1-3-2»! »22$ ivskl si» 50» ,ri up'"1 Itjlia«* ZTT'W PRIMORSKI DNEVNIK fjjtoa* plačana v gotovini o — ^ .. ^Postale I gruppo_■ LCM 70 llT RAZGOVORI MED COLOMBOM IN BRANDTOM Posebna pozornost posvečena miru v Evropi in politiki do Vzhoda Opravljata sta tudi o medsebojnih odnosih in pospešitvi evropske gospodarske in politične integracije - Predsednik Saragat sprejel Brandta Leto XXVI. St. 267 (7761) TRST, sreda, 25. novembra 1970 24. — Danes se je začel uradni obisk zahodnonemškega Z7*fi* Willyja Brandta v Rimu, kjer je gosta sprejel v palači Chigi C^nik vlade Colombo z najvišjimi častmi. Colombo je Brandtu ||i !L dobrodošlico in poudaril prijateljstvo med Italijo in Zahodno ki sloni na načelih demokracije, kar je omogočilo obema . int* izreden gospodarski in socialni napredek. j*<|sednik ;||j''’*«niK vlade Colombo je Uk < ' .rieni veliki koraki tudi na Jtjjjj^ntve zunanje politike. Tako i k6 kot z zahodnonemške v j® wr‘'° sog'asno ugotovljeno, I* .a zunanjepolitično sodelo-Ni , ®nkretno uresničiti, po mož-Nr^^Jočitvijo skupnih stališč o Airn^ vprašanjih, f^tv 80 obravnavali vprašanje tjhioji? evropske gospodarske j h Proučili so pogajanja v elik° Britanijo, pri čemer TOi J “o zlasti podčrtal, da se ne 'oviti pomote iz leta 1962. Je bila žeja, da bi bili ti" Zakl- Ogovori z Veliko Britani-l^ond do polovice prihod- delegaciji obravnavali ivNtilj'6 Popuščanja napetosti, sta > Veliko pozornost morebitni konference o ev- Colombo je pri tem Jb i ’ “s je to vprašanje pove-? (kJ|***o drugih vprašanj, kot ?V? izboljšanje polož.aja v sjb&igjn odnosov med obema O Poleg tega pa, da je C*« .upoštevali tudi rešitev vjlie sT®ttbie»n vzhodu in vpra-(JS^^Pzemlja, ne da bi hkrati tudi razorožitev ali pa skrbno pripraviti. Glede Sredozemlja in Bližnjega vzhoda Italija in Zahodna Nemčija soglašata, da je treba ta vprašanja politično rešiti. Nadalje so na današnjih dveh srečanjih preučili vprašanja evropske politične integracije in zahodmonemške politike do Vzhoda. Glede dvostranskih odnosov pa so se sporazumeli, da bodb preučili izpopolnitev italijansko - zahodnonemškega gospodarskega odbora s sodelovanjem industrijoev in gospodarskih operaterjev, da se preučijo možnosti naložb nemškega kapitala v Italiji. V zvezi z odnosi evropske gospodarske skupnosti v ZDA sta obe strani poudarili, da je treba zavreti izolacionistična in protekcionistična stremljenja. Sklenili so, da bo treba biti glede tega vprašanja v stadmesm stiku, da bo lahko Evropska gospodarska skupnost igrala vlogo prepričevalna do ZDA in da bo treba zafto predlagali redna posvetovanja med EGS in ZDA. Pred zaključkom popoldanskih razgovorov je kancler Brandt povabil predsednika Colomba na u-raekid obisk v Zvezno republiko Nemčijo, kar je Colombo sprejel. Kot smo že omenili, se je Brandt danes sestal tudi s podpredsednikom vlade De Martinom. Govorila sta o glavnih vprašanjih, ka se tičejo obeh držav tako v pogledu dvostranskih odnosov, kot v kontekstu mednarodne politike s poudarkom na vprašanje evropske integracije, Bližnjega vzhoda in zahodnonemške ga odprtja na Vzhod. Toda osnovna tema njunega razgovora je bila prav politika Zahodne Nemčije do vzhodnih držav, ki jo je načel Brandt, ko je postal predsednik vlade. Zahodnonem-ški kancler je pri tem obrazložil De Martinu razvoj te politike in dosedanje dosežene rezultate. De Martino je izrazil Brandtu popolno solidarnost in podporo v tej njegovi politiki, M omogoča Zahodni Nemčiji, da premosti vojno dediščino in je hkrati izredno velik prispevek k razvoju popuščanja .napetosti v Evropi. In prav vprašanje Evrope je bila druga osrednja tema njunega razgovora. Brandt in De Martino sta govorila tudi o vprašanju Bližnjega vzhoda. Soglašala sta, da je treba razviti akcijo na vseevropski ravni, da se najdejo rešitve, ki bodo zajamčile obstoj izraelske države in ra- združitve in čimprejšnjega zaključka pogajanj z Veliko Britanijo in z ostalimi državami, ki se hočejo vključiti v EGS. Po razgovoru je predsednik republike priredil v čast gosta večerjo. V zdravici je Saragat še posebno izrazil simpatijo vsega italijanskega 'naroda za daljnovidno in pogumno politiko, ki jo je načel Brandt z odpravljanjem bolečin posledic vojne, z vzpostavitvijo odnosov z državami vzhodne Evrope. Še posebno je predsednik republike Saragat poudaril važnost pogodbe med Zahodno Nemčijo in Sovjetsko zvezo ter Poljsko. Brandt je odgovoril, da se s popuščanjem napetosti med Vzhodom in Zahodom ter utrditvijo evropske združitve t in obrambne atlantske zveze dela za mir in neodvisnost ne samo zahodno-evropskih držav, marveč za mir in neodvisnost vseh držav na svetu. šile vprašanje palestinskega naroda. Preden sta se državnika poslovila, je Brandt povabil De Martina naj prihodnjega januarja obišče Zahodno Nemčijo. De Martino je vabilo sprejel. Po razgovorih v palači Chigi je zahodnonemškega kanclerja Brandta sprejel predsednik republike Saragat, Iti je zadržal gosta na tri-četrtumem razgovoru. Saragat in Brandt sta proučila zlasti razgovore, ki jih je imel kancler s predsednikom Colombom v palači Chigi. Pri tem sta podčrtala sledeča vprašanja: politična in gospodarska integracija Evrope z nujnim sodelovanjem Velike Britanije: politični odnosi med Vzhodom in Zahodom v okviru popuščanja napetosti in obrambne atlantske zveze: položaj na Sredozemlju. Glede evropske integracije, sta poudarila, da je treba pospešiti ukrepe za uresničitev gospodarske in finančne Danes Scheel v Beogradu BEOGRAD, 24. — Na vabilo državnega tajnika za zunanje zadeve Mirka Tepavca bo jutri prispel na tridnevni obisk v Jugoslavijo zunanji minister Zvezne republike Nemčije Walter Scheel. To je prvi obisk ministra Seheela Jugoslaviji. Zahodnonemški minister vrača obisk državnemu tajniku Mirku Tepavcu, ki je lani obiskal Zahodno Nemčijo. V razgovorih, ki se bodo pričeli neposredno po prihodu zahodnonemškega ministra v Beograd, bosta Scheel in Tepavac izmenjala misli o mednarodnih vprašanjih, posebno O sedanjih razmerah v Evropi in dvostranskih odnosih. Med bivanjem Seheela v Beogradu bo podpisan sporazum o eks tradiciji. 10. decembra splošna stavka na Siciliji PALERMO, 24. — Enotna tajništva CGIL, CISL in UIL na Siciliji so oklicala za 10. december splošno stavko vseh kategorij na otoku. Namen stavke je priklicati k odgovornosti deželno vlado na Siciliji, ki naj načne oster spor z rimsko vlado za nove gospodarske odnose, načrtovanje in povratek emigrantov iz tujine. V CONAKRYJU NI VEČ SLIŠATI STRELJANJA Preprečen nov poskus tujih plačancev da bi se izkrcali na obalo Gvineje Tuje vojne ladje še vedno krožijo v gvinejskih teritorialnih vodah Kmalu sklicanje izrednega zasedanja Organizacije afriške enotnosti iiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiii NOBENEGA DOGOVORA NA KONFERENCI NAČELNIKOV POSLANSKIH SKUPIN Poslanska zbornica sklenila neprekinjeno nadaljevati sejo o konjunkturnem dekretu Poslanci bodo zasedali noč in dan do 29. t. m., ko bo konjunkturni dekret dan na glasovanje skupno z zakonom o razvezi RIM, 24. — Tudi na današnjih dvah konferencah načelnikov poslanskih skupin pod predsedstvom predsednika poslanske zbornice Pertinija ni priilo do nobenega dogovora glede nadaljnjega postopka in ureditve razprave ter dokončnega glasovanja o vladnem konjunkturnem dekretu. Zato je bil na konferenci dan predlog, da se seja poslanske zbornice neprekinjeno nadaljuje dan in noč do 29. novembra, se pravi do skupnega glasovanja o konjunkturnem dekretu in o zakonski razvezi, kot je to že obljubila in danes ponovno zagotovila vlada. Načelniki poslanskih skupin so se torej razili brez sporazuma in je sedaj vsa zadeva prepuščena odločitvi poslanske zbornice. Kljub temu pa je predsednik Pertini izjavil, da bo skušal tudi v prihodnjih dneh posredovati in po možnosti najti pot, da se ne bo seja poslanske zbornice nadaljevala neprekinjeno do glasovanja. Nocoj je poslanska zbornica z večino glasov sklenila neprekinjeno nadaljevati sejo o konjunkturnem dekretu do končnega glasovanja. Za ta predlog, ki ga je dal in obrazložil načelnik demokristjanske skupine Andreotti, so glasovali poslanci strank levega centra in skupine neodvisnih socialistov. Komunisti in & da je naklonjena ev- n, tiniJ^^janska stran je s pol č* zahodnonemške delega- J-jATO in Evropski gospo- ferenci. Colombo je iz-Italija hoče udeležiti M A "n, v zavesti ovoje pri- j •■»'j im r.vro;jNMi (jT in da je glede te- da so vsa vpraša-Evropo, najtesne-JJti, jjj*'®. Zato, je poudaril Co JSlj t^eba ta vprašanja začeti iliitio da bo dala J* um. P, zadovoljive rezultate. P** strani soglašali in po-ju truba konferenco Brežnjev na kongresu KP Madžarske v Budimpešti Tajnik KP SZ je ugodno ocenil razvoj odnosov v Evropi BUDIMPEŠTA, 24. — Generalni tajnik KP Sovjetske zveze Leonid Brežnjev .je imel danes daljši govor na kongresu madžarske Komunistične partije, ki se je začel včeraj v Budimpešti. Brežnjev je v celoti podprl politiko madžarskih voditeljev za decentralizacijo in za okrepitev gospodarstva. V svojem govoru se je Brežnjev dotaknil tudi vseh najvažnejših vprašanj mednarodnega položaja. Ponovil je že znana sovjetska stališča o Bližnjem vzhodu m Indo-kini, glede Evrope pa je deja;, da .je bila politika socialističnih držav glavni element za bistveno izboljšanje političnega ozračja na kontinentu. Poudaril je tudi koristilo sodelovanje. do katerega je prišlo med socialističnimi državami ria eni strani ter Francijo in nekaterimi drugimi državami na drugi. Glede sklicanja vseevropske konference o varnosti je Brežnjev dejal, da je večina evropskih držav ugodno sprejela to zamisel, ki je 3cdaj zrela za realizacijo. Brežnjev je ugodno ocenil pod pis pogodbe med SZ in ZR Nemčijo ter dosego sporazuma med Bonnom in Varšavo, kar ustvarja pozitivne pogoje za mimo sodelovanje evropskih držav na vseh področjih. Na današnjem zasedanju desetega kongresa KP Madžarske je govoril tudi sekretar poljske KP Gomulka, ki je poudaril pomen pogodbe med Kitajski poslanik v SZ izročil poverilnice MOSKVA, 24. — Novi veleposlanik LR Kitajske v Moskvi Liu Hsin Čuan je izročil danes poverilnice sovjetskemu predsedniku Nikolaju Podgornemu. Vest je sporočila sovjetska agencija Tass, ki pa ni objavila vsebine tradicionalnih govorov, ki jih izrekajo ob tovrstnih prilikah. Liu Hsin Cuan se je v preteklih dneh sestal s sovjetskim zunanjim ministrom Andrejem Grelnikom. liberalci so se vzdržali, ostale skupine pa so glasovale proti. Poslanec Andreotti je v obrazložitvi predloga poudaril, da ni biilo mogoče doseči sporazuma o določitvi datuma glasovanja in da je bilo treba zato na vsak način sprejeti sklep o nepreikintjeni seji. Hkrati pa je zagotovil, da se bo vlada držala svoje obveznosti in da bo 29. novembra skupno glasovanje o konjunkturnem dekretu in o zakonu o razvezi. Med neprekinjeno sejo bodo en dan posvetili obravnavi nekaterih popravkov zakona o razvezi, tako da bodo o njem lahko glasovali skupno s toanjuktur-nim dekretom. Na seji je predsednik Pertini ponovno zagotovil, da bo še nadalje, kljub nekaterim kritikam, skusal posredovati pri načelnikih poslanskih skupim za dosego sporazuma. I Pred glasovanjem o predlogu za neprekinjeno nadaljevanje seje poslanske zbornice je poslanec Cera-vola (PSIUP) izjavil, da je ta predlog »politično izredno nevaren«. Komunist Barca pa je sporočil, da se bo njegova skupina vzdržala, ker je prišlo do dogovora o skupnem glasovanju komjumktumega dekreta in zakona o razvezi za 29. novembra. Hkrati je poudaril, da komunisti odločno nasprotujejo ko-nujnktumemu dekretu. Glede poslancev, ki so se zatekli k abs-strukciiji, je Barca ugotovil, da s tem podpirajo delovanje tistih, ki bi hoteli omalovaževati parlament in dejal, da bi vlada in večina lahko preprečili neprekinjeno sejo, če bi sprejeli odprt dialog o konjunkturnem dekretu. Barca je še poudaril, da KPI odločno nasprotuje vprašanju predložitve zaupnice in popravkov socialproletarcev in skupine «Manifesta», tako da so govorili samo predstavniki teh dveh skupita. Tudi danes še niso zaključili z obravnavo prvih 400 popravkov. Na dnevnem redu pa je še druga skupina 600 propravkov, o katerih bodo morali poslanci šele začeti razpravljati. Poleg tega pa bo treba po končani razpravi glasovati o vsakem popravku posebej. Perspektiva dela poslanske zbomi-oe do 29. novembra Je torej izredno porazna. Zato ne izključujejo, da bo vlada, če ne bodo do 29. končali z razpravo in glasovanje o popravkih, postavila na glasovanje konjunkturni dekret, kakršnega je sestavila, skupno z zaupnico, da prepreči, kot ugotavljajo v nekaterih vladnih krogih, da bi prosti strelci v Krščanski demokraciji glasovali proti konjunkturnemu dekretu in s tem preprečili tudi izglasovanje zakona o razporoM. Jugoslovanski sindikalisti o imperialističnih napadih na Gvinejo in Sev. Vietnam BEOGRAD, 24. —* Predsedstvo Zveze sindikatov Jugoslavije je danes v posebnih izjavah odločno obsodilo napad plačancev na Gvinejo in obnovitev ameriških letalskih napadov na ozemlje Demokratične republike Vietnama. Predsedstvo sindikatov najodločneje obsoja zločinski napad na svobodno prijateljsko Gvinejo kot «oči viden primer terorističnega in neokolonialističnega vmešavanja v notranje zadeve neodvisnih držav«. Predsedstvo zahteva takojšen umik vseh tujih čet z ozemlja Gvineje in izraža v imenu delovnih ljudi Jugoslavije solidarnost z ljudstvom in sindikati Gvineje v njihovi borbi za svobodo in neodvisnost. Z obnovitvijo letalskih napadov na Severni Vietnam, se ugotavlja v izjavi predsedstva Zveze sindikatov Jugoslavije, se zaostruje po ložaj na Indokitajskem polotoku in izziva svetovna javnost, ki zahteva prenehanje ameriške napadalnosti. Predsedstvo Zveze sindikatov nadalje ugotavlja, da sedanje stanje zahteva povečanje mednarodne podpore in pomoči osvobodilni borbi vietnamskega ljudstva in Indokine. Zato bo jugoslovanski koordinacijski odbor za pomoč Vietnamu, katerega člani so sindikati in ostale druženo - politične organizacije, od 13. do 20. decembra organiziral teden solidarnosti z ljudstvom Vietnama in Indokine. ABIDJAN, 24. — Položaj v Gvineji je po sobotnem poskusu invazije še vedno zelo napet, današnje vesti iz Conakryja pa kažejo, da je vojski predsednika Sekouja Tou-reja uspelo odbiti imperialistični napad na neodvisnost države. Radio Conakry je sporočil, da so se tuji najemniki preteklo noč že tretjič poskusili izkrcati na gvinejski obali blizu prestolnice, da pa se je poskus izjalovil. Radio je dodal, da so vojne ladje, na katerih so vkrcani plačanci, še vedno v gvinejskih teritorialnih vodah v neposredni bližini obale. Med njimi naj ba bilo tudi nekaj portugalskih podmornic, kar pa so v Lizboni demantirali. Radio je pozval prebivalstvo Gvineje, naj se vrne na delo, toda naj še ne zapusti orožja. Gvinejski oddajnik je tudi pozval afriške države, naj se združijo v boju proti kolonializmu in imperializmu. V Conakryju je še vedno v veljavi alarmno stanje, čeprav ni več slišati streljanja, kot tudi ni vesti o novih žrtvah. Mestno letališče je še zaprto, vendar bi ga morali odpreti prometu že danes zvečer, ko bi morala prispeti v Gvinejo posebna komisija, ki jo je imenoval varnostni svet OZN. Iz Belgije so demantirali, da bi tuje plačance vodil belgijski častnik Jean Schramme, ki je trenutno menda v Belgiji. Iz Brazzavilla pa je glasnik partizanskega gibanja za osvoboditev Angole (MPLA) izjavil, da so se isti najemniki, ki so se izkrcali v Gvineji, bojevali tud' v Angoli, kjer jih je portugalska vlada plačevala, da bi ji pomagali zatreti osvobodilno gibanje. V Gvineji naj bi te sile vodil neki Tirame, ki je prav tako bil pred kratkim v Angoli. Neposredno por-, tugalsko udeležbo pri poskusu invazije Gvineje pa naj bi potrjevalo tudi dejstvo, ki še ni bilo uradno potrjeno, da so med boji v Cona-kryju ujeli tudi nekega kapetana portugalske redne vojske. Skoraj vse afriške države (seveda z izjemo Južne Afrike, Rodezije in portugalskih kolonij) so javno izrazile svojo solidarnost predsedniku Toureju ter obsodile poskus invazije. Nekatere, med njimi ZAR, Libija in Sudan, so se zavzele za sklicanje zasedanja zunanjih ministrov držav članic Organizacije afriške enotnosti, ki naj prouči stanje v Gvineji. Posvetovanja o tem vodi tudi podpredsednik Zambije, ki se je danes v Adis Abebi sestal najprej s cesarjem Hailejem Selasiejem, nato na z generalnim tajnikom OAE Diallom Tellijem. Kaže, da bodo konferenco sklicali v začetku decembra, verjetno v glavnem mestu Nigerije Lagosu. politika v Indokini vzbuja večjo zaskrbljenost v svetu: zadnji dogodki v Vietnamu so pokazali — po mnenju številnih opazovalcev — da Nixon in njegovi svetovalci še vedno niso opustili upanja v vojaško zmago na tem področju ter da .jih ne zaskrblja dejstvo, da s svojimi napadalnimi akcijami resno ogrožajo mirovne perspektive. Alarmantnim vestem o bombardiranju Severnega Vietnama in o drugih morebitnih nasilnih dejanj. I zbiranju vojaških ladij v Tonkin-Na današnji seji poslanske zbor- skem zalivu so se sinoči pridru-ndoe se Je nadaljevala obravnava I žila še poročila o ameriški padal- •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiniiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiit« PO ZADNJIH VOJAŠKIH AKCIJAH ZDA PROTI SEVERNEMU VIETNAMU Širok del ameriškega javnega mnenja obsoja Nixonovo pustolovsko politiko Neuspešna akcija za osvoboditev ujetnikov v taborišču blizu Hanoja je samo «nepotrebna provokacija WASHINGTON, 24. — Ameriška I sfci akciji samo nekaj desetih kilo-ibu.ja čedalje metrov od Hanoja. Vest sta Tito sprejel predsednika Gane (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 24. — Predsednik republike maršal Tito je sprejel danes dopoldne predsednika vlade republike Gane dr. Busija in ostale člane njegovega spremstva. Sprejema sta se z jugoslovanske strani udeležila med drugimi tudi predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič ta državni tajnik za zunanje zadeve Mirko Tepavac. Mitja Ribičič je priredil sinoči v palači zveznega izvršnega sveta slo-Poljsko in Zahodno Nemči.jo. Dejal vesno večerjo v čast ganskega je, da tovrstni sporazumi lahko pomenijo dejanski preokret v evropski povojni zgodovini. Danes je govoril tudi predsednik madžarske vlade Fock, ki je med drugim omenil potrebo po odpravi nekaterih neskladnosti, ki še obstajajo v madžarskem juridičnem sistemu in ki so »nezdružljive a socialistično demokracijo«. predsednika vlade. V svoji zdravici med večerjo Je Mitja Ribičič omenil tudi razmere na svetu ta ugotovil, da so pojavi napada, pritiska ta vmešavanja v notranje zadeve drugih držav ter kršitev suverenih pravic držav pogosta praksa sedanje dobe. Nadaljevanje krize na Bližnjem vzhodu, vojna v Vietnamu, podpora rasističnim