tembolj vseča, ker so Slovani v primeri z Nemci le bolj kmetsko ljudstvo. Mi Slovenci smo pa še posebno že davno spoznali pomen in korist združenja kmetskih zadrug. Sinčevaška zadruga nam to pričuje. In tudi na to smo lahko ponosni, da je glavni poročevalec v zadružnih stvareh v državnem zboru bil Slovenec, gosp. Fr. Povše!
Kako bo z nami koroškimi Slovenci, še ne vemo prav. Glavno besedo v osnovanju zadrug bo imel deželni zbor, in koroški deželni zbor Slovencev — ne pozna! Zatorej kmetje, o priložnosti z združenimi močmi na obrambo svojih pravic !	_________ —r.
Državni zbor.
Zadnje dni je zbornica delala prav s parom Bešilo se je več prav važnih predlogov malone brez
razgovora. Dné 17. decembra se je postava o kmetskih zadrugah sprejela tudi v tretjem branju. Nato je sledilo več manjših predlogov in postavni načrt o zboljšanju § 59 in (10 obrtnega reda. S tem se omeji početje agentom in prekupcem, ki prodajajo razno blago od hiše do hiše.
Sprejet je bil zakon, po katerem so pristojbin prosta posojila dežel, okrajev, občin in drugih avtonomnih zvez. — Melijoracijsbi fond se do 1. 1914. zviša na 4 milijone kron. — Dalje se je uredila pokojnina katoliških duhovnikov na občekoristnih zavodih, duhovniških uradnikov pri ordinarijatih in v semeniščih, in plača ter pokojnina bogoslovskih profesorjev. — Sprejela se je tudi postava, s katero se poviša diurnistom plača. Dné 18. t. m. je bila zadnja seja pred božičem.
Dopisi.
Otok. (Utopljenec.) V ponedeljek dné 16. decembra so na Sretovem bregu tukaj potegnili mrtvo truplo iz jezera. Iz poslovskih bukvic, katere so pri utopljencu našli, je videti, da je mu Matija Kandut ime, ki je bil leta 1853. v Ukvah rojen. Bajni menda ni bil pri zdravi pameti in se je že par dnij v okolici potikal ter iskal po utah in gozdu prenočišča. Gotovo je v mraku v jezero zašel ter tam smrt našel.
Rožek. (I g r a n a r a v e.) Dné 17. t. m. zjutraj smo našli cel kraj pokrit z belo odejo snega, ki se še naprej močno siplje iz oblakov. Ko je popoldan malo odnehal, prišel je na večer v podobi deža. Najbrž, da bi videl kam pada, svetilo mu je, zdaj teden pred božičem, močno bliskanje. Od zvečera, vso noč do treh zjutraj je močno bliskalo in grmelo. Na mesto snega— dež, blisk in grmenje. No, tudi voda je dobra, da se nam studenci ne posušijo, kakor lani, ko smo morali celo zimo vodo iz Drave voziti. Letos pa se bomo po cestah kmalu mogli s čolniči voziti, sani pa bomo lepo spravili v kot.v
Št. Janž v Rožni dolini. (Volitev župana.) Dné 7. decembra t. 1. je volil novi občinski odbor, kateri obstoji zdaj iz 8 nemškutarskih liberalcev in 4 slovenskih poštenjakov, izmed sebe župana in je bil izvoljen na županski prestol V. Foschinger p. d. Hanžovec v Svetni Vasi, se ve nemškutarski liberalec, kateri bo gotovo v naši skoz in skoz slovenski občini rešil nemštvo. Novi župan ni posebno priljubljen, vsaj v naši fari ne, zaradi svojega ne posebno prijaznega občevanja. Po naših mislih tudi ne bo samosvoj, ker bo delal to, kar bo hotel Košičev Pepe. Prav za prav bo Košičev Pepe odslej vse vodil in vladal v naši občini, in Haužovec pa bo njegovo „vsemogočno“ voljo izpolnjeval do pike. Kako gre nam Slovencem novi občinski odbor že zdaj na roke, se je pokazalo pri volitvi novega šolskega sveta za Št. Janžu. Izmed 5 udov sta izvoljena dva moža, jeden gluh, drugi, ki rad pogleda v glažek. Ta dva imata zdaj g. učitelja nadzorovati v šolskih zadevah! Ali res ni v naši fari bolj sposobnih mož za šolski svet? Liberalci, posebno svetinjski, so prav dobro poskrbeli za se. To se vidi iz tega, da ima Svetna Vas 7 odbornikov, med njimi župana in jednega svetovalca, druge vasi; Št. Janž, Podsinja Vas (katera sama ima veliko več prebivalcev kakor Svetna Vas) in Bute imajo pa samo 5 odbornikov, med njimi jednega svetovalca v Podsinji Vasi. Ali ni to krivica? Tako ravnajo z nami! Pa še nekaj! Že zdaj je pokazal g. Košič, kako hoče našo občino po sili ponemčiti. Dokaz so njegova nemška povabila na tombolo v njegovi gostilni, dne 15. dec., katera je dal v naši fari pribijati. Čudno se nam zdi, da je tudi naš gostilničar, kateri ima vendar največ zaslužka od naših ljudij, dovolil tako povabilo pribiti na svoji gostilni, katera je blizo cerkve. Ali mu ni več za slovenske goste? No, potem mu lahko pomagamo! — Da smo pa prišli tako daleč, so oni krivi, kateri so nas pri zadnjih volitvah zapustili. Bog daj, da vsi sprevidijo vse krivice, katere se nam od naših nasprotnikov delajo! Nazadnje si še dovolimo vprašanje do g. barona, posestnika bistriških fužin: ali mu je znano, kako so njegovi uradniki, posebno jeden, katerega je rodila slovenska mati v naši fari, pritiskali na naše delavce z žuganjem, da bojo delo zgubili, ako bojo držali s Slovenci. Po tem tembolj vprašujemo, ker so nam v dobrem spominu častne besede, katere je govoril g. baron pred tremi leti g. Mart. Štihu, namreč, da se noče mešati v občinske zadeve in vplivati na delavce, naj namreč vsak voli po svojem prepričanju!
