Gorenjski Prešernovi nagrajenci V petek. -i. februar/a. so e Tržiču podelili letošnje Prešernove nagrade. Jeseniškemu nagrajencu Jožetu Vidicu jo je izročil predsednik jeseniške skupščine kulturne skupnosti Miroslav Noč. kranjskemu nagrajencu Sašu Kumpu predsednik kranjske skupščine kulturne skupnosti Peter Tulipan, radovljiškemu nagrajencu komornemu zboru Anton Tomaž Linhart predsednik izvršnega odbora radovljiške kulturne skupnosti Još t Ro/c. škofjeloškemu nagrajencu Vladimirju Kavčiču predsednik izvršnega odbora škofjeloške kulturne skupnosti dr. Franci Leben in tržiškemu nagrajencu pihlanemu orkestru predsednica skupščine tržiške kulturne skupnosti Marija Faganel/i-dreif. (jk) — Foto: F. Perdan ŠKOF J A LOKA V Tržiču podelili Prešernove nagrade Pred volitvami Prešeren nam je trdna opora Prešernove nagrade za leto 1977 so prejeli Jože Mdic, Saša Kump, Vladimir Kavčič, Komorni zbor iz Radovljice in tržiški pihalni orkester Aktivnost temeljnih kandidacijskih konferenc BISTRICA PRI TRŽIČU - V fcetek, 3. februarja, zvečer so v ^snovni šoli heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču slovesno podelili Prešernove nagrade za rseVženskih oblert»in kostimov ugoaen naitup pozelougodnihcenah -_- ——■■ i Tito bo obiskal ZDA Predsednik republike Jo sip Broz-Tito bo marca odpotoval na uradni in pri jateljski obisk v Združene države Amerike, kamor ga je povabil predsednik Jimmy Carter. Rotor v Krškem S posebnim vagonom, ki sta ga ljubljansko in zagrebško železniško transportno podjetje najela pri zahodno-nemških železnicah, je v j petek zjutraj krenil na pot še % en težak tovor za našo prvo jedrsko elektrarno v Krškem. Iz reškega pristanišča so 164 ton težak tovor prek Karlovca in Zagreba brez posebnih težav prepeljali na železniško postajo v Krškem. Vožnja zelo obsežnega in občutljivega tovora je trajala vsega 27 ur, čeprav je kompozicija tehtala več kot 400 ton. Izplačevanje obresti obvezno Predstavnik hrvatskega javnega tožilstva v Zagrebu je opozoril, da so prodajalci »brezpogojno dolžni izplačevati obresti* na vplačana sredstva za nakup avtomobilov, pohištva in vse drugo blago, na katero mora kupec čakati, in to v višini, ki se obračunava v bankah za vplačila na vpogled. To je najmanj 7,5 odstotka. Takšno je tudi stališče SDK. Največ vplačila vnaprej dobijo v Zagrebu prodajalci avtomobilov in pohištva, ki pa tudi najbolj pogosto ravnajo v nasprotju s tem tožil-čevim opozorilom. V zagrebškem predstavništvu IMV priznavajo obresti po 15 dneh čakanja, prodajalci Slovenijalesa in Crvene Zastave pa jih sploh ne obračunavajo. 33-letRTV Priština Kolektiv RTV Priština je v soboto proslavil triintride setletnico dela. Iz polkilovat-ne trafo radijske postaje, prek katere se je prvič v zgodovini kosovskega območja zaslišal glas v materinem jeziku, se je RTV Priština v triintridesetih letih razvila v močno, sodobno ustanovo, ki v sklopu kosovskega in jugoslovanskega radiodifuzijske-ga sistema igra pomembno vlogo v informativnem in skupnem razvoju ter emancipaciji prebivalcev Kosova. Lani so prek vcdov prvega in drugega programa dnevno posredovali 24 ur radijskega in 4 ure televizijskega programa. Največ v Ljubljani Lani je bilo v Jugitslaviji zaposlenih več kot 1,636.000 žensk ali 34 odstotkiw vseh zaposlenih. V delovnih organizacijah je delalo 1,100.000 kvalificiranih delavk, od katerih je imelo IHi.OOtt delavk visoko in višjo izobrazbo, več kot 400.000 delavk srednjo in nekaj nad 350.000 delavk kvalifikacijo. Med vsemi za poslenimi ženskami v Jugo slaviji je imelo več kot 3000 žensk naziv magistrice ali doktorice znanosti. Največ žensk je bilo zaposlenih v Ljubljani in sicer 47 odstotkov, v Zagrebu 42,7 odstotka, v Beogradu 37J3 odstotka, Sarajevu 33 odstotkov, Tito gradu 32,3 odstotka in v Skopju 28,6 odstotka. Podobni podatki kot za glavna mesta, veljajo tudi za repu blike. JESENICE V četrtek. 9. februarja, bo na Jesenicah razgovor o položaju delavke v združenem delu. Na razgovoru bodo posebno pozornost posvetili predvsem problemom zaposlovanja žensk, obravnavali pa bodo več drugih vprašanj, ki tarejo delavko v združenem delu. Razgovor pripravlja klub samoupravljavcev Jesenice. V ponedeljek, 13. februarja, bo redna seja predsedstva občinske konference SZDL Jesenice, na kateri bodo razpravljali o predlogu možnih kandidatov za družbenopolitični zbor skupščine občine, o imenovanju delegatov občinske konference SZDL za prvo sejo, o letnem načrtu družbenega plana občine Jesenice za leto 1978, o financiranju Glasa, o koledarju prireditev v občini za letos in o nekaterih drugih vprašanjih. D. S. • V četrtek. 9. februarja, bo redna seja predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov, na kateri bodo razpravljali o predlogu poročila o uresničevanju zakona o združenem delu, o sprejemu pravilnika o vodenju knjigovodstva občinskega sindikalnega sveta, o izvolitvi delegacije za prvo občinsko kandidacijsko konferenco in o možnih kandidatih za vodilne funkcije v občinski skupščini, v samoupravnih interesnih skupnostih in v družbenopolitičnem zboru skupščine občine. D. S. SKOFJA LOKA Na današnji seji izvršnega sveta občinske skupščine bodo razpravljali o izdaji soglasja k statutu občinske skupnosti za varstvo pred požarom, predlogu za dopolnitev statuta delavske univerze v Skofji Loki, predlogu za izdajo dovoljenj za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov na območju občine in predlogu sklepa o javni razgrnitvi osnutka spremembe urbanističnega načrta za Ziri. L. B. TRŽIČ Občinski svet Zveze sindikatov Tržič je sklical včeraj, 6. februarja, posvetovanje direktorjev organizacij združenega dela iz tržiške občine. Na posvetovanju so razpravljali o problematiki organiziranega oddiha tržiških delavcev. V tržiški občini imajo to sedaj urejeno precej neenotno. Ob morju imata na primer počitniške objekte le Bombažna predilnica in tkalnica in Tovarna kos in srpov. Manjše organizacije združenega dela pa imajo na voljo v glavnem počitniške prikolice. -jk Slovesnost v Svečah Zveza koroških partizanov bo tudi letos pripravila slovesnost v Svečah v nedeljo, 12. februarja, ob 11. uri na pokopališču, kjer je pokopan narodni heroj Matija Verdnik-Tomaž. Spominu padlega koroškega partizana pa se bodo poleg domačinov poklonili tudi številni udeleženci NOB iz gorenjskih občin, predvsem z Jesenic in iz Radovljice. O liku narodnega heroja bo govoril predsednik Zveze združenj borcev NOV Jesenice Jože Ulčar. V kulturnem programu bodo na slovesnosti nastopili razen domačih kulturnih skupin. pevcev in recitatorjev ter predstavnikov koroških mladinskih organizacij tudi pihalni orkester jeseniških železar-jev in pevci komornega zbora Antona Tomaža Linharta iz Radovljice. Občinska odbora Zveze združenj borcev NOV jeseniške in radovljiške občine sta udeležencem slovesnosti zagotovila avtobusni prevoz. V radovljiški občini bo vozil iz Gorij. z Bleda in iz Radovljice. Vsak udeleženec bo prispeval po 40 dinarjev. Prijave bodo sprejemali po krajevnih organizacijah Zveze borcev. Komunisti z Raven o volitvah Tržič — Na seji osnovne organizacije Zveze komunistov na Ravnah v Tržiču so razpravljali o pripravah na volitve. Menili so, da kaže biti s pripravami zadovoljen, vendar je akcija še premalo enotna. Odpovedali so predvsem nekateri najodgovornejši v družbenopolitičnih organizacijah in društvih, najaktivnejši posamezniki pa zahtevam po dobro opravljenih nalogah niso kos. To kaže, da izbor ljudi za odgovorna mesta leta 1974 ni bil najbolj posrečen, saj ima temeljna delegacija le še dva člana od sedmih izvoljenih, ki se morata udeleževati vseh sej skupščine. Člani Zveze komunistov na Ravnah so menili, da se napake ob letošnjih volitvah ne smejo ponoviti. Novim delegatom ho treba predvsem dobro pojasniti položaj in razmere v krajevni skupnosti. Predvsem pa Seminar za sekretarje Z K Jesenice — Komite občinske konference ZKS Jesenice organizira v skladu s sklepi zadnje seje seminar za sekretarje osnovnih organizacij ZK. za sekretarje komitejev ZK iz delovnih organizacij in iz krajevnih skupnosti ter za sekretarje aktivov v samoupravnih interesnih skupnostih. Na seminarju, ki bo K), in 11. februarja, bodo obravnavali najbolj aktualne teme in naloge organizacije Zveze komunistov v prihodnjem obdobju. Predavali bodo znani družbenopolitični delavci republike in občine. Seminar bo potekal v dveh oddelkih. B. H Soglasje k TOZD Zobna poliklinika Kranj Občinska zdravstvena skupnost Kranj je na svoji zadnji seji dala soglasje k ustanovitvi temeljne organizacije Zobna poliklinika Kranj, za kar so se na referendumu decembra lani odločili delavci strokovne enote v zobozdravstvu v kranjskem zdravstvenem domu. Ob tem pa so na skupščini menili, da je potrebno urediti še specialistično dejavnost v zobozdravstvu. kaže vključiti na Ravnah med evidentirane več komunistov, saj jih je od 45 članov partije evidentiranih le 11. Da je temu tako. nosi precej odgovornosti tudi osnovna organizacija. Premalo evidentiranih je tudi mladih in žensk. Mladi so evidentirani le štirje, čeprav jih je vseh skupaj več kot HM). J. Kepic Evidentiranje za vodstva ZSMS Radovljica — V pripravah na kongres ZSMS in na volitve v vodstva in v organe v vseh osnovnih organizacijah ZSMS poteka po krajevnih skupnostih in v delovnih organizacijah akcija evidentiranja Razen možnih kandidatov za predsednike in sekretarje osnovnih organizacij ZSMS v krajevnih skupnostih in v organizacijah združenega dela bodo evidentirali tudi kandidate za predsedstvo občinske konference ZSMS ter njegovega predsednika in sekretarja ter za vodstvo in člane več komisij. Za vse evidentirane možne kandidate morajo predlagatelji izpolniti evidenčne kartone, ki jih bodo poslali predsedstvu občinske konference ZSMS do 10. februarja. Po sklepu morajo v sleherni osnovni organizaciji ZSMS evidentirati vsaj po enega člana za vse organe. Naloga je seveda zelo zahtevna, zato računajo v občinski konferenci ZSMS tudi na pomoč vseh krajevnih in občinskih družbenopolitičnih organizacij. JR r Prešernova proslava v Celovcu Celovec — Slovenska prosvetna zveza iz Celovca bo priredila v četrtek, 9. februarja, ob pol osmih zvečer v »Auli slovenici« v Celovcu, Pavličeva ulica 5 — 7, Prešernovo proslavo, združeno s počastitvijo 100. obletnice rojstva Otona Župančiča. V kulturnem programu bodo sodelovali mešani oktet SPD Danica iz St. Vida in recitatorji Slovenske prosvetne zveze. Na proslavo so povabljeni tudi rojaki iz matične domovine! -ji< - V premislek - Padec na praktičnem izpitu Na vsakodnevnih sestankih veliko govorimo o nalogah pri vseljudski obrambi in družbeni samozaščiti. Radi se pohvalimo, da smo na vse pripravljeni. To pa žal navadno velja le dotlej, dokler pripravljenosti tudi praktično ne preskusimo. Lep primer neorganiziranosti in nesamostojnosti smo imeli prav konec preteklega tedna, ko nam jo je posebno v zgornji savski dolini zagodel sneg. Za ilustracijo navajam mnenje, ki ga je občan povedal na zadnji razširjeni seji krajevne konference SZDL in skupščine krajevne skupnosti v Mojstrani: »Zapadlo je okoli meter snega in le malo je manjkalo, da nismo izgubili glave. Ob splošnem pomanjkanju plina smo ostali še brez elektrike, da o javnem prevozu ne govorimo. Na ljubljanski televiziji so nam v nedeljo zvečer postregli s podatkom, da se je njihova ekipa iz Rateč do Mojstrane prebijala tri debele ure, če pa bi zapadlo še enkrat toliko snega, bi verjetno za to pot potrebovala teden dni ...