režimom v Afriki, vmešavanje v notranje zadeve drugih držav, vzdrževanje ostankov kolonializma, povečanje razlike med razvitimi ta nerazvitimi državami povzročajo veliko zaskrbljenost ta reeno ovirajo napredek človeštva. V talnih pogojih, Je poudaril Ribičič, se politika neuvrščenosti javlja kot izraz stremljenja miroljubnega človeštva, posebno malih držav ta držav v razvoju, za ohranitev miru in vzpostavitve enakopravnih ta pravičnih mednarodnih odnosov. Ribičič Je izrazil svoje zadovoljstvo zaradi dosedanjega razvoja odnosov med obema državama, posebno na gospodarskem področju, ki da Je dobra osnova za nadaljnjo poglobitev ta razširitev medsebojnega sodelovanja. Dr. Busl Je v odgovor na zdravico Izrekel občudovanje narodom Jugoslavije za njihovo junaško na- rodnoosvobodilno borbo ta prepričanje, da bo Jugoslavija, ki je dala toliko žrtev, da bi ohranila svojo svobodo, pripravljena tudi na velike žrtve, da bi se ohranil mir na svetu. Predsednik ganske vlade Je poudaril, da ceni kar je Jugoslavija storila za Izboljšanje odnosov med narodi, kajti boljši odnosi so osnova za ohranitev svetovnega mini. Dr. Busl je zagotovil Mitji Ribičiču, da Jugoslavija v svojih naporih, da bi se ohranil mir, lahko računa na sodelovanje Gane. Premier Gane Je opoldne s soprogo priredil Slovesno kosilo v čast predsednika zveznega Izvršnega sveta Mitje Ribičiča. Na kosilu v hotelu '(Jugoslavija)) sta predsednika v prijateljskem ozračju Izmenjala zdravici, v kateri sta poudarila pripravljenost obeh držav po nadaljnjem razvoju sodelovanja. B. BOŽIC potrdila najprej glasnik Bele hiše Zie-gler in nato še obrambni minister Laird, ki je nekoliko podrobneje opisal akcijo, do katere .je prišlo preteklo soboto istočasno z novim bombardiranjem ozemlja Severnega Vietnama. Letala ameriške mornarice so v soboto ponoči obstreljevala vse področje ob obali, medtem ko je oboroženi helikopter pristal blizu Son Taya, 34 kilometrov od Hanoja in 480 kilometrov v notranjosti Severnega Vietnama. V taborišču v tem kraju naj bi bili zaprti nekateri ameriški piloti, o katerih pa niso padalci našli nobenega sledu. Američani so ostali v San Tayu približno eno uro ter je prišlo tudi do streljanja, nakar pa so se s helikopterjem oddaljili. Melvin Laird je dejal, da so se odločili za tovrstno akcijo, ker so bili ujetniki v tem taborišču po informacijah obveščevalne službe v smrtni nevarnosti. Sicer pa se je izkazalo, da so ujetnike preselili k Son Taya (če so sploh kdaj tam bili) najmanj pred dvema tednoma. Pooblastilo za akcijo je dal sam Nixon, ki .je po neuspešni misiji čestital udeležencem akcije, češ da so pokazali »visoko profesionalno spretnost in velik pogum«. Nixonove besede pa niso prepričale širokega dela ameriškega javnega mnenja, ki je videl v napadu na Son Tay samo nepotrebno in neučinkovito provokacijo. Enake pomisleke .je izrazil senator William Fulbright skupaj z globoko zaskrbljenostjo nad zadnjimi dogodki v Vietnamu. Samo akcijo .je senator ocenil kot izzivalno dejanje, ki bi utegnilo imeti resne posledice. Iz razil je tudi mnenje, da stremi sedanja ameriška politika bolj za iskanjem vojaške zmage kot pa sporazumne rešitve. Fulbright je priznal, dav je zamisel o osvoboditvi vojnih ujetnikov privlačna, dodal pa je, da je neuspeh akcije pokazal v delu vojaške obveščevalne službe veliko površnost. Končno je senator obtožil Nixonovo u-pravo, da se poslužuje »dvojne mere«. Naša vlada misli — je dejal — da imamo mi pravico in vzroke storiti mnogo takega, česar druge države na smejo. Ta dvojna mera pa je za druge nesprejemljiva. Obrambni minister ZDA Laird Z vsega sveta se slišijo medtem nove obsodbe ameriškega bombardiranja Severnega Vietnama. Naj omenimo samo pisanje moskovske »Pravde«, po kateri se ZDA poslužujejo »strategi.je nemoči in obupa«. Sklep, da ponovno bombardirajo Severni Vietnam, ne da bi o tem informirali kongresa, je s Ano izraz »stare politike nadaljevanja in razširitve agresije«. Zunanji minister južnovietnamske začasne revolucionarne vlade (ZRV) in načelnica delegacije te vlade na pariških pogajanjih o Vietnamu gospa Thi Binh je v intervjuju ameriški tiskovni agenciji »United Press International« izjavila, da se vojna v Južnem Vietnamu nadaljuje z nezmanjšano silo to" da so vesti o sorazmernem zatišju na bojiščih povsem lažne. Gospa Thi Binh je tudi poudarila, da ne bodo Američani z zadnjimi letalskimi akcijami proti Severnemu Vietnamu dosegli prav ničesar. Edina pot za ZDA je, da sprejmejo mirovne predloge hanojske vlade in ZRV, ki jih je gospa Thi Binh orisala na pariški konferenci 17. septembra. Predstavnica ZRV je obtožila Nixona, da govori o miru, vendar pa zaostruje vojno, kot dokazujejo letalski napadi proti Severnemu Vietnamu ter okrepitev letalskih akcij proti Laosu in Kambodži. Bombardiranje Severnega Vietnama je samo provokacija, ki pa je spravila pariško konferenco v »zelo temačno fazo«. ZDA bodo morale nositi vso odgovornost za posledice njihovih dejanj — je dejala Ngujen Thi Binh, ki je dodala, da bosta hano.jska vlada in ZRV sprožili primerne represalije, če bodo Američani vztrajali pri svojih akcijah »zaščitne regjerije«. TRŽAŠKI DNEVNIK DUŠAN LOVRIHA V DEŽELNEM SVETU Z zemljo v tržaški industrijski coni se doslej ni dobro gospodarilo Komunistični svetovalec o raznih vprašanjih slovenske manjšine Pozitivna in negativna gledišča v zvezi s proračunom 1971 Deželni svet pospešeno nadaljuje , je Dal prijavljen sodišču, toda ista robni obrati obsojeni. razpravo o proračunu za poslovno leto 1971. Doslej je o tem dokumentu spregovorila približno polovica vseh svetovalcev, ki so zaprosili za besedo, do konca tedna pa naj bi spregovorili še ostali, tako da bi se razprava lahko zaključila do sobote. Včeraj so govorili svetovalci Urli (KD), Lovriha (KPI), Bertoli (PLI), Martinis (KD), Pascolat (KPI) in Dl Gallo (KD). Dušan Lovriha je v svojem nastopu naglasil, da proračun 1971 ne kaže nobenega napredovanja v primerih z dosedanjim poslovanjem dežele, vodstvo Purlanije-Julijske krajine pa še zlasti nima primerne politike za Trst. Mesto postopoma nazaduje in demografsko osta-reva, na gospodarskem področju pa so bili pred časom sprejeti takšni načrti, da je Trst imel od njih le zgubo. Najbolj vidien je v tem primeru načrt medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje, po katerem je danes Trst praktično brez iadjedelske industrije, in to v trenutku, ko prežilja svetovno lad-jedelstvo novo izrazito konjunkturo. Podoben primer nastaja na našem področju z napovedano preureditvijo storitev v sklopu državnega pomorskega holdinga Finmare. Slabost gospodarske politike prihaja do izraza tudi v zvezi s poslovanjem tržaške industrijske cone. Po uradnih podatkih obsega ta cona 1.56 ha zemlje, vključena središča Sv. Sergija, Lakotišča, Do-mja, itd., ves gričevnati svet in terminal čezalpskega naftovoda. Za nove industrijske pobude je danes vsega na razpolago le še kakih 200 ha zemlje. Dosedanja politika je dovoljevala da so bile velike površine oddane za pobude, ki niso prinesle Trstu nobenih velikih koristi. Tako je čezalpski naftovod požrl 150 ha najboljše zemlje na tem področju in vsem je dobro znano, koliko delovne sile je zaposlila ta pobuda in koliko pomeni naftovod za tržaško ekonomijo. Poleg vsega pa je treba na industrijskem področju zabeležiti pomanjkanje resnično «vodilnega» obrata, Id so ga pa za časa krize v ladjedelnici Sv. Marka zatrdno obljubljali. V okviru splošnega deželnega gospodarstva pa imajo posebno obeležje problemi, ki se nanašajo na slovensko manjšino. Slovenci ne uživajo nekaterih osnovnih pravic, nimajo ustreznih šol, ne smejo u-porobljati materinščine na sodišču, vrata v javne urade so jim še zmeraj zaprta, ko gre za sprejemanje v službo pa so včasih predmet sramotne diskriminacije. Primer tečajev ANCIFAP za zaposlitev mladih ljudi pri Grandi Motori Trieste je odkril mali tržaški Sifar. Človek, ki je poizvedoval po političnem prepričanju kandidatov v Dolini, oblast, ki ga je prijavila, ga je Zadnji je spregovoril desmokr-kmalu zatem upokojila in nagradi- ščensld svetovalec Di Galo, ki je la z zlato kolajno za opravljenih očital deželi, da se premalo zavze- S1NOČI V GLEDALIŠČU VERDI Uspela predstava opere M. Zafreda «Wallenstein» V Slovenskem klubu je sinoči gostoval pro}. Boris Kuhar, ravnatelj etnografskega muzeja v Ljubke druga opera letošnjega spo- Dokaj številno občinstvo, med ka- ^a”j’ .? P^oranjem o svojih po-reda gledališča Verdi je bila za terimi so bili številni predstavniki f°.v v JVjj0' . pr^davanje n?! Sinoči v Slovenskem klubu Prof. Boris Kuhar o lepotah Kenije njih (šestih slikah) «Wallensteim ,nanje samemu skladatelju ter sebi ari ja Zafreda. Kot že rečeno je veda izvajalcem po drugem dejanju bila za Trst ta opera novost, ker ko se je Mario Zafred pojavil na čeprav jo je skladatelj napisal v odru. Vendar pa ni bilo čutiti prav letih 1962 in 1963, po znani Schil- izrednega navdušenja, morda, ker je štirideset let službe. Jasno je, da do procesa za dolinski škandal ne bo prišlo, ker bi sicer prišla na dlan imena tistih, ki so mu naložili takšno nalogo. Svetovalec Lovriha je nato prešel na področje izseljevanja ter se dalj časa zadržal ob prizadevanjih slovenskih in furlanskih Izseljencev, da bi se v tujini strnili okoli primernih jeder in obravnavali svoje probleme. Na njegova izvajanja v tej zvezi se bomo Se povrnili. Pred Lovriho je spregovoril de-mokrščanski svetovalec Urli, ki je dejal, da je dežela s proračunom za leto 1971, ki ga je ocenil za pozitivnega, postavlja temelje za nadaljnje postopno utrjevanje gospodarstva. Kritiziral je nekatere postavke v proračunu, ki jih je ocenil za šibke oziroma nezadostno izdelane ter naglasil potrebo, naj bi premaknili z mrtve točke zlasti problem finančnih ostankov iz prejšnjih let. Po njegovem bi se to dalo doseči taiko, da bi dežela finansirala razne načrte samo v trenutku, ko bi za te nastopila izvršilna faza in ne prej; s tem bi poprečno pridobili pri vsakem načrtu najmanj leto dni časa. Liberalec Bertoli je v svoji intervenciji očital deželni upravi, da si doslej m znala pripraviti trdnega razvojnega programa. V zvezi s poslovanjem ustanov, kot so Friulia, Friulia-Lis, ESA in ERSA Je govornik dejal, da samo pozirajo kapital in da nemalokrat povzročajo prej škodo kakor korist v deželnem gospodarstvu. Predvsem pa ne skrbijo za dobrobit malih, ampak pretežno za velika podjetja. Govornik je nato naglasil, da davčno breme v deželi narašča znatno hitreje kakor narodni dohodek, deželna socialna politika pa da je precej pomanjkljiva zlasti na šolskem področju. Sledil je nastop svetovalca Mar-tinisa (KD), ki je v glavnem izrazil pozitivno mnenje o proračunu, nakar je komunistični svetovalec Pascolat nasprotno kritiziral vrsto deželnih posegov in načrtov. Govornik je v glavnem obravnaval probleme delavstva in v tej zvezi očital deželnemu vodstvu, da ima še vedno premalo posluha za vprašanja, ki tarejo najnižje sloje prebivalstva. Opozoril je na postopno nazadovanje hribovitih področij in na pomanjkanje primerne politike infrastruktur. Na koncu je posredoval svetovalcem bojazen delavstva Iz Cervignana, kjer obratuje edina tovarna sladkorja v Furlaniji-Julijski krajini in kjer se menda kažejo prvi znaki, da nameravajo induštrijel zapreti obrat, češ da se danes lahko Obdržijo le večje tovrstne tovarne, medtem ko so ob- Kjub temu, da je v razpravo poseglo več občinskih svetovalcev in da je tokrat, Izjemoma, bil občinski svet skoraj polno zaseden, je vtis včerajšnje seje osredotočen ob govoru socialističnega predstavnika Amalda Pittonija, M je bil do političnih tez leve sredine ostro kritičen, in, v skladu z novo politiko PSI tudi na vsedržavni ravni, poudaril pripravljenost, da — skupno z vsto letiOo — išče nova, napredite j ša ravnotežja tudi v mestnih upravah. Pittom je o levosredinski koaliciji dejal, da je PSI podpisala «de-lovni program«, a ne zato; da bi se «oživljala formula koalicije, ki se je izčrpala na vseh ravneh« In v kateri so «velike razlike med socialisti ta levico KD na eni ta socialdemokrati na drugi strani«, posebno še po zadnjih stališčih te stranke do mednarodnih vprašanj, sindi kalne združitve ta drugih pe- miililillillliiHiiimimiiillllimiiililliimiillillillimiuiiiiliiliiiiriiliiliiiilliiniiiiiiiiiiliiiiiiMiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimilMiiliillllillHiliimiliiiliiiiilliiiiiiiu ma za socialne probleme ta da je preveč popustljiva kar zadeva nastopanje pri osrednji vladi. Tako je tudi šla v pozabo zahteva po državni pomoči 490 milijard lir v razdobju sedem let (70 milijard na leto), ki je bila postavljena pred dvema letoma in o kateri se danes skoraj nič več ne govori. V pozabo Je menda šla tudi namera, da bi postavili drugi tir na železniški progi Videm - Trbiž. Na koncu je govornik obravnaval vrsto problemov, ki se nanašajo na hribovita področja v deželi. Seja odbora sindikata slovenske šole V četrtek, 26. t. m. se bo ob 16. uri sestal odbor sindikata slovenske šole. Na seji bo tajnik sindikata med drugim poročal o novem združenem zakonskem osnutku za slovensko šolo in o razgovorih, ki jih je imel prejšnji teden v Rimu. lerjevi drami, je doživela krstno uprizoritev leta 1964-65 v rimski o-peri, kjer je doživela prvo uprizoritev tudi njegova prva opera fHamlet». Sinočnjo predstavo je z veščo roko vodil dirigent Oliviero de Fabritiis, posamezne vloge pa so kreirali nekateri izmed najboljših italijanskih opernih pevcev — naslovno vlogo je ustvaril znani bas Nicola Rossi Le-meni; znana sopranistka Virginia Zeani je interpretirala grofico Terz-ky, v ostalih vlogah pa so še nastopili Plimo Clabassi (von Questen-berg), Annamaria Rota (Teda, Wel-lensteinova hčerka) Mario Basiola (Ottavio Piccolomini), Ruggero Bon-dibo (Max Piccolomini), Piero de Palma (grof Terzky), Antonio Boyer (Buttler), Dario Zerial (Wrangel) in Enzo Viaro (Gordon). Zbor, ki nima velike vloge, je dobro pripravil Gaetano Ricciteili, stilno kar dognane kostume je pripravil Enrico d’As-sia, njegove pa so bile tudi zelo bogate in res okusne ter imponentno sestavljene scene, zlasti v prvem in tretjem dejanju; za spretno režijo je poskrbel Gianrico Becher; odrska postavitev pa je bila ista kot pred leti v rimskem gledališču. Zafredov slog dokaj enoličen in uporablja že skoraj «klasične» moderne prijeme in glasbeno harmonična prepletanja. Poleg tega je že vsebina že precej odmaknjena od zanimanja občinstva ter je za nekakšno pripovedovanje bogate čeprav zgoščene vsebine —- libreto sta po Schillerju napisala sam skladatelj Mario Zafred in njegova žena Lilyan — skladatelj uporabil v največji meri deldamatorski slog, le tu in tam se je nekoliko prepustil širšemu glasbenemu izrazu ter nakazal nekakšno melodično linijo. Bogata je sicer ritmična komponenta, ki pa je včasih le nekoliko prepogosto in morda ne najbolj posrečeno uporabljena. V celoti pa je sinočnja predstava kar prepričala, in to še zlasti, ker so vsi nastopajoči, tako igralsko kot glasovno .uspeli popolnoma osvojiti nelahko partituro. Izkazal se je zlasti orkester, čeprav je mestoma preveč izstopal, ki je pod vodstvom de Fabritiisa zelo dovršeno izvajal zlasti kratke, nekakšne ”simfonične” odlomke med eno sceno in drugo. Opera bo z istimi nastopajočimi spet na sporedu v petek. —dn— iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin S SINOČNJE SEJE OBČINSKEGA SVETA V TRSTU Pittoni (PSI): Ne moremo dopuščati obstoja drugega «odbora v senci»! Zavzel se je za enotnost levih sil in z levico KD za ostvaritev «naprednejših političnih ravnoteiij» - PSI bo ostala v večini zvesta sklenjenim sporazumom, ker bi kriza škodila koristim prebivalstva, si pa želi tesnejših vezi med KD in PSI SEJA OBČINSKEGA SVETA V DOLINI Zupanovo poročilo in obsežna diskusija o občinskem proračunu za leto 1971 Tudi dolinska občina ho postavila spomenik padlim borcem Občinski snut v Dolina je na svoji sinočnji seji razpravljal o občinskem proračunu za leto 1971. Po obširnem poročilu župana se je racavila diskusija, v katero so posegli predstavniki raznih svetovalskih skupin. Diskusija se bo zaključila na prihodnji seji v torek, ko bo župan odgovoril občinskim svetovalcem, nato pa bo glasovanje o predloženem proračunu. V svojem poročilu se je župan Dušan Lovriha predvsem dotaknil nekaterih splošnih upravno - političnih zadev ter omenil v,ogo občanskih uprav v okviru deželne u-reditve. Pripomnil je, da morajo občinske uprave, spričo vedno večjih potreb in izdatkov najemali posojila, da nimajo še zadostne avtonomije in da sta država ter dežela preveč podcerjevali delovanje in vlogo občin. Razmere se polagoma izboljšujejo in občine dobivajo večjo pomembnost ter vlogo, dežela pa lahko znatno pomaga občinam, in bi marala pomagati, saj ima na razpolago zadostna sredstva, ki ležijo v bankah, medtem ko morajo občine najemati posojila z visokimi obrestmi. Župan je nato omenil drugi deželni petletni načrt in ustanavljanje okrožij, o katerih bo odločal predsednik deželnega odbora. Taka decentralizacija bo vsekakor prispevala k večji uveljavitvi vloge občin, vendar bd morala biti področna razdelitev začasnega značaja, da bj se popravile krivice, ki bi lahko nastale. Po uvodu splošnega značaja je žiupan navedel najvažnejše probleme dolinske občine in glavne pobude občinske uprave v prihodnjem letu. Glede odmore družinskega davka ni pritožb, ker občinska uprava pozna osebno skoraj vse davkoplačevalce, krivičen pa je tros urinski davek, kor ga plačujejo vsi občani, od najbolj premožnih do občinskih revežev, in bi ga nrorali zaradi tega odpraviti. Največjo izdatke ima občina aa plače osebja. Za ureditev pre- jemkov in položaja občinskega o-sebja je v proračunu za prihodnjo leto določena vsota 7 milijonov lir. V kraifckem bodo sprejeli v službo tri delavce, ker bo občina vzpostavila službo za odvažanje ta uničevanje odpadkov ter smeti. Občina je že naročila tovornjak, ki bo verjetno dospel do konca tega leta. Glede onesnaženja Krasa ta odlaganja raznih odpadkov je župan pripepntjil, da mnogi meščani odlagajo razne odpadke, pokvarjene dele pohištva itd. tudi v večernih urah, da jih nihče ne zapazi. Skrb za javno 3nago ta spoš tavanje narave ni torej samo naloga oblasti, ampak predvsem vprašanje odike ta zavednosti posameznikov. Občinska uprava je že precej napravila, da bi se v do inski občini razvil turizem. Zgrajena je bila cesta iz Boršta do Draške ceste, nadaljevali bodo gradnjo no ve cesto proti Pesku, zgrajena bo nova cesta iz Mačkovelj v Prebe neg, vse to z 80-odstotnim prispevkom dežele. Zdaj je v gradnji športno igrišče, v kraittkem bodo dali na dražbo gradnjo telovadni ce, spomladi pa bo dokončan velik motel pri Pesku. Gradnja tovarne