Glinje. Komaj je minulo leto, odkar so se pri nas vršile zadnje občinske volitve. S povešeno glavo in potrtim srcem so izročili nemčurji občinsko gospodarstvo v slovenske roke. A vsak pameten človek mora priznati, da se je naše stanje že mnogo izboljšalo, odkar imamo v občinskem in šolskem odboru možake, ki jim je nàrodno prepričanje sveto in ki dobro poznajo naše potrebe. Če omenim samo to, da se imamo le njim zahvaliti, da dobimo novega učitelja, bo vsak „Mirovi“ čitatelj lahko
izprevidel, da so to vrli in delavni možje, ki res skrbijo za blagor svojih podložnih. Že dolgo smo želeli dobiti novega učitelja. Zdaj pa so se naše želje izpolnile. Splošno veselje in zadovoljnost je zbudila ta novica v naši občini, zakaj v našem kraju potrebujemo vzornega učitelja, ki ne izvršuje le samo v šoli svoje dolžnosti, ampak ki tudi zunaj šole s svojim vzgledom in obnašanjem kaže, da skrbi v resnici za vzgojo mladine; zakaj posebno v sedanjem času ni dovolj, otroka le poučevati; treba je še bolj ga hudega odvajati in k dobremu privajati. „Mlada privada je stara podkev, ki je človek lahko ne izgubi", pravi nàrodni pregovor. Blagor otrokom, ki imajo take uČftelje, ki svetijo z lučjo svete vere učencem v prihodnjost, ki so strogi, pa tudi dobri, vse po modrosti in ob pravem času, tako da jih mladina spoštuje. Naša šola itak ni dobra. Ni treba dolgih dokazov, da se otrok v jednorazredni in vrh temu še nemčurski šoli ne nauči veliko. Vsak sam s svojo zdravo pametjo vidi, kam nemčurska šola pelja. Koliko jih je, ki so po 6—7 ali pa še več let posedali na šolskih klopeh, dolgo let si nemške besede in izraze ubijali v glavo, sedaj pa ne znajo čitati, pisati in računati, ne nemško ne slovensko, zakaj nemških besedij so med Slovenci pozabili, slovenščine pa se v šoli učili niso. Tako je naša mladina okradena za zlata leta mladosti. To priča vsakdanja skušnja, to vidi in pozna ves svet, le tisti gospodje ne, katerim je nemščina oči zamazala in ušesa zarobila. Zatorej nas jako veseli, da bomo dobili novega učitelja, in Bog daj, da se nam izpolnijo naše želje. Učitelj naj otrokom glavo razjasni in srce za dobro ogreje, to je njegova prva dolžnost. Zatorej upamo, da bode naš novi učitelj v vsakem oziru dovršil svojo nalogo, da bode vzbujal v svojih učencih visoke misli in blage občutke, posebno tudi ljubezen do domovine in uàroda.
Prevalje. (Z imenom na dan!) Dokler se dopisnik, . kateri v „Fr. St." štev. 99. trdi, da je „častiti gospod1' prepovedal, kmetom kupovati pri obrtnikih, ki bodo „napredno“ volili, ne oglasi, ter te nesramne in zlagane trditve ne dokaže ali ne prekliče, je v mojih očeh — brezznačajen lažnik in grd obrekovalec!	Janko Maierhofer.
Prevalje. (Prevzetni „mi“.) Dopisnik v „Fr. St." pravi: „Mi hočemo svojo prosto, nemško šolo obdržati, da dobijo naši otroci srečno prihodnjost." Vprašamo: koliko pa imate nVi“ svojih otrok, da tako ošabno govorite o celi „svoji“ šoli. Zraven še vprašamo: Kaj pa ima nemška prevaljska šola opraviti s sedanjo volitvijo?!
Št. Jurij nad Žilo. (O šoli in župnišču.) Po dolgem ukvarjanju in moledovanju posrečilo se je opravičeni zahtevi davkoplačevalcev v Crešnjah, da dobijo črešujani vendar svojo enorazredno šolo, katera se bo postavila na Siličevem posestvu tik kraju ceste na jako ugodnem prostoru. Že sedaj se pripravlja vse potrebno za tako zgradbo, posebno pridno lomijo Črešnjani podstaven kamen in ga dovažajo z opeko vred na pristojen kraj. Pa tudi Šentjurčani ne zaostajajo in tudi oni dobijo razširjeno šolo, katera se bo gradila na Bupičevi njivi. Od 10. prosinca 1858 pomnožilo se je število prebivalcev do tisto mere, da sedanja šola v Šentjurju ne zadostuje šolskim potrebam in da je treba sedaj jo razširiti, kar se bo v spomladi zgodilo. Dobili smo dve novi šolski moči v gospodih Hribernik in Dobeinigger; prvi je prišel iz Hodiš in deluje v Šentjurju, drugi je prišel iz Medgorij ; oba sta vešča slovenskega maternega jezika, tako da se sedanja šola ponaša s 3 gosp. učitelji, veščimi materne slovenske govorice, ker je tudi g. nadučitelj slovenskega pokolenja in krvi iz Koža. — Ker se vse na svetu spreminja in stara, je tudi g. župnik potrebno ukrenil, da se bo farovž z gospodarskimi poslopji zboljšal in popravil, kar je velecenjeni gospod zemljemerec Janez Ehrlich kot veščak v tej stroki potrebnim spoznal. Zidanja in dela bo torej prihodnjo spomlad pri nas obilno.