« V teh besedah je veliko resnice. Snežni metež je lepo pokazal, kako se v takih in podobnih primerih obnašamo. Pluženje so ovirali vozniki osebnih avtomobilov, ki so kljub nemogočim pogojem rinili na cesto. Prav na račun pluženja je bilo izrečenih kup kritičnih besed, malokatere-mu občanu pa je prišlo na misel, da bi sam očistil pot ob glavnem cestišču ali priskočil na pomoč cestnim delavcem. Od družbe zahtevamo dostikrat nemogoče, ko pa naj hi tudi sami nekaj prispevali, utihnemo. Morda za nameček še en primer iz zadnjega snežnega cirkusa. Nekateri so se razburjali, ker kruha ni bilo ob običajni uri. Tudi to kaže, kako malo smo pripravljeni na nepredvidene dogodke. Kakšne so naloge na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite prav glede prehrane, pa verjetno vsak dobro ve. Na tem praktičnem ispita smo torej padli, če ae izrazim po šolsko. Premalo poznamo naloge o družbeni samozaščiti, premalo pa tudi mislimo nanje. Popravni izpit prav gotovo ne bo lahek in enostaven. J. Rabič V- Kmetijsko živilski kombinat Kranj v Kranju, Cesta JLA 2 - z n. sol. o. vabi po sklepih pristojnih samoupravnih organov k sodelovanju delavce za opravljanje naslednjih del oziroma nalog: ZA DELOVNO SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB 1. — organizacija tehničnega varstva, — spremljanje in preučevanje specifičnih delovnih nalog n režima dela, — organizacija izobraževanja s področja varstva pri delu; 2. — ugotavljanje kadrovskih virov in pridobivanje kadrov, — priprava in urejanje delovnih razmerij in kadrovskih evidenc (ponovni oglas — referent za kadre): 3. — opravljanje administrativnih del v finančno-računovodskem sektorju Za opravljanje del oziroma nalog se zahtevajo poleg splošnih pogojev za delo naslednji posebni pogoji: pod 1.: agronom ali varnostni inženir s strokovnim izpitom za varstvo pri delu po I. programu in z najmanj 1-letnimi delovnimi izkušnjami na področju varstva pri delu; pod 2.: inženir organizacije dela. socialni delavec ali organizator kadrovskega poslovanja z 2- oziroma 4-letnimi delovnimi izkušnjami na enakem ali podobnem delu, smisel za komuniciranje z ljudmi, zaupanje za čuvanje poslovne tajnosti, odgovornost in vestnost pri delu; pod 3.: administrator ali strojepisec z 1- oziroma 2-Ietnimi delovnimi izkušnjami na enakem ali podobnem delu. ZA TOZD KMETIJSTVO KRANJ 4. — obračunavanje osebnih dohodkov, - opravljanje administrativnih in blagajniških del za Vrtnarstvo (ponovni oglas). Posebni pogoj: ekonomski tehnik ali administrator. ZA TOZD AGROMEHANIKA KRANJ 5. 8 vodenje računovodstva TOZD (ponovni oglas); 6. — prodaja in servisiranje kmetijske mehanizacije, — prodaja orodja, opreme in rezervnih delov v OE Prodajni center Maribor: 7. - prodaja kmetijske mehanizacije programa »Tomo Vinkovič« na območju Hrastje - Muta, za določen čas 4 mesecev, z delovnim časom 2 uri na dan. Posebni pogoji: pod 5.: diplomirani ekonomist ali ekonomist s 3- oziroma 5-letno uspešno prakso na enakem ali podobnem delu; pod 6.: KV mehanik s smislom za prodajo kmetijske mehanizacije; pod 7.: ustrezna srednja šola ali VK prodajalec z večletnimi delovnimi izkušnjami. Za opravljanje objavljenih nalog in del je pogoj poskusno delo od 1 do 3 mesecev. Nastop dela je možen takoj ah po dogovoru. Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o ^kovnosti in opi. som dosedanjega dela splošno-kadrovskemu »eKiorju KZK Kranj, v Kranju, Cesta JLA 2, v 10 dneh od objave ogia««. Višje lestvice, nižji odstotki Ker se je v zadnjih letih dohodek od kmetijskih zemljišč občutno povečal, so v vsej republiki pripravili nove lestvice katastrskega dohodka — Davek od zemljišča zato ne bo višji Na zadnji seji škofjeloške občinske skupščine so delegati potrdili odlok o lestvicah katastrskega dohodka od zemljišč na območju občine, ki je razdeljena med štiri katastrske okraje. Pretežni del občine pokriva katastrski okraj Poljane—Selca, ravninski predel Sorskega polja spada pod katastrski okraj Kranj, kmetijska zemljišča v KS Žiri so v logaškem okraju, katastrska občina Draga pa spada pod okraj Ljubljana. Lestvice katastrskih okrajev so računale občinske oziroma medob- činske komisije za ugotavljanje katastrskega dohodka in so potem dale lestvice v javno razpravo. Po javni razpravi so bili predlogi skupaj s pripombami poslani v usklajevanje republiški komisiji, ki je uskladila lestvice med posameznimi okraji. Največ pripomb v javni razpravi se je nanašalo na izračun lestvic katastrskega dohodka v katastrskem okraju Logatec, kjer so kmetje menili, da so za nekatere razrede lestvice previsoko izračunane. Občinska komisija je potem opravila Razumno k uvajanju celodnevne šole Trtic — Osnovna šola Kokrškega ton\koTZvo obhkovanje krajine« zajema umetnikovo, ne samo likov-<>bUk"" stor za ples ni primeren, zato niso uspeli plesni tečaji na Prins* vem. Treba pa je le hoteti. OrgtfJFj cijska povezanost mladine, Zlv strokovne komisije bi verjetno * ; kmalu pokazala dobre strani: dot't pa se bo na plesno dejavnost glee* I kto na nekaj manj potrebnega i?« dina verjetno misli drugače), ko?" hobbv nekaterih navdušencev. & zmignemo z rameni, ko deja«n frči na cesto in zamre (»kaj pt*^ kulturniki ne znajo med seboj " niti«), se bomo verjetno le l nostalgično spominjali imeni plesov v Stražišču. Koliko rala pa bi lahko z organizirano p dejavnostjo zajeli, jo vodili, vzj. (ples je seveda tudi Šport, m ime. de - kranjski športni plesni klub razpadel, odkar nima prostorov o tem pa seveda manj razmisli* Od spodrsljajev v preteklosti je H dar le že minilo nekaj časa. tako bi se na popravni izpit usrnerjev* družbenega in kulturnega živt> lahko pripravili, vendar vsi ski ne pa kot posamezniki ali posai ne organizacije. L. V Kako je uglašen sekstet gorenjskih študentov (fanta sva bila v manjšini) prekrižaril našo sosedo od Benetk do Sicilije m Nova delavska naselja so postavili v pristanišče, strpali so ljudi v silose za tisoč, pet tisoč stanovalcev, zgrajenih po najnižji možni ceni za kvadratni meter. Ti imajo vodo, kanalizacijo, sanitarije... vendar, ljudje bodo morali tu preživotariti vse življenje. V soseskah brez zelenja, sredi betonske džungle, v nemogočem in za človeka nevrednem okolju. Spredaj se v njihove domove zažira smrdeče in z nafto zasvinjano pristanišče, za hrbti pa jim visi na vratu moderna štiripasovnica. Ta neznosna oblika bivanja pa se prenaša kot nalezljiva bolezen tudi na otroke. Brcajo nogomet po ulicah, pred bankami, pornografskimi trgovinami, sredi biznisa in mafije, neznosnega ropota, kjer primanjkuje kisika, sonca, razigranosti, MLADOSTI. Marsikdo že v teh letih zabrede globoko v kriminal. Saj hodijo v šolo, toda samo formalno. Kadar ni dela v očetovi restavraciji, krojaški delavnici, ribarnici, trgovini... HIPIJI. Povsod smo se srečevali... Oživeli so šele zvečer. Povprašali smo gručo trinajstletnih razgrajačev, kaj bi najraje postali v življenju. »Nogometaši!« so nam odgovarjali brez izjeme. »Zakaj?« smo radovedni. »Ker imajo drage avtomobile, lepe ženske in denar. "a slavo]* Tore), kaj so naredili neapeljski možje za mlado generacijo, ki šele prihaja? Za njeno in za svojo bodočnost? Kot je videti, nesramno malo. Pred njimi je borba za otroke in zelena drevesa, pa za pristanišče, ki se spreminja v pravi bakteriološki laboratorij bakterij in v glavno žarišče nalezljivih bolezni. Pravijo, da če se Neapeljčani hočejo znebiti najrazličnejših odpadkov, jih postavijo kar pred vrata — v morje. Kako je človeška pamet omejena! Sedimo za pogrnjeno mizo, ob ventilatorju, v prijetni in gostoljubni gostilni. Pizza iz rahlega, mehkega testa, prelita z oljem, sardelicami, paradižnikovo mezgo, sirom in začinjena z mešanico najrazličnejih začimb (sestavo mojster ljubosumno čuva — pozna jo samo njegov petnajstletni sin) se že peče v sajasti pečici. Pravzaprav kar šest pizz. Mi žulimo pivo in prijetno kramljamo. Sam mojster, ki je pizzo zamesil in spekel, nam jo tudi servira. Odlično zapečeno testo s prej naštetimi dobrotami prijetno hrusta, na mizi se sliši rožljanje vilic in nožev, brez besed in slastno jo nosimo v usta. Vsak svojo. »SLOGAN JE« Vrata se s treskom odpro. V sobo se primaje starejši Neapeljčan. Opira se na berglje. Pridrsa do sosednje mize. Bradica mu sivi, kot da bi bila posuta z ivjem, čez levo stran obraza se mu vleče rdeča zabuhla brazgotina. Nekaj momlja. Mojster mu prinese dva deci žgane pijače, da se pomiri, nam pravi in prisede k naši mizi. Verjetno je njegov stalni gost. »Dobro?« vpraša, ko vidi, kako se bašemo. »Mhm ...« »Boste vsak še eno porcijo?« »Hvala, bo dovolj. Plačamo!« »Saj se ne mudi, kar v miru pojejte.« Skoraj istočasno se obrišemo s papirnatimi robčki. »Vam bom srečo ,šlogal\ če ste za to!« se oglasi možak s srebrno bradico. Spogledamo se. »Za kozarček pijače!« navije ceno. »Nam jo pa dajte!