GMT naglo napreduje, pristojne oblasti pa niso še poskrbe Le za gradnjo nove ceste za B<>-1 junec, ki mora nadomestiti prejš njo cesto Dom jo - Bol junec, V pri bodnjih mesecih bo oddano na draž bi delo za gradnjo mostu čez Glin ščioo (120 milijonov lir), nato grad n ja prvega odseka ceste (400 mi lijonov Ur), šele čez dve leti P3 gradnja zadnjega dela ceste (300 milijonov). Glede šolskih poslopij ima obči na največje težave s šolo pri Dom ju, ta to zaradi tega, ker tržaška občina i* zgradila šole pri Domju. Tržaška občina bi morala vsekakor zgraditi šolsko poslopje za svoje dijake in tako bi bilo rešeno vprašanje šolskih prostorov nri predstavniki Acegata. Acegat namerava podaljšati avtobusno progo na industrijsko področje, ki spada v območje dolinske občine. Dolinska občinska uprava je na to pristala, toda pod pogojem, da se vodstvo Acegata dogovori za avtobusno povezavo tudi z nekaterimi vasmi dolinske otočane. Kaže, da bo to vprašanje ugodno rešeno. Ob koncu svojega poročila je župan med drugim še omenil, da je v proračunu določena prva vsota za zgraditev občinskega spomenika padlim borcem. Zeti se nam, je dejal župan, da je popolnoma pravilno, čeprav imajo skoraj vse naše vasi spomenike padlim, da naša občina postavi spomenik v spomin ta hvaležnost padlim borcem, saj se moramo za demokratične in narodne pravice, ki jih danes uživamo, zahvaliti prav posebno junaški narodnonsvobodihv borbi in splošnemu odporniškemu gibanju. Pri deželni komisiji za kmetijstvo Sprejet zakonski načrt za pomoč kmetijstvu Stalna deželna komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in gorska področja, ki se je sinoči sestala pod predsedstvom svetovalca Dal Masa, je pregledala in odobrila zakonski načrt, ki določa novo deželno pomoč v korist kmetijstva in za kmečke domove. Zakonski osnutek, ki ga je orisaj odbornik Comelii, predvideva tri vrste deželnih posegov: podeljevanje dodatnih sredstev ERS1 za sestavo kmetijskih posestev, nakazilo 100 milijonov lir zvežih sredstev v letu 1970 za razvoj živinoreje po zakonu štev. 16 iz leta 1967 ter nakazilo 500 milijonov lir za kmečke domove po zakonu štev. 1 iz leta 1965. Petina zadnjega zneska naj bi veljala izrecno za delavce, zaposle-Domju. Glede prometnih zvez s ne v kmetijstvu. Po živahni razpra-Tretom je župan omenil, da so vi je bil zakonski osnutek enoglasno bila prod kratkim pogajanja s i sprejet. rečih vprašanj Italije. PSI noče krize petstranske koalicije v Trstu, ker noče povzročiti odstranitve izvoljenega organa, vendar velja to samo dokler bodo vse stranke spoštovale sklenjene sporazume. «Ta položaj terja od nas velikih žrtev,« je dejal Pittoni, sin naš namen je delati za spremembe, ki dozorevajo med političnimi silami, za politično perspektivo naprednejših ta bolj novih ravnotežij, Ki naj se uveljavijo v povezavi vseh levičarskih sil. Pittoni je izrazil upanje, da bo stališče PSI našlo pozitiven odjek v tržaški KD, dosledno s smernicami njenega zadnjega kongresa, in naj privede vsaj do »tesnejšega sodelovanja, pa čeprav v okviru sedanje večine«. Zgleda namreč, Je nadaljeval Pit-tond svojo politično oceno dela občinske večine, da se v odboru zavzemajo samo socialisti in demokristjani: «Zgleda, da imamo dva občinska odbora. Tistega, ki mu predseduje Spacctal, ta ga spoštujem, ta drugega, ki bd ga Imenoval 'odbor v senci’ ta dela v popolnoma nasprotni smeri«. Prav zadnje leto obstoja občinske uprave pa je tak položaj nevzdržen Socialisti, je zaključil Pittoni, »potrjujejo svojo prisotnost v odboru za te obveznosti« ta dodal: »Samo za te obveznosti«. Plttond je pred tem posvetil daljši del svojega govora vprašanjem slovenske narodne manjšine, ki ga bomo v daljšem povzetku objavili jutri. Vsekakor velja poudariti, da je tudi glede vprašanj Slovencev očital Pittoni večini, da deluje »počasno, preveč sramežljivo« ta tudi nedosledno. Seveda Je govor načelnika socialistične skupine povzročil v občinskem svetu novo zanimanje za od-noee med levosredinskimi strankami, vendar pa tudi ne preveč začudenja Mlsovec De Vidovich je zahteval kar odstop odbora, ali — kot je dejal — «NaJ odstopi Spaceini ali Lonza, če sem prav razumel Plutonijev namig na 'odbor v senat’.« V razpravo o občinskem proračunu Je poseglo tudi več drugih svetovalcev Demokristjan Adovasio je pohvalil delo občinskega odbora na tehničnem področju. Izrekel se Je proti načrtom za razdvojdtev tržaške univerze na dva dela. Komunistična svetovalka - Jole Burlo je spregovorila o nekaterih aktualnih vprašanjih mestne uprave ta deleža sodelovaaoja občanov v tem. Kritizirala je odnos do večine spontanih pojavov, ki Izhajajo iz ljudskih plasti, v rajonih, kjer je več nerešenih problemov ta jih nato naštevala. Dotaknila se Je, med drugim, vprašanja zaposlovanja žena, ki ga pogojuje širša socialna politika občine, ta bi morala bolj skrbeti za nujne socialne storitve, kot so otroški vrtci ta jasli, gradnja šol, rekreatrljev itd. Omenila Je nato ljudske gradnje. V Trstu, Je dejala, Je nad 3000 praznih stanovanj, ker so stanarine zanje previsoke. Zavodi za ljudske hiše pa gradijo poslopja, kjer so stanovanja predraga. Predlagala Je, na) bi se ustanovil, z deželnim prispevkom, krožni sklad za ljudske gradnje Omenila je nato nujnost, da bi občiradca uprava bolje skrbela za politiko stanovanj s tem, da bi izkoristila svoja zemljišča zanje. Teh je veliko: od področja nad Rovtami, kjer bodo zgradili nad 250 stanovanj, do Rocola ta Melare. Toda treba bi bilo urediti tudi socialne storitve, in ne samo hiše. Nesmisel je, kot je povedala z zelo zgovornim primerom, da se gradijo rajoni brez šol, lekarn, kinodvoran, vrtcev, rekreatorijev, ljudskih vrtov, športnih in otroških igrišč Primer, ki ga je Burlova navedla, je naselje Sv. Sergija, kjer je bil pred kratkim Ustanovljen poseben ljudski akcijski odbor, ‘ta se je seje občinskega sveta udeležil s svojim predstavnikom na tribuni za publiko. Liberalec Zimolo je izrazil zaskrbljenost zaradi krize, ki jo povzročajo tudi zloglasni c krepi CIPE o ladjedelništvu. Zavzel se je za gradnjo cest ta uvedbo linijskih poletov na Dunaj, v Ljubljano ta na Reko. Po kratkem uvodu, v katerem je orisal Kenijo, ki leži na vzhodni obali Afrike, je prikazal celo vrsto zanimivih diapozitiixn>, ki jih je posnel januarja in februarja in na drugem potovanju letos maja. Ob živahni razpravi so gledalci lahko spoznali dva obraza današnje Afrike, modernega in starodavnega. Videli so predstavnike glavnih kenijskih plemen, ki jih je kar 47 in jih delijo v tri glavne skupine: Nilote, Nilohamite in Bantu plemena. Spoznali so razliko med življenjem teh prebivalcev m beli visoki planoti nad Nairobijem, glavnim mestom države in v mestih. Pred gledalci so se vrstile podobe velikih nacionalnih parkoti z rezervati največji od ka-premore 16.000 slonov, vseh vrst divjadi pa je kar 250. Od lepih jezer do gora in pustih havan je popeljala gledalce predavateljeva beseda po Keniji. V mnogih krajih je še videti znake preteklosti te dežele od arabskih vplivov do še živečih predstamikov Indije in Pakistana, ki so leta 1896 gradili železnico v notranjosti dežele. Prof. Kuharja, ki bo danes ponovno odpotoval v Kenijo, so ob koncu navzoči nagradili z navdušenim ploskanjem. Seja odbora za slovensko šolo V četrtek, 26. t. m. se bo oto 18. uri sestal odbor za slovensko šolo. Na dnevnem redu bodo: obračun o proslavah za 25-letaico slovenske šole in zakonski, osnutki za slovensko šolo. Danes se poročita MAJDA BATIČ in FILIP FISCHER Uprava in uredništvo Primorskega dnevnika iskreno čestitata mladoporočencema in jima želita obilo sreče. Alojzu Miliču, članu Slovenskega gledališča v Trstu je žena Slavka povila krepkega sinčka PRIMOŽA Prisrčno čestitamo, malemu Primožu želimo obilo zdravja in dolgo življenje. Slovensko gledališče Trst Prosvetno društvo France Prešeren v Boljuncu vabi na večer »SLOVENSKE BALADE IN ROMANCE* ki jih bo pripovedoval član SO Stane Raztresen. Prireditev bo danes, 25. t. m. ob 20.30 v stavbi na Jami. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni doni V soboto, 28. t. m. ob 21. url (PREMIERSKI ABONMA) V nedeljo, 29. t. m. ob 16. uri (ABONMA RED B - nedelj skl popoldanski) Jti V sredo, 2. decembra ob 20. uri (ABONMA MLADINSKI V SREDO) V četrtek, 3. dec. ob 20. uri (ABONMA MLADINSKI V ČETRTEK) M V nedeljo, 6. dec. ob 16. uri (ABONMA OKOLIŠKI) LUDVIG HOLBERG JEPPE S HRIBA komedija v petih dejanjih V soboto, 28. novembra bo v Slovenskem gledališču v Trs® druga premiera sezone: komedija Ludviga Holberga Jeppe s hriba. To bo prva slovenska uprizoritev tega klasika ta ute meljitelja danskega nacionalnega gledališča Režiser predstave po prevodu S. Starešiniča in M. Verbiča je Marto Uršič, scene ta kostumi so delo U. Vagaje In D. Ceja Glasbo je napisal I. Mignozzi, songe pa prepesnil M. Košuta Naslovno vlogo oblikuje Alojz Milič, ob njem pa nastopaj0 še: Z. Rodoškova, S. Starešinič, A. Petje, L. Bogateč, J. N*' keš, S. Kobal ta L. Kozloviče va. Cenjene obiskovalce opozarjamo, da bo premiera v sobot*« 28. t. m. in ne v petek kot je bilo prvotno javljeno. Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pr*11 začetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob večer ljah ta praznikih eno uro pred začetkom predstav. Rezervacija na tel. 734265. Slovensko gledališče v Trstu V sredo, 25. novembra ob 20.30 v Boljuncu, v četrtek, 26. nov. ob 19. uri v Idriji, v petek, 27. nov. ob 20. uri v Komnu SLOVENSKE BALADE IN ROMANCE Pripoveduje STANE RAZTRESEN GLASBENA MATICA — TRST Danes, 25. novembra 1970 ob 20.30 v dvorani pevskega zbora «J. Gallus« Ulica R. Manna 29 PREDAVANJE dr. VALENSA VODUŠKA direktorja Glasbeno narodopisnega Inštituta v Ljubljani »ZGODOVINSKA POTA SLOVENSKE LJUDSKE PESMI* Predavanje bo opremljeno s številnima posnetki pevskih zborov. Vljudno vabljeni! Vstop prost! iiiiiiiniitiimiiimiiMiniiiititiiiiiiiiiMtiiiiiHuiiitiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMHiiiiiHiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiM VČERAJ NA TRŽAŠKI UNIVERZI Dvoje poročil na zasedanju o zunanji trgovini Romunije Zasedanje, ki ga prireja ISDEE, se bo zaključilo danes popoldne s tretjim referatom in razpravo na podane teme Dane«, v sredo, 25 novembra bo Radio Ljubljana oddajal nastop gojencev tole Glasbene matice. Na tržaški univerzi se je včeraj popoldne začeto dvodnevno zasedanje o zunanji trgovini Romunke, ki ga organizira tukajšnji irštitilt za preučevanje in documtnticijo o vzhodni Evropi ISDEE v sodelovanju s tržaško univerzo. S tem zasedanjem se bo namreč zaključil ciklus strokovnih srečanj ISDEE o problemih zunanje trgovine obdan avs kih dežel. Zasedanje se je pričelo ob 18. uri v dvorani »Veneziam* na gospodarski fakulteti, kjer je zbrane goste ta slušatelje pozdravil predsednik ISDEE ter ravnatelj fakultete za ekonomijo ta gospodarstvo dr. Claudio Calzolari, ki je med drugam pozdravil tudi deže.na odbornika Stopperja ta Romana, predsednika tržaške trgovinske zbornice dr. Caddassija, predstavnika ministrstva za zunanje zadeve Bilan-cionija, ravnatelja Inštituta za gospodarsko pravo na reški univerzi dr. Hribarja ter predstavnike od-barništva za industrijo ta trgovin-stvo dežele Furlanije - Julijske krajine, ustanove ENI ter pristaniške družbe. Zaradi bolezenske odsotnosti dr. Jana Stoiana, glavnega ravnatelja na mtadsitrstvu za zunanjo trgovino v Bukarešti, je njegov referat o »položaju ta vlogi romunskega gospodarstva v okviru gospodarskega sodelovanja z zahodnimi državami* prebral v francoščini dr. Alexandru AJbu, ravnatelj na bu-kaneški fakulteta za zunanjo trgovino. Dr. Staian ugotavlja v svojem referate, da odkar so leta 1949 podržavili vse romunske specializirane objekte, so le-ti do lanskega leta dosegli zadovoljivo številko 30. Vsi ti gospodarski objekti, ki se bodo v prihodnje zaradi boljše kakovosti združile v neko »industrijsko središče*, pa bodo v prvi vrsti stremeli za gospodarsko sodelovanje z zahodnimi državami v proizvodnji blaga ta raznih storitev. Kar zadeva trgovinske odnose med Romunijo ta zahodno Evropo pa je dr. Stoian povedal, da ti odnosi še niso dosegli tiste zado- voljive otoike. Pomisliti je treba samo na to, da se romunski gospodarski izvoz v države EGS o-mejuje le na poljedelske ta živilske proizvode, les ter petrolejsko in železarsko industrijo, medtem ko je zelo reven izvoz končnih izdelkov ta strojev. Svoj referat je ugledni gospodarstvenik zaključil z željo, da bi čomprej prišlo do raznih carinskih olajšav, odpravo konrtingeotiranja ter uresničitvijo denarnih investicij v Romuniji s strani velikih italijanskih industrijskih podjetij in držav EGS. Sledil je referat dr. Alexandru-ja ‘Ibuja, generalnega direktorja taštituta za medtaarodno raziskovanje tržišč, o »položaju trgovinskih izmenjav med Romunijo ta drža vami EGS», ki ga je v angleščini prebral dr. Gheurghe Marcu. Predavatelj je najprej navedel zanimiv podatek, da se je gospodarsko sodelovanje med Romunijo in drugimi zahodnimi državam v obdobju od leta 1960 do 1969 povečalo za približno 250 odst., sodelovanje z državami članicami EGS pa za 4,8 krut. Kar zadeva konkretno sodelovanje med Romunijo in EGS pa je treba omeniti veliko povpraševanje po strojih ter industrijskih opremah. Dolgoročni trgovinska sporazumi zadevajo v glavnem razširitev romunskih proizvodnih zmogljivosti, kot na primer na področju kemične industrije, jeklarske, živ1 lske in kovinarske. Petletni načrt 1971-75 predvideva poprečne naložbe od 28 do 30 odst. narodnega dohodka, kj bo dodeljen razvoju prevozništva ter telekomunikacij. Seveda pa lahko sodelujejo pri tem razvojnem načrtu tudi države članice EGS, saj se predvideva bistven porastok uvoza strojev ta prvin. Na koncu si je dr. Marcu zaželel, da bi čimprej prišlo do čim večjega sodelovanja ta boljših trgovinskih odnosov med Romunijo in državami članicami EGS. Zasedanje se bo nadaljevalo danes popoldan na sedežu ISDEE na Korzu Italia z referatom OBČNI ZBOR ZDRUŽENJA STARŠEV DIJAKOV državnega znanstvenega liceja »France Prešeren« v Trstu bo danes, 25. novembra 1970 ob 19 uri po roditeljskem sestanku v šolski telovadnici. Vabljeni vsd starši dijakovi Gledališča VERDI M Pojutrišnjem, v petek, bo v lišču Verdi za red C (parter ffiR ter red B (galerije In balkon) ^ predstava opere Maria Zafred* lenstein«. Zasedba bo ista mierska. ^ Vstopnice za petkovo predsta^^ do začeli prodajati danes pri P** ški blagajni (tel. 23988). ,1» ' ««8 St';' Nazionale 14.30 «Waterloo», Roa0rScKy F. Prevost, P. Lavvford, D°” jj#1 Colorscope Prepovedano pod 18 letom. (Jll® Aurora 16.30 «Uomtni contro*. Maria Volonte Technicolor J(|(-Cristallo .16.00 «Dramma d'll(doi'|ti sla«, Marcello Mastrolanta- Vlttt Technicolor. joP*10 Razna obvestila TRŽAŠKI POKRAJINSKI ODBOR VSEDRŽAVNEGA ZDRUŽENJA par tizanov Italije (ANPI) vabi vse bivše partizane, ki so vložili prošnjo zu priznanje staleža partizanskega borca, da se udeležijo zborovanja, ki bo v petek, 27. novembra točno ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. član glavnega odbora vsedržavnega /draženja partizanov Itn lije (ANPI), ki je izrecno povabljen, bo obrazložil razna vprašanja v tej zvezi. Pokrajinski odbor ANPI Capitol 16.30 «Duffy tl re del * Jji gioco«, J«>mes Coljurn, I*"1 , son, James Fox. Technicol^,^» Moderno 16.30 »Confesslonl id*"* Včeraj-danes Danes, SREDA, 25. novembra KATARINA Sonce vzide ob 7.17 in zatone ob 16.26. — Dolžina dneva 9.09. — Luna vzide ob 3,34 ln zatone ob 14 13 Jutri, ČETRTEK, 26. novembra KONRAD Vreme včeraj: naJvlSja temperatura 14,3, najnižja 8,9, ob 19. url 10,8 sto-plnje. zračni tlak 1023 rahlo narašča, veter 4 km Jugovzhodnlk, vlaga 56 odst., nebo Jasno, morje mirno, tem. peratura morja 14.3 stopinje ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 24. novembra 1970 se Je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa Je 12 oseb. UMRLI SO: 85!etnl Emlterlo Ada. ml, 69-letnl Ladlslao De Gaus, 68-let-na Caterlna Benvenuto por, Mlche. luzzl, 67-letnl Marcello Movla, 75-let-na Alma Rupnik vd Giavelll, 92-letnl Giuseppe Marca 71-letnt Lulgi Bonaz. za, 87-letna Antonia Gali vd. Gulil, 80-letnl Matteo Puntar, 80-letna Maria Anna Versa, 61-letnl Oreste Caccamo, 66-letnl Bruno Pletramontl. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Blasoletto, Ul. Roma 16; Davanzo. Ul. Bernlnl 4; Al Castoro, Ul. Cavana tl: Sponza, Ul Montorslno 9 (Rojan), NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Vlelmetti, Borzni trg 12; Centauro, Ul. Rossettl 33; Alla Madonna del Mare, Largo Plave 2: SanfAnna, Erta dl S. Anna 10 3 giovanl spose« Prepovet fllnl pod 18. letom. vend), Vlttorio Veneto 16.00 »LTiOh1 ^ jr dalla pioggia« C Brouson-berman Technicolor ... c**. Ideale 16.00 «1 dolcl vizi d* L Susanna«. Pasrale Petlt. W nol"i’ shall Technicolor prepoved diol oort 18 letom ji J Imnero 16.30 «Gir?nao pr* spugRo di more« Techniab^nr povedano mladini nod 18- ' n ° Astra 16 30 «P?r«no|a». <'ar.«r ^ ker. Je-n Sorel TerhnR° Dl0žalja ob smrti * ranca Kavsa F Ob 'itj^ooieCi izgubi, ki Je doletela Hj kolegij Primorskega dnev-b»|y, * nenadno smrtjo vzornega Sj *rskeKa tovariša in pogum-">jev)??rodnega in protifašističnega l%lli ** Franca Kavsa Izrekam 'vn svoje občuteno sožalje. DR. FRAN VATOVEC — Ljubljana Ob * * * Jdiiv *®*kl izgubi Vašega dragega j\ !