Št. Jurij ob Žili. (Izselitev. — Bazno.) Žalostne gospodarske razmere, zlasti vsled neznosnih zahtev pri hlapcih in deklah, pripravljajo kmete, da dosledno popuščajo svojo rodno zemljo in se selijo v daljno Ameriko. Tako je neljuba usoda prisilila tudi občespoštovanega kmeta Šulnika v Šmišelčah, g. Gabrijela Hebeina, da je zapustil zadolžen dom in se podal v Ameriko. — Da se pri slabih časih pogosto dogajajo nesreče pri živini in vsled tega mnoge škode trpijo živinorejci, je pri nas na dnevnem redu; tako ima g. župnik obilno škode, ker mu je ličen konj na službeni poti tako nesrečno padel, počasi se premikajoč v Črešnje, da ga je konjederec moral usmrtiti. — Da dobimo kmalu novoizurjenega organista iz Perave, to je za nas veselje, ker do sedaj smo ga pogrešali, in to radostno novico, ki smo jo dobili od veščaka v muzikalični stroki, g. Grafenauerja, posestnika in cerkovnika na Peravi, moramo uvekovečiti v „Miru“, da se z nami veselijo tudi tisti, ki poznajo tukajšnje razmere.
Skubiče ob Žili. (Požar. — Motenje nedeljskega mini.) Tužen glas zvona je iz
farne cerkve v Šentjurju dné 9. decembra zjutraj ob J/s4. uri klical speče ljudi: »vstanite na pomoč, hitite, v Skubičah gori! “ Še le pred petimi leti je zgorela ravno tista hiša s hlevom vred, in zdaj že v drugič zadene taka huda nesreča tisto hišo v hudi zimi. Strašno za prebivalce tiste hiše pa je še posebno to, da zdaj niso mogli ničesa rešiti; kar je bilo v hiši, kakor obleka, pohištvo, vse je zgorelo do tal, niti najmanjše stvari ni bilo mogoče spraviti iz požrešnega ognja. Neka gostinja, počivajoča pod streho, se je še le zbudila, ko je plamen s svojimi uničujočimi poljubi švigal že okrog nje. Reva v strašnem položaju kriči, vpije, joka, razbija po durih, kličoč pomoči iz te grozne ječe; ključ od sobe je bila zvečer odložila in ni ga mogla vzbudivši se v sredi ognja najti, da bi si bila rešila življenje. K sreči še se spomni gospodinja svoje gostinje v pravem pa že v zadnjem času, razbije duri in oprosti nesrečnico gotovega strašnega groba — požrešnemu ognju. Kakih 20 korakov je kmet TJmperh z veliko leseno hišo in z velikim gospodarskim poslopjem — katerega vsebina bi bila gotova žrtva strašnega ognja, da ni med gorečo hišo in med tem kmetom zasajeno drevje. Velika smreka in korenjaški jesen zabranil je razdirajoči sili daljni vhod in pristop k soseda, kateri je bil, kakor umevno, v nepopisnem strahu. Kmet Matevž Stupnik je šel na svoj dom nekatere minute pred 3. uro zjutraj mimo tiste hiše iz gostilne pri „ Jokiču“ v Dobrčah in je videl svitlobo v kuhinji, meneč da kuhajo ženske perilo ali kaj sličnega, ter je korakal proti domu, od koder se je hitro vrnil gasit nesrečni ogenj. Požarna hramba iz Št. Jurja brez brizgalnice si je posodila v Dvorčah taisto, da je mogla izvrševati svojo nalogo zraven čajnške. — Ce opomnim za zdaj še, da je na Čajni hišni posestnik in podvzetnik, kateri se za dan Gospodov nikakor ne briga in je ob nedeljah in praznikih sušil in nalagal seno, ob nedeljah s težkimi vozovi vozil opeko, na 3. adventno nedeljo zopet skrunil nedeljski mir z vožnjo tovora, in da bi že bil čas, da naj neha od svojega brezbožnega dela ob nedeljah, sem povedal to, kar vernemu ljudstvu dela veliko jeze in pohujšanja.
Ukve. (Vlak obtičal v snegu.) Dné 16. decembra zjutraj je osobni vlak št. 912 radi prevelikega snega tukaj obtičal na progi in je mogel naprej še le po preteku dveh ur. Potovalci vsled tega niso mogli doseči zveze z beljaškim vlakom. Snega imamo nad meter visoko.
Darovi za božičnico „Narodne šole“ v Št. Rupertu ob Velikovcu.