« smo ravnodušni, ne navdušeni. »Samo iz česa? Kave ne pijemo!« pripomni Brane. »Stegni roko, levico. Ti, ja, ti, ki govoriš tako »krasno« italijanščino!« Branetova roka se poti. Možakar s srebrno bradico začne nekaj čenčati, sam zase, čohlja se po srebrnobelih pramenih, izpije nekaj požirkov žganja, da zazija praznina v kozarcu, pokliče mojstra, mu pove, da gre naslednja runda na naš račun, mojster nam pomežikne, on pa začne počasi, z nekim vzvišenim glasom zlogovati: »Gospoda in gospa se bo držala SREČA, LJUBEZEN, vse najboljše... samo... aha, tukaj leži senca, Črna, pošastna, pravzaprav niti ne tako usodna za vas, ki ste mladi. Življenjsko črto imate dolgo, neskončno...« »Kline, to je pa dobro ščenčal!« se mi zmehča srce. Najraje bi ga kar .kušnil'. »Kaj pa, če laže?« je bila radovedna Mojca. »Se bova pa pogovorila po smrti, ko bo časa na pretek. Vendar si zasluži še eno rundo, da se bo zvečer lažje primajal domov — če ga sploh ima?!« NEVESTE V BELEM IN REVŠČINA Plačamo odlično pizzo in se zapodimo po neapeljskih ulicah. Skoda, ponedeljek je, cerkve in muzeji, kjer čuvajo tudi dragocenosti iz Pompejev, mesta, ki ga je leta 79 zalila lava iz bližnjega VEZUVA, so zaprti. Samo policija patruljira na vseh koncih. Opazujemo izložbe. Vsaka druga skriva nebeško lepe bele obleke za neveste, bele pajčolane, bele torbice, bele čeveljčke, bele rkavice, bele vrtnice ... In bela barva izraža nedolžnost in neizkušenost. Kaj takega pa bi pri italijanskem vročičnem temperamentu težko pričakovali. Mogoče je to samo želja ... Pa vendar so »bele« neveste in ženini kot nepogrešljivi privesek nevest Nea-peljčanom prirasli k srcu, da jih spominjajo na najlepše dneve njihove mladosti. Zaidemo v revne mestne četrti. Otroci se v strganih in zamazanih hlačkah podijo med stojnicami, na katerih se bohotijo ogromne breskve, grozdje, lubenice, buče ... po smešno nizkih cenah. Obkolijo nas. Otroške roke so nemo iztegnjene, globoke, črne, lačne oči, prisrčne ustnice prosijo ... Mimo nas drdra sladoledar, za njim poriva koleselj slaščičar, tortice se mu raztapljajo na vročem soncu, pa se samo smehlja. Zanima nas, koliko so stare posamezne slaščice. Nekaj let? Skomigne z rameni in se, užaljen, odpelje dalje. Za naslednjim vogalom slep lajnar in — REVŠČINA! Sedimo v senci akacij, le nekaj deset metrov od morja, in malicamo. Sendviče z breskvami. Valovi pljuskajo ob črne' kamne, rjava morska trava leži na površini kot čokolada zamazanega morja. V pristanišču je množica belih postav. Mornarji, ki so pripluli z vseh vetrov sveta. Razigrani so, spuščajoči se mrak jim prinaša sladkobni okus nočnega življenja NEAPLJA. Vsi kadijo ameriške cigarete in pogledujejo proti zakotnim ulicam, kjer jih že čakajo prijateljice noči. Zanimivo, vsi so oblečeni v snežno bele uniforme, zmečkane, kar pa je razumljivo, saj je nemogoče ostati zlikan na dveh kvadratnih metrih bivalne površine, kolikor jim pripada na ladji. Kruh mornarjev je grenak in ima sedem skorij. Samo ena je sladka kot med. Čas, ki ga prebijejo v pristaneškem mestu, ko je ladja v navezi zaradi popravila ali natovarjanja novega tovora. Zabavišča, barčki, ki so odprti vse do jutra, poker, vino (ruma se ne dotakne noben mornar mlade garde) in ženske. Pravijo, da ima mornar v vsakem pristanišču svoje dekle, ki ga zvesto čaka do njegovega ponovnega prihoda. Zaljubljeni so v morje, ki jim daje življenje in hrepenenje. Po več mesecev plujejo čez oceane, sami, osamljeni, samotni, v borbi z morskimi valovi in vremenom. Srčne rane pa celi morje hitreje kot čas! Več kot pol ure prečepimo tukaj. Ognjena bronasta krogla že tone v morje, ko skujemo načrt, da že danes odpotujemo v POMPEJE z lokalnim vlakom s postaje Meritime. Slabo uro vožnje, malenkost za nas, navajenih vročine in potu. Skrbi nas le, da se ne bi prekmalu stemnilo. Ponoči so tako same težave in strahovi. KAMP SPARTAKUS - ZASTONJ Vlak odpelje s tretjega binaria s polurno zamudo, »ki jo bomo zagotovo nadoknadili med vožnjo,« pravi sprevodnik. In res, v tričetrt ure pridrvimo v POMPEJE, pod veličastni VEZUV, v mesto pomarančevcev, oljk in oleandrov. Mrak se širi. Nima smisla, da tičimo tukaj in premišljujemo, kje bi stegnili telo v horizontalo. Starke pobirajo skorje kruha, ki jih presiti niso pojedli. Kamp SPARTAKUS leži ob avtostradi Neapelj-Pompeji. Pomočnik lastnika kapma nas po daljšem prijateljskem prepričevanju pusti zastonj kampirati pod kamnitim zidom. »Pri vsem tem je samo en kavelj,« pravi tip z redko rjavo brado in nazaj počesanimi razkuštranimi lasmi. Živčno se prestopa. »Kakšen?« »Če vas odkrijejo, jaz o vsej zadevi ne vem ničesar!« »Jasno!« se smehljamo. »Ko prideš v Ljubljano . . .« »Ja, je že v redu!« Stisnemo si roke. »Si zaskrbljen? Večkrat sem ti že rekel, da se žreš zaradi nepotrebnih stvari. Ko bi moral biti srečen!« se premetavava z Branetom pod platneno ponjavo. V spalnih vrečah na travnatih tleh. Tako, za ženske sva postavila drugi, zaprti del, da je bil razdrt samo en šotor. Luč cestne svetilke prši skozi platno, da si vidiva v oči. »Živce mi zrejo drugi, ja, tako je z menoj! Povej mi: če te kdo napade, kaj bo naredila? A?« »Če, če ... če, kaj bi bilo s teboj, če .. .« POPOTNI POGOVORI O MORAVSKI DOLINI. LIMBARSKI GORI IN O ČRNEM GRABNU ZAPISUJE ČRTOMIR ZORET (14. zapis) Ostanek obrambnega stolpa gradu Rožeka. Če od gradu Tuštanja, od katerega smo se začasno poslovili (dol-gujem še opis štirih »muzejskih« sob in natančnejši ogled grajske kapelice), da pripoved ne bi zastala le v enem kraju Moravske doline, potegnemo le dobre tri kilometre zračne črte natanko proti severu, obsta-nemo pod gričkom nad levim bregom Drtijščice. Vrh vzpetine se pno razvaline nekdanjega gradu Rožeka. Poti ni mogoče zgrešiti: od Moravč ves čas ob Drtijščici, skozi zaselke in vasice do podnožja Sv. Mohorja (522 m) tu blizu pa je že Rožek. Tako trdi stari naš Valvazor pri opisu Rožeka in njegovih gospodarjev, da so grajske gospe in gospodične neki prav posebno slovele zaradi svoje lepote. Eva Barbara Gall je bila menda taka kot živ angel. Andreja Galla hčerko Elizabeto pa so zaradi njene izjemne lepote — proti njeni volji in proti volji staršev — kar ugrabili! In zdaj rezonira stari Valvazor: »Bog še ni ničesar pustil nekaznovanega; tudi ugrabitelja te grajske dragotine je že po štirinajstih dneh zadela kazen: padel je s konja in si zlomil tilnik. To je bila božja kazen za roparja deviške Elizabete Gallove.« In še to zvemo od Valvazorja, da so Galli radevolje sprejemali v svoj grad preganjane luterane. Le-ti so imeli tu tudi veliko kapelo in grobnico. Mnogi od njih so našli tu svoj mir. V času, ko je pisal Valvazor svoje .delo — v drugi polovici 17. stoletja — je bil lastnik grajskih razvalin Friderik Gall, poveljnik Virovitice, protiturške trdnjavice. PREGANJANI LUTERANI Sselitvijo Gallov z Rožeka v bolj udobne ravninske kraje, se je tudi njihovo luteranstvo preselilo v Moravče. Kajti tu so si I. 1550 zgradili graščino, o kateri pa danes ni nobenega sledu več (na vzpetini, kjer je stal nekoč grad, je sedaj moravsko pokopališče). — Proti reformacijske komisije so imele z moravškimi Galli opravka še 1. 1642. Sicer pa so se v tem času tudi med kmetskim prebivalstvom močno razširjale razne verske sekte. Bili so to skakači, štiftarji in zamaknjenci. LFFSECIC Razvalina gradu Rožek v Valvazorjevi dobi (druga polovica 17. stoletja) / j mm W:i 1 ^ m Michelangelov Mojzes. Biser nad biseri. MOGOČNE RAZVALINE Se sedaj, ko leži* na tleh, je Rožek mogočen — toliko obrambnih stolpov in tako debele varovalne zidove kaže še danes, ko ga že prerašča gozd. V listinah se Rožek (Rudolfseck) prvič omenja 1. 1249. Postavili so ga gospodje Galli. So pa že morali biti ti Galli trdi graščaki in gospodarji svojih tlačanov, kajti le-ti so se leta 1515 uprli, naskočili grad in ga močno poškodovali. Tako močno, da si ni nikoli več opomogel. Saj so se celo stanovalci v začetku 17. stoletja že izselili (poslej so Galli živeli v svojih gradovih v Moravčah in na Češnjicah). V Valvazorjevem času je bil Rožek že popolna razvalina, risar ni imel lahkega dela, ko je skušal prikazati obsežnost nekdanje stavbe. Rožek — v nemščini pisano Ru-dolphseck, Rudolffseck, Rudolfseck; ,po Valvasorjevo tudi v »kranjskem« jeziku Roschek — nujno spominja na koroški Rožek (Rosegg) v Rožu ob Dravi, ki naj bi dal ravnini južno od Drave, pa vse do Karavank, ime Rožna dolina. In še: Rožek (in z njim tudi Rožna dolina, torej ves Rož) naj bi dobil ime po nekem slovenskem vitezu Rožu? — No, tu v Moravski dolini, pa naj bi bilo osnova Rožeku moško ime Rudolf! Le katera razlaga imen obeh Rožekov je bolj prava? VALVAZORJEVA PRIPOVED Kot vselej, kadar se moje pero loti opisa kakega starega gradu, pogledam tudi zdaj v Slavo vojvodina kranjske. Tam preberem vselej tudi kaj posebno zanimivega, če že ne zgodovinskega, vsaj kaj zelo človeškega. Vodila sta jih kovač Gašper Goleš in njegov sin Luka. — Le kaj je gnalo te uboge ljudi, da so se bičali in trpeli vsakovrstne stiske. So bili pa stari kmečki puntarji že bolj pokonci — možje. Zanimivo dejstvo, da se luteranstvo med slovenskimi ljudskimi množicami nikoli ni moglo zakore-niniti. Kljub tako toplim Trubarjevim besedam »vsem ljubim Slovencem«. Le na Koroškem, v dveh vaseh pri Podkloštru in v Prekmurju so naši kmetje sprejeli Lutrove nauke. — Drugje pa so se dvomljivci raje bičali in trpeli... Združena lesna industrija Tržič razpisuje prosti delovni mesti: OBLIKOVALEC — TEHNIČNI RISAR OBRATNI ELEKTRIKAR Za oblikovalca se zahteva srednja šola za oblikovanje in dve leti delovnih izkušenj Za obratovnega elektrikar-ja se zahteva kvalifikacija in odslužen vojaški rok. Pismene vloge oddajte v splošni sektor do 20. februarja 1978. Občan o športu in rekreaciji Za smuk še ni pogojev Janez Bohinc iz Škofje Loke: »Smuk je za ljudi zelo zanimiva in atraktivna panoga, vendar pri nas nimamo primernih prog, zato ga tekmovalci tudi ne vadijo. To pa ne pomeni, da zanj med mladimi smučarji ni zanimanja. Tudi sin Matjaž ga vozi. vendar 2 ženo vedno trepetava. <"'e bo srečno privozil do cilja. Smuk bi smeli dovoliti le na dobro pripravljenih in varovanih progah in ob lepem vremenu« Ivo Gulič, glasbenik ie Ljubljane: »Čeprav sem iz Dalmacije, se zanimam /:\ smučanje. Menim, da smo tudi Jugoslovani sposobni dobro voziti smuk. vendar za zdaj še nimamo osnovnih pogojev, to je primernih m varnih prog. Med mladimi smučarji je zanimanje za to panogo, pa tudi denar bi se dobil, samo prav hi ga bilo treba obrniti« Maja Rutar- Mihelič iz Kranja. nekdanja reprezentantka v smučanju: »Vdanih sem vozila smuk. vendar se je tehnika in oprema do danes bistveno spremenila. Vesela bi bila. če bi tudi v smuku kaj dosegli, vendar za zdaj še ni možnosti. Predvsem so pomembne kvalitetne in varne proge Za ljudi pa p* smuk atraktivna panoga, saj ga skorai vsak rad gleda.