** tovariša Franca Kavsa k, Zr4iamo naše Iskreno soža- C^stvovanjem s<. spominjamo bokojnpja prof Rada Rau- DRU2INA FABJO PEČAR " Lonjer Sodniki so obtožencu precej skrčili prvostopno kazen. Kar zadeva prvo postavko obtožnice o nenamernih telesnih poškodbah so sklenili prekiniti sodni postopek zaradi amnestije, kar zadeva nenamerni umor pa so mu znižali kazen na 6 mesecev zapora ter na šestmesečni odvzem vozniškega dovoljenja. Celotno kazen pa so mu pogojno odpustili. Padec delavca z visoke lestve Med popravljanjem telefonskega kabla je 45-letni Giorgio Scapin iz Ul. Lago včeraj popoldne v Ul. Scussa padel s 4 m visoke lestvice. Scapina so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga zaradi odrgnin po ušesu in izpaha levega ramena sprejeli s prognozo okrevanja v 20 dneh na ortopedskem oddelku. GORIŠKI DNEVNIK PRIPRAVE NA ANDREJEV SEJEM Prikaz filatelije in numizmatike na razstavi v dvorani Petrarca Zanimive zgodovinske zbirke - Razlagalci na rezpolago za šolsko mladino iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiiiiiMiiiiiimiU ZAGREBŠKI GASTRONOMSKI TEDEN V TRICESIMU Hrvatske specialitete sredi bližnje Furlanije V petek zvečer bo nastopil v videmskem avditoriju Zanon zagrebški folklorni ansambel cJože Vlahovič* Zagrebški gastronomski teden v gostišču «Diana» v Tricesamu se nadaljuje. In to zelo uspešno, kar kor so nam povedali organizatorji, ki pravijo, da je zanimanje za to turistično pobudo nenavadno veliko. To pa je tudi razumljivo, kajti Zagreb je man kot mesto z izbrano kuhinjo, vrhu tega je bila posrečena tudi izbira gostujočega lokala, ker je restavracija «Diana», ki Je ob cesti proti Trbižu le nekaj kilometrov dalje od Vidma, na zelo dobrem glasu. Zagrebški gastronomski teden, ki se Je, kot smo že poročali, začel preteklo soboto in se bo nadaljeval do 28. t. m., ima namen ne le spoznati tukajšnje' prebivalstvo z raznimi zagrebškimi specialitetami, pač pa preko gostinstva iskati medsebojno zbližanje, kot Je na otvoritvi poudaril podpredsednik zagrebške občinske skupščine dr. Ratko Karlovič. Motil pa bi se tisti, ki bi menil, da v gostišču «Diana» ta teden strežejo gostom le zagrebške specialitete. Obsežen jedilni list, ki je sestavljen v hrvaščini in italijanščini, nam pove, da je gostom na voljo cela vrsta posebnih jedi, začenši z dalmatinskim pršutom, pa preko raznih zagrebških jedi, do srbskih in bosanskih specialitet. Kar pa zadeva pijače, so gostom na voljo poleg slivovke tn vinjaka še nekateri likerji in nekaj vrst odličnega črnega in belega vina. Jedi pripravlja kuharsko osebje, ki je v ta namen prišlo iz Zagreba. In tudi pri mizah strežejo zagrebški natakarji, katerim pa, logično, pomagajo natakarji gostujoče restavracije. Ko že govorimo o gastronomskih posebnostih, postrežbi in podobnem, bomo dodali, da v tem tednu vsak gost tega gostišča, ki naroči kako zagrebško oziroma Jugoslovansko specialiteto, dobi tudi kupon ald bolje srečko za loterijsko izžrebanje, Id bo na zadnji dan gastronomskega tedna to je 28. t.m. Pravzaprav bo izžrebanih kar trideset kuponov, kajti toliko je nagrad, ld bodo razdeljene med srečne dobitnike. Gre za nagrade, ld so jih dala razna podjetja ali ustanove, kot na primer gostinsko podjetje »Lovački rog», ld teden za grebške gastronomije tudi organizira, nadalje podjetje «Slj*me», ki slovi po svojih mesnih specialitetah, pa podjetje »Marijan Badei», katerega vina ln alkoholne pijače slovijo po svoji kakovosti. Pri nagradni loteriji sodeluje s svojimi darlill tudi zagrebško turistično združenje, ld sodeluje tudi pri or ganlalranju vse te prireditve. Dar! la obstajajo v večdnevni brezplaf ni oskrbi v raznih gostiščih v Za grobu, v oellh gnjateh, v stekleni cah žganih pijač Itd., tt.d. Zagrebški gostinci ln turistični funkcionarji pa niso mislili le na gastronomske posebnosti, ld naj bi jih predstavili furlanskim sladokuscem, pač pa je bil v nedeljo v videmskem avditoriju Zanon večer hrvaških risanih filmov, v petek, 27. t. m. ob 21. uri pa bo v isti dvorani nastopil znani zagrebški folklorni ansambel «Jože Vlahovič)), ki je svojo umetnost ponesel že daleč v širni svet in jo bo sedaj prikazal tudi videmskemu občin stvu. Vstop na to prireditev Je brezplačen, kot so povedali organizatorji včeraj popoldne na kosilu, ki so ga priredili predstavnikom deželnega tiska. Med tednom pa goste zabava s svojo prijetno hrvatsko ln jugoslovansko narodno pesmijo ansambel »Veseli pajdaši*, ki je v podajanju hrvatskih narodnih zares nepre-kosljiv. Prepovedano parkiranje in promet ob Ponterossu Le še dober teden dni nas loči od začetka letošnjega Andrejevega sejma v Gorici, katerega osrednji del se začne v soboto, 5. in zaključi v ponedeljek, 7. decembra. Zato je povsem razumljivo, da so priprave že v polnem teku in da že nekaj tednov delujejo v Drevoredu Vir-gilio tudi običajna zabavišča, ki se jim bodo prihodnji teden pridružila še druga tudi v središču mesta na običajnih, za to določenih prostorih. Kot druga leta pripravlja Filatelistično in numizmatično društvo v Gorici, ob sodelovanju goriške občinske uprave, EPT in Pro loco svojo tradicionalno razstavo v dvorani Petrarca, ki bo tokrat že šesta po vrsti. Organizatorji so že na delu in sproti pripravljajo razstavni material, čim pride v Gorico. V nedeljo, 6. decembra bo na razstavi deloval poseben poštni urad z dvema posebnima poštnima žigoma. Tam bodo prodajali tudi posebne so bile zastopane vse italijanske pokrajine. Gorico je zastopal predsednik dr. Chientaroli z delegacijo odbornikov, med katerimi je bil tudi podpredsednik Waltritsch. Tržaško tovljene najnujnejše službe v ^ bolnišnici, je stavkal le del uslužbencev. V zvezi z govoricami pred stavko, da nima bolnišnica na razpolago pokrajino pa je vodil predsednik denarja za plačilo trinajste plače. dr. Zanetil, v njej je bil tudi slovenski socialistični odbornik Volk. Na shodu so izvolili nov upravni odbor Zveze italijanskih pokrajin (UPI) ter razpravljali o številnih problemih, ki se postavljajo v zvezi s preosnovo dosedanjih nalog pokrajinskih uprav. Stavka v splošni bolnišnici Včeraj je bila stavka v goriški bolnišnici v zvezi s stavko, ki so jo proglasile organizacije uslužbencev bolnišnic v državnem merilu, ker ni še vlada dala na razpolago uradne dopisnice te razsitave, ki jihj denarja za kritje primanjkljajev bol-vsako leto pripravi kak domač u-metnik. Tokrat je pripravil primeren vzorec goriški okrožni sodnik smo se obrnili po pojasnila upravi bolnišnice. Dobili smo zagotovilo, da je v blagajnah bolnišnice dovolj denarja za vse izdatke za osebje v tem mesecu, tj. za decembrsko plačo in za trinajsto plačo. V Gorici ni torej težkega finančnega položaja, ki ga opažamo v drugih bolniš nicah v državi. ' Stavka se nadaljuje danes. SINDIKALNE VESTI Zaskrbljenost zaradi položaja v tekstilni tovarni v Poigori Odbornik Dulci je sprejel predstav, nike treh sindikalnih organizacij dr. Raoul Cenisi. O filatelistični razstavi bomo lahko podrobneje še pisali. Omenimo naj danes še numizmatično razstavo, ki bo prikazala razne zanimivosti. Že na začetku bodo v posebni seriji novcev prikazali zgodovino rimskih konzulov; druga zbirka bo prikazala bizantinske zlatnike in druge novce iz obdobja od 395. pa do 1204. leta. Zanimiva bo tudi zbirka iz dobe italijanskega preporoda, med katero je tudi novec, ki so ga napoleonske čete zasilno kovali v Palmanovi med avstrijskim obleganjem. Dalje naj omenimo še dve domači avstrijski seriji, prva iz Gorice in druga od grofov Eg-gemberg iz Gradiške. Na razstavi bodo prikazali tudi številne nenavadne novce, iz vseh '.rajev, ki so izdelani iz lesa, porcelana, stekla in drugega materiala. Med novejšimi kovanci naj omenimo kovance Evro iz leta 1965. V posebnem oddelku bodo prika Stavka v tržiški bolnišnici Danes bo stavka tudi v tržiški bolnišnici. Sklep so sprejeli uslužbenci na včerajšnjem sindikalnem zborovanju, kjer so obravnavali splošne in krajevne probleme bolnišnic. Stavka bo trajala do jutri, v četrtek zjutraj ob 6. uri. Včeraj dopoldne ob 11. uri so se sestali v Trstu na deželnem od-bomištvu za trgovino in industrijo predstavniki trdi sindikatov za CGIL, iz Gorice Marija čeličeva, za CISL Colautti in Lodolo za UIL ter člani notranje komisije v tekstilni tovarni v Podgori z deželnim odbornikom Dulcijem. Za ta nujen sestanek so zaprosile sindikalne organizacije potem ko so zvedele za postopno razstavljanje tekstilnih statev v tej tovarni ne da bi jih potem zopet nadomestili z drugimi. Ker se zaradi tega bojijo ponovnega zmanjšanja števila zaposlenih in ker ne vidijo skorajšnjega povratka k obratovanju z normalnim umikom, so sindikalni predstavniki zahtevali jasne obveze in jamstva. Prof. Dulci, ki je imel že prej razgovore s predstavniki gospodarjev tovarne prav na zahtevo sindikatov, je povedal, da čaka prav za danes, v sredo, pismeno poročilo vodstva tovarne kar se tiče delov nega umika in položaja glede za- nišnic. V Gorid, kjer so bile zago- .........................................minil.............................11..1..1...min.... PO SEJI SOCIALDEMOKRATSKEGA VODSTVA Nastajajo možnosti o začetku krize v krajevnih upravah na Goriškem Večina članov vodstva PSU očita svojemu tajništvu popuščanje pred socialisti in demokristjani - Bodo v nedeljo odstavili tajnika PSU Candussija? - Govori se, da bi bil novi tajnik dr. Bon iz Tržiča poslitve delavcev. Zagotovil je, da bo o vsebini tega pisma takoj obvestil tudi sindikalne organizadje kaj je v zvezi z bodočnostjo podgorske tovarne. Sindikati so s svoje strani povedali, da bodo po prou-dtvi tega odgovora ponovno proučili položaj in sprejeli ustrezne ukrepe. V štandrežu je zavozil v hišo Včeraj ob 17.15 so z rešilcem pripeljali v goriško splošno bolnišnico 26-letnega Borisa Špindlerja iz Gorice, Ul. Tuscolano 19. Zdravniki so mu ugotovili udarec v lobanjo z začasno izgubo spomina. Pridržali so ga za pet dni na zdravljenju. Špindler se je ponesredl malo prej v Štandrežu, ko se je peljal z avtom giulietta od Sovodenj proti Gorid. V Ulici Sv. Mihaela pa je nenadoma zavozil na levo in trčil ob hišo štev. 166. Tržiški slikarji razstavljajo v Celju Tržiški slikarji Stanislav Meterc, Orlando Poian, Giuseppe Furlan in Valdino Tomastn so bili povabljeni v Celje, kjer bodo otvorili v petek, 27. t.m. skupno razstavo svojih del v umetnostni galeriji muzeja revolucije. Razstava bo ostala odprta do 12. decembra. Ni miru v ponovno razburkanih vodah političnega življenja na Goriškem. Po junijskih volitvah je prišlo do sporazuma med strankami leve sredine v večjih krajevnih upravah na Goriškem, izvoljeni so bili nekateri odbori s sodelovanjem za- . ^-------- -------- ----------- stopnikov vseh levosrediaskih strank zali kolajne raznih vrst in tipov in! jn ti odbori lahko računajo tako v med njimi kolajne iz Trsta od 1769 do 1930. Razstava bo odprta do torka, 8. decembra ob 18. uri in vstop je brezplačen. Druga leta je na njej sodelovalo tudi več jugoslovanskih filatelistov in numizmatikov in prav gotovo tudi letos ne bodo manjkali. Šolski mladini bodo pri ogledu na razpolago posebni pooblaščena, ki ji bodo razlagali o razstavljenem blagu. Kongres Zveze pokrajin v Milanu V Milanu je bil v soboto in nedeljo 23. kongres Zveze italijanskih pokrajinskih uprav. Na tem kongresu ...m,.............................................................................................................. Zaradi predvidenega navala jugoslovanskih turistov od 28. do 30. novembra in ker bodo postavili v Ul. Bellini in na Trgu Ponterosso stojnice, je župan sprejel začasne sklepe, ki bodo stopili v veljavo ob 0. uri 28. novembra in bodo trajali do 24. ure 30. novembra in sicer: L V Ul. Bellini je na obeh straneh in od nabrežja do Trga Ponterosso prepovedana vožnja motornih | PRETEKLO NEDELJO POPOLDNE vozil . I ' -----—---------------- 2. Prepovedana vožnja in parkiranje vozil na obeh straneh Trga Ponterosso in od Bance Nazionale del Lavoro do mosta. Vozila, ka bodo v navedenem času parkirana na prepovedanih mestih, bodo odstranili. Župan je nadalje odredil prepoved parkiranja vozil v delavnikih od 7. do 20. ure na Trgu Ponterosso, na obeh straneh enosmerne ulice, ki povezuje Ul. Bellini z Ul. Genovo za Banco Nazionale del Lavoro in v enosmerni ulid med Ul. Genova in Ul. Bellini v višini stavbe št. 6. goriški pokrajinski upravi kot v goriški, krminski in gradeški občini na zelo široko večino, v zadnjem času pa so v Tržiču in Gradiški izvolili le dvobarvne odbore med socialisti in krščanskimi demokrati, socialdemokrati pa so, na zahtevo sodalistov, ostali v teh dveh občinah v opozidji skupno s komunisti in z zastopniki manjših strank. Različno obnašanje demokristjanov in sodalistov do socialdemokratov je slednje zelo razkačilo in to iz razumljivih razlogov. Postavljeni so bili v dveh občinah (tržiška in zelo važna) po dolgih letih vladnega sodelovanja, v opozidjo. Proti tej izolariji tržiških in gradiščanskih sodaldemokratov je protestiralo pokrajinsko vodstvo te stranke, vendarle ni zavzelo tistih ukre- pov, ki jih je politična javnost pričakovala: socialdemokratski za- stopniki so torej ostali v odborih Ob zaključku seje je počila «bom-ba». Dvanajst članov pokrajinskega vodstva PSU (vodstvo je sestavljeno pokrajine ter že imenovanih treh iz 23 oseb, je predložilo resolucijo občin. ” ”"u* Zaradi tega je v Tržiču in Gradiški prišlo do dokajšnjega nezadovoljstva do pokrajinskih voditeljev PSU, ki so v glavnem Goričani. To je tudi razumljivo, saj je PSU dobila v Gorid skoro polovico vseh glasov dobljenih v pokrajini in imajo ti glasovi tudi določeno težo znotraj te stranke. Kljub temu pa je uspelo dobiti tržiškim in gradiščanskim zastopnikom v pokrajinskem vodstvu PSU večino, ki je uperjena proti sedanjemu tajniku Agostinu Candussiju. V nedeljo so imeli sorialdemokrati svoj shod v Gorid. Na seji pokrajinskega vodstva so govorili o političnem položaju v državi. S tem v zvezi so tudi soglasno odobrili re-solurijo, prav tako so odobrili reso-iudjo v zvezi z dogodki v tovarni Nuova San Giorgio. Seji je prisostvoval tudi videmski voditelj te stranke, podtajnik za javna dela 1, Olinto Zamrier. ična ura Otroci, danes ob 17. uri v TRŽAŠKO KNJIGARNO, pravljice poslušat! To bo za vas ncpr^bi.. doživetje I • V petek, 27. t.m. ob 20. uri bo v dvorani v Ul. Madonnina 19 pod okriljem krožka «Che Guevara* javna razprava o razporoki. Uvodno besedo bo imela seoatorka Giglia Tedesco, ki je o tem problemu že posegla v senatu. Delavci iz Italcantieri pri odborniku Devetagu Deželni odbornik za higieno in zdravstvo Devetag je včeraj sprejel odposlanstvo predstavnikov notranje komisije tržiškega obrata Italcantie-ri, ki so ga spremljali zastopniki ustreznih sindikalnih organizacij. Na srečanju so vzeli v pretres nekatera vprašanja, ki zadevajo osebje »Italcantieri* ter naglasili potrebo po nadaljevanju ankete o pogojih, katerih se odvija delo v ladjedelnici. Neroden padec ženske na cerkvenih stopnicah Nekaj nsnut po 16. uri so zaradi udarca po glavi, rane nad desnim očesom ln izpaha zapestja desne roke sprejeli na nevrokirurškem oddelku 84-letno F.ufemio Clima vd. Dovlanovic iz Ul. Tommaso Grassi. Climova, ki se bo morala verjetno zdraviti 10 dni, je Izjavila, da je malo prej padla po stopnicah cerkve Sv. Justa. Padec v stanovanju Zaradi padca v stanovanju, se Je morala 89-letna upokojenka Mattia Santin vd. Sponza iz Ul. Meucci včeraj zateči z rešilnim avtom v bolnišnico. Tu so jo zaradi verjetnega zloma nadlahtnice leve roke sprejeli s prognozo okrevanja v 60 dneh na ortopedskem oddelku. «Cecilijanka» 1970 v Gorici Petnajst zborov z Goriškega, s Tržaškega, iz Beneške Slovenije v dvorani Katoliškega doma - Zadovoljiva splošna raven nastopajočih v kateri zahteva odstop pokrajinskega tajnika in obtožuje njega in celotno tajništvo, da ni znal voditi pogajanj za sestavo levosredinskih odborov in da je pokrajinsko vodstvo pristalo na «diktat® socialistov in krščanskih demokratov. Resolucijo so podpisali člani vodstva stranke iz Tržiča, Ronk, Grade-ža in Gradiške. O resoluciji bodo razpravljali v nedeljo, ko se bo vodstvo PSU ponovno sestalo. S strani pokrajinskega vodstva očividno skušajo pridobiti na svojo stran vsaj enega ali dva od podpisnikov resolucije, tako da bi lahko v nedeljo spremenili razmerje sil v pokrajinskem vodstvu. Ni še znano kakšen bo rezultat nedeljske seje vodstva te stranke. Pravijo, da stoji za tem tržiški voditelj dr. Eldere Bon, ki hoče na vsak način voditi stranko in jo s tem iztrgati goriškim voditeljem. Če bo v nedeljo prišlo do spremembe je možno da bi prišlo do izstopa socialdemokratov iz vodilnih organov občin Gorica, Krmin in Gradež ter pokrajinske uprave. To bi brez dvoma privedlo do hude politične krize na Goriškem in morda bi se posledice razširile tudi na Tržaško, kjer so socialdemokrati sestavni in tudi nujni del tamkajšnjih odborov leve sredine. Koalicija med krščanskimi demokrati in socialisti, ob podpori slovenske demokratske zveze in republikancev pa je možna v vseh zgoraj imenovanih krajevnih upravah na Goriškem. HritftfPajtv m 9UA$kO MATICO I Za letošnjo revijo zamejskih pevskih zborov ali tCecilijanko*. ki jo je organizirala ZSKP v Gorici, j® vladalo veliko zanimanje tako s strani ljubiteljev našega petja kot tudi strokovnjakov in kulturnih delavcev. V polni dvorani Katoliškega doma v Gorici je nastopilo kar petnajst pevskih zborov iz vseh zamej-skih pokrajin, od Kanalske doline mimo Beneške Slovenije in Goriške do Trsta. Pevske zbore sestavljajo izključno chletantje in morda zato še pristnejši ljubitelji slovenske pesmi. Revija sama je potekala v dveh delih, v katerih so si zbori sledili na odru s prav hitrim tempom, za kar gre zasluga organizaciji. Prav tako moramo res pohvaliti zelo primemo ozadje na odru z napisom , G. Gem-ma in S. Berger; kinemaskapski film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan. CORSO 17 15—22.: «Le castagne sano buone«, G. Morandi ln S. Cassini Italijanski barvni film. MODERNISSIMO 17.00—22.00: «1 segreti di Piladelfia», P. New-man in B. Rosh; ameriški kine-maskopsiki film. , . V1TTORIA 17.15—21.30: «Darling», D. Bogarde tn J. Christie; anglešk. film; mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 17.15—22.: «Uno spor co imbroglioi), M. Jork ln J. Kemp; kinemaskopski film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan. Tržič AZZURRO 17.30: «Di professiotie bigamo,), L. Buzzanca in R. Car-rh. EXCELSIOR 16.00-22.00: «11 tra-piantoi), R. Rascel tn A. Giufrč; kinemaskopski film v barvah. PRINCIPE 17.30: «Ragazzo la tua peile scottan, K. Johnson ln A. Clark. Barvni film. Muvu Gorica SOČA «Erotisslmo», francoski barvni film — ob 18. tn 20. SVOBODA «Enajst zapovedi«, jugoslovanski barvni film — ob 18. in 20. DESKLE ((Bratje iz Sicdlije«, ameriški barvni film — ob 19.30. ŠEMPAS Prosto. KANAL Prosto. PRVACINA «Bume noči lady Hamilton«, francoski barvni film — ob 19.30 DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici je danes ves dan te ponoči dežurna lekarna AL CORSO, Korzo Italija 89, tel 24-43. V TR2ICU Danes ves dan to jutri je v Tržiču dežurna lekarna SAN NICOLO'. Dr. Olivetti, Ul. 1. maggio 94 — tel. 73328. ZANIMIVO UMETNOSTNO ODKRITJE Zagonetne* freske v Slavonski Požegi Freske izhajajo iz 14. stoletja in so tipično slovanske Planirale o tem pravi naslednje: «Doslej opravljena dela kažejo, da moremo odkrite treske časovno postaviti v 14. stoletje. Preske torej datirajo iz te dobe. To je za sedaj že povsem gotovo. Toda pred nami so Se obsežna dela za odkrivanje nadaljnjih površin zidov. Nato sledijo dela za saniranje arhitektonskih elementov, dela, ki bodo zelo zapletena. Zaradi tega moremo sklepati, da niso izključena ugodna pa tudi neugodna presenečenja. Kar pa se tiče trajanja del, verujem, da bo treba delati tu še najmanj dve, morda celo tri leta. V vsakem primeru pa bo to prvorazreden umetnostni spomenik v Jugoslaviji in po svoji vrednosti ena velikih redkosti Evrope.