Posojilnica v Št. Jakobu v Rožu 50 (številke pomenjajo krone); Neimenovana dobrotnica 100; Neimenovan dobrotnik 50; Lovro Serajnik, prošt v Tinjah, 20; Jan. Vidovič, stolni kanonik in kn. šk. kancelar v Celovcu, 50; J. Wieser, dekan v Velikovcu, 30; Andr. Wieser, dekan v Grabštanju, 10; Šim. Incko, dekan v Žabnicah, 10; Šim. Bauer, dekan v Pliberku, 10; Henrik Angerer, dekan in mestni župnik v Celovcu, 5; Franc Cepič, župnik v pok. v Kazazah, 2; Alb. Eichholzer, župnik v Globasnici, 2; Jan. Lubej, župnik na Jezerskem, 4; Fr Petek, župnik v Grebinju, 10; Iv. Hutter, c. kr. profesor v Celovcu, 5; Jak. Wang, c. kr. profesor v Beljaku, 5; Jos. Apih, c. kr. profesor v Celovcu, 5; dr. Val. Janežič c. in kr. nadštabni zdravnik v pok. v Celovcu, 10; Jan. Volavčnik, župnik na Rudi, 5; Iv. Držanič, dekanijski administrator v Šmohoru, 10; Fr. Bergman, župnik v Št. Lenartu pri 7 studencih, 3; Jan. Ogris, župnik v Kapli ob Dravi, 5; Fr. Mihi, župnik v Št. Lipšu, 4; Neimenovan dobrotnik, 20; Slovensko omizje v Beljaku po g. Jan. HochmiiHerju 20 ; Fr. Sadnikar, trgovec v Celovcu, 20; Posojilnica v Sinčivasi 10; Fr. Treiber, župnik v Št. Rupertu pri Velikovcu, 10; Neimenovan duhoven v Celovcu 6; Fr. Katnik, župnik na Dholici, 10; Pri inštalaciji č. g. župnika Št. Singerja v Logivasi zbrani duhovniki 20; Josip Rozman, tajnik Mohorjeve družbe v Celovcu, 10; Val. Weiss, kanonik v Velikovcu, 4; Fl. Kramer, kanonik v Velikovcu, 11; Al. Hutter, kanonik v Gospi Sveti, 5; Franc Virnik, kanonik v Gospi Sveti, 5; A. Pelnaf, župnik v Št. Štefanu ob Žili, 6; Vek. Legat, poslovodja Mohorjeve tiskarne v Celovcu, 5; Drag. Hiittner, župnik vRožeku, 5; Jos. Vintar, župnik v Bilčovsu, 2; Mat. Riepl, župnik vMedgorji, 5; Al. Mlinar, provizor na Djekšah, 20; Jurij Trunk, župnik v Kazazah, 5; Karol Hraba, provizor v Št. Štefanu pri Velikovcu, 4; J. Zeichen, provizor v Černečah, 10; Fr. Ks. Meško, provizor v Št. Danijelu, 2; Jern. Pšeničnik, provizor v Št. Juriju pri Velikovcu, 4; A. Kaplan, provizor na Visoki Bistrici, 10; Fr. Satler, provizor v Mohličah, 1 ; Jak. Kindlman, župnik v Greb. Kloštru, 8; Iv. Nagel, župnik v Selih, 2; Šim. Mikeln, kaplan v Šmihelu nad Pliberkom, 4 ; V. Poljanec, kaplan v Skocijanu, 5; Fr. Uranšek, kaplan v Doberlivasi, 4; Fr. Božič, mestni kaplan v Pliberku, 4; J. Dobrovc, mestni kaplan v Pliberku, 4; Iv. Dragasnik, kaplan v Globasnici, 2; Fr. Robar, c. kr. okr. tajnik v Velikovcu, 2; Tom. Cikulnik p. d. Škorjanc v Mrzlivodi 2; Šim. Kralj p. d. Mohovnik v Hudemkraju 2; Fr. Reš, predsednik posojilnice v Velikovcu, 2; M. Škofič p. d. Murk v Št. Juriju 2; L. Oraš p. d. Primožič v Vogljah 2 ; J. Pušl p. d. Šlefan v Važenbergu 2 ; Fr. Kogelnik, župan v Tolstem Vrhu, 2; J. Šumah, posestnik v Sinčivasi, 2; M. Wutti p. d. Pajovec na Ločilu 4; J. Mihev p. d. Andrejc v Sinčivasi 2; F. Messner p. d. Skrajnik v Mrzlivodi 3; Jern. Cikulnik p. d. Hoflar v Št. Rupertu 2; J. Ravtar p. d. Kavan v Klopicah 2 ; M. Vehovec, najemnik pri Dravi, 2 ; Neimenovan obrtnik 5; P. Karpf, krojaški mojster v Velikovcu, 1; F. Pluder p. d. Lenart na Olšenici 1 ; Tomaž Olip, gostilničar v Selih, 2; Lovro Sdan p. d. Zilan v Peračiji 2; Blaž Uranšek p. d. Poltnik v Šmihelu nad Pliberkom 4; Neža Cikulnik p. d. Špajsarjeva v Šmartinu 5; Katarina Pušl p. d. Urhova v Št. Rupertu 2 ; Lenart Tomaž v Št. Rupertu 4 ; Marija Podgorc p. d. Majričeva mati na Olšenici 2 ; Uršula Kumer na Jezerskem 4; Marija Gross p. d. Ravnica Nad Dravo 2; Neimenovan v Mohličah P20; Weiss Ap., kuharica v Velikovcu, 2; Wutti Roz., kuharica v Velikovcu, 2; Marj.
Brunner, hišna posestnica v Velikovcu, 2; Mar. Wakonig v Medgorji 1 ; Amalija Wakonig v Medgorji 1 ; Neimenovan v Št. Rupertu 1 ; Neimenovan v Dobrlivasi 2 ; Ana Skrinar, gojenka, 1 ; Veronika Kogelnik, gojenka, 2 ; Gross Antonija, gojenka, 2; Mici Dobrovc, gojenka, 2; Mici Miklavc p. d.
Šercerjeva v Šmihelu nad Pliberkom 2; Mici Weiss, učenka, 2; Lizika Muhar. učenka, 1; Ana Hafner, učenka, 2. Šimen Mihev, kmet v Črni, 5. Skupaj 766 kron 20 beličev.
Na Koroškem.