« Damjana L i kozar iz Kranja, smučarka: »Tvegana disciplina ie smuk Ne vozim ga Po pravici povem, da me je strah, razen tega pa imam tudi poškodovano koleno. Za smuk še nimamo možnosti, kandidati pa bi bre/ dvoma bili Imamo talente kot sta Romana Pintar in Kokličeva iz Maribora. Dobri sta tudi Tome-lova in K la jnšekova.« Marko Ribnikar iz Tržiča, tekmovalec: »Smuk je atraktivna panoga, ki terja znanje in pogum Pri nas za vrhunski smuk nimamo prog Kolikor jih je. so prekratke in preveč ravne ter s premajhno višinsko razliko Proga na Starem vrhu je med najbol jširni * -iarrez Kalan, smučarski delavec iz Zabnice: ■.Smuk je atraktivna panoga in privlačna /a mlade. Razen tega je pa tudi nevarna, zato mora biti poskrbljeno za varnost tekmovalcev Med mladimi je za smuk veliko zanimanja vendar pogojev še ni. Zato je prav. da za zdai bolj gojimo slalom in veleslalom.« Besedilo ■). Košw-'" , Slike: P. Perdan Državno prvenstvo za mladinke in mladince na Starem vrhu nad Škofjo Loko smo izkoristili za pogovore o smuku, ki je tista smučarska disciplina, za katero imamo najmanj pogojev in tudi najmanj kvalitetnih tekmovalcev v primerjavi s slalomom in veleslalomom Razen tega so vadba in tekmovanja v smuku izredno draga ter tvegana. Alpsko smučanje Pintarjeva in Franko najboljša Stari vrh - Smučarski klub Alpetour iz .Škofje Loke je pod pokroviteljstvom Colorja iz Medvod dobro organiziral na Starem vrhu državno prvenstvo v smuku, slalomu in veleslalomu za mladince vseh kategorij. V petek je bil na sporedu smuk. v soboto veleslalom, v nedeljo pa slalom Najuspešnejša tekmovalca prvenstva sta bila Članica Alpetoura Romana Pintar in .Jure Franko, član .Olimpije iz Ljubljane. Mladi smučarji so pokazali izredno borbenost in tudi obilo znanja, kar priča, da se nam za smučarski naraščaj ni treba bati. Največ lovorik so pobrali predstavniki slovenskih klubov. ■Jure Franko iz ljubljanske Olimpije je na Starem vrhu dokazal, da je najobetavnejši mladi smučar -Foto: F. Perdan Rezultati - smuk - mlajše mladinke: I Pintar (Alpetour). 2. Kavnikar (Alpetour). .{. Pehare (Tržič); starejše mladinke: 1. Koklič (Branik). 2. Jug (Izletnik). II. Koleni- (Alpetour): mlajši mladinci: 1 Franko (Olimpija). 2. Puhalj (Branik). :t. Benedik (Jesenice): starejši mladinci: 1. Pleteršek (Branik). 1 Horvat (Alpetour). .i. Sitar (Branik): veleslalom — mlajše mladinke: 1. Pintar (Alpetour). 2. Leskovšek (Novinar). J. Jerman (Olimpija): starejše mladinke: 1. Koleni (Alpetour). 2 Koklič (Branik). .1 Valič (Alpe-tour); mlajši mladinci: 1 Franko (Olimpija): Benedik (Jesenice). J. Hibnikar (Tržičl: starejši mladinci: I Forte (Olimpija). 2. Markič (Tržič). :\. Cerkovnik (Olimpija): slalom — mlajše mladinke: I Jerman (Olimpija). 2. Likozar (Alpetour). 't. Leskovšek (Novinari: starejše mladinke: I. Koleni (Alpetour). 2 Kureš (SSK). 1 Koklič (Branik).; mlajši mladinci: 1 Franko (Olimpija). 2. Podboj (Olimpija). .'( Flajs (Mat): starejši mladinci: I. Cerkovnik (Olimpija). 2. Oberstar (Olimpija I. ■ i. Sitar (Branik); kombinacija — mlajše mladinke: 1 Pintar (Alpetour). 2. Pehare (Tržič), .'i. Crnko (Branik); starejše mladinke: I. Koklič (Branik). 2. Koleni-(Alpetour). 3. Zaje (Olimpija); mlajši mladinci: 1 Franko (Olimpija). 2. Puhalj (Branik). .J Peternel (Alpetour); starejši mladinci: 1. Sitar (Branik). 2 Pleteršek (Braniki. •{. Markič (Tržičl: J Košnjek Trzičan Miran Markič je v trojni kombinaciji med starejšimi mladin ci zasedel tretje mesto — Foto: F. Perdan /Xs\ Garmisch-Partenkirchen SKI-WELTMEISTERSCHAfTEN ALPHM 1978 Zanimivosti iz Garmischa Moški veleslalom je gledalo več kot 20.000 gledalcev, ki so bučno pozdravljali zmago Ingemarja Stenmarka. Se večjega aplavza pa sta bila deležna kitajska smučarja z zadnjima startnima številkama, prav taka pa je bila tud njuna uvrstitev. Važno je sodelovati! Ko smo skupaj z našimi reprezentanti sedeli v Klanovi slaščičarni, je pristopila k mizi starejša dama. ki je hotela zvedeti odkod smo. K« smo ji us|)eli razložiti, da smo Jugoslovani, še ni bila popolnoma na jasnem. Za Kuralta je menila, da je z Japonske, zame pa. da sem Argentine« . Adi amigos mucacos! Tiskovni center je obiskalo več znanih imen zahodnonemškega in svetov nega sporta. V središču pozornosti je bil proslavljeni zahodnonemski boksar in svetovni prvak Max Schmelling, ki je leta 1938 premagal legendarnega Američana Joa Luisa. Vedno več tekmovalcev je začelo zahajati v igralnico. Najvnetejši so bili dolgo časa Klammer. Grissman in Mittermeier-jeva. konec tedna pa so se jim pridružili še VVenzel. Frommelt. Moserjeva in Kaserer-jeva. Svetovni prvak v veleslalomu in slalomu Stenmark ne ceni preveč novinarjev. Njihova vprašanja se mu zdijo bedasta. Čeprav je bil po zmagi v vele-slalmu v četrtek izredno zgovoren in je odgovore dobesedno stresal iz rokava. Vendar se je kljub temu kmalu naveličal in odšel na trening v Seefeld. Za največjo atrakcijo je v centru Sala-mona. s katerega vezmi vozi, priredila zmagovalka v smuku Moserjeva. Na sprejemu je s šampanjcem iz dvolitrske steklenice krepko namočila vsiljive fotoreporter je in druge oboževalce. Bila je kot pravi gasilec. Posebno fotoreporteru niso bili preveč navdušeni nad njenim početjem, saj so imeli namočene teleobjektive. Klan je v Garmischu dvakrat slavil. Stenmark je bil dvakratni zmagovalec. To je izredna reklama za našo tovarno. Nase smuči so vedno bolj cenjene. To se posebno dobro vedo serviserji. V trenutku Ingemarjevega zmagoslavja je popustila njihova pozornost, kar so izkoristili neznani zlikovci in odnesli tri pare smuči z vso opremo vred. Na nemškem trgu. pišejo tukajšnji časopisi, so se pojavile zastrupljene pomaranče Jaffa Vsi. ki so jih jedli, so dobili kožne izpuščaje, ki so se pojavili že p« desetih minutah. Krožijo govorice, da je bilo v pomarančah Živo srebro Jugoslovanski tekmovalci so obljubili, da bodo v slalomu vozili na vse ali nič. Izjema je Andrej Koželj, ki je s trenerjem Filipom Gartnerjem že odpotoval iz Garmischa. V soboto zvečer je direktor Klana Dolte Vojsk odprl nov Klanov center ("alfe Lisah BrUcke. Ker se je promet v tem cen trti i/ redno povečal, se je lastnica odločila, da bo kavarno in slaščičarno poimenovala v Klan Stiil>erl ali Klanova bavarska hiša. Naša popolna ženska reprezentenca bo danes nastopila na mednarodnem prvenstvu Avstrije za mladinke in mladince. Vozile bodo Tometova, Dorni-kova, Klanjščkova in Zavadlavova. Razen tega pa se bodo naši smučarji spet zbrali skupaj med 15. in 17. februarjem v Mavrovem, kjer bo odprto prvenstvo SFRJ. Udeležbo so že zagotovili Argentinci, razen tega pa se nasi dogovarjajo udi z nekaterimi drugimi reprezentancami. D H u mer V V. Pred svetovnim prvenstvom v klasičnih disciplinah Milena Kordež: Dala bom vse od sebe JEZERSKO - V teh smučinah se je končalo letošnje republiško člansko in mladinsko prvenstvo v smučarskih tekih. Med našimi najboljšimi tekači je ra&i članicami, nastopila je se Marjana Pavlic iz Lovrenca na Pohorju, tekmovala tudi triglavanka Milena Kordež. Milena je na 10 km krepko držala korak a starejšim mladinci in na cilju jih je kar dosti pretekla. Bila bi med prvimi desetimi v tej konkurenci. Tako pa je premočno osvojila slovenski naslov, saj je Pavličevo orJ-magala za več kot sest minut. Pred tem prvenstvom na Jezerskem pa je najboljša gorenjska športnica a« 1977 v dveh mednarodnih nastopih zabeležila dve odlični uvrstitvi. V dokaj močni konkurenci je bila osma v Casterlottu in odlična šesta v Reit im VVinklu. Vsi rj prigarani uspehi ji dajejo možnost za nastop na svetovnem prvenstvu v klasičnih disciplinah v Lahtiju na Finskem. Toda Milena Se ne ve, če bo potnica za Lainj Vendar bi pot prav gotovo zaslužila! Po končanem prvenstvu na Jezerskem je bilo o tem dosti govora. O poti na svetovno prvenstvo pa je sedaj to v rokah naših smučarskih funkcionarjev v Beogradu. Tu je namreč sedež smučarske zveze Jugoslavije, Milena razmišlja o tej poti in o borbah med žensko svetovno tekaško elito. N* boji lahko. »V Lahtiju bi nastopila na 10 in 20 kolometrov« pravi Jamničanka. »Čeprav sem s temi mednarodnimi uvrstitvami se kako zadovoljna, vseeno ne vem, kje ie moje mesto v svetovni druščini. Na startu v Casterlottu in Reit in Einkiu je bila ris močna konkurenca, toda na startu ni bilo nekaterih najboljših. In če bom odSla v Lahti, bom v obeh tekih dala vse od sebe. Prepričana sem da bom s svojo uvrstitvijo opravičila zaupanje.« Enakega mnenja je tudi ruski trener Miahail Prjahin. Prepričan je, da je Milena sposobna doseči tak čas, da bi jo uvrstil med prvo deseterico na svetu. To je res lepa pohvala in spodbuda za Mileno. r). Hurner Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju Stenmark dvakratni zmagovalec Razen tega izrednega švedskega smučarja so 4 na svetovnem prvenstvu med zmagovalce vpisa* še Soelkner (A vstrija) v ženskem slalomu, Wemi (Lichenstein) v trojni moški kombinaciji, Afoser jeva (Avstrija) v ženski kombinaciji in Man Epple (Zvezna republika* Nemčija) v žerisken veleslalomu — Naša dekleta presenetila v slak mu, fantje pa popolnoma razočarali GARMISCH-PARTENKIRCHEN (OD NAŠEGA POSEBNEGA POROČEVALCA) — V soboto, 4. februarja, je bil v Ganni-schu, kjer so imeli končno tudi organizatorji srečo z vremenom, na sporedu veleslalom za ženske. Že prva vožnja je pokazala, da bo boj na drobo pripravljeni in ne preveč zahtevni progi napet. Najprej je po-vedla Kasererjeva, vendar sta jo kmalu prehiteli sestri Maria in Irene Epple iz Zvezne republike Nemčije. Še posebno presenečenje je pripravila Irene s številko 26. vendar v drugi vožnji ni vzdržala psihičnega pritiska. Favorizirani Prdllova in Mo-rerojeva nista dovolili presenečenja in osvojili drugo in tretje mesto. Naše tekmovalke so vozile slabše kot v slalomu. Na lahki progi se niso znašle. Najboljša je bila Bojana Dornik, ki je bila v petkovem slalomu 18. in s tem dosegla drugo najboljšo uvrstitev Jugoslovank na svetovnih prvenstvih. Boljša je bila le Majda Ankele leta 1968 v Grenoblu, ko je bila osma. morali številni tekmovalci, med njim It žaj, Popangelov in drugi. AvstHjafcjti*«* Prodinger je nastavil že na začetku ^r«* t, ki je pokopala marsikatera«! ._2 t— ii_...