« I. A. Proti koncu preteklega meseca so zaključili letošnja dela v cerkvi sv. Lovrenca v Slavonski Požegi, dela, ki trajajo že pet let in ki jih izvaja strokovna skupina restavratorskega zavoda SR Hrvatske. Nedavno je delovišče obiskala in' objekt pregledala tudi strokovna komisija regionalnega zavoda za zaščito kulturnih spomenikov v Osijeku, M je pobudnik in koordinator del pri odkrivanju, restavriranju in komser-viranju zagonetnih fresk, M so Jih pred nekaj leti odkrili v tej cerkvi. Vprašanje, kdaj je freska nastala, kdo je fresko napravil, pa tudi zadeva stila in nekaterih drugih bistvenih obeležij, vse to ostaja kljub petim letom del še vedno nepojasnjeno. Letošnja dela na odkrivanju in restavriranju fresk so trajala poldrugi mesec. Po najnovejših odkritjih ter po mnenju strokovnjakov gre dejansko za edinstvene freske na Hrvaškem, morda celo za edinstvene freske na Balkanu. Teh trditev niso dali nevešči ljudje, pač pa člani strokovne komisije Rajko SUamič, prof. Novak Jocovič, Sonja Seferovič, prof. Branko Lučič, Emil Pohl, Srečko Plani-nič, Rudolf Heli in drugi. Na vprašanje o umetniški vrednosti fresk je član strokovne komisije in direktor restavratorskega zavoda Hrvaške prof. Branko Lučič rekel: «če hočemo primerjati odkritje v cerkvi sv. Lovrenca z odkritji, s katerimi se je restavratorski zavod srečal doslej, je to zares — posebno odkritje. Freske v Slavonski Požegi so izredno kakovosten material, kakršnega vsaj do sedaj na Hrvaškem še nismo srečali. V tem je tudi njihova bistvena in specifična vrednost in naši strokovnjaki trdijo to z upravičenostjo, pa čeprav smo hkrati delali tudi v cerkvi sv. Donata v Zadru. Stenske slike v znani cerkvi v Zadru imajo povsem drugačen značaj, točneje so bizantdnsko-zgodnjeroman-i ske, medtem ko so stenske slike v cerkvi sv, Lovrenca v Slavonski Požegi popolnoma — naše, to sč pravi zrasle izključno pri nas in z našimi močmi. V svetišču so slike s slovanskim obeležjem In v tem moremo ln moramo videti njihovo osnovno vrednost. Poznavalci so navdušeni nad odkritjem in mi, ki tu delamo, dejansko doživljamo to lepoto, kd prihaja iz celovitosti kompozicije, trdnosti zamisli in lz slikarske oblike. In to je tisto, kar v cerkvi sv. Lovrenca živi. In ko vračamo v življenje to slikarstvo, ki je edinstveni element v naši slikarski zakladnici, se vprašujemo, od kod to slikarstvo v Slavoniji?« Zares, od kod to slikarstvo v tem delu Jugoslavije ln iz katere dobe izhaja? Strokovnjak prof. Branko Lučič glede tega trdi: «Bairok je dal Slavoniji sorazmerno slaba dela, rekli bi nekakšna serijska dela. Nenadoma pa se odkriva slikarsko bogastvo, kakršno srečamo v cerkvi sv. Lovrenca. Neprecenljiva je zasluga mojstrov, ki so to umetnino napravili in kolikšna je sreča naše generacije, ki prisostvuje odkrivanju tega izrednega umotvora. Prepričan sem, da je treba v cerkvi sv. Lovrenca posvetiti vso pozornost in zbrati vsa potrebna sredstva za ohranitev tega bogastva, kajti gre za pravo pravcato nacionalno svetinjo...« ((Umetniška moč in vrednost fresk je v modelaciji brkov, visokega čela, drznega in ostrega pogleda, kar so značilnosti Slavoncev. Nekaj, kar bi bilo še več vredno kot to, bi ne mogli niti pričakovati, celo niti sanjati, kaj šele odkriti,« pravi prof. Branko Lučič. Dela na nadaljnjem odkrivanju in restavriranju teh fresk ln celotne zgradbe se bodo nadal jevala tudi prihodnje leto. Seveda se logično postavlja vprašanje, kdaj se bodo vsa dela za konservira-nje fresk končala, ko že verno, da se nadaljujejo že peto leto. Vodja strokovne ekipe restavratorskega zavoda Hrvaške Srečko a„lini,H............. Motiv iz Križa (foto Magajna) niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii POGLABLJANJE ZNANJA O VZGOJI Kako vpliva domače okolje na zdravje šolskih otrok Preprečevanje utrujenosti in preutrujenosti - Koliko časa naj otrok spi Uravnovešena prehrana in primerno ter pravilno osvetljeno delovno mesto Otrokov način življenja doma ima pomemben vpliv na njegovo zdravje. Domače okolje mora nuditi otroku družinsko toplino in občutek varnosti. Otrok pa ima občutek varnosti takrat, kadar je njegovo okolje trajno urejeno, brez nesoglasja in da ga starši cenijo, upoštevajo in ljubijo. Poleg tega mora nuditi otroku še primeren prostor za njegovo delo, njemu primemo prehrano, dovolj spanja, odpočitka in razvedrila. Znano je, da so nedozorele živčne celice otroka za vsak duševni napor bolj občutljive kot celice odraslega človeka. Zato se tudi otrok hitreje utruja. Izobraževalni proces predstavlja otroku duševni napor. Otroci so med seboj različni. Nekateri se hitreje utrujajo kot drugi. Zdravi in bistri otroci se počasneje utrudijo kot telesno šibki, bolni ali manj bistri. Otrokovo veselje do šole, njegovo zanimanje za posamezne predmete, navezanost otroka na svojega učitelja, navezanost na celoten razredni kolektiv — vse to ima pomemben vpliv pri nastajanju utrujenosti. Utrujenost pa zmanjšuje otrokovo odpornost proti obolenjem, jemlje mu veselje, voljo in sposobnost do dela. Mnogokrat je utrujenost vzrok otrokove razdražljivosti in nerazpoloženja. Če je otrok redno, dan za dnem, preobremenjen z de’om, pride lahko v stanje, ki ga imenujemo preutrujenost. Pri preutrujenem otroku opazimo izgubo apetita, hujšanje, nespečnost, mlahavo držo, zmanjšano pozornost, slabši spomin. Nastopajo tudi spremembe v otrokovih čustvenih odnosih. Nerodko opa- zimo še spremembe ,v govoru — jecljanje, včasih začne otrok gri-masirati (pačiti obraz) in od časa do časa opazimo tudi nastop tikov (med tike spadajo mežikanje z očmi, pačenje, raztegovanje ustnih kotov, kimanje z glavo, pokašljevanje iz navade in pod.) Če hočemo preprečiti u-trujenost oziroma preutrujenost, moramo poznati nekatere pomembne zahteve naših šolarjev glede njihovega okolja ter jih tudi upoštevati. Okolje doma kot okolje šole jim mora le-te zagotoviti. Po naravnih zakonih morajo uram dela slediti ure počitka. Najboljša oblika počitka je spanje, ki prežene utrujenost in obnovi sposobnost za delo. Pri spa-, nju ne počiva samo telo. temveč tudi živčečje. Prav živčevje, ki je ves dan na delu, ker sprejema in prenaša vtise in naročila, potrebuje temeljitega odmora. Tak odmor pa daje samo spanje. Zato je spanje prvenstvenega pomena pri počitku otroka in ima velik vpliv na otrokovo zmogljivost pri delu in njegovem razpoloženju Potrebe po zadostnem spanju so individualne, različne od otroka do otroka, vendar v veliki meri odvisne od starosti otroka, razvojnega obdobja in njegove konstitucije. S samo dolžino spanja še ne zadostimo zahtevam in potrebam otrokovega organizma, temveč mora biti spanje še kakovostno. To pomeni, da je spanje mirno in globoko, uspavanje umirjeno in bujenje naravno. Uspavanje, kako otrok zaspi, je pomembno in močno odvisno od aktivnosti otroka zve- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiimiiiiiiniiiiiiinii | IZ UMETNOSTNIH GALKK1J | Mladi Carlo Bertoia v antikvariatu Barisi Sedanja razstava pri Barisiju J ustvarja zelo enoten vtis del zrelega slikarja, razvrstitev in slikarska izvedba pa pričata o strokovni izkušenosti. In vendar je razstavljavec komaj sedemnajstletni učenec beneške umetniške šole. Claudio Bertoia je doma iz bližine Pordenona, kjer je že z desetimi leti prvič razstavil. Tudi v Trstu ga srečujemo že v četrtič in letos je bil nagrajen s pečatom tržaške občine na razstavi slikarjev iz pordenonske po- OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Začeli boste z dejavnostjo, ki vam no bo prinesla zadoščenja. Več takta z novimi znanci. BIK (od 21. 4 do 20. 5.) Glede poslovnih zadev se ne boste mogli pritoževati. Ne bo pa enako v vaših novih čustvenih stikih. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) V delovnih odnosih bo šlo kar dobro. Tudi kar se tiče družinskih razmer ne bo nič novega. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Prišlo bo do sprememb v vašem delovnem programu. Pismo ali vest od ljubljene osebe. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Zvezde vam nakujejo veliko sreče. Kar se tiče čustvenih zadev, se ne boste mogli pritoževati. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Poslovni tekmeci vas bodo spravili v zagato. Novi znanci se bodo vrinili v vaše družinsko življenje. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Prejeli boste ugoden finančni predlog, razmislite o njem. Nepričakovana vesela novica. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Ce se ukvarjate s trgovskimi vprašanji, jdm tudi posvečajte vso pozornost. Vaše čustveno razmerje se utrjuje. STRELEC (Od 23. 11. do 20. 12.) Z neodločnostjo tvegate, da uničite vse, kar ste dosegli. Skušajte odpraviti svoje nerazpoloženje. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Manjša napetost med vami in predstojniki. Ne računajte na ot» ljube, ki so vam bile dane tjavdan. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Odločno se boste spoprijeli spravnimi vprašanji v zvezi s sporom, ki vas skrbi. Zanimajte m za tež-koče najmlajšdh. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Vaša potrpežljivost bo postavljena pred preizkušnjo. Gmotni interni ogrožajo mir v družini. krajine v dvorani Cesare Solfia-nopulo. S tiste razstave je tu tudi slika *Zima na kalu* iz vrste izredno razgibanih ožjih izrezov prikazovanja preproste narave. Mlademu slikarju zadostujejo šop trave, nekaj zelišč, drušča in kamnov, da razniha iz njih u-metniško emocijo. Uporablja pa pri tem pesek, ki ga smiselno raztrosi na z rahlo obarvanim lepilom obrisno izvršeno zasnovo slike tako, da z njim ustvari tudi zasenčenost in skoro nadvižni videz motiva. Pesek je torej nekak razvijalec slik, a je tudi del upodobljene prirode same. Zato je slikar manj uspešen v enakih slikah s širokimi razgledi. Je pa ta način spet odločno utemeljen, ko Bertoia slika stavbe, kot na primer miramarski grad. Stavbe in hiše tvorijo drugi del vsebine slik te razstave, ki se v izraženi dramatičnosti oblik in temnih barv skladno dopolnjujejo s prozornostjo svetlobe omenjenih pokrajinskih izsekov. V teh podobah pa Bertoia ne uporablja več peska, barve pa so skoro le črna in c-krasto rumena z redkimi poudarki drugih barv. So to večinoma velike slike in se vsebinsko omejujejo na podajanje zgoščenih bistvenosti furlanskih domačij, ki jih slikar, kakor znameniti El Greco, podaljšuje v višino. Kot poklon Trstu pa visi na osrednjem mestu velik razgled hiš ob Kanalu vse tja do cerkve sv. Antona, iz katerega pronica presenetljivo soroden utrip olja panorame španske prestolnice prej omenjenega renesančnega mojstra. MILKO BAMBIČ čer. Razna doživetja, kot so npr. gledanje televizije, kino predstav, branje razburljivega čtiva, nesoglasje v družini, vse to lahko odvrača otroka od spanja in povzroča težje uspavanje ter nemirno spanje. Na globino spanja vpliva še okolje. Otrok mora imeti lastno ležišče, v prostoru ne sme biti šumov, ropota in gibanja. Prostor mora biti primerno ogrevan, vendar ne pretopel. Zjutraj mora otrok vstati brez nasilnega bujenja. To pa le tedaj, kadar ima dovolj mirnega in globokega spanja. Danes so okvirne norme, ki določajo približno dolžino spanja pri šolskih otrocih. Do 7. leta starosti naj bo dolžina spanja 12 ur, od 7. do 11. leta — 11 ur, od 11. do 15. leta — pa 10 in pol ure. (Norme po dr. Delthglu). Poleg zadostnega spanja je v tem otrokovem obdobju potrebna tudi pravilna in uravnovešena prehrana, ki mora biti v ravnotežju s potrebami otrokovega organizma. Nepravilna prehrana je eden izmed pogostih vzrokov slabšega otrokovega razvoja in je lahko neposreden vzrok za zmanjšano otrokovo zmogljivost pri delu in za hitrejši nastop u-trujenosti. Zato moramo otroku sestaviti njegov jedilnik tako, da vsebuje vse tiste snovi, ki jih njegovo telo nujno potrebuje za svoj razvoj. Tudi neprimerne okoliščine prt učenju lahko utrujajo otroka. Dobro je, če ima otrok svoje stalno delovno mesto. Delovno mesto o-troka bi moralo biti v prostoru, kjer se člani družine navadno ne zadržujejo. V naših družinah dajemo največkrat premalo pomena higienskim razmeram v delovnem prostoru šolarja. Predvsem pozabljamo na zadostno in pravilno osvetlitev delovnega mesta, tako v pogledu naravne kot umetne osvetlitve. Osvetlitev delovne ploskve mora zadoščati glede količine in kakovosti svetlobe. Kakovost osvetlitve je zagotovljena samo takrat, kadar svetloba ne povzroča senc in bleščanja, pač pa je enakomerno porazdeljena. Naravna svetloba mora padati na delovno mesto otroka z leve strani, kar velja tudi za dodatno umetno osvetlitev. Pri umetni osvetlitvi ni dovolj, če imamo v prostoru samo eno svetlobno telo, ki osvetljuje prostor mogoče z žarnico 100 sveč! Dobra umetna o-svetlitev je odvisna tudi od svetlobnega telesa, ki mora enakomerno razprševati sveVobo brez močnejših senc in bleščanja. Poleg splošne osvetlitve prostora mora imeti delovno mesto še dodatno osvetlitev, ker le tako dosežemo zadostno in pravilno osvetlitev. Tako naj ima otrok na svojem delovnem mestu svetilko, ki mu ne blešči, ampak osvetljuje intenzivneje delovni prostor. Z vsem tem varujemo otrokov vid, kajti oko se pri šolskem o-troku še razvija in je zelo občutljivo. Tudi pohištvo — mizica in stol morata biti prilagojena telesni višini otroka. Razen naštetega mora otrokov dnevni red upoštevati še vsakodnevno razgibavanje otroka na prostem. Dnevna utrujenost se ne da odstraniti samo s spanjem, temveč mora imeti otrok še odpoči-tek po šestdnevnem delu. V nedeljah se otrok razgiblje na prostem, v naravi in se naj ukvarja z aktivnostmi, ki jih ima rad in ga vesele. Utrujenost je eden izmed problemov, ki nastopajo pri naših šolarjih. Zato je naloga staršev, da spoznavajo vse tiste vzroke, ki privedejo do utrujenosti, ker le tako jih bodo lahko odstranjevali. S tem bodo koristili otroku, sebi in družbi. DR. META ŠKERGET Hidrocentrala \r v Črni gori Na reki Pivi v Črni gori so lani začeli z gradnjo ene največjih hidroceatral v Jugoslaviji. Pravzaprav bo to — če izvzamemo djerdapskega velikana, ki bo največja hidrocentrala v Evropi ln ena največjih na svetu — nai-večja hidrocentrala v Jugoslaviji, saj bo njena zmogljivost in njena proizvodnja skoraj enakovredna vsem centralam na Dravi, ki proizvajajo skupno 2 milijardi kWh električne energije na leto. Centralo Mratinje so začeli graditi v kanjonu reke Pive in njena zmogljivost bo znašala 360 mg. Centrala bo Imela 220 m visoko ločno pregrado oziroma jez. To bo ena najvišjih tovrstnih gradenj na svetu, hkrati bo to eden najbolj zanimivih jezov na svetu. Za jezom bo nastalo 35 km dolgo umetno jezero, ki bo moglo zajeti skupno 790 milijonov kub. metrov vode. Ta ogromna količina vode bo zadoščala za proizvodnjo elektrike skozi vse leto, iz česar se more sklepati, da bo mogla centrala Mratinje služiti v sušnih mesecih in sušnih obdobjih nasploh kot nekakšna rezervna centrala, ki bo stopila v akcijo, ko bo potrebno. Ko bo centrala končana — računajo, da bo to leta 1973 — jo bodo priključili na tri daljnovode z napetostjo 220 kilovol-tov. NOVOST NA KNJIŽNI POLICI Pavle Zidar: NoVcl Stcllljci Lani smo poročali o novelistič-ni zbirki P. Zidarja z naslovom Stanja, ki je pomenila nekaj novega v pisateljskem delu tega plodovitega predstavnika mlajše slovenske pisateljske generacije. Osemnajst krajših črtic in novel je bilo dobro sprejetih med bralci domače literature. Ne samo zaradi neke nove oblike v Zidarjevem pripovedništvu, temveč tudi zaradi njegove angažiranosti, zaradi pisateljevega odnosa do stanj, ki jih registrira in prikazuje njegovo pisateljsko pero. Zdaj je Pavle Zidar, ki je letos objavil že tri knjige, izdal novo novelistično zbirko. Sorazmerno drobna knjižica, v modemi broširani obliki, prinaša pet krajših proznih sestavkov, pet novel ali črtic. Naslov knjige Nova stanja kaže, da gre za nadaljevanje prejšnje novelistične zbirke. Vendar pa se te kratke novele in črtice že nekoliko razlikujejo od prejšnjih, ne sicer samo po snovi, temveč tudi po načinu pripovedi. Že ob prvi knjigi Stanj smo zapisali, da je Zidarjeve kratke prozne sestavke težko opredeliti, da pa niti ni bistveno ali gre za novele ali črtice, temveč da je bistveneje, kaj je hotel pisatelj z njimi povedati. Ista lahko trdimo tudi danes, čeprav bi se morda laže . opredelili za oznako novele, razen za zadnji sestavek, ki ni ne eno ne drugo, temveč bolj pisateljevo razmišljanje. Drugo, kar lahko zabeležimo kot razliko, je vtis, da je pri teh novelicah pisatelj bolj osebno prizadet ali bolj angažiran. Še vedno se nam sicer kaže kot objektiven opazovalec in zapisovalec, toda skozi njegovo pisanje je vendar čutiti njegovo prizadetost, včasih morda re-voltiranost, ki prevzame tudi bralca, ko bere to ali ono zgodbo iz tega opusa Novih stanj. Res pa je, da je pisatelj ostal zvest svojemu raztrganemu načinu pisanja, svoji satiri in ironiziranju. Prav tako kot v Stanjih tudi v Novih stanjih ostaja zvest sodobni problematiki. Tudi v novih zgodbah slika izseke iz sodobne stvarnosti in pri tem s prikazom navadnih ljudi ter njihovih usod obravnava na videz nepomembne dogodke, ki pa se navadno tragično konča-vajo. Vsebinsko so zgodbe precej pestre. Dve zgodbi IRMA GAČNIK ter BOJ ZA MATER sta občečloveški. V prvi obravnava konflikt med možem in ženo ter moževo prostovoljno smrt, za katero čuti moralno krivdo tudi njegova žena. V drugi zgodbi pa obravnava konflikt med otrokom v nežni starosti in njegovo materjo, prostitutko. Ta konflikt obstaja v tem, da hoče otrok mater le zase, ta pa se znajde na razpotju med tujim moškim in otrokom. Dve zgodbi sta zgodbi iz naše sodobne stvarnosti. Obe sta polni ne samo prikaza stanja naše stvarnosti, temveč tudi krepke ironi-zacije, da ne rečemo še kaj več. V prvi SUMMA SUMMARUM prikazuje usodo pleskarja, nekdanjega partizana, ki ga vržejo iz partije, ki ga zapusti žena in ki pride slednjič v usoden konflikt s poslancem, ki ga prevari in zoper katerega tudi ne doseže ničesar, vendar je po vsem tem doživel moralno zmago in popolno osvoboditev človeka. Druga podobna zgodba je zgodba o veljaku današnjega časa, ki je bil nekoč nemški vojak, ki je zakrivil zločin v Rusiji, zdaj pa mora zato kot funkcionar biti malo bolj prizadeven, da bi opravičil svoje medvojno ravnanje. Zadnja zgodba POSKUS IGRE je pisateljevo razmišljanje. V bistvu so torej vse prve štiri novele tragične, dve od njih pa sta prežeti z ironijo in posmehom nad slabostmi današnje družbe. Z ironijo, ki morda prerašča že v kritiko in revolt, ki pa je vsekakor polna moralne obsodbe. Način Zidarjevega pisanja je razbit, vendar izredno plastičen, kar bi gotovo tudi ostal brez nepotrebnih prostaških besed. Sicer pa je duhovit in se zato njegove zgodbe prijetno bero. Zidarjeva NOVA STANJA je izdala Cankarjeva založba, ki ji je treba dati priznanje za posluh za sodobno dogajanje v slovenski književnosti. švedska kraljica pa je _ ?est!