0. Oton Einspieler f.
Naš rojak, frančiškan čast. g. o. Oton Einspieler, vikar in lektor, je nenadoma umrl 19. decembra v Kostanjevici pri Gorici. Bil je rojen dné 10. aprila 1859 v Svečah in je brat č. g. župnika v Slov. Plajbergu. Vstopil je v frančiškanski red dné 22. avgusta 1880 po prvem letu bogoslovja, katero je izvršil na vseučilišču v Inomostu, obljubo je storil 23. avgusta 1884, bil v mašnika posvečen 14. septembra 1884 in je bil takoj poslan na Kostanjevico, kjer je opravljal do svoje smrti službo gimnazijskega lektorja (profesorja) za zgodovino, filozofijo in pozneje tudi za veronauk, bil Spiritual klerikom, ki so ga ljubili radi njegove krotkosti in ljubeznjivosti kakor očeta. Zadnji dve leti je bil tudi vikar samostana. Vestno je opravljal svoje dolžnosti na prižnici, v spovednici in v šoli; mladina mu je bila zelo pri srcu in trudil se je, da ji vcepi ne le prave pobožnosti, marveč tudi temeljite vednosti. Provincija mnogo zgubi ž njim. Udarec je tem hujši, ker je prišla smrt tako nenadoma.
V	pondeljek je sicer tožil, da mu pri srcu ni kaj dobro, in prejel brzojav, da mu je umrla sestra.
V	sredo je še spovedoval v malem semenišču, drugo jutro ob pol 5. uri pa so ga našli v celici le še malo živega in mu mogli podeliti sveto poslednje olje. Pogreb je bil v soboto dné 21. dec. iz Kostanjevice na Sveto Goro. N. p. v m. !
Duliovske zadeve. V Starem Dvoru je dné 13. t. m. po daljšem bolehanju umrl ondotni. župnik, č. g. Jurij Kochgruber, star 61 let. Porodil se je dné 18. apr. 1811 v Št. Lambrehtu na Štajerskem, bil v mašnika posvečen dné 25. jul. 1867. N. p. v m. ! — Župnijo Stari Dvor bo oskrboval ondotni kaplan g. J. Sorger. Ista župnija je razpisana do dné 22. jan. — Za veroučitelja na tukajšnji meščanski šoli je imenovan č. g. Janez Unterluggauer, mestni kaplan.
Osebne novice. Deželni odbornik pl. Leop. Aich elburg-Labia je dobil red železne krone tretje vrste. -— Okrajni zdravnik g. dr. Ver dr os se je preselil iz Št. Štefana ob Žili v Nemški Lands-berg. — V pokoj je šel rudarski glavar g. Josip G lei c h v Celovcu. Tem povodom je dobil plemstvo. Na njegovo mesto je imenovan g. Karol pl. Web er n.
Priloga. Današnji številki prilagamo cenik tvrdke H. Suttnerja, urarja v Kranju. Priporočamo ob enem vsem, naj si ta cenik ogledajo, in se držijo raje domačih tvrdk, kjer dobe pošteno blago za pošteno ceno, nego bi se dajali opeharjati po raznih židovskih sleparjih, ki priporočajo po časnikih smeti kot najboljše izdelke.
Iz uradnega lista. Razpisano je učiteljsko mesto v Maloščah do dné 31. dec.
Drobiž. Potrebščine celovškega mesta za prihodnje leto so proračunjene na 1,439.158 kron. Primanjkljaja je 20.285 kron. Za ljudske šole izdà mesto 42.511 kron. — Koroška trgovinska in obrtna zbornica je bila razpuščena z dnem 20. decembra. — V Šmartnu na Dholici so radi davice zaprli šolo. — Blizu Glaneka je šel dné 17. t. m. 20letni hlapec T. Miiller pod vlak. Obležal je na mestu mrtev. Uzrok: ker ga ljubica ni marala več! — Cerkev in samostan oo. benediktincev v Celovcu je kupila mestna občina za 190.000 kron.
Po slovenskih deželah.
Tri svoje otroke umorila. Pri Sv. Trojici na Štajerskem je orožnik prijel kmetsko hčer Marijo Postrusnek iz Selišč, ki se je potepala okoli. Orožniku je obstala, da je tekom petih let u m o r i 1 a tri svoje nezakonske otroke, katere je zakopala v nekem gozdu pri Ljutomeru.
Ponarejalce denarja so zasledili po na-ključbi žandarji od Sv. Barbare niže Maribora pri krčmarju in posestniku Šoberniku v Spod. Dupleku. Iskajoč neko ukradeno knjigo, ki je pa niso našli, pogleda orožnik nehote neko davčno knjižico. „Oho, tu imate pa dosti denarja” in res sami ponarejeni stari desetaki in novi desetkronasti papirji so bili, ki jih je izdeloval Prane Pečar iz Zimice s fotografiranjem. Vse drugo je bilo zgotovljeno, le ru-deče številke so še manjkale, katere pa ponarejalca zdaj rišeta v Mariboru pri c. kr. okrožni sodniji.
Križem sveta.
Deželni zbori. Deželni zbor zgornje-avstrij-ski, solnograški, moravski, šlezki in goriško-gradi-ščanski so sklicani na dan 27. decembra 1.1. ; češki deželni zbor, gališki in štajerski na dan 28. t. m. — Koroški deželni zbor ni sklican, in baš za nas bi bilo potrebno, da se zbere in da poslanci od vlade zahtevajo jasen odgovor, kaj je z novim volilnim redom. Do danes vlada še ni zinila, bo-li potrjen ali ne. Nemško-nacijonalna klika h temu seveda molči, ker njej bi bilo prav, da se voli zopet po sedanjem krivičnem volilnem redu.