#<. ...vin;u ;__i:i past, carja. Druga vožnja je potrdila _ Ijivost Stenmarka. Hitrejši je bil *JTc7^ Presenetil je Frommelt s tretjin* -r«*s »eprensif REZULTATI: 1. Stenmark (g v«**skaK I r Naši navijali Garmisch-Partenkirchen - Zmago Ingemarja Stenmarka je na cilju viharno pozdravilo tudi več tisoč Slovencev in Jugoslovanov. Posebno bučnih je bilo 200 Elanovcev. ki jim je tovarna omogočila brezplačen ogled slaloma. Tudi Kranjčanov in Tržičanov, med katerimi so bili tudi Križajeva mama in oče ter teta in stric, ni manjkalo. Odstop Bojana jih je razočaral, vendar so še naprej navijali za vsakogar in razvili transparent, na katerem je pisalo: Križaj in Stenmark. Tržičan in Sved. srečno« in »Bojan, mi smo s teboj«. -d h G ros (Italiia). 3. P. Frommelt Y\. stein), 4. Steiner (Avstrija), 5, (Italija).... 21. Magušar (Jugosiavi^ Med moškimi je trojno kombin««..-smoli Thdnija osvojil Andreaa W«/,iIt s Liechensteina. Drugi je Ferstl (2»« -publika Nemčija), tretji pa p^e*e»£ji* Patterson iz Združenih držav Amerik Žensko trojno kombinacijo pa je '* ^ Prdllova. Druga je bila Wenzlova iTTir chensteina, tretja pa Francozinj« Sf« Jugoslovanka Klajnščkova je na ig, a* 9tu Duft*n Hum«- Romana Pintar. članica Alpetoura iz tekmovalka med mlajšimi mladinkami. - Škofje Loke, je bila najuspešnejša - Foto: F. Perdan . . REZULTATI: I. M. Epple (ZRN), 2. More-rod (Švica), 3. Moser (Avstrija), 4. L Opple (ZRN), 5. VVenzel (Liechenstein), ... 47. Dornik (Jugoslavija), 48. Zavadlav (Jugoslavija) in 55. Klajnšček (Jugoslavija). NušaTome je v drugi vožnji odstopila. V petek, 3. februarja, pa je bil na sporedu ženski slalom. Spet je nagajalo vreme, vendar so bile proge kljub temu odlične. Za presenečenje je poskrbela Avstrijka I•ea Soelkner, ki je vodila že v prvi vožnji pred Zahodno Nemko Pamelo Behr in Francozinjo Pelen. Favoritinje, še posredno pa Mo-rerojeva, so razočarale. Naše so bile solidne, saj je bila Dornikova po prvi vožnji 20. Vodilna Soelknerjeva ni dovolila presenečenja in je ubranila vodstvo. Avstrija je tako dobila že tretjo zlato medaljo. Slavili pa so tudi domačini, saj je bila Bobrova druga. Tretja pa je bila spet Avstrijka Kasererjeva. Naše so bile odlične. Dornikova je 18., Zavadlavova pa 21. REZULTATI: I. Soelkner (Avstrija). 2. Behr (Zvezna republika Nemčija), 3. Kase-rer (Avstrija). 4. Pelen (Francija). 5. Sernit (Francija), ... 18. Dornik (Jugoslavija). 21. Zavadlav (Jugoslavija), 33. Ton« (Jugoslavija). 37. Klajnšček (Jugoslavija). V nedeljo, 5. februarja, se je z moškim slalomom končalo pred 45.000 gledalci jubilejno 25. svetovno prvenstvo v alpskem smučanju. 102 tekmovalca sta nastopila v slalomu, vendar je bila prva proga neizprosna. Izpad je bil ogromen. Le 38 •*m^1" carjev je bilo uvrščenih po prvi vožnji. Tudi Križaj, Strel in Kuralt so morali v sneg. Našo čast je rešil Mišo Magušar iz Ljubljane, ki je bil 23. po prvi vožnji. V prvi vožnji so bili najboljši Italijan Gros, Stenmark in Heidegger. V sneg so Mišo Magušar je bil edini uvrščr Jugoslovan v slalomu na svetivmt* prvenstvu v (iarmisehu — F,)t,, pri Perdan Vogrinec: »Razočaran sem!« Garmisch-Partenkirchen - Steranart je bil dvojne zmage izredno vesel. »Lisa* mi je slalom.« je dejal po nedeljski tek* »Vendar, ko je odpadel Heideggw> * bilo zame tekme konec. Zaniativ obračun bi bil, če bi ostal Klana v koake renci. Ne vem, katera medalj« ^ * ljubša.« pieroGros: »Vodstvo sem imel pred U gemarjem za 27 stotink sekunde. V drvijo vožnjo sem odšel v prepričanja, 4» ga lahko premagam. Vidite, ni mi vapio. Kljub temu sem z drugim mest dovoljen.« Paul Frommelt: »Ko je v drugi ^ odpadel Heidegger. sem izkoristil 1,/nost. Slo mi je kot po maslu. V -Nom prišel pravi trenutek « Mišo Magušar: »Z uvrstitvijo «, dovoljen, z vožnjo pa ne!« Ione Vogrinec: »Z izkupičkom nem razočaran. Več smo prič«kw, k.Vsmo pa dobili. Predvsem misli, današnji nastop. Dogovor ,e bil t« so g« fantje uresničili.^, Zm naročil, naj bodo prvih petnaj* vratic previdni. Le Mišo je u>r*c£ Vendar zna voziti še vel.ko bolje.« |" odstopu v .slalomu je-Bojan Kr h nriiM'ljal v ciljno areno »Rad bi sanio H domovi« so bile njegove besede ** u m t' 1 Komentiramo Košarka po novem KRANJ — V Kranju je bil ustanovljen območni strokovni svet za košarko, katerega člani so delegati iz vseh petih občin na Gorenjskem. Košarkarski delavci so spet prvi, ki so sprejeli novo obliko organiziranosti in se s svojim delom vključili v uresničevanje ciljev, ki jih terjajo portoroški skl epi. Izmed svoje srodim- so na prvi redni seji izvolili predsednika strokovnega sveta za košarko, sprejeli okvirni program dela košarke na Gorenjskem ter se dogovorili o delu z regijskimi selekcijami. Pri sprejemanju programa so delegati obravnavali vprašanja organiziranosti vrhunskega športa, opredelitve nekaterih formalnih, terminoloških in vsebinskih stališč, ki jih je pripravila Telesnokulturna skupnost Slovenije. Sprejet je bil sklep, da so nosilci do ravni usmerjevalne selekcije (vključno) Šolska športna društva v osnovnih šolah občin Gorenjske. V tej novi obliki organiziranosti SŠD opravljajo povezovalno dejavnost med množičnostjo in vrhunskim športom, zato se morajo tudi tako organizirati. Z ozirom na že znana stališča in usmeritve vrhunskega športa v košarki je razumljivo, da se bodo morala ŠšD organizacijsko usposabljati za prevzem novih nalog v dejavnosti košarke na Gorenjskem. V specializirani selekciji (kadeti-mladinci) pa so v usmerjenem izobraževanju v košarki nosilci košarkarska društva v občini in na področju Gorenjske. Pri tem morajo vsi košarkarski delavci zagotoviti delegatske odnose, ker nosilec selekcije ne more biti klub ali društvo (skupine državljanov), temveč delegatsko konstituiran tudi s strani tistih nosilcev selekcij, ki s svojimi tekmovalnimi kadri (prehodne selekcije) izpolnjujejo selekcijo dogovorjenega košarkarskega društva. To načelo velja tudi za dogovorjene finalne selekcije, če to niso isti kot za specializirane. Program, ki so ga sprejeli člani strokovnega sveta za košarko, vsebuje tudi celoten tekmovalni sistem za selekcije SŠD ter občinske selekcije kadetov, kade-tinj, mladincev in mladink. Za člane pa je osvojen predlog tekmovanja članskih ekip, ki zajema celotno področje Slovenije. Selekcije starejših pionirjev in pionirk se bodo v okviru Pionirskega festivala 78 srečale v liga sistemu dvokrožno na petih turnirjih. Vsaka od petih občin Gorenjske bo v tekmovanje vključila le po eno reprezenetanco oz. selekcijo, ki bo ob osvojitvi prvega mesta nosilec regijske selekcije v nadaljnem tekmovanju SRS, v svojo ekipo pa bo lahko vključila tudi najboljše igralce iz vseh drugih občin. Za mlajše pionirje bo organiziran turnir za prvaka regije. Kadetske selekcije občin se bodo srečale v letni košarkarski ligi. tekmovale pa bodo pri kadetih 3 selekcije iz Kranja, 2 selekcije iz občine Škofja Loka ter po ena selekcija iz Tržiča, Radovljice in z Jesenic. Pri kadetinjah pa bodo zastopane selekcije iz Kranja, Škofje Loke, Radovljice in z Jesenic. Zaradi manjšega števila selekcij bo organizirana trikrožna liga. Mladinske selekcije bodo prav tako nastopale v letni košarkarski ligi, nastopile pa bodo selekcije iz Radovljice, z Jesenic in iz Tržiča ter po 2 ekipi iz Škofje Loke in Kranja. Pri mladinkah bodo nastopile le selekcije iz Kranja, z Jesenic in iz Škofje Loke, zato bo za te kategorije organiziranih več medsebojnih turnirjev. Prav tako so bili sprejeti že tudi sklepi o organizaciji več skupnih priprav regijskih selekcij, ki bodo nastopale v nadaljevanju prvenstva SRS. Zanje bo treba sprejeti sporazum za združevanje sredstev. Za izvedbo vseh regijskih tekmovanj je odgovorna tekmovalna skupnost Gorenjske za košarko, ki je po novem del organizacijske oblike strokovnega sveta, v svoje vrste pa vključuje tudi organizacijo košarkarskih sodnikov. Le-ta mora pripraviti tekmovalni sistem po sprejetih smernicah strokovnega sveta ter ga skupaj s finančnim ovrednotenjem predlagati. Člani sveta so, kot je bilo to že uvodoma napisano, obravnavali predlog organiziranosti tekmovalnih sistemov za člane, katerega je pripravila Košarkarska zveza Slovenije v Ljubljani. Le-ta predlaga, da se v vsaki izmed 18 področij v Sloveniji razpiše kandidatura za republiško prvenstvo, prijavijo pa se lahko košarkarska društva in SŠD s to pripombo, da imajo možnosti nastopanja v dvorani, ki lahko sprejme najmanj 500 gledalcev, da mora biti le ta v območju, kjer je sedež nastopajoče selekcije, v selekciji pa smejo nastopiti le po trije igralci starejši od 25 let. V primeru, da se bo iz enega območja prijavilo več kot dve ekipi, se v okviru območja organizira tekmovanje za dve mesti tako, da se v zaključni del kvalifikacij za I. SKL vključi vseh 18 območji s po dvema ekipama. Za 36 ekip bo določil žreb posamezne skupine selekcij, ki se bodo srečale na predfinalnih turnirjih. Prvih osem ekip glede na zbrane točke na turnirjih se uvrsti v I. slovensko košarkarsko ligo, ki igra normalno ligo po dvojnem sistemu. Izbira osmih najboljših ekip za finalna srečanja v ligi bi se tako ponavljala vsako leto. M. Cade/ Šah Na Beštrovem memorialu 180 tekačev Kranj - 8K Triglav je organiziral v Nemi-l)*n oKfic/onalno tekmovanje tekačev v spo-mm nt Tomaža Beštra. na katerem je sodelovalo 180 tekačev. Ekipno je zmagal organizator Triglav Člani so bili nekoliko okrnjeni. Zmagal Je Jeseničan Tone Djuričič pred Triglavanom Jelencem. Carman je bil spet hitrejši od Jelenja. Rezultati - člani: 1. Tone Djuričič (Jesenice). 