-~ ostala zvesta svojim nazorom in navadam, predvse OSNOVNA ŠOLA CEKNO SPOMENIK NOB BIVŠI PARTIZANI, AKTIVISTI, V S I DEMOKRATIČNI SLOVENCI IN ITALIJANI! -Prispevajte v sklad za izgradnjo šole-spomenika NOB v Cerknem! Prispevki se v Trstu na birajo: v uredništvu Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6/11., na sedežu Slovenske presvet ne zveze. Ul Geppa 9/1!.. na sedežu Kmečke zveze, Ul Ueppa 9, pritličje. v Tržaški knjigami. Ul. sv Frančiška žil in na sedežih prosvetnih dni štev, včlanjenih v Slovenski prosvetni zvezi V Gorici se nabirajo prispevki na sedežu SPZ, Ul. Malta 2/1 in na sedežih vseh prosvetnih društev na Goriškem. Annemarie Sel in ko; DESIREE Roman z naslovom Desiree je posvečen Napoleonu in njegovi ljubezni s hčerko trgovca iz Marseilla, komaj šestnajstletno Desiree. Medtem ko se je njena sestra poročila z Napoleonovim bratom, je veliki Korzičan svojo ljubezen žrtvoval. Prepustil jo je svojemu maršalu Bernardottu, e-nemu najslavnejših Napoleonovih vojakov. Jeana Baptista Bernar-dotta je kasneje švedski parlament izvolii za prestolonaslednika ostarelemu kralju. Po njegovi smrti je nekdanji narednik, kasnejši Napoleonov maršal, postal švedski kralj, začetnik še sedaj vladajoče družine Bernardottov. Hčerka marseilskega svilarja pa je postala švedska kraljica. Ker pa je bil njen mož, nekdanji Napoleonov maršal, kot švedski kralj povezan z Rusi in Prusi proti francoskemu cesarju, je Desiree, ki je ostala v Parizu, posredovala med Napo’eonom in Švedi. Kot m 'mm TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole; 12.00 Kitarist Plz-zigonl; 12.10 Liki iz naše preteklosti; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Orkester Bevilacqua; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Radio za šole; 18.50 Konoeitistl naše dežele; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Jazz; 19.40 »Gor In dol po sred vasi«; 20.00 Šport; 20.35 Simfonični koncert; 22.05 Sodobna glasba. TRST 12.00 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Solisti lahke glasbe; 15.30 Rimski in krščanski Oglej; 15.45 Simfonični koncert; 16.35 Poje Sergio Endrlgo. KOPER 6.30, 6.45, 7.30, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Jutranja glasba; 7.40 Vesela glasba; 8.00 Popevke; 8.30 Parada orkestrov; 9.00 Otroški kotiček; 9.30 «20.000 lir za vaš spored; 10.05 Juke box; 10.30 Poje Ella Fitzgerald; 10.45 Parada plošč; 11.00 Mali umotvori velikih mojstrov; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.05 Aktualnosti; 14.15 Ansambel «1 Domodossola«; 15.30 Od Triglava do Jadrana; 16.20 Iz priljubljenih oper; 17.10 Jazz; 17.30 Otroški kotiček; 18.00 Operna glasba; 19.00 Ansambel Alzner; 19.30 Prenos RL; 22.10 Plesna glasba; 22.35 Komorna glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Vi ln Jaz; 12.10 Kontrapunkt; 13.15 Radio na vašem domu; 14.00 SREDA, 25. NOVEMBRA 1970 Popoldanska oddaja; 16.00 Spored za otroke; 16.20 Oddaja za mladino; 18.30 Uspeli motivi; 19.00 Glasbene novosti; 19.30 Lu-na-park; 20.20 S. Beckett »Konec igre«; 21.40 Koncert; 22.10 Balada za neko mesto; 23.00 Danes v parlamentu. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Protagonisti: pianist R. Fir-kusny; 9.45 Radijska priredba; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Spored s Paolom VUlaggiom; 14.00 Zakaj in kako; 14.05 Juke bo*; 15.00 Ne vse, toda o vsem; 16.10 Popoldanska oddaja; 17.35 Enotni razred; 17.55 Glasbeni a-peritiv; 20.10 Operna glasba; 21.00 Večerno vabilo; 22.00 Gledališki tednik; 22.40 Radijska priredba; 23.05 Nove ital. pesmi. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 10.45 Boccherinljeve simfonije; 11.15 Polifonlčne skladbe; 11.40 Sodobna ital. glasba; 13.00 Medigra; 13.55 Svet glasbe; 14.30 Strnjena melodrama; 15.30 Portret avtorja: Max Bruch; 16.15 Radijska priredba; 17.25 Strani albuma; 17.40 Glasba izven sporeda; 18.30 Lahka glasba; 18.45 Kulturne novosti;. 19.15 Večerni koncert; 20.45 Glasbene novice. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9,15 Sodobna Ital. glasba; 9.00 Baročne sonate; 10.10 Dvofak; 10.20 Operna glasba; 11.00 Medigra; 12.00 Glasba za pihala; 12.30 Plošče resne glasbe; 13.25 Simfonični koncert; 1520 Komorna glas-bar stereo. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 15.00, 17.00, 19.30 Poročila; 8.10 Operna matineja; 9.05 Za mlade radovedneže; 9.25 Iz glasbenih šol: Glasbena matica iz Trsta; 9.45 Pevci zabavne glasbe; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Lepe melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Zvoki iz glasbenih revij; 13.30 Priporočajo vam... 14.10 Igramo za razvedrilo; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Maurice Ravel; 16.40 Na obisku v studiu 14; 17.10 Jezikovni pogovori; 17.25 Naša glasbena galerija; 18.15 S. Prokofjev: ((Zaljubljen v tri oranže«; 18.40 Naš razgovor; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 ((Glasbeni večeri RTV — Ljubljana; 22.15 Jazz; 23.05 Ute-rami nokturno; 23.15 Popevke jugoslovanskih avtorjev. ital. televizija 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Odprto morje; 13.30 Dnevnik; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17,45 spored za otro ke; 18.45 Razprava; 19.15 Kulturna oddaja; 19.45 Športni dnev nik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 »Islam«; 22.00 Športna sreda; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 «Tonlv> — Renodrov film; 22.45 L'approdo JUG. TELEVIZIJA 20.00, 22.55 Poročila; 9.35 TV v šoli; 11.00 Osm. splošne izobrazbe; 16.40 Osn. splošne izobrazbe — ponovitev; 17.50 Rastlino — odd. za otroke; 18.30 Ob zomik; 18.35 Obrežje; 19.05 Za-bavno-glasbena oddaja; 19.20 Na še morje, moje morje; 20.35 Teh naših 50 let — leto 1943 ; 22.25 Osoar Peterson. pa je ohranila svojo individuoi nost, preprostost, odločnost zdravo mišljenje in si tako Pfw bila častno mesto v zgodovini-Ta delček zgodovine 19- stofflr je zajet v romanu Desiree, ga je napisala avstrijska P*sfl Ijica Annemarie Selinko. Ta 0 najska študentka se je spoznala Dancem Kristiansenom, se z nr poročila in se preselila na Daos '■ Ob koncu vojne je kot talig sodelovala pri transportu ne,n,su. vojnih ujetnikov, katerim je kratni predsednik mednarodnes Rdečega križa grof Bernardom posloval svobodo. Tako se ie $ vič spoznala s potomcem _ neti* njega francoskega maršala.,, pa je bil njen mož, po poklici1 plomat, prestavljen v Pariz, se) še pobliže spoznala s kraji K> je živela nekaj časa Desiree. ko se je pisateljici rodila OC J C. pouvctJH-t 1 -- Tomana, ki je eden najbolj ^ lih romanov o Napoleonu *u govi ljubezni. u. Roman so prevedli v številne 1 zike. Tudi v slovenščini smo 9 dobili že leta 1959, drugič 9«? koprska založba Lipa izdala 1955. Zdaj prihaja roman v natisu, kot izdaja založbe br znova na naš knjižni trg. Le morda v še ' lepši opremi k* £ je oskrbel Zdravko Vatovec, cer pa v prevodu Rade Lu&P Gotovo bodo številni novi radi segali po tem prijetno na-( sanem ljubezenskem romanU’nAjj katerem se zgodovinski doge in Napoleonova osebnost tajo z domišljijo spretne P,s°f Ijice. Zato ni dvoma, da bo rov v novi izdajo in lepi apreri? * ležen velikega zanimanja stein nih bralcev. ^ V čem je sprivnost uspeha ga teksta? Predvsem v soW1,,Lr čtr vi. Roman pripoveduje o leonu in njegovih romantičnih . živetjih, pa o lepi deklici ree, ki je postala švedska Ijica. Razen tega pa ima ^ Učna zgodba svojo privlačnost di zaradi prikupnega načina r povedi. To seveda ni kako ve. delo, ki bi sodilo v vrhove Pnri vedne umetnosti. Kritika bila prizanesljiva in je bil . . roman ob izidu precej kritin^ Toda na drugi strani pa ugotoviti, da so skoraj vsi km . ni narodi Evrope prevedli ta ^ in da je roman doživel naklade. Že tri izdaje slovens^ prevoda kažejo, da delu le 1° rekati vseh kvalitet. .jjSj ln res ta roman zgodom ^ vemo, prikupno in zanimivo, f tudi objektivno slika veliked sarja in njegov čas, čeprav ^ da bolj s strani ljubezenske!!0 ^ Ijenja. Poleg Napoleona bralec tudi druge velike oseh ^ tedanjega časa, tako da }v}a^ man poleg zabavnega značaja ^ svoj kulturni pomen. Glede j velik uspeh teksta v svetu nas, moramo vsaj z beležko -zoriti naše bralce na ta r°%l o lepi mladi deklici iz ^°rse,aca. ki je postala švedska kr°’,llp Pa čeprav ne gre za P°w . vo delo temveč le za novo 12 Podelitev nag?3' Goncourt in Renaudot a po* PARIZ 24. — Včeraj s° LaD fran^ literarno priznanje lili v Parizu največjo f Goncourt za leto 1970. je prejel pisatelj Michel 1 ^ nier za roman «Le Roi de° nes« (Kralj jelš). ^ Podelitev nagrade temu P^jo lju Je potrdila napoved, & dali dan pred podeljevanje**1 . j« courtove nagrade. Komisij® po zedinila za Michela Tourt*ie tj. tretjem glasovanju. Clanm' ^ sije je balo manj kot drug® ^ saj Pierra Mac Orlana i*1 Gdona, ki sta pred kratk***1 ^ minila, še našo nadomestil1- ^ Ji član Philippe Heriat P® ral zaradi bolezni odstopit*- ^ Da bodo nagrado GoncO°y ^jo delili Michelu Toumieru Ji že več dni znano, saj so ____________________- rije zaupali, da ima ta največ možnosti za nagrad°-^js dvema letoma je Tounu®* . & nagrado »Velika nagrada man«, ki mu jo je pod®1118^^ coska akademija za del® dredl ou les Limbes du ^ < que». Rodil se je pred 4* s1* Parizu. Njegova oče in 111 ^ 9 poučevala nemščino in s*® jj#,, v mladih letih seznanila z čijo in nemškim jezikom-roman Je ambtentiran v j w ji. Trenutno živi avtor v “ šl, v bližini Pariza. Za novega Goncourtov^ pT* grajeaiea Je roman ist poved ln globoka razlag® ^ f kov s pomočjo simbol®v' menijo celo vrsto usodni vedi. Prav zaradi tega s° j-# junaki in predvsem Ab® gues — glavna oseba " P,jj ja duhov, ki so bolj stv ' živečih, v vesolje. ^ Cr Naslov Je avtor povzel 0 theju, ki je napisal P^lij f, slovom znano pesnitev- , je odj Je velikan iz pravljic, k* ke. Toda Toumierov v® P lačen otrok, pač pa n e«1 11 si duševno pridobiti Potem ko je bil v zavodu ^ sošolca, ki je imel ne lastnosti, se Abel poslužu je zelo spretno “ skega aparata, da bi v ° ^ " -F--«-«*, v- —_____ (Nadaljevanje na 6. s**- PRIMORSKI dnevnik -B* sfo:l ■ ŠPORT ŠPORT 25. novembra 1970 ZARADI «PROFESIONALIZMA» foundage kuha jezo na smučarski šport Zahteval je črtanje desetih znanih smučarjev z olimpijskih seznamov 24. — Svetovnemu S2A> iiharTmu svetu se zopet obeta j ' ftot je balo pričakovati ga j, ^rozi' Predsednik Mednarodne--v^ ^Bkeg3 odbora Amerikanec BrLBrundage- se()rJnaaSe .je namreč poslal Doto „ PLSrno Mednarodni smučarja s katerim jo obvešča, to rjet. smučarjev, med katerimi njenon?® najboljši na svetu (orne-^ tudi svetovni slalomski UpL .!“• N- Augert) ne bo moglo Pa zimskih olimpijskih i-iW_ 7® 1972 v Sapporu na Japon-naj bi bili — profesio-(a jo aruP^age obtožuje deseterico, pleteš poleti kot smučarski nekega treninga v Kjtfltoaiu Mammouth Mountain jtb 7®^), plačala pa nai bi jih ^i^^Nška tovarna smučarskih ^Predsednika CIO je seve-(ji aoiio v smučarskem svetu žita tjnfcfaike, ki so večinoma »HijrTUPnjene stališču obtoženih kot pa mnenju tožitelja. !,eSei5r Mednarodne smučarske tlodler .je izjavil: «Go-% j2Unti.age je glede tega vpra-le svoje osebno mne-vprašanje sodelovanja ftaJi 7^ učiteljev na olimpijskih tad pjP10 že rešili z dogovorom PjJ0 ln FIS leta 1949». francoskega Olimpijin* „ . ra, grof Jean de Beau-6Hov_t>a je dejal: «V tej stvari je ■ cs*o*n . al resnice. Toda treba hgja.^ti pravo ozadje tega vpra-^Veda * ,Da 80 obtožbe resnične, kjo s s tekmovalci, ki se ukvar-Portom zato, ker so plačani i nimajo amaterskega stale Južna Afrika - Indonezija Italija - ZDA Argentina - Nova Zelandi ja Jugoslavija se bo v primeru zmage v drugem kolu srečala z nosi teljico te trofeje, Avstralijo, Italija pa z zmagovalcem dvoboja med Indonezijkami in Južnoafričankami. ŠPORT NA TV V okviru redne oddaje «S po rt v sredo® bo danes italijanska televizija prenašala registrirani povzetek mednarodne prijateljske nogometne tekme Anglija - V. Nemčija. Začetek prenosa ob 22. uri na prvem sporedu. Napad «plavjh» skače na odbito žogo med tekmo mlajših mladincev Bor - Grado NAMIZNI TENIS V MOŠKI C LIGI Sokol uspešen tudi doma Goriški Dom še ni v formi V prihodnjem kolu bodo Nabrežinci igrali v Vidmu, Dom pa v Gorici V nedeljo je namiznoteniška eki- j bro Caittonar, bil je v izredni far- stopa, zlasti ko je bilo po nasled-i nabrežinskega Sokola odigrala ' mi in je z gotovostjo osvajal toč- njih dveh srečanjih (Cespa — De- pa prvo tekmo v letošnji sezoni na domačem igrišču. V Nabrežini se je namreč v okviru prvenstva C lige srečala z goriškim Virtusom. Srečanje samo nj bilo na zaželeni ravni. Predvsem je bila temu vzrok šibkost goriške ekipe, ki ni znala najti pravega trenutka, da bi lahko pokazala kaj igre. Kljub temu pa so Goričani zaigrali bolje od videmskega Rangersa: pozna se jim predvsem to, da nastopajo že drugo leto in so si nabrali v tem času nekaj izkušenj. To pa je tudi vse. Pri Sokolu je tokrat zaigral do- ailtlHIIIllllllllllllllllllllllliiMntillllllllllllltllllllllltlilliiniliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiltiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiMiiiiiiiiHiiiiiimilltltllllllllllllllllUltllllllllllllinitlllliilllllllUlIHlfllllllllllllllllllltllllllllllllllltlllllllfllllllllinillllllltltlllllllltlllHIIIIIIlMIIHHtllllHtlHIIIIIIIIIU «črna» lista )e Sto! •N,oel Augert (Francija) Prah#m Milne (Avstralija) * Vogler (Z. Nemčija) Jea g*s Mauduit (Francija) jv Luc Pinei (Francija) [), Dg Giovanoli (Švica) P(Je Daetwyler (Švica) K0ir Duncan (Kanada) W 1; e*)ron (Kanada) Terje Overland (Norveška) tiislriu f^re.io sodelovati na olim- igrah*. io pa menijo v medna-Sj^“' smučarskih krogih, da je predsednika Mednarodnega • trni- ga odbora le nov dokaz, nameri Brundaga, da oa-smučarske disdpli-moTf i* seznama zimskih olim •tat dni*?!'1 kar je skušal že več š vendar mu doslej še i°. ^ kolikor bi mu ta na ? u .“snela, bi bil to seveda mo-■’iaLaarec za bodoče zimske olim-ta in za šport sploh. To ta to, W pomenilo le programske-^Tjfbašen.ia te prireditve, am letnih iger, sa.i bi morali '• tud;mm’ ukrepi vsekakor pose-• 24. — Danes so v Perthu jjttu^atiji opravili žrebanje nas i* tak. Za Prvo kolo pokala žen-J zveze, ki se bo začel •tid^vembra. žreb je dal naslednji fcvia - Rodezija - Japonska Nizozemska ODBOJKA V PRVENSTVU MOŠKE C LIGE * v V Padovi letos krstni nastop odbojkarske šesterke ŠK Kras Moštvo bo opravilo še nekaj predprvenstvenih tekem - Avtobusni izlet v Padovo za navijače Kras — Gasilci Grizzi Bergamo | goče dobiti na telefonski številki 12. kolo: 1229-120. ^ K. Italijanska odbojkarska federacija je v teh dneh objavila koledar moške odbojkarske C lige, v kateri bo letos zastopala slovenske barve šesterica Krasa iz zgoniške občine, ki si je lani na kvalifikacijah v Castel-francu Venetu priborila (skupno z Libertasom iz Padove) vizum za vstop v C ligo. V Krasovi «B» skupini C lige bo nastopalo skupno osem šesteric, in sicer Gasilci Gritti iz Bergama, Me-rano, Libertas Bassanello iz Padove, Concordia iz Schia, Gasilci Dal-l’Acqua iz Trevisa, Audax in Gasilci Caldini iz Gorice ter Kras. Kot je jasno razvidno, bodo nekatera gostovanja «belordečih» v precej oddaljenih krajih, kar se bo poznalo na finančnih izdatkih. Vse tekme bodo odigrali ob sobotah zvečer in Kras bo nastopal v telovadnici na stadionu «1. maj* v Trstu. Prvenstvo se bo začelo v soboto 5. decembra, ko bo Kras gostoval v Padovi in se pomeril s tamkajšnjim novincem te lige. Ob božičnih praznikih bo tritedenski premor, prvi del prvenstva pa se bo zaključil konec januarja. Povratni del bo stekel že prvo soboto februarja, prvenstva pa bo konec 27. marca. Začetek prvenstva bo za Krasove odbojkarje zelo naporen, saj bodo morali- v prvih štirih kolih na kar tri gostovanja. Koledar prvenstva je (kar se Krasa tiče) sledeč: 1. kolo: 5. decembra ob 21.15 v Padovi: Libertas Bassanello — Kras 2. kolo: 12. decembra ob 21. 15 v Trstu: Kras — Merano 3. kolo: 19. decembra ob 21.15 v Gorici: Audax — Kras 4. kolo: 9. januarja ob 21.30 v Bergamu: Gasilci Gritti — Kras 5. kolo: 16. januarja ob 21.15 v Trstu: Kras — Gasilci Dall’Acqua Treviso 6. kolo: 23. januarja ob 21.15 v Schiu: Concordia — Kras 7. kolo: 30. januarja ob 21.15 v Trstu: Kras — Gasilci Caldini Gorica Povratni del prvenstva: 8. kolo: 6. februarja ob 21.15 v Trstu: Kras — Libertas BassaneUo PD 9. kolo: 13. februarja ob 21.15 v Meranu: Merano — Kras 10. kolo: 20. februarja ob 21.15 v Trstu: Kras — Audax Gorica 11. kolo: 27. februarja ob 21.15 v Trstu: 13. marca ob 21.15 v Trevisu: Gasilci Dall’Acqua — Kras 13. kolo: 20. marca ob 21.15 v Trstu: Kras — Concordia Schio 14. kolo: 27. marca ob 21.15 v Gorici: Gasilci Caldini — Kras Ob priliki prve prvenstvene tekme Libertas Padova — Kras, ki bo prihodnjo soboto, 5. decembra t.i., organizira Kras avtobusni izlet v Padovo. Ta pobuda sodi v spored kampanje, ki jo misli letos voditi Krasovo vodstvo, namreč, da mora imeti šesterka na svojih gostovanjih čim večjo moralno podporo navijačev. Vpisovanje je pri vaških poverjenikih, informacije pa je mo- Pred ustanovitvijo športne zveze Obvestilo odbora SŠI V skladu z napotki, ki jih je prejel odbor SŠI po zaključku 11. slovenskih športnih iger na sestanku zbranih društev, je v preteklih mesecih izdelal predlog pravilnika bodoče športne zveze, v katero naj bi se včlanila slovenska športna društva v zamejstvu. Osnutek pravilnika je v preteklih dneh razposlal vsem slovenskim zamejskim športnim društvom v pretres, da bi lahko podrobno pregledale ta osnutek še pred ustanovnim občnim zborom športne zveze, ki bo 8. decembra letos v Trstu. Da bi društva podrobneje seznanil z osnutkom pravilnika in potekom priprav za ustanovitev nove športne zveze, sklicuje odbor SŠI informativni sestanek v petek, 27. t. m. ob 20.30 na stadionu «1. maj* v Trstu za društva s Tržaškega, ter istega dne ob 21.30 v Gorici, Korzo 13 (klub S. Gregorčič) za društva z Goriškega. Pravico do udeležbe na obeh sestankih imajo vsa slovenska športna društva, ki imajo vsaj en svoj odsek regularno včlanjen v katero od federacij CONI. Društva naj sc sestanka udeleže gotovo z vsaj enim svojim predstavnikom, ker bodo ob tej priložnosti iz svojih vrst izvolila verifikacijsko komisijo za ustanovni občni zbor. Odbor SŠI vabi dništva na oba sestanka le po tisku in ne bo pošiljal drugih vabil. V zadnjem tednu pred začetkom prvenstvenih nastopov bo imela Kra-sova šesterka celo vrsto prijateljskih nastopov. Jutri, v četrtek 26. t.m., se bosta ob 20.30 pomerili v telovadnici v Ul. Zandonai pri Sv. Soboti šesterki Krasa in tržaškega drugoiigaša Libertasa. Tekma bo važna, ker bo lahko Krasov trener prof. Franko Drašič preizkusil vse svoje igralce in razne sisteme igre. Poudariti moramo tudi prestižno plat tega srečanja, saj je dosedanji o-bračun