Potres, in sicer precej občutljiv, so imeli dné 17. t. m. popoludne v Zagrebu. Bila sta dva močna sunljeja. Večje škode ni bilo. Podrlo se je nekaj dimnikov na ceste. V večjih dvoranah so popokali stropovi. Ljudstvo je bežalo iz hiš. Potres so čutili tudi po drugih krajih, posebno v Celju.
Vojska v južni Afriki. O vojski v južni Afriki imajo listi čedalje redkejša poročila. Vojne pa še ne bo konec, kajti Buri se ne odreko svojemu cilju popolne svobode in imajo upanje, da se jim posreči doseči ta cilj. Oni imajo še vedno stalne vojne 16.000 mož v svojih republikah, a ravno toliko je ustašev v Kaplandiji in tam okoli. Angležke moči pa čedalje bolj pešajo, ker jim primanjkuje potrebne živine. Zaradi tega vlečejo iz vseh krajev sveta konje skupaj za južno Afriko, katerih pa le malo dospe na bojišče, ker poginejo po poti. Dewet ima zdaj v bližini Pretorije zbranih 3000 mož v okolici Heilbronna, kjer obkoljuje čete polkovnika Wilsona. Tudi iz okolice Kriigerjeve se čuje, da Buri ne nameravajo odstopiti prej, da dosežejo popolno neodvisnost svoje domovine.
»Ljudski” prijatelji. Kakor je znano, so se spravili Vsenemci, liberalci vseh vrst in socijalni demokratje v državnem zboru nad katoliške redove. V dolgih govorih so sramotili sv. cerkev, duhovnike in redovnike. Tudi dr. Tavčar jim je pomagal. In pomislite, koliko dragega časa so zapravili s to nepotrebno razpravo! Ljudstvo pa je moralo plačati 60.000 gld. Toliko so veljale one seje. Tako znajo liberalci delovati v korist ljudstva!
Naredhe proti dvoboju so dobili zadnje dni častniki v Avstriji in Nemčiji. Tako je prav. Proč z barbarskim dvobojem! Proti dvoboju se je v Avstriji izdal oklic, katerega je podpisalo mnogo odličnih mož.
Kakšno bo vreme drugo leto? Znani vremenski prerok Falb je razglasil svoja prerokovanja o tem, kakšno bode vreme drugo leto. Po njegovem prorokovanju bo meseca prosinca vladala suha in Jjuta zima z mnogim snegom. Svečan bode prinesel še več snega, dočim bode v sušcu deževalo. Pomlad nas ne bode nič kaj posebno razveselila, pravi Falb, ker bode prav do rožnika vedno megleno in deževno vreme. — Upajmo pa, da se bode Falb zmotil, kar bi ne bilo niti prvi, niti zadnjikrat.
Obnovitev trozveze. Iz Rima poročajo, da so se začela^ nova pogajanja za obnovitev trozveze. Največje težave dela Italija, ki hoče pred letom 1903, ko se ima trozveza obnoviti, doseči važna določila gledé trgovinskih pogodb z evropskimi osrednjimi državami. Nemčija in Avstrija nočeta dovoliti nikakih ugodnostij, ki bi bile škodljive njunim poljedelcem. Nekaj Italijanov je za zvezo s Francijo ; ti bi radi zvezo onemogočili.
Nemška kultura v Kamerunu. Radi trpinčenja domačinov-zamorcev v Kamerunu (Afrika), tako, da so isti umrli, so zaprli nemške trgovce: Halsboopa iz Bremena, Keltericha iz Kolina in Wittenberg-a iz Hamburga. O razsodbi pravi poročilo iz Kameruna: Wittenberg, ki je bil obtožen, da je zamorce na drog natikal, je bil obsojen na pet let strahovalnice ; Kelterich, ki je nekaterim zamorcem roke s petrolejem polil in potem zažgal, na tri leta, in Halsboop, ki je nekemu poglavarju z bičem oko izbil, na eno leto kaznilnice. — Nemška „ kultura” prekaša ljudožrce! Proti takim grozovitostim je nekdanja ruska knuta, s katero Nemci tako radi strašijo, pravo božanje. Tudi pošteni nemški listi ostro obsojajo tako razširjanje »kulture”.
časih je dobro, ako se človek opozori, kaj je koristnega zamudil in kaj uspešnega je opustil. Že deset let se jako mnoge rodbine v svoj prid drzé nove uvedbe, ki je za vsakdanjo kavino mizo jako važna, in te rodbine jo trajno_ upoštevajo. Ali še vedno je treba vsako gospodinjo in mater opozarjati na to, da dandanes povsod kar najuspešneje uvedena Kathreinerjeva Kneippova sladna kava kot primes zrnati kavi bistveno oplemenituje okus, da pa tudi, kar je vendar zelo važno, kavo dela zdravju prikladno. Ze na navadni pojem pač ni vzornejše zmesi, nego je ta, ki spaja prijetni in priljubljeni okus zrnate kave z zdravstvenimi prednostmi našega domačega sladu, kakor stori to na tako nepresežen način uprav Kathreinerjeva Kneippova sladna kava. Tej gre nadalje ta brezprimerna prednost, da ima tudi .čista”, to je brez primesi zrnate kave, jako prijeten okus po kavi; zato jo kot najboljši nadomestek priporočajo tam, kjer je zrnata kava zdravniško prepovedana. Vendar pa se nikoli dovolj ne opozarja na to, da gredo samo .pristni” Kathreinerjevi kavi v pravih izvirnih Ka-threinerjevih zavojih vse naštete prednosti. Teh ne more nikoli imeti ono vedno se pojavljajoče ponarejeno blago in tako zvano .odprto blago”, ki ni nikdar nič drugega nego opražen ječmen ali slad.
Gospodarske stvari.