2. Maks Jelene (Triglav), 3. Slavko Mrak 'Jesenice), 4. Janez Reberšak (Triglav). 5. Božo Kordež (Gorje); mlajši člani: L Ivo Carman 'Triglav). 2. Cveto Podlogar (JLA). 3. Tone Kjstovrh (Olimpija); starejši mladinci: 1 Oušan Djuričič (Jesenice), 2. Dare Mrak (Jesenice). 3. Marjan Vidmar (Dol); mlajši mladinci: I. Jože Klemenčič (Dol). 2. Peter Gregorič 'Ihan). 3. Stane Lamprečnik (Kamnik); članice: 1. Milena Kordež (Triglav). 2 Helena **e4ter (Triglav), 3. Brigita Dovžan (Jesenice); ^tarejše mladinke: 1. Jeli Jelovčan (Triglav), v Tatjana Klopčič (Kamnik); mlajše mladinke: 1 Marija Bešter (Triglav). 2. Darja klemenčič (Dol). 3. Arri Korošec (Triglav); *kjpno: 1. Triglav 1.38 točk. 2. Jesenice 119 Sčk. 3. Partizan Dol 77 točk. 4. Ihan 55 točk. 5 Kamnik 52 točk. 6. Gorje 33 točk. 7. Alples 25 *Vk: starejši pionirji: 1. Štefan Kustec (Jese-5'ce). 2. Marko Gracer (Jesenice). 3. Milan turni (Alples); mlajši pionirji: 1. Robert Mitja Valič huje poškodovan STARI VRH - Na četrtkovem trećini« smuka se je huje poškodoval Varejši mladinec Mitja Valič, član Mpetoura iz Škofje Loke. Valič je bil Nje" najobetavnejših tekmovalcev, saj 7* bil že član B državne alpske . ^prezentance. Med treningom ga je pri Joči vrglo v zrak. Močno ima posko-%v»no koleno in so ga v petek že operirali. Kot je v petek povedal njegov **če Božo Valič, znan smučarski dcla-^ec iz Škofje Loke, so se v družini že pogovorili, da Mitja ne bo nikdar več jOfil smuka! Vztrajal bo le pri slalomu j h veleslalomu. Zaradi poškodbe je ^to*nja sezona zanj končana! Slabanja (Dol). 2. Uroš Velepec (Dol), .(. Vinko Oblak (Gorje); starejše pionirke: 1 Branka Martmovič (Jesenice). 2. Mirjana Martinovič (Jesenice). 3. Tatjana Smolnikar (Kamnik); mlajše pionirke: 1. Jana Mlakar (Jesenice). 2. Mateja Pogačnik (Ihan). 3. Ivica Bešter (Triglav); J.Javornik Norčič peti v Murauu MCRAC - Na tradicionalnem mednarodnem tekmovanju skakalcev v avstrijskem mestu Murau je zmagal Avstrijec Tuscherer. Kranjčan Bogdan Norčič pa je bil odličen peti. Najboljši jugoslovanski skakalec bo sedaj nekaj dni pod vodstvom trenerja Ludvika Zajca treniral skupaj z Avstrijci v Murauu, ki se pripravljajo za svetovno prvenstvo v Lahtiju, ki se bo začelo čez 10 dni v Lahtiju na Finskem. J. J. Naklo prevzelo vodstvo Kranj — V nadeljevanju občinskega prvenstva za pokal Kranja 77/78 je ekipa košarkarjev Naklega po izrednih tekmah v Cerkljah in Kranju prevzela vodstvo v A skupini. V B sku pini se je ekipa Kokrice približala vodečemu Bekselnu le še za točko razlike in si z ekipo Triglava B deli drugo do tretje mesto po osvojenih točkah. Izdi srečanj v A skupini: Krvavec : Naklo 58:68 (27.29). KS Vodovodni stolp Kranj 75 .V, KJ .27:22). Trhle veje : Gotik 65:63 (27:27). Naklo : Gorenjski tisk«9:57(39:28) Vodi Naklo s 7 točkami. Na drugem mestu je Plamen s 6 točkami, tretji so košarkarji Krvavca s 5 točkami, prav tako ima ie pet točk ekipa Vodovodnega stolpa. Izidi srečanj v B skupini: Šenčur : Zlato polje «9:63 (41:11). Planika : Koknca 23:79 (1 1:37). Zlato polje : Beksel 53:67 (24:2«) Vodi Beksel. druga je ekipa Kokrice z enakim številom točk kot Triglav B. četrti pa košarkarji Šenčurja. čm Matjašič najzanesljivejši Šahovsko prvenstvo Kranja za leto 1978 postaja vedno bolj napeto in zanimivo. Po šestih kolih vodi mojstrski kandidat Boris MatjaSič s petimi zmagami in eno prekinjeno partijo, v kateri ima kmeta več. Pokazal je najtočnejšo in najzanesljivejšo igro, saj je točke dobil z enim mojstrskim kandidatom, dvema prvo in dvema drugokategornikoma. Na drugem mestu je dr. Srdjan Bavdek. Z dosedanjo igro je poka- Jemec drugi, Bizjak tretji Mislinja — Na 65-metrski skakalnici je bilo republiško prvenstvo v smučarskih skokih za mladince za pokal SRS. na katerem so sodelovali tudi člani. Med mladinci je bil najboljši Ljubljančan Tepeš, drugo mesto pa je osvojil Jeseničan Jemec. tretje Bizjak (Triglav), četrti pa je bil Kranjčan Benedik Pri članih je bil najboljši vojak Ivo Zupan. Obenem je bilo to tekmovanje tudi memorialno v spomin Pohorskega bataljona. Ekipno je zmagala I lirija pred Triglavom in Jesenicami. Rezuiati — starejši mladinci: I. Miran Tepeš (Ilirija), 2. Bogdan Jemec (Jesenice), 't Miro Bizjak (Triglav). 4. Brane Benedik (Triglav). 5. Franci Langus (Ilirija.... 9. Bogdan Finžgar (Triglav). 10. Jože Koncilja (Triglav); člani: 1. Ivo Zupan (JLA), 2. Marjan Križaj (Ilirija). 3. Mišo Anžel (Ilirija).... 6. Jane/ Demšar (Jesenice). 7. Brane Finžgar (Triglav). 8. Sandi Cimžar (Triglav). 9 Vido Peternel (Triglav). K). Bojan Kejžar (Triglav I: BETON NAJBOLJŠI GORENJEC Predmeja - Na 45-metrski skakalnici v Predmeji nad Ajdovščino je bilo prvič republiško prvenstvo v smučarskih skokih Za prvaka so tekmovali mlajši mladinci. Prepričljivo jc zmagal I liri jan Vasja Baje. Rezultati - I Vasja Baje- (Ilirija). 2. Iztok Šoba (Ilirija). 3. Primož Claga (Ilirija). 4. Zlatko Suzič (Ilirija). .">. Roman Beton (Triglav). H Tomaž Ferlan (Ziri). 7. Stane Martinjak (Triglav). 8. Igor Hojan (Ilirija). 9 Krištof Gašpirc (Triglav). K). Robi Kaštrun (Križe): DOLAR PRVAK SRS Besnica — Na letošnjem republiškem prvenstvu v smučarskih skokih za mlajše pionirje, ki je bilo v nedeljo na 20-metrski skakalnici v Besnici. so imeli največ uspeha Gorenjci, Med 12 najboljšimi ni niti enega skakalca izven Gorenjske. Zmagal je Jeseničan Tomaž Dolar le za točko pred Martinom Skrjancem iz Cerkelj Pol točke slabši je bil Slatnar (Triglav). Največ uspeha so poželi skakalci Triglava, saj jih med deseterico kar sedem. Pokrovitelj tekmovanja je bila Planika, ki je najboljše nagradila s copati Adidas. Rezultati - 1. Tomaž Dolar (Jesenice). 2. Martin Skrjanc (Triglav). 3. Peter Slatnar (Triglav). 4. Igor Mandeljc (Križe). 5 in 6. Iztok Melin (Triglav) in Tomaž Zahkar (Križe). 7 in 8. Dušan Silar (Triglav) in Peter Kolman (Jesenice). 9. Janez Štirn (Triglav). 10., 11. in 12 pa so bili Roman Semenič (Triglav). Milan Jenčič (Triglav) m Jože K ešnar (Triglav); Jože Ja vornik zal, da ima vse možnosti, da ponovno osvoji naslov mojstrskega kandidata, ki ga je zaradi nekajletnega premora izgubil. Razen Matjašiča in Rakovca edini dosedaj še ni okusil grenkobe poraza. Lanski prvak Kranja in član jugoslovanske mladinske reprezentance, mojstrski kandidat Leon Mazi nikakor ne zaigra tako kot je sposoben. Zbral je šele 2.5 točke ob eni prekinjeni partiji. Slab start na turnirjih je skorajda že Mazijeva značilnost, ki pa ji običajno sledi silovit finiš. Upajmo, da bo tudi tokrat tako. Razveseljiv je podatek, da ima prvenstvo, ki po moči presega vsa dosedanja, relativno mlade igralce. Od 16 udeležencev so le štirje prekoračili 30 let, dva pa sta celo pionirja. Najmlajši. Samo Božič, se morda malce težko znajde na zanj prvem tako močnem turnirju. Drugi pionir. Rado Bumbar, je že bolj rutiran igralec in je trenutno v samem vrhu vrstnega reda. Kranjsi šahisti upajo, da bo letos dokazal svoj položaj v slovenskem šahu z osvojitvijo pionirskega prvenstva SR Slovenije. Razen borbenosti igralcev in zanimivih partij je prav gotovo primeren prostor, ki ga je odstopil pokrovitelj tekmovanja Hotel CREINA. vzrok, da vsako kolo gleda veliko ljubiteljev šaha. Da pa prvenstvo poteka uspešno in brez spodrsljajev, je velika zasluga republiškega sodnika LJUBA DORDEVICA. Rezultati — 5. kolo - Gazvoda : Matjašič 0:1. Jeraj : Bumbar 0:1. Muri : Podgornik remi. Rakovec : Pavlin remi. Marko : Bukovac 0:1. Božič : Hribar 0:1. Krek : Bavdek 0:1. Jokovič : Mazi remi. 6. kolo — Matjašič : Mazi prekinjeno. Bavdek : Jokovič 1:0. Hribar : Krek 1:0. Bukova* : Božič remi. Pavlin : Marko prekinjeno. Podgornik Rakovec remi. Bumbar : Muri prekinjeno. Gazvoda : Jeraj odloženo. Vrstni red po 6 kolih: Matjašič 5 (1). Bavdek 5. Rakovec 3.5. Bumbar 3 (2). Jokič. Hribar. Bukovac 3. Jeraj. Muri. Mazi 2.5 (I). Krek 2.5. Pavlin 2 (I). Ga/voda 1.5 (2). Božič. Podgornik 1.5. Marko 1(1) N. Sladic V sredo občinsko osnovnošolsko prvenstvo Kranja KRANJ - Smučarski klub Triglav kot nosilec razvoja smučarskih skokov v kranjski občini bo v sredo, 8. februarja, organiziral letošnje občinsko prvenstvo osnovnih šol v smučarskih skokih. Cicibani in začetniki v kategoriji mlajših pionirjev bodo tekmovali oh 13. uri na 15-metrski skakalnici v Stražišču, vsi ostali osnovnošolci pa ob 15.30 na 20-metrski skakalnici v Besnici. Organizator vabi vse šole k čim večji udeležbi, saj bodo šolarji lahko nastopili na tem tekmovanju tudi z alpskimi smučmi. Na tekmovanje v Besnico bo SK Triglav organiziral brezplačni prevoz ob 13. uri izpred Slaščičarne Sink v Kranju in ob 13.45 izpred osnovne šole v Stražišču. J. J. ^t>#d Martuljek - Od 16. do 26. januarja so se mudili v mladinskem domu J? Gozd Martuljku pionirji judoisti, člani kluba Slavije iz Novega Sada. Vodil ft+i je Slavko Obadov. Člani sekcije juda TVD Partizan na Jesenicah so judo-^te povabili na prijateljski obisk. Srečanje je bilo zelo uspešno, saj so si na ve/n izmenjali izkušnje in navezali prijateljske stike. - B. B. Na skakalnem tekmovanju v Besnici so imeli največ uspeha a,*™*,;,.; Foto: F. Perdan Gorenjci - Novo v Dekorju Salonu kuhinjske opreme Kranj, Koroška 35 Karikaturo M K Borisa Matjašiča je prispeval Drinovec Bogdan. Uspeh cicibanov Velenje — Na letošnjem prvenstvu Slovenije v smučarskih skokih za cicibane so gorenjski mladi skakalci dosegli lepe uvrstitve. Zmagal je sicer predstavnik štajerske regije Janez Debelak i/ Braslovč. Na drugo mesto se je uvrstil Tomaž Debenc iz Križev. Jožko Kešnar iz Adergasa. učenec osnovne šole Davorina Jenka iz Cerkelj, ki je pred dnevi osvojil naslov gorenjskega prvaka, se je moral zadovoljiti s petim mestom. Presenetil pa je učenec osnovne šole L. Seljaka iz Stražišča Mitja Vidmar, ki je zasedel četrto mesto. Rezultati: 1. Jane/. Debelak (Braslovče) I«4.4 (13.5 - l-f.5) 2. Tomaž Hebenc (Križe) 182.4 (13.5 - 13.5). 3 Milan Božnar (Ziri) 178.2 (13 - 13.5). 4. Mitja Vidmar (Triglav) 1 7:1.6 ( 13 - 13). 