medsebojnih srečanj rahlo Krasu v korist. V soboto, 28. t. m., pa bo Kras ob 18. uri nastopil v Kanalu proti tamkajšnji domači odbojkarski vrsti, ki zelo uspešno nastopa v republiški ligi in zaseda trenutno drugo mesto na lestvici. V nedeljo zjutraj pa bo imel Kras zadnji nastop, ko se bo udeležil turnirja, ki ga organizira Breg na stadionu «1. maj». Sodelovale bodo šesterke Bovca,'Brega in Krasa. — b s — MOŠKI ODBOJKARSKI TURNIR ČRPA Brežani še vedno na lovu za zmago V petek ziveoer bo Breg odigral drugo tekmo povratnega kola v okviru predprvenstvenega turnirja CRDA. Tokrat bo na vrsti druga ekipa ALPT. Mladinci so že v prvi tekmi pokazali zelo dobro igro, kjer je režija veterana Gianne-seffiija neprestana spodboida za mlade igralce. Breg je v prvi tekmi podlegel in s svojo igro nikakor ni zadovoljil, saj ekipa kot taka sploh «ni obstajala*. Tokrat pa od naših predstavnikov mnogo pričakujemo, saj so pokazala v zadnjih tekmah zelo lepo igro, odpravili so malodušnost in začeli zaupati lastnim sposobnostim. Da je bila. kriza zgoj psihičnega značaja je dokazal zlasti «exploit» Franka Lo-vrihe, ki je postal ob mreži «pravi lev», kar bi mu do nedavnega nikoli ne bi bali pripisali. Sedaj pričakujemo podoben preporod tudi od drugih igralcev, zlasti Vladi-mira Žerjala, kj je doslej med vsemi psihično najbolj popustil. Od drugih igralcev je dnsedaj vedno solidno igral Grgič, ki je bil večkrat odildčen v napadu. Boris Žerjal, Vojko in Vojteh Lavriha pa potrebujejo le dobro mero poguma, ker se ob kriiiii/čirah trenutkih radi predajajo malodušju. Ker pa je vse to, kot so doka- •V '■■■ K " . . MiUitimiiiiiiiuiuiiMiuuMHiMmiiiiiiiiimiinnuumimmiuiuftiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiticiniiiiiiimmi •I V * • ‘ Alivpu C/t* Košarkarski «superpokal» januarja v Jugoslaviji Nastopali bodo sami svetovni ptrvaki BEOGRAD, 24. — Jugoslovanska košarkarska zveza bo organizirala v dneh od 10. do 13. januarja mednarodni košarkarski turnir za svetovni «superpokal». Na turnir so pobudniki povabili vse najboljše reprezentance zadnjih desetih let, t.j. tiste, ki so v preteklosti že osvojile naslov svetovnega prvaka. To so: Brazilija (dvakrat) Združene države Amerike Argentina Sovjetska zveza in Jugoslavija To bo izredno zanimiva in kakovostna prireditev z udeležbo moštev, ki so na sodelovanje že pristala med letošnjim svetovom ko šarkarskim prvenstvom v Ljubljani. Kot je znano je v Ljubljani osvojila naslov svetovnega prvaka Jugoslavija. Pobudniki tega pomembnega ko šarkarskega tekmovanja so predlagali, naj bi turnir prirejali tudi v naslednjih letih, vendar izmenično v raznih državah, to pa po naslednjem vrstnem redu: Jugo- slavija, Brazilija, Sovjetska zveza in ZDA. ODBOJKA SARAJEVO, 24. — Zvezni kapetan jugoslovanske odbojkarske reprezentance se .je v zadaiih dneh domenil s sarajevskimi odbojkarskimi delavd, da bo balkansko prvenstvo leta 1971. v Sarajevu. Prvenstvo bo od 14. do 18. maja. KOŠARKA LJUBLJANA, 24. — V četrtfinalu za slovenski del tekmovanja za jugoslovanski pokal je Olimpija premagala Triglav z visokim izidom 118:38. Ostali izidi četrtfinalnih srečanj so bili naslednji: Medvode - Jesenice 68:81 Trnovo - Elektro 73:58 Maribor - Litija 89:69 V polfinale so se torej poleg O-limpije uvrstili še Jesenice, Trnovo in Maribor 66. Vse tekme so odigrali v Hali Tivoli. zali že mimo, bi nadaljnji korak k poboljšan ju prinesla le zmaga; zato upajmo, da jo bodo osvojili. Tekma bo v šolski telovadnici v Rocolu ob 20.30. S. R. SMUČARSKI TEK BOČEN, 24. — Mednarodnega tedna smučarskih tekov se bo udeležila tudi švedska. To je torej že tretja državna reprezentanca, ki se bo udeležila te manifestacije. Švedsko ekipo bo sestavljalo šest smučarjev, med katerimi bo prav gotovo tudi Lars Goran Aslund, ki se je že udeležil druge izvedbe smučarskega tedna. Italija bo prisotna s 34 smučarji, ki se trenutno pripravljajo na Švedskem. Prvič se bo udeležila tekmovanja tudi Madžarska, v re-presentanci katere bodo Otto Eger-vari, Mikloš Hollo, Zoltan Rosivall in Jozsef Ovacs. Prihodnji teden bo znana tudi sestava finske ekipe. HOKEJ NA LEDU GRENOBLE, 24. — Grenobelski župan Hubert Dubedout in predsednik francoske hokejske zveze sta postavila kandidaturo Grehobla' za organizacijo svetovnega prvenstva v hokeju na ledu PLAVANJE SPLIT, 24. — Te dni .je v Splitu razburila duhove vest. da bo Djurdja Bjedov zahtevala izpisnico od svojega dosedanjega kluba Mor nar, zato da bi odšla v Beograd, kjer bi nadaljevala svojo športno dejavnost pod barvami Crvene zvezde. Na izredni seji Mornarja so odločili, da olimpijski zmagovalki iz Mehike ne dajo dovoljenja za prehod v beograjsko društvo. ke. Ukmar je odigral svoje tekme zanesljivo, vendar nekoliko preveč živčno, kot je sicer pri njem navada. Kljub temu pa je bil najboljši mož na igrišču. Nekoliko je razočaral Fabjan, ka je igral brez posebne volje. Trener Bole pa se je takrat po6lužil novosti letošnjega prvenstva, to je možnosti menjave igralcev po doseženih petih točkah. Tako je zamenjal Catto-narja z Radovičem, ki je pokazal sicer lepo in predvsem živahno igro, a kljub temu ni bil ko6 nasprotniku. Kot smo že povedali, so Goricami precej poprečna ekipa. Najbolje je med njimi zaigral Bres-san, zadovoljivo pa Sfiligoj. O tretjem igralcu, Cariiju, lahko rečemo le, da bo potreboval še mnogo treninga, preden bo lahko enakovredno nastopal v C ligi. SOKOL Nabrežina - VIRTUS Gorica 7 : 2 Izidi: Fabjan — Bressan 2:1 (—15, 19, 15) Ukmair — Carid 2:0 (10, 12) Cattonar — Sfiligoj 2:0 (20, 16) Ukmar — Bressan 2:1 (—17, 6. 17) Fabjan — Sfiligoj 1:2 (10, —13 in 18) Cattonar — Carli 2:0 (10, 13) Ukmar — Sfiligoj 2:0 (19, 16) Radovič — Bressan 0:2 (15, 12) Fabjan — Carli 2:0 (18, 19) V nedeljo bo nabrežinsko moštvo gostovalo v Vidmu, kjer se bo srečalo z ekipo La Camtina. S. J. Goriški Dom je klonil tudi na domačih mizah. Tokrat ga je premagal tržaški ARAC s 6:3, katerega so Goričani lani odpravili v promocijskem prvenstvu z enakim i-zndom. Tako je zdaj stanje izidov neodločeno, h: šele po treh srečanjih bomo čez mesec dni v Trstu videli, kdo je boljši. Poglejmo kako so se odvijali do- godki. V ekipo Doma je vstopil Černič, ki ni nastopil v prvem kolu prvenstva. Odsoten pa je bil Cotič, tretji igralec moštva. Nadomestil ga je Karel Devetak, ki je prvič branil barve Doma v C ligi. Mladi Devetak je sicer vse tri tekme odigral zelo dobro, toda razlika v tehniki igre med njim in nasprotniki. je,„ , prevelika. Mo- ramo pa ga pohvaliti, ker se je zelo potrudil in se je boril prav do skrajnih meja svojih sil in svojega znanja. Dvoboj se je tako začel z zmago Cespe nad Komelom. Nato je izenačil Černič z zmago nad Ca-rollo, Devetak je predal dvoboj PradeUiju, zatem pa je Komel u-gnal CaroUo in tako zopet izenačil na 2:2. Vse je kazalo, da bo vetak in Černič — Pradelli) stanje zopet neodločeno 3:3. Do . tu so se domovci branili dobro in lipah na zmago. Toda takoj zatem je po dolgi in lepi igri Carolla odpravil Devetaka v srečanju, v katerem je slovenski igralec pokazal res vse, kar je znal in mogel. Pravo presenečenje je nato pripravil Pradelli, ko je v samih dveh setih odpravil Komela. Lani je Komel Pradellija kar dvakrat premagal in to s precejšnjo lahkoto. Letos pa je očitno, da fant še ni v formi. Manjka mu gotovost in odločnost, s katerima pa se je dobro okoriščal Pradelli. Nato je še Černič podlegel Cespi in poraz slovenskega moštva je bil tu. Postavi ekip: DOM: Igor Komel, Lucijan Černič in Karel Devetak. ARAC: Maurizio Cespa, Roberto CaroUo, Pieno Pradelli ia Sergio Rados (rezerva). ARAC — DOM 6:3 Cespa - - Komel 2:0 CaroUo — Černič 0:2 Pradelli — Devetak 2:0 Carollo — Komel 0:2 Cespa - - Devetak 2:0 Pradelli 1— Černič 1:2 CaroUo — Devetak 2:0 Pradelli — Komel 2:0 Cespa - - Černič 2:0 Obe prvenstveni tekni sta jas- no pokazali, da je Dom v krizi. Glavni razlag je pomanjkanje treningov. Brez teh ne moremo pričakovati boljše igre. Prihodnje srečanje slovenske e-kipe bo goriški derbi z Ardito. Tekma bo pri Stella Mafctutitoa, v nedeljo, 29. t.m. od 10. uri. U-pajmo, da bodo domovci v tem srečanju zaigrali bolje in si tako zagotovili prvo zmago v letošnjem prvenstvu. I. K. NEW YORK, 24. - Ameriški športni časnikarji so proglasili za plavalca stoletja Johnnyja Weiss-muellerja, prvega človeka, ki je preplaval 100 m v manj kot eni minuti. Petkratni olimpijski prvak je vrsto let igral v seriji filmov o Tarzanu, kralju džungle. Weiss-mueller ima sedaj že 73 let. KOŠARKA MILAN, 24. — Danes je prispela v Milan košarkarska ekipa TUS 04 Bayer, ki se bo jutri zvečer srečala z italijanskim prvakom Igni-som v tekmi veljavni za osmino finala tekmovanja za evropski pokal. Tekma bo v športni palači v Mas-nagu in Ignis bo verjetno nastopil s naslednjo postavo: Rusconi, Fla-borea, Polzot, D’Amico, Consonni, dvoboj zelo izenačen in se bo tre-1 Vittori, Ossola, Meneghini, Fults, ba bonti prav do zadnjega na-1 Bisson, Raga. ..... ..................... ... ■ .................................... Namiznoteniški ekipi nabrežinskega Sokola in soriškega Virtusa FRELIH Od EKVATORIALNI PLANOTI HlD MOUNT KENY0 MOMBASO drevesa, ki s svojimi eksotičnimi oblikami privlačujejo našo pozornost. Med njimi je največ tropskih, za savano značilnih akacij s širokimi, nizkimi krošnjami, posamezno stoječe euphor-bie s sivkasto zelenimi navzgor štrlečimi gostimi vejami, ................................................. 7. 1,4 SfroA Jo ,/^0 sem bil med mlajšimi biologi m pnrodoslovcl, ki Podali v študijske svrhe na pot. V takšni družbi sem Stijk Prve roke zvedel marsikatere podrobnosti o afriškem . 111 živalih. Nc10 redkega gozdiča akacij nas Je voznik, postaven kmalu zapeljal s ceste na kolovoz, ki se je vsebolj Ntru v travnati savanski svet. Pred nami je bila raz-Sirna, lahno valovita savana rumenkasto zelenega U^trpno smo obračali glave na obe strani, nekateri v večina s fotoaparati v nestrpnih Kmalu smo zagledali skupino ljubkih gazel: Grantove hitiio ®° pojasnjevali sopotniki. Kmalu še, vzdolž trebuha Sihk Pmgo okrašene Thomsonove gazele in Topiš gazele z tSbb tlml steKol ln kot zemlja rumeno rjavimi vitkimi Voznik dobro pozna kraje, kjer se zadržujejo ln -ku, Spretno suče volan, da poskakuje vozilo zdaj lS*ii ^dovoza v drugega, ali pa vozi kar prosto po travi. oči v vse smeri kdo bo spet kje ugledal žival. " v hakodrani oblaki se belijo na bledomodrlkastem nebu °®bo se iznad travnatih površin ostro začrtujejo redka * o* ***„ ^ RJMIII ■ • -• * v1 \ | M jp&k- ff i ii’ v''> Zebre v savani nalrobljskega parka (Joto E. Frelih) brezlistnata baobab s krivemčastdmi vejami na katerih radi posedajo gavrand in marabuji, posebne vrste ozkollstnatih dumpalm ter posebna košata drevesa, s katerih vise klobasam podobni plodovi. Vse to so le na redko posejana drevesa po širni savanski planjavi. Prav ob akaciji smo zagledala žirafo, ki je pravkar upognjena dvignila glavo ponovno v zrak in se zazrla mimo v nas. Cim globlje prodiramo v savano tem več vidimo divjadi. Cela krdela antilop, ki se jim z vozilom približamo in jih obkrožimo, se umaknejo na drugo stran šele takrat, ko smo skoraj tik ob njih. Nekje zagledamo progaste hrbte v travi. Čebre 1 Bržčas so slišale ropot motorja, pa so se kmalu dvignile Iz trave. Vse več jih je bilo in v krdelih so se odmikale. Nedaleč od nas zravnano koraka velik noj, dva, trije, še več jih je. Opazujemo njih hitro hojo ln njihove elegantne, enakomerno premikajoče se noge. Zaradi nojevih peres bi jih lovci kmalu Iztrebili. V zaščitenih rezervatih so se spet razmnožili in ni več bojazni, da bi zaradi človeške ničimme grabežljivosti Izumrli. Vsepovsod se nam ponavlja ista slika: brezskrbne živali se pasejo in gledajo nas v škatlastih vozilih, kot nič posebnega prikazni Vajene so vsakdanjih ekspedicij v vozilih ln ker v teh rezervatih ljudje ne streljajo, se ne vznemirijo. Simpatični črni šofer, ki mu očitno izredno prijajo naše cigarete, nam je povedal, če se vonj po človeku meša z vonjem bencina, živali človeka ne zapazijo in se zanj ne zmenijo. Gorje pa tistemu, ki izstopi blizu njih iz avtomobila; nihče mu ne bi mogel jamčiti življenja. Sodijo, da so bivoli najbolj napadalne in najbolj nevarne živali, čeprav so iz avtomobila videti kot mirna čreda govedi. Pred nosorogi pa niti vozila niso dovolj vama. Ce jih kdo razdraži, se zakadijo v pločevino in s svojim sprednjim, do polmetrskim dolgim rogom razčesnejo vrata avtomobila. In kdor ni takrat dovolj priseben v avtomobilu in Jo pravočasno ne popiha, lahko B-siinHiHniiH-iH-HH-Kin-nis-nisiHKffia razmesarijo človeka do smrti, kar se je nekajkrat tudi že zgodilo. Zanimivi so gnuji, Id so s sprednjo polovico podobni biku, zadaj pa konju. Verjetno jih je bilo več desetin. Gnuje lovijo izven rezervatov največ zaradi njihovih repov iz katerih izdelujejo perjanice, ki jih nosijo poglavarji plemen zaradi dostojanstva, drugi civilizirani odličniki pa bolj za odganjanje muh. Se večkrat smo srečali posamezne žirafe skupino bivolov ali trope divjih prašičev. Naravnost veliča-sten in nepozaben pa je pogled na nekaj sto različnih Živah, ki se pomešani med seboj pasejo v čredi na istem prostoru’ največkrat gazele, antilope in čebre. V neprestanem križarjenju po kolovozih, steptanih stezah in po travi, smo zavozili v nevidno mlako iz katere se nismo mogli izvleči. Kolesa so se kar naprej vrtela na mestu in izgrebla v čmo močvirnato mastno blato vse globlje vgreznine. Morali smo izstopiti do gležnjev v blato in pomagati izvleči vozilo. Na srečo ni bilo divjadi v bližini. Pomisel, na kakšno majhno kačo in drugo golazen v močvirnatem svetu v katerem smo zajeli v čevlje tekočino črnega blata, je bila vse prej kot prijetna. Kar zagomazelo nam je po telesu, smo se spomnili na to neprijetnost. Oddaljili smo se proti vzpetini gozdiča, ki se je v kotanjah vse bolj razraščal v džungelski svet. Navdušile so nas tri žirafe med visokim zelenjem, katerih vratove v začetku niti nismo opažih. Šele, ko smo zavih ovinek, smo videli visoko iznad grmovja na nebu zarisane tri vitke vratove z nepremično uprtimi glavami v nas. Stale so pribite, kot bi bili telegrafski stebri in ne vratovi žiraf. Na vzpetini smo se ustavili. Končno smo smeh brezskrbno izstopati in se razgledati po bujnem pragozdnem zelenju v kotlini. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo Podružnica Uprava TRST GORICA TRST Naročnina Mesečno 950 9.600 lir. Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Ul 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul Montecchi 6/H Telefon 95 823 Ul. sv. Frančiška 20 Telefon 37 338 lir — vnaprej, četrtletna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. SFRJ posa- mezna številka v tednu in v nedeljo 70 par, mesečna 10 din, letna 100 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 »ADIT* - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon Oglasi finančno beseda. Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski j ■ upravni 300, legalni 400, osmrtnice 150 lir. »Mali oglasi« Sl Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pn Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicitš lta|ia Izdaja In tiska ZTT'f^ Stran 6 25. novembra 1970 Odgovorni urednik Stanislav Renko PRED PROCESOM V BURG0SU Manifestacije v Barceloni v prid baskovskim borcem Proces je napovedan za ponedeljek, 30. novembra Jutri se sevemovietnamska delegacija in predstavniki južnovietnamske začasne revolucionarne vlade ne bodo udeležili pariške konference v znak protesta proti bombnim napadom ameriškega letalstva. Vest je javil med tiskovno konferenco načelnik hanojske delegacije Xuan Thuy (na sliki: desno poleg prevajalca) l«vviiiiiiiiiiiiiiiiaiiaaaiiiiigaiiiiiiii«iiiiiiiiiiiiii«iiigii«iiiiviiiiaiiiiiiiaiiaiiiiiiiiiiiiiaiai|NailialMitiiiiiiiMiiaiiaiiiiRaiMfaaiiiiii«l|||l|||llt||||l||||,t|,ll||ll|IUVU|l||||ia||tlll|ll| PO PODPISU NOVEGA BRUSELJSKEGA SPORAZUMA Nevarnost trgovinske vojne» zaradi protekcionizma ZDA Italijanski državljani upajo, da ameriški kongres ne bo odobril zakona «Trade Bill» - Spor žene vodo na mlin japonskih interesov RIM, 24. — Zakladni minister Mario Ferrari-Aggradi in podtajnik na zunanjem ministrstvu Mario Pe-dini sta se davi vrnite v prestolnico iz Bruslja, kjer sta sodelovala na sejah sveta ministrov Evropske gospodarske skupnosti. Podtajnik Pedini je izjavil, da je italijanska delegacija podpisala sporazum za začasno vključitev Turčija v skupnost v imenu ministra Mora, ki je sedaj, kot je znano, na potovanju po deželah Daljnega vzho-da. Pri prihodu na rimsko letališče je minister Ferrari Aggradi dobesedno izjavil: »Gre za pozitivno srečanje, ki je prispevalo ^ pojasnje-nju stališča raznih držav. Menim, da smo opravili dobro delo in da smo se sporazumeli za gospodarsko in monetarno skupnost, ki naj bi začela veljati s 1. januarja™ prihodnjega leta. Začelo se je zelo važno razdobje v živjjenju skupnosti, razdobje, ki je morda najvažnejše po podpisu rimskega sporazuma. Če se nam bo posrečilo, da s konkretnimi obvezami uresničimo voljo prizadetih držav, bomo storili odločilen korak po poti popolne integracije vseh dežel skupnosti. Težave, na katere bomo naleteli — je dodal minister Ferrari Aggradi — so številne, toda treba se je zavedati, da zahteva tak dosežek, ki i>i c te gnil spremeniti tok zgodovine naše države, resnost, privrženost načelom in globoko prepričanje vseh narodov. Gre pa za dosežek niki gospodarske in trgovinske politike ZDA. Zagari je poudaril še, da bi bilo koristno, če bi se srečanja udeležili tudi predstavniki držav EFTA. Medtem se je iz Japonske vrnil v Bruselj visoki pro tavnik EGS Dah-rendorf, ki se bo v bližnji prihodnosti pogovarjal z Zagarijem. Zdi S--, da ta m dosegel v Tokiu kakih pomembnih uspehov. Japonci baje niso nič kaj navdušeni za sodelovanje z Evropsko gospodarsko skupnostjo ter se sploh izogibajo vsake akcije, ki bi bila naperjena proti ameriškemu kongresu. To pomeni, da bi Japonci štab ob strani, če bi prišlo do trgovinske vojne med EGS in ZDA. V krogih Evropske gospodarske skupnosti prevladuje še vedno upanje, da bodo ZDA popustile. Menijo namreč, da je še vedho prevčČ sVčž spomin na strahovite posledice gospodarske krize, ki je zajela ves svet v letih 1929-1934. Tedaj je kriza prinesla s seboj tog ameriški gospodarski izolacionizem, ki je imel strahovite posledice za gospodarstvo po vsem svetu. Calleyu, ki ga dolžijo umora 102 oseb — starčkov, žensk in otrok — v My Laiju. Priče so v glavnem vojaki, ki so se za časa pokola borili v Vietnamu. Povedali so, kako so pristali s helikopterji ob porušeni vasi in bili prepričani, da bodo ljudi odpeljali v bolnišnico. Calley pa jim je rekel, da pozna enostavnejši način. Svoji enoti je ukazal, naj se oddalji, sam pa je