Soljenje mesa. Na dvoje važnih vprašanj moramo tu odgovoriti: 1.) V kakšnem medsebojnem razmerju in po koliko potrebujemo soli, sladkorja in solitra pri soljenju mesa? 2.) Kaj je bolje: sol, oziroma zmes soli in sladkorja, raztopiti, ali pa fino zdrobljeno sol rabiti suho? Zmes, ki se je vrlo dobro obnesla in je zlasti po Angleškem v navadi, je za meterski stot mesa: 6 Ug soli, 80 do 100 g solitra in 1 hg sladkorja. Ako solimo z raztopino, raztopimo to zmes v 36 l vode. Na 1 hg soli torej računimo 6 l vode.
Soliter ima lastnost, da po njem meso lepo zarudi, poleg tega pa ni brez pomena za trpežnost mesa. Toda biti moramo previdni, kadar soli pri-denemo soliter, da ga ne vzamemo preveč, kajti v zdravstvenem oziru nikakor ni tako nedolžen, kakor ljudje navadno mislijo. Prevelika množina te soli (soliter prištevamo solem) lahko škodljivo vpliva na človeško telo. Že večkrat so mi znanci tožili, da čutijo slabosti, ako použivajo pleče, močno soljeno s solitrom. Ravno iz tega vzroka ne ravnajo prav oni, ki mesne dele, dotikajoče se kosti, ki se, kakor znano, najraje pokvarijo, le preveč nadrgnejo s stolčenim solitrom, katerega se potem meso preveč navzame. Ce se vzame preveč solitra, postane meso trdo in žilavo. Odločno ugodno deluje sladkor; meso ne postane tako trdo in ostane bolj sočno.
Ostane nam še odgovor na drugo vprašanje: Ali naj meso s soljo le natremo in potresemo, ali naj omenjeno zmes v vodi raztopimo in to vlijemo na meso? Ako izvolimo prvi način, potem moramo biti kaj previdni. Večinoma se meso ne pokrije popolnoma z razsolom, ki se šele tvori. Ker razsol hitro odteka od mesa, ki leži na vrhu, in ker se meso, ki ni nasoljeno ali v razsolu, ne nasoli dosti in se lahko pokvari, zato je treba meso večkrat prav skrbno polivati z razsolom, ki se nabira na dnu posode. Če to polivanje zanemarimo, ali če ostanejo zračni mehurci med posameznimi kosovi, potem iz tega lahko nastane škoda.
Kadar rabimo sol naravnost, t. j., ako ne napravimo razsola, tedaj sol močno izvleče redilne sokove iz mesa. Tekočina, ki nastane pri takem soljenju na dnu posode, je torej najmočnejša mesna juha, ki je pa preslana za uporabo. Ako pa napravimo razsol, t. j., če stopimo sol v vodi, tedaj meso izgubi mnogo manj redilnih sokov, in vendar se dobro nasoli; tudi se tu lahko ognemo nevarnosti, da bi zgornji kosovi mesa ne prišli v razsol, in sicer s tem, da ga več prilijemo. Splošno bi torej raje priporočali soljenje z razsolom, kakor s suho soljo, ali zmesjo soli, solitra in sladkorja, kjer se slanomurja napravi šele na stroškeredilnosti mesa.
Toda naj meso natiramo in potresemo s suho soljo ali pa polivamo z razsolom, glavna stvar je, da meso povsodi pride v dotiko s soljo ali s solno raztopino; zato se priporoča, meso v vsakem slučaju, tudi tedaj, če je pozneje polivamo z razsolom, nasoliti še gorko, zlasti na onih mestih, kjer se dotika kostij. Važno je tudi, da meso pustimo dosti dolgo časa v soli. Za manjše kosove zadošča 10—12 dnij, za večje je treba 3—4 tedne. nEm.u
ili Vabilo.
Katoliško delavsko društvo v Prevaljah priredi v Štoklovi gostilni pri Fari na novega leta dan ob 3. uri popoludne božično slavnost z božičnim dreves o m in s sledečim vsporedom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Slavnostni govor. 3. Razdelitev božičnih daril. 4. Dražba šaljivih daril. 5. Prosta zabava. — Prijatelji in dobrotniki revnega delavskega ljudstva! Pridite mnogoštevilno k tej za delavce tako važni in dobrodelni slavnosti. Blagodejna darila sprejema kaplan J. Maierhofer v Prevaljah. Odbor.
Listnica uredništva.
Vsem svojim prijateljem, naročnikom, dopisnikom in bralcem kličemo: Vesel In blagoslovljen Vam božič ter srečno in zadovoljno novo leto!
Tržne cene.
V Celovcu, dné 19. decembra 1901.
Ime blaga	na birne		na hektolitre		Prignalo se je
	K	V	K	V	
pšenica . . rž ... . ječmen. . . oves . . . turšica. . . pšeno .	.	. proso .	.	. fižol, rudeč . krompir .	. ajda . . .	10 9 5 6 14 9 2 6	75 30 48 80 94 70	13 11 6 8 17 12 3 8	43 62 85 50 50 • 43 24 37	—	bik —	pitane vole 26 vprežnih volov 2 junca 53 krav 1 telica 142 pitanih svinj 30 prascev
Pitani voli so po — K do — ič, vprežni voli po 190 K do 310 K, krave po 140 K do 270 K.
Sladko seno je meterski cent pò 6 .ff 40 « do 7 K — v, kislo seno po 4 K' 40 u do 5 KT 80 t), slama po 3 K 50 r do 4 ič 20 v.
Promet je bil srednji.