5 Jožko Kešnar (Triglav I 173.1< 12 - VAM itd j. j. Kamničanka Metka Pibernik se je na nedeljski skakalni tekmi v Besnici uspešno kosala s svojimi vrstniki -Foto: F. Perdan Hotel Bor Preddvor Danes pustna zabava Rezervacije s pustno večerjo Din 120 4 nagrade za najboljše maske: 400. 300, 200 in 100 din Vokruob 30 LET kuhinja kamelija kuhinja petunija jesen kuhinja petunija bela kuhinja petunija oranž kuhinja orhideja P kuhinja orhideja variant P 22 vrst kuhinj mize, stoli, jedilnice bela tehnika TV aparati — barvni — črnobeli akustika luči mali gospodinjski aparati prodaja na potrošniško posojilo do 50.000 dinarjev V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM prapor. Gasilci so si v prihodnje zadali veliko nalog, med drugim želijo v letošnjem letu urediti tudi fasado gasilskega doma, prekriti streho stolpa, popraviti pa bodo morali tudi bazene, ki so že začeli puščati vodo. F. Erzin TEČAJI ZA MLADE Jesenice — Med zimskimi šolskimi počitnicami je občinska zveza za telesno kulturo v sodelovanju s šolami iz zvezo smučarskih organizacij občine organizirala več smučarskih tečajev za predšolske otroke in za učenfce osnovnih šol. Tečaji so bili v Žirovnici, na Blejski Dobravi, na Koroški Beli, v Podmežakli, na Črnem vrhu, v Mojstrani in drugod. Na zadnji dan tečajev so pripravili tekmovanja v veleslalomu. — B. B. Jesenice — Ni še dolgo tega, ko so pri gradbenih podjetjih pripravljali betonsko mešanico z lopatami, nekoliko kasneje pa z mešalci. To težko ročno delo so odpravili, mešanico prevažajo na gradbišča »vrtljive hruške« na tovornjakih. Te imajo tudi pri temeljni organizaciji Gradbinca na Jesenicah. — B. B. LETNA KONFERENCA GD ŠENČUR V nedeljo, 29. januarja, je Gasilsko društvo iz Šenčurja imelo svojo redno letno konferenco, na kateri so pregledali delo društva v preteklem letu in naredili program dela društva v prihodnje. V lanskem letu so se udeležili vseh večjih parad in gasilkih tekmovanj, nekaj prireditev pa so organizirali tudi sami. Sodelovali so tudi pri praznovanju šenčurskega krajevnega praznika in odkritju spominske plošče padlim borcem Kokrške čete. Letos bo šenčursko prostovoljno gasilsko društvo praznovalo 80-letnico svojega obstoja, zato bodo ta jubilej tudi svečano praznovali. V mesecu juniju bodo organizirali parado in pripravili slavnostno akademijo. Pionirji bodo ob tej priliki razvili svoj pionirski gasilski Jesenice — Delavci temeljne organizacije združenega dela Gradiš na Jesenicah gradijo nov nadvoz nad koroško železniško progo pri klavnici na Jesenicah. Do konca leta naj bi bil most zgrajen, uporabljali pa naj bi ga predvsem Kovinar, klavnica. Gradbinec, potreben pa bo tudi železnici, ki bo v bližini zgradila novo skladišče. - B. B. PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI Prihaja sedmina Gorenjci smo pred nedavnim dobili nov ansambel, katerega ime je hitro obletelo tudi vso Slovenijo. Gre za akustično skupino, ki jo na plesiščih verjetno ne bomo nikoli srečali, zelo uspešno pa predstavlja svojo glasbo na koncertnih odrih. Beseda teče o skupini, imenovani Sedmina, ki prihaja iz Tržiča. Okrog pevke Melite Avsenak-Dolenc so se zbrali njen mož, kitarist, tekstopisec in skladatelj Veno Dolenc, violinist in kontrabasist ter aranžer Karel Ahačič, kitarist Stane Bitežnik in flavtist Cveto Kobal. Večinoma so to študentje glasbe, imajo pa že tudi dosti izkušenj z nastopanjem pri drugih ansamblih. Izšla je plošča rodoljubnih pesmi NajpomembnejŠa značilnost pa je njihova glasba sama. Temelji namreč globoko v slovenskosti, kar pri drugih skupinah, podvrženih poplavi »uvožene« glasbe, skoraj ni zaslediti. Prav zato pomeni Sedmina prijetno presenečenje in osvežitev za vse prijatelje dobre sodobne glasbe. Sedmina je namreč ena redkih slovenskih skupin, ki je za osnovo svojega dela, tako po glasbeni kot tekstovni plati, posegla globoko v našo narodno zakladnico. Vsekakor pa je prva, ki ji je to bogastvo uspelo dovolj prepričljivo približati današnjemu času in vzporedno poiskati lasten in izviren izraz. Skratka: Semino je treba slišati, ker se je ne da primerjati z doslej ustaljenimi kalupi. K. Mohar Pri zagrebškem Jugotonu je te dni izšla plošča s posnetki 3. Jugoslovanskega festivala revolucionarne in rodoljubne pesmi, ki je bil konec preteklega leta v Zagrebu. Prireditev je potekala v znamenju Titovih jubilejev in zato tudi pod naslovom S TITOM DO SVOBODE - S TITOM V SVOBODI. V vseh obdobjih naše revolucije (predvojni, vojni in povojni) je bila prav pesem njen sestavni in neraz-družljivi del. S pesmijo se je revolucija rojevala, s pesmijo je rasla, pesem jo je opevala. Tudi danes, v revoluciji, ki traja, je revolucionarna pesem človeška nujnost; potrebna, da navdahne, da oplemeniti, da opominja, da zbliža in zedini ljudi — graditelje samoupravnega socializma. Pesem ostaja tudi danes in bo ostala v prihodnosti nezamenljivo orožje v neprestanem boju za ustvarjanje najvišjih in najpleme-nitejših ciljev naše revolucije — bratstva in enotnosti, tovarištva, medsebojne solidarnosti, pravice in enakosti ljudi. Jugoslovanski festival revolucionarne in rodoljubne pesmi je nastal prav zato, da bi vzpodbudil ustvarjalnost na tem področju in da bi nove pesmi spremljale naš vsakdanjik. Nastal je zato, da bi negoval pesem, ki opeva uspehe naših delovnih ljudi v revoluciji, povojni izgradnji — v borbi za mir, svobodo, pravico in neuvrščenost. Na novi LP plošči zatorej lahko najdemo deset novih rodoljubnih in revolucionarnih pesmi, ki so prispevek avtorjev iz vse Jugoslavije in prepevane v vseh jezikih naših narodov in narodnosti ter v izvedbi znanih imen jugoslovanske glasbene scene: Druže Tito, mi ti se kunemo (Zdravko Čolič), Uspavanka u šumi (Klapa MAESTRAL), Mostove od zlata izlismo (Rajko Tomovič), Roženice Titu (Mirko Cetinski in zbor MATKO BRAJŠA-RAŠAN). Tu se živi u slobodi (Oliver Drago-jevič), Dobro je, druže Tito (Neda Ukraden), Da živi mir (Georgi Božikov), Jugoslavija (INDEKSI), Mladi piloti (Sabri Fejzullahu) in Kolo zeleno (Zdenka Kovačiček). Za slovenske poslušalce bo verjetno še najzanimivejša skladba »Jugoslavija«, ki jo sarajevski Indeksi prepevajo v slovenščini, tekst in glasba pa sta delo slovenskega avtorja Kazimirja Mohana, sicer člana skupine Dar iz Šenčurja, skladba sama pa za mladega avtorja pomeni tudi prvenec na plošči. Mnenja različnih kritikov so o 3. festivalu revolucionarne in rodoljubne pesmi precej deljena, enotna pa v tem, da se je glede na pretekla dva dvignila kvalitetna raven in to tako po glasbeni kot tekstovni plati. V kolikšni meri pa je festival res upel, bo še najbolje pokazal čas. Bomo pesmi na radiu poslušali samo ob posebnih priložnostih, ali pa bodo v resnici postale del našega vsakdana, kar je največja želja organizatorjev? J. Kuhar Gasilske zanimivosti Nadležni snežni kup — Kranjski komunalci se letošnjo zimo uspešno spopadajo s snežno nadlogo. Dokaj dobro so očistili ceste in strojno ter ročno urejevali tudi pločnike. Precej negodovanja pa povzroča velik kup snega na kranjski avtobusni postaji. Izogibati se ga morajo tako potniki kot avtobusi. Zanimivo je, da kup snega na avtobusni postaji vsako leto povzroča negodovanje ljudi. - Foto: F. Pera Najstarejša društva — Na Gorenjskem je precej gasilskih društev, ki so bola ustanovljena še v prejšnjem stoletju. V kranjski občini imajo to častitljivo starost gasilska društva Primskovo (1879), Šenčur (1889), Cerklje (1892) in Preddvor (1896). V radovljiški občini so bila v prejšnjem stoletju ustanovljena društva Begunje (1882), Radovljica (1883), Bohinjska Bistrica (1884), Bled (1885), Bohinjska Bela (1894), Gorje (1894), Kropa (1895), Mošnje (1898) in Kamna gorica (1899). V škofjeloški občini so takšna društva Škofja Loka (1876), Selca (1897) in Železniki (1898), v tržiški občini društvi Tržič (1883) in Bombažna predilnica in tkalnica (1894), v jeseniški pa Dovje (1889), Kranjska gora (1892) , Mojstrana (1893), Jesenice (1893) , Zabreznica (1896). Koroška Bela (1898) in Rateče-Planica, kjer so društvo ustanovili leta 1898. Jubilej gasilcev iz Bitnja — Člani gasilskega društva Bitnje se že pripravljajo na proslavitev 50. obletnice gasilskega društva, ki je bilo ustanovljeno 26. februarja leta 1928 in je združevalo takrat 74 krajanov iz Zgornjega, Srednjega in Spodnjega Bitnja. Ustanovnih članov je živih še osem, sicer pa združuje društvo 176 članov, mladincev in pionirjev. Gasilci iz Bitnja so že velikokrat dokazali, kako je treba uresničevati plemenito misel o pomoči sočloveku. 8. januarja letos so na občnem zboru sprejeli program praznovanja 50. obletnice društva. Pomembna prireditev bo velika tombola, ki jo nameravajo v Bitnjah pripraviti 21. maja, njej pa bo 20. avgusta sledila še velika gasilska manifestacija, na kateri se bo zbralo več sto gasilcev iz kranjske in sosednjih občin. I. Petrič Previdnosti pri opravku z bencinom ni nikoli preveč: četudi je v temle primeru šlo le za liter bencina, je bilo vendar dovolj, da so se v zaprti (!) kopalnici nabrali bencinski hlapi, ki s< potem, ko je Hoblajeva obrnila stikalo, eksplodirali. Kadar torej peremo z bencinom, če že moramo, odprimo okna na stežaj in ne prižigajmo električnih naprav prej, preden nismo do dobra prezračili prostora. Eksplozija bencinskih hlapov V nedeljo, 5. februarja, popoldne so v stanovanju Antona Hoblaja na Partizanski cesti v Skofji Loki eksplodirali bencinski hlapi. Olga Hoblajeva je v zaprti kopalnici z bencinom prala volneno žensko krilo. Ko je prižgala luč, je nastala eksplozija, v kateri se je Hoblajeva lažje ranila. V kopalnici pa je poškodovan pralni stroj, bojler ter predelna stena s podbojem in vrati. V predsobi pa je poškodovana garderobna omara, stene in drugo. Eksplozija je razbila tudi vsa stekla na oknih. Drobci stekla so padli tudi na parkiran avtomobil pri stolpnici, last Viktorja Nortnika. Škode je za okoli 40.000 din. Tovor padel na delavca V soboto, 4. februarja, popoldne se je v železarni Jesenice v hali livne jame martinarne ponesrečil Mihael Zupan (roj. 1937) iz Zasipa. Nesreča se je pripetila med dviganjem obročev z osipnega zvona iz livne jame z 80-tonskim livnim žerjavom. Med dviganjem sta Zupan in sodelavec Ranko Radovič stala na osipnem zvonu in pazila, da ga ne bi poškodoval obroč. Obroč je bil