ostal z jetniki. Ko so nekaj ur kasneje poleteli mimo kraja, so utegnili opaziti trupla. Neki pilot je celo povedal, kako je preveril, da mogoče le ni še kak človek živ. Opazil je tako otroka, ki je bil, kljub hudim ranam, še živ. Odpeljal ga je v bolnišnico, kjer so ga zdravniki rešili. Proces se bo še nadaljeval. Pripomnili bi le, da so drugega obtoženca, lUjtRf -'pričevanju nekaterih bivših vojakov v Vietnamu, pred ndkaj dnevi oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. Proces proti ameriškemu kapetanu za pokol v My Laiju NEW YORK, 24. - V ZDA poteka te dni proces proti kapetanu MADRID, 24. — Obravnava proti šestnajstim obtožencem organizacije ETA, ki združuje v svojih vrstah revolucionarne in levičarske predstavnike baskovskega prebivalstva v Španiji, se bo začela pred vojaškim sodiščem v Burgosu 30. novembra, to je prihodnji ponedeljek ob 9. uri zjutraj. Obravnava bo javna, čeprav so Francove oblasti skušale izkoristiti nekatere klavzule konkordata med Španijo in Vatikanom, ki bi jim utegnile nuditi možnost, da bi bila za zaprtimi vrati. Konkordat omenja namreč pravico cerkvenih oblasti, da zahtevajo postopke za zaprtimi vrati, če gre za duhovnike. V tem primeru sta med 16 obtoženci tudi dva duhovnika in prav to okoliščino so oblasti skušale izkoristiti, da bi skrile sodni postopek pred javnostjo. Vatikan pa to pot ni pristal na ta zahtevek ter se je izrecno odrekel omenjeni pravici, ker bi sicer tajni postopek utegnil oškodovati vse druge obtožence. Pred vojaškim sodiščem v Burgosu se bo moralo zagovarjati, kot smo že rekli, 16 obtožencev, med katerimi so tri ženske in dva duhovnika. Vojaški tožilec bo na ob- ravnavi zahteval, naj sodišče obsodi na smrt šest obtožencev zaradi umora načelnika policije v pokrajini Guipuzco. Za ostale obtožence pa je vojaški tožilec zahteval zaporne kazni za skupnih 752 let zapora (poprečje znaša za vsakega obtoženca več kot 75 let zapora). Baskovske rodoljube so obtožili zločinov ropanja, terorizma, prevrat-ništva, posesti, prevažanja orožja ter raznih drugih prekrškov. RIM, 24. — Nadaljujejo se neredi na rimski univerzi, kjer so pripadniki neofašistične organizacije »Delta* danes ponovno napadli ostale študente. Vdrli so v neko učilnico, celo ko je profesor Pugliese predaval. Začeli so zmerjati študente in profesorja, odšli pa so šele ko je nastopila policija. Pripadniki »študentovskega gibanja* še vedno stražijo študentovski dom, v katerega so pred nekaj dnevi skušali vdreti fašisti. Stanje je čedalje bolj napeto. Obravnava v Burgosu je vzbudila proteste po vsem svetu. Pomembno pa je, da se je protestno gibanje razširilo na samo Španijo. To je zaznavno posebno v Bare doni, glavnem mestu Katalonije, ki je prav tako zatirana, kot narodnostna manjšina, od »Kastilcev*. Policijski organi so odstranili več transparentov pri vhodih na avto ceste in razne protestne napise v kino dvo ranah. Mnogo ljudi je tudi javno pozivalo meščane, naj protestirajo proti obravnavi v Burgosu. Obstaja že množično gibanje, ki zahteva, naj bi v Burgosu ne prišlo do obsodb na smrt: V kraj« Torrasa pri Barceloni se je zbralo okoli 400 ljudi v župnišču »Can Anglada*, kjer so razpravljali o sedanjem položaju ter o ukrepih, ki bi jih bilo treba sprejeti, ko se bo začel proces v Burgosu. Falangistdčrtf list «Arriba» kritizira danes škofa v San Sebastjanu in Bilbau, ki sta v prejšnjih dneh objavila pastirsko pismo v katerem zahtevata, naj bodo sodniki v Burgosu usmiljeni do obtožencev Iz vrst organizacije ETA. «Arriba» obtožuje škofa v Bilbau San Se- kateremu se ne moremo odreči in za katerega upamo, da bo naša ................................................................................................... država dala na vseh področjih in na vseh ravneh svoj največji možni prispevek.* To sta izjavi, ki sta ju podala dva italijanska državnika po svoji vrnitvi iz Bruslja. Izredno pomembne pa so neke druge izjave italijanskega ministra za zunanjo trgovino Maria Zagarija, ki je še ostal v Bruslju, kjer se bo pogovarjal z visokim predstavnikom Evropske gospodarske skupnosti Dahrendorfom. Ozračje, ki je vladalo in še vlada sedaj v bruseljskih krogih skupnosti, je v določeni meri precej pesimistično. Kot je izjavil minister Zagari, se svet nahaja tako rekoč na pragu nekakšne trgovinske vojne med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Združenimi državami A-merike. Na splošno prevladuje mnenje, da so ameriški odgovorni politični krogi, in predvsem gospodarski, sklenili zapustiti politiko liberalizacije, odprtja svojih meja za svobodno izmenjavo proizvodov, češ da gre za načelo, ki je že preživelo. To pcmsni, da je v teku proces zapiranja ZDA v svoje lastne meje, prekinjanja stikov, gospodarskih in trgovskih, z deželami EGS ter ječanja teh stikov z deželami Daljnega vzhoda, posebno z Japonsko. V ta namen ameriški kongres obravnava sedaj osnutek novega zakona »Trade Biil», ki je drugače znan pod imenom »Millsov zakon*. Gre za zakon protekcionističnega značaja, ki med drugim ustvarja precej težke pogoje za izvoz italajan; skega tekstila v ZDA, na drugi strani pa gre na roko japonskim tekstilnim tovarnam. Pri vsem tem je seveda najbolj prizadeta Italija. M in h ter za med-n rodno trgovino Mario Zagari je v tej zveai dovolil intervju nekaterim časopisom ter podal tudi javno izjavo. »Treba je preprečiti nevarnost trgovinske vojne med ZDA in Evropsko gospodarsko skupnostjo. Mi upamo predvsem, da bodo v Ameriki zavrli izglasovanje protekcionističnega zakona in da bo sprejet naš predlog, da bi bilo sprejeto načelo šest mesecev ali enega leta moratorija. Menimo, da bi bilo tre-ha priti do dialoga med obema gospodarskima področjema, ki naj bi popeljal do zbližanja stališč Evropske gospodarske skupnosti in ZDA.» Minister Zagari je še poudaril, da se Italija bije za obrambo načela, i)e pa zato, da bi komur koli gro-zija. Zato je Rim tudi zahteval, naj jf prišlo do srečanja v VVashingto-Bt |ped veleposlaniki Kat'h držav •apneti i odvovernj*..« prt.i»Ui STANJE V PAKISTANU SE VEDNO TRAGIČNO Helikopterji s hrano in z zdravili še niso dospeli do vseh področij DAKA, 24. - Položaj v vzhodnih pakistanskih predelih je še vedno tragičen, kljub letalom in ladjam, ki nenehno prinašajo zdravila, hrano, obleke in druge najnujnejše potrebščine. Letališče v Daki je vedno bolj podobno skladišču, v notranjih predelih pa ljudje umirajo od lakote in zaradi epidemij, še sedaj, po skoraj desetih dneh, odkar je orkan - s svo.jo strahovito močjo posejal razdejanje ob Bengalskem zalivu. Oblasti se seveda branijo in odklanjajo vsako odgovornost. Se danes je guverner Vzhodnega Pakistana Ahsam med tiskovno konferenco izjavil, da so vsi skušali narediti, kolikor,je bilo mogoče, da bi ponesrečeno prebivalstvo čim-prej dobilo pomoč. Glavno oviro je prav gotovo predstavljala voda, ki je pokrivala obširna področja. Mnogo krajev je bilo dostopnih samo s helikopterji ali splavi, ostaja pa dejstvo, cia je na tisoče oseb — ki jim je uspelo uiti uničevalni sili orkana — umrlo zaradi gladu ali bolezni. Še danes je dospela angleška križarka, ki je pripeljala tudi dele helikopterjev in seveda večje količine zdravil, hrane in oblek. Takoj so sestavili helikopterje in ponesli pomoč v kraje, kjer se do danes še nihče ni prikazal. Piloti so povedali, da so jih ob pristanku obkrožili ljudje, ki so kleče prosili hrano Taki prizori se ponavljajo vsak dan. Še sedaj niso znani točni podatki. Medtem ko je bil govor o 700.000 žrtev ali četo dveh milijonih, je guverner Ahsam danes javil o 168 tisoč »ugotovljenih* žrtvah. Sicer so verjetno nekoliko točnejši podatki o škodi, ki naj bi jo bil utrpel pridelek. Nekateri člani reševalnih skupin so na primer povedali, da je voda uničite 60 odstotkov riževih nasadov, kar naj bi pomenilo, da je približno poi pridelka izgubljenega. Posebna komisija je danes odpotovala v ZDA, da bi predlagala pro gram za pomoč io zope no graditev Največjo grožnjo ,’ “dstevljajo še vedno epidemije- Indija je danes sporočila, da bo dovolila pakistanskim letalom, da letijo preko države. Na ta način bodo lahko letala prinašala pomoč Iz zahodnega v vzhodni del Pakistana. Poleg tega so indijske oblasti poslale Pakistanu precejšnje količine cepiva proti koleri, tifusu in drugim najnevarnejšim epidemijam. Zaklad s potopljene ladje V »ARKADAH* — v- razstavnem salonu Narodnega muzeja v Ljubljani (Trg revolucije 18) — je od danes do 3. januarja 1971 odprta razstava »Zaklad s potopljene ladje*. Razstava prikazuje tovor in ostanke trgov, ladje, ki se je ob koncu 16. ali v začetku 17. stoletja potopila ob otočku Gnalidu (južno od Biograda n/m). Vse gradivo, prikazano na tej razstavi, sta zadarski Narodni muzej in Zavod za varstvo spomenikov s pomočjo številnih poklicnih in amaterskih potajljačev dvignila v treh akcijah (1967 in 1968) z morskega dna, globokega na tem mestu od 26 do 29 metrov. Največjo pozornost obiskovalcev bo brez dvoma vzbudila bala najfinejšega italijanskega svilenega damasta, ki je 400 let ležal v leseni skrinji na dnu morja. Poleg tega zares izrednega kosa bodo obiskovalci videli še steklovino iz slovitih beneških steklarn, medeninaste svečnike in lestence, bakreno in kositrno posodje iz ladijske kuhinje, srajce, kape in ladijske topove. Mnogi predmeti na tej razstavi (medeninasta pločevina in žica. rinober o sedemdesetkilogramskih kroglah itd.) so zares edinstveni primerki trgovskega blaga, o ka- terih se je doslej samo vedelo, da so jih ljudje pred 400 leti izdelovali, da so z njimi trgovali in jih uporabljali, a se nam doslej niso bili ohranili. Nadvse presenetljiva je ohranjenost in materialna vrednost teh predmetov, da ne omenimo njihove kulturnozgodovinske vrednosti, ki se ne da izraziti v denarju. Tako bi ena krogla cinobrskega barvila zadostovala, da z njo prebarvajo pol Carigrada. K trgovskemu tovoru potopljene ladje sodita tudi zaboj in škatla britev, medeninasti gumbi, kakršne še danes vidimo na suknjičih dalTnatinske ljudske noše, množica bucik in naprstnikov, o-kroglih in štirioglatih okenskih stekelc itd. Brez dvoma bo ta edinstvena in nadvse zanimiva razstava pritegnila številne gledalce, saj je to edina priložnost, za ogled razstave v Ljubljani, sicer je gradivo stalno razstavljeno v Biogra-du n/m. Skupščini občine Bio-grad n/m in zadarskemu Narodnemu muzeju gre zahvala, da sta-prijazno dovolila prenos razstave v Ljubljano. Razstavo spremljajo tudi številne dokumentarne fotografije, ki ponazarjajo delo pri dviganju tovora in ostankov ladje — doslej največje in najbolj uspešne akcije jugoslovanske podvodne arheologije. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 19. ure ob nedeljah od 10. do 13. ure. bastianu Jacinta Argayo in apostolskega administratorja v Bilbau Joseja Cirardo, »da se ukvarjata s politiko, da se vmešavata v državne zadeve, da skušata vplivati s pritiskam na organe sodnij skih oblasti in da postavljata te organe na isto raven s prevratniškim nasiljem.« MALAGA, 24. — Španska pobeli ja je aretirala v Benailmadeni znanega filmskega režiserja Ricoarda Franca, ki je med drugim bil deležen nagrade kritikov na kinematografskem festivalu v Sorrentu. Dolžijo ga, da je zbirali in organiziral Skupino »oporečnikov«. PROCES CALABRES1 - LOTTA CONTINUA Žena in mati sta podrobno orisali značaj umrlega anarhista Pinellija Bil je pogumen in trdnega zdravja, ljubil je življenje in kritiziral samomorilce - Obe sta neuradno zvedeli za njegovo smrt MILAN, 24. — Nadaljeval se je danes na milanskem sodišču proces proti bivšemu uredniku skrajno-levičarskega tednika «Lotta Conti-nua», ki ga dolžijo, da je preko tiska obrekoval policijskega komisarja dr. Calabresija. FToces je od vsega začetka izzval precej hrupa, ker je bilo »obrekovanje* tesno povezano s smrtjo anarhista Giuseppa Pinellija, ki je v noči med 15. in 16. decembrom lani skrivnostno »padel* s četrtega nadstropia milanske kvesture skozi okno Calabresije-ve sobe. Prof. Pio Baldelli je v naslednjih dneh objavil članke, s katerimi je na drugačen način razlagal »skrivnostno* smrt. Sodišče je danes sprejelo zahtevo branilcev, odv. Giudetti - Serre in Gentilija, naj bosta aktom priložena še register bolnišnice Fate-benefratelli, na katerem je označeno, kdaj so Pinellija pripeljali v bolnišnico in kdaj so s kvesture telefonirali za Rdeči križ, in register mrtvašnice, na katerem so imena oseb, ki so sprejele truplo in zanj tudi odgovarjale. Sodišče bo moralo tudi preveriti, če so bile sodne oblasti obveščene in so dovolile, da je policija zadržala Pinel- Miiiiiiiiiiiiiiiaiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiamniirtiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaimiiiia HUDA PROMETNA NESREČA PRI PRIJEDORU Avtobus v ozkotirni vlak: štirje mrtvi in 47 ranjenih Nesreča se je pripetila na nezavarovanem železniškem prehodu PRIJEDOR (Banjaluka), 24. -Davi ob 6.20 je prišlo na cesti Sanski most — Prijedar pri nezavarovanem železniškem prehodu komaj nekaj več kot 2 kilometra in pul pred Prijedorom do hude prometne nesreče. Avtobus podjetja SAP, ki pripada rudniku železne rude v Ljubiji, je trčil v vlak ozkotirne železnice. Avtobus, ki je bil poln delavcev, ki so v jutranjih uirah šli na delo, je trčil v vlak s petimi vagoni. Nesreča je zahtevala po nekaterih podatkih 4 mrtve in 47 ranjenih, po drugih pa 8 mrtvih in nekoliko manj ranjenih. Gotovo je, da so izgubili življenje trije moški in e-na ženska. Šofer, ki je upravljal avtobus je bil tudi huje poškodovan. Prav tako sta bila poškodovana strojevodja in kurjač malega vlaka. Na srečo ni bilo več žrtev, ker se nobeden od Va§tM?*' tii prekucnil. Če bd se to zgodilo, potem bi bilo število žrtev še večje, saj je bito v vlaku mnogo šolarjev in dijakov, ki so šli v šolo v Pri-jedor. Kako je prišlo do nesreče, se še ne ve, Sam preiskovalni sodnik Stanislav Jakov ni v prvem trenutku razpolagal s točnimi podatki o mrtvih in ranjenih. Poudaril pa je, da stoji pred prehodom čez progo več prometnih znakov, ki o-pozarjajo, da piroga ni zavarovana. Poleg tega je treba še upoštevati dejstvo, da znaša vidljivost s ceste pred prehodom okoii 50 metrov. Trčenje med avtobusom in vlakom je priklicalo na kraj nesreče veliko ljudi ,od katerih so mnogi pomagali pri reševanju ponesrečencev. Ranjence so odpeljali v bolnišnici v Banjaluki in v Sisku. Giovannija Gioio in Salvatoreja Limo. Obtožnica trdi, da sta časnikarja odgovorna za članek »H chi e dei mammasantissama*, ki je bil objavljen v »Espressu* v februarju letos. Članek je napisal Monicelli, toda, kot znano, se mora v takih primerih zagovarjati tudi odgovorni uradnik lista. Monicelli je dobil podatke za svoj članek iz nekega poročila, ki je bilo predloženo protdinafijski komisiji. Na današnji obravnavi je zagovornik obtožencev zahteval, naj se to poročilo vključi v sotkie akte. Sodišče je sprejelo to zahtevo. Obravnava se je začela na zahtevo sicilijanskih poslancev, ki sta se čutila prizadeta zaradi obtožb sodelovanja z mafijo. mente in podatke o mučenju, ki so jih predstavniki RK zbrali med pregledam zaporov. Posredovanje RK in mučenje v grških zaporih ATENE, 24. — Dvajset žensk, ki so od leta 1967 v grških zaporih zaradi »protirežimske aktivnosti*, je poslalo pismo OZN, mednarodnemu RK in vsem tujim dopisnikom v Grčiji. Jetnice trdijo, da se v zaporu poslužujejo nečloveških sredstev, da bi jih le uničili. Tudi v primeru bolezni jim ne prizanesejo. Tudi sedem političnih jetnikov, ki so zaprti v Trikali, je zaprosilo RK, naj posreduje javnosti doku- Predstavnik RK je danes spet odšel v Grčijo, da bi skušal prisiliti girške ob’asti, naj bi bolje ravnale s političnimi jetniki. Pred kratkim je namreč Grčija prepovedala vsak pregled zaporov. Kitajski tisk o OZN PEKING, 24. — Kitajski tisk izraža danes zadovoljstvo zaradi izida petkovega glasovanja v generalni skupščini OZN o sprejemu LR Kitajske v svetovno organizacijo. Listi poudarjajo, da je albanska resolucija, ki je predvidevala sprejem Pekinga in izključitev Formo-ze iz OZN, prvič prejela relativno večino, kar ocenjujejo kot »pomembno zmago kitajskega ljudstva in ljudstev dragih držav* ki se zavzemajo za mednarodno pravico*. Listi ugotavljajo tudi, da postaja za ameriški imperializem vedno teže manipulirati volilni mehanizem OZN. LIZBONA, 24. — V Lizboni se je pred posebnim sodiščem začel danes proces proti devetim osebam, ki jih obtožujejo »prevratniške dejavnosti proti držani varnosti*. Obtožnica pravi, da so skušali s pomočjo portugalske komunistične partije organizirati opozicijsko gibanje p»roti fašističnemu režimu. lija na kvesturi preko 24 ur ^ je bil nato o obdukciji bah, ki so jo izvedle. r \7r*t sodišča dr. Biotti je pred neKtLJfii kinitvijo komentiral proces, se moral zaključiti v največ mesecu od dneva prijave, , ^ Važnejši pa je bil drugi česa, ko so žena umrlega a%,( Licda Rognoni - Pinelli, m®0 ^ Malcarne ter prijatelji Brun?n^j ghi, Marino Li Volsi in Bertolo podrobno orisali značaj. Vsi so poudarili, da Tj. ^ Pinelli zelo pogumen človek.A ljubil življenje in družino, je ki je veroval v anarhizem u* kritiziral samomorilce.' ^ «Ko je češkoslovaški štude ^ Palach naredil samomor, go razpravljala o tem*, j® Jt Licia Pinelli, «razlagal n*‘f’£v človek ne sme bežati ljenjem, temveč ga rnora j^pe ljenjem, lemvec ga sprejemati in se boriti za ^ vedala je še, da se pogovarjal z ljudmi in da ■ “ c° trtl in mnogo prijateljev, ki so v prihajali na obisk. «Poleg bil popolnoma zdrav Več dni je lahko zdržal bč-^Jjpot' cijske psihološke prijeme trike.* Z mirnim in hladnim je vdova Pinelli povedal® ^ kako je izvedela za »V noči med 15. in 16. ob enih in 5 minut, so P H na dom trije časnikarji. so mi, da se jim zdi, da je V padel skozi okno na kvesturi. sem telefonirala in govoru® ^ z dr. Calabresijem. Vpraša®1^ ga, zakaj me niso obvestili, J ^ » voril mi je: ”Toda gospa, rdrZj polne roke dela ...” P^^Sjali( nato, da so Giuseppa bolnišnico F atebenefratel®.*^ j< Pinelli je še govorila o VaiP j^l o mnenju, ki ga je o Pred sodišče je stopila tj jf histova mati Rosa ^ zadnjič videla sina na KV^jpij decembra, ko jo je sama sila, naj u: — je, plačo, so ga odpeljali na sv®»—^ vedala, »bil je truden, ® z (t; ij bi ga obiskala. o, ki j0 je dvignil P p* dpeljali na kvesturo.’ skrbljen. Govorila sem Allegro, ki mi je vi ečkrat naj me ne skrbi, ker Pr0^. ^ Pl sinu nimajo dokazov, d® 1 naredil. Ponoči sem s s®®? jtf bolnišnico, kjer sem izvedel®'^,# umrl, ker sem slučajno P115 razgovora dveh bolničarje'''Vjc e Tudi ostale priče, so 2°^ £ Pinellijevem značaju, pogumu. Prof. Amedeo poučuje agrarne vede n# JjlJ univerzi, je še posebej' £ 0jP razmerju, ki je bilo med h® 5 P in Valpredo. Naslednja razpr° že jutri. j Časnikarja