Velikovec, dné 18. decembra. Prignali so: 156 volov, 78 krav, 10 telic, 1 tele. Gena za pitano živino 61 do 65 kron, za vprežno živino 55 do 58 kron za meterski cent žive vage. 14 ovac, 3 koze. Promet je bil srednje dober.
Loterijske številke od 21. decembra 1901. Gradec	33	78	84	1	71
Dunaj	59	51	80	22	62
WW IVI I a d e n i č,
vešč slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi, spreten stenograf, kateri je več let deloval v odvetniški pisarni, želi nastopiti službo občinskega tajnika v kraju na Koroškem, kjer biuradoval tudi pri kaki posojilnici. Nastop takoj ali po dogovoru. Naslov pové uredništvo „Mira“.
Učenca
sprejme takoj v svojo trgovino
Peter Merlin,
„pri zlati krogli“ v Celovcu.
Čevljarski in krojaški ncenec
se takoj sprejmeta. Več pové gosp. Tomaž Bali, čevljar v Šmohoru na Koroškem.
V zalogi tiskarne družbe sv. Mohorja r Celovcu je ravnokar izšla v drugem popravljenem in pomnoženem natisu:
Cecilija.
Cerkvena pesmarica.
I. del.
Uredil Anton Foerster.
Velja: za ude broširan iztis 1 krono, v prt vezan 1 krono 80 vin.; za neude in po knjigarnah broširan iztis 1 krono 40 vin., v prt vezan 2 kroni 20 vin. Poštnine je plačati za posamezne iztise 30 vinarjev. Denar naj se blagovoljno pošlje po poštni nakaznici takoj z naročilom vred.
Brinjevec,
natomi, 1* istrskega brinja, 1 liter 2 kroni 40 vin., 3 litri franko po poš;i za 9 kron. Sadjevec (Sauerling) 1 liter za 1 krono 60 vin. Slivovec (48procentni), dvakrat žgan, liter za 2 kroni. Po-šiljatve po poštnem povzetju.
Egidij Jeglič,
Selo, pošta Žerovnica. (Gorenjsko.)
Ozira vredno je
da je Bràzay-eYO franavo žganje
za (trganje najboljši domači pripomoček, s katerim se truplo obdrga in tako okrepča. Zdravim se najtopleje priporoča, da si po dnevu z vodo in frančevim žganjem izmivajo usta. Kdor si tako čisti zobe, ohrani si nebo vedno ne-dišeče, zobe in zobno meso pa povsem čisto.
’/i steklenica 1 krono 80 vin., ‘/a steklenice 1 krono.
Se dobiva v vseh večjih prodajalnicah Avstrije, zlasti v Celovcu v trgovinah: A. Prosen, K. Zier, A. Kober.
Naslov za razprodajalce iz Avstrije, Slavonije in Hrvat-skega: IGN. LANDAUÉR in SINOVI, Budapest.
Na prodaj je
na Gorenjskem v jako prijetni vasi, kamor dohaja mnogo tujcev.	hiša z velikim sadnim
vrtom.	Hiša obstoji iz lepega stanovanja,
ima stope in kovačnico z dobro vodno močjo, katera se dà vsled svoje krepke moči porabiti za vsako drugo podjetje. Odda se pod ugodnimi pogoji tudi v najem. Natančneje poizvé se pri Tinko Hudoverniku v Radovljici na Gorenjskem.

Najnovejši stroji za prirejanje krme
za zimsko krmljenje po klevili.
Rezalnica za rezanico in krmo, s patentovanimi podlogami za mažo ; tečejo jako lahko in prihrani, se moči do okrog 40°/o ; rezalnica za repo in krompir (repico) ; mlini za rob-kanje in mečkanje; parnice za živinsko krmo, premakljive kotiaste štedilne peči z emajliranimi in neemailiranimi vložnimi kotli, stoječe ali premakljive, za kuhanje in parenje živinske krme, repice, za mnoge gospodarske namene itd.; nadalje: robkalnice za koruzo, čistilnice za žito, čistilne stroje trijerje, stiskalnice za seno in slamo, na ročno gonjo, stoječe ali na kolesih, mlatilnice, gepeljne, železne pluge, valjarje, brane.
Najboljši sejalni stroji „A€rItI.K.OIiA“ brez preminjalnih koles za vsako seme,
za hribe in ravnino.
Samo-delujoče, patentovane škropilnice za uničenje grenkuljice, škodljivcev na sadnem drevju in peronospere iz deluje in pošilja v najnovejši, priznano izvrstni sestavi
PH. MAYPARTH In sodi*.
C. kr. izklj. priy. tovarna za kmetijske stroje, livarne in fužine na par,
na Dunaju, III, Taborstrasse Tl.
Odlikovana z čez 400 zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami.
|j^ llustrovani ceniki in mnoga priznalna pisma zastonj. — Zastopniki in prekupci se sprejmejo.
Dopisuje se tudi v Iov<-n<‘in jeziku.

Prvo ljubljansko podjetje za izdelovanje fornirja!
Spoštovanim podjetnikom mizarstva, trgovcem s fornirjem in gg. mizarjem ter kolarjem naznanjam, da sem pričel
z rezanjem in žaganjem fornirja,
kojega imam v zalogi izredno veliko množino, vseh vrst in kakovosti lesa. Izrežem in izžagam ter dobro sparim tudi do-peljane hlode na fornir po nizki ceni ter popolnoma suhega odpošljem na dom. — Izdelujem tudi gladke, fino profilirane lajšte vseh vrst in oblik ter priporočam novo podjetje v obilna naročila, katera natančno in točno izvršujem.
S spoštovanjem
Ivan Zakotnik, tesarski mojster v Ljubljani.
•f
1
*
t

Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Ivan Koželj. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.