pritrjen na kavelj dvigala s 6 m dolgo pleteno vrvjo. Ko je bil obroč dvignjen kak meter nad osipnim zvonom, je kavelj dvigala že prešel dovoljeno višino do navijalnega bobna. Ker je dvigalo še delovalo, se je pretrgala jeklena vrv, kavelj z bremenom pa je padel Zupanu na hrbet. Hudo poškodovanega so prepeljali v bolnišnico. Do nesreče je verjetno prišlo, ker ni delovalo stikalo, ki motorje za dvig avtomatično izključi, če se kavelj dvigne previsoko. Vzroke nesreče raziskuje strokovna komisija. Iskra v ventilatorju V petek, 3. februarja, popoldne je prišlo v tekstilni tovarni Zvezda v Kranju, Savska cesta do požara. Goreti je začelo v provizoriju ob tovarni, kjer je nameščena odseval-na naprava kosmatilriih strojev. Ogenj je nastal v pločevinasti cevi ob ventilatorju sesalne naprave zaradi drgnenja in trenja ventilatorja ob nabrane odpadke bombaža in drugega materiala. Ogenj so gasili delavci in kranjski poklicni gasilci. Pogorelo je plastično ogrodje provizorija, elektromotor, sesalne naprave, uničeno pa je tudi stensko steklo. Škode je za okoli 50.000 din. ti zna* • S a x> cest Trije ranjeni Boh. Bistrica — V nedeljo, 5. februarja, ob 13.30 se je na regiotufe cesti med Boh. Bistrico in NemSkis rovtom pripetila prometna nezgodi zaradi neprimerne hitrosti in vofc* po sredini ceste. Voznik osebne* avtomobila Marjan Odar (roj. 195T iz Nemškega rovta je vozil bolj * sredini ceste, tako da je trčil " avtomobil Alojza Pfajfarja Prodam FIAT 1.300. Pangerc, Sp. K^ok I.Radovljica 806 l«*aja CP Glae, Kranj, Ulica Mote Pljadeja 1. Stavek: GP Gorenjski «ak Kranj, tisk: Združeno podjetje U»deka pravica, LJubljana, Kopi-t*rJ*va S. - Naslov uredniitva in °Pnva bata: Kranj, Moie Pijadeja l- - Teko«! recvn pri SDK v Kra-■h Mevilka IIMMMIIMI - Te-le">ai: glavni urednik, odgovorni "T*4aik in uprava 23-341, uredni-"v° »1-S46, novinarji 21-800, malo-?paai in naročniški oddelek - Naročnina: letna 200 din, "fetaa It« din, cena sa 1 številko 1 »Inarje. — Oproeeeno prometne-davka po pristojnem mnenju 421-1/72. prireditve 1. februarja ob 21. uri sem izgubil aktovko na avtobusni postaji v Kranju. Najditelja prosim, da jo vrne na avtobusno postajo. 811 dežurni veterinarji OD 10. DO 17. FEBRUARJA 1978: Teran Janez, dipl. vet., Kranj, Vrečkova 5, telefon 26-357 ali 21-798 in VEHOVEC Srečko, dipl. vet., Kranj, Stošičeva 3, telefon 22-405 za občino Kranj; VODOPIVEC Davorin, dipl. vet., Gorenja vas 186, telefon 68-310 za občino Škofja Loka; BENULIČ Marijan, dipl. vet., Radovljica, Staneta Žagarja 12, telefon 75-043 za občini Radovljica in Jesenice. Dežurstvo se prične ob 14. uri popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne. Centralna dežurna služba ŽVZG Kranj, na telefonski številki 25-779 pa deluje neprekinjeno. Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske obvestila ROLETE IN 2ALUZIJE naročite v Kranju, telefon 24-957, popoldne po 16. uri 276 OTROŠKO RITMICNO-PLES-NI TEČAJ. PBD Kranj organizira v DOMU JLA dvemesečni tečaj. Predšolska skupina od 5. leta dalje od 15.30 do 16.30 in šolska skupina do 10. leta od 16.30 do 17.30; vsak ponedeljek s pričetkom 6. februarja. Informacije in vpis ob pričetku. 779 GRADITELJI HIŠ! Delam nove in popravljam stare elektroinštala-cije. Čistim tudi bojlerje! ELEK-TROINŠTALACIJE, Košnjek Alojz, Križe 88 777 zaposlitve Sprejmem delo na dom; najraje ii. KOVINSKE STROKE. Naslov v oglasnem oddelku. Galičič Marko, Predmost 26, Poljane nad Škofjo Loko 809 Nujno iščem varstvo na domu za eno leto staro punčko v dopoldanskem času. Janez Bešter, Kovačiče-va 8, Kranj 810 stanovanja Skromno SOBO v Kranju išče mamica s petletnim sinom. Ponudbe pod »Poštena« 807 Garsonjero ali manjše STANOVANJE v Kranju ali okolici iščem. Ponudbe oddajte v oglasnem oddelku pod šifro »Nujno — cena ni važna« 808 Odbor za medsebojna razmerja Kemične tovarne Podnart — p.o., Podnart vabi k sodelovanju polkvalificirane in kvalificirane delavce za delo v proizvodni službi Pogoj; 3-mesečno poskusno delo Pismene prijave naslovite na splošno službo podjetja, lahko pa se zglasite tudi osebno v tajništvu vsak dan od 6. do 14- «re dobite informacije na tel. št. 70-136. Gostinska in trgovska delovna organizacija Central Kranj, n.sol.o. objavlja na podlagi sklepa Odbora za medsebojna razmerja in v skladu s 16. členom Samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih, proste delovne naloge in opravila: I. za delovno skupnost skupnih služb: RAČUNOVODJE TOZD GOSTINSTVO Pogoji: VŠ izobrazba ekonomsko-komercialne smeri in 2 leti delovnih izkušenj na odgovornih delovnih nalogah in opravilih ali SS izobrazba ekonomske smeri in 4 leta delovnih izkušenj na odgovornih delovnih nalogah in opravilih, poskusna doba 3 mesece II. za TOZD Gostinstvo: 1 SLAŠČIČARJA V OE PARK > PK KUHARJA V OE PARK 3 POMIVALKE POSODE V OE PARK 4 ČISTILKE V OE EVROPA Pogoji: pod 1. se zahteva poklicna gostinska šola. poskusna doba 2 meseca pod točko 2., 3. in 4. pa se zahteva osnovna šola, poskusna doba 1 mesec. Pismene prijave /. dokazili o strokovnosti pošljite v 7 dneh na naslov: DO Central Kranj, Maistrov trg 11. ZAHVALA Ob smrti našega dobreda in skrbnega moža. očeta in strica Franca Križaja se in ter znancem ter g. kaplanu iz Šenčurja, koicmivu . ,a„,na ... —---- darovane vence ter vsem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali in /. nami sočustvovali, vsem iskrena hvala. Žalujoči: žena, hčerka Mirjam, Helena, Marjetka, bratje in sestre ter ostalo sorodstvo Milje, Preddvor, Kokrica, Britof, Kranj, Križ, Maribor, Ljubljana, Vrhnika. 2. februarja 1978 ABC Pomurka Trgovsko proizvodna organizacija Golica Jesenice Temeljna organizacija Industrija-obrt v smislu določil 164. člena statuta ponovno razpisuje prosta dela in naloge za računovodje temeljne organizacije združenega dela Kandidat mora poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev imeti: — najmanj srednješolsko izobrazbo ekonomske smeri, — najmanj tri leta delovnih izkušenj v knjigovodstvu, — aktiven odnos do samoupravljanja, spoštovati zakonitost in mora biti vesten pri delu. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom ter trimesečnim poskusnim delom. Ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi ter opisom dosedanjih zaposlitev naj kandidati pošljejo v 15 dneh od objave razpisa na naslov: ABC Pomurka — Trgovsko proizvodna organizacija Golica Jesenice — kadrovska služba Jesenice, Titova 1. Stanovanja ni na voljo. Komisija za razpis o imenovanju individualnega poslovodnega organa pri Gorenjskem muzeju Kranj razpisuje delovne naloge in opravila za ravnatelja Gorenjskega muzeja Kranj Pogoji so naslednji: — da izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, — da ima visokošolsko ali višješolsko izobrazbo. — da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj. — da ima organizacijske sposobnosti, — da ima moralnopolitične kvalitete. Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa. Kandidati naj vložijo prijavo, življenjepis, dokazilo o izobrazbi in zahtevanih delovnih izkušnjah ter dokazilo o nekaznovanju na naslov: Komisija za razpis o imenovanju individualnega poslovodnega organa — Gorenjski muzej Kranj, Tavčarjeva 43. Bombažna predilnica in tkalnica Tržič ponovno vabi k sodelovanju na podlagi 6. in 7. člena Samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu strokovnega delavca za opravljanje nalog in opravil 1. vodje organizacijskega oddelka za nedoločen čas — s polnim delovnim časom V delokrog vodenja organizacijskega oddelka spadajo naslednje naloge in opravila: — razvijanje — organiziranje poslovanja DO — vodenje oddelka — organizacijska priprava za mehanografsko obdelavo, — uvajanje metod s področja operacijskega raziskovanja, — razvijanje in uvajanje mehanografije Za uspešno opravljanje navedenih nalog in opravil se zahteva: — visoka strokovna izobrazba tekstilne, organizacijske, ekonomske ali ustrezne tehnične smeri in 3 leta delovnih izkušenj v tekstilni industriji — višja strokovna izobrazba istih smeri in 6 let delovnih izkušenj v tekstilni industriji — poznavanje organizacije in proizvodnega procesa delovne organizacije — poznavanje organizacijskih sistemov — znanje s področja računalništva — družbenopolitična razgledanost in aktivnost — moralne kvalitete — ustvarjalen odnos do samoupravljanja — vodstvene oz. organizacijske sposobnosti — komunikativne sposobnosti vodje obračuna in analiz za nedoločen čas — s polnim delovnim časom V delokrog vodenja obračuna in analiz spadajo naslednje naloge in opravila: — vodenje in koordiniranje obračunov in analiz po TOZD in DS — vodenje izdelave letnih finančnih planov TOZD. DSSS in DO — analiziranje izvršitve finančnih planov — analiziranje ekon. produktivnosti, ekonomičnosti, rentabilnosti in primerjava rezultatov med TOZD v okviru DO in z DO sorodne stroke — sodelovanje z vodenjem računovodstva in TOZD ter vsemi sektorji v DSSS — strokovno izobraževanje, seznanjanje in spremljanje predpisov. Za uspešno opravljanje navedenih nalog in opravil se zahteva: — višja strokovna izobrazba ekonomske ali ekonomsko-komercialne smeri in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj v finančni službi — srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri in 6 let ustreznih delovnih izkušenj v finančni službi — poznavanje ustrezne zakonodaje in finančnega poslovanja — družbenopolitična razgledanost in aktivnost — moralne kvalitete — ustvarjalen odnos do samoupravljanja — vodstvene oz. organizacijske sposobnosti — komunikativne sposobnosti Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovsko družbeni sektor delovne organizacije do vključno 17. februarja 1978 kjer dobite vse ostale informacije. \ Nezadovoljni blejski gostinci Zakaj so delavci Viatorjevih hotelov Park in Golf zbirali podpise in tako izrazili svoje nezadovoljstvo ob sklepu delavskega sveta? — Kdaj dve temeljni organizaciji združenega dela? Bled — Med delavci Park in Golf hotela je ob zadnjem izplačilu osebnih dohodkov hudo zavrelo, kajti več delavcev je v plačilni kuverti dobilo manj denarja, kot so pričakovali, kot so tudi zaslužili. Nezadovoljstvo se ni izražalo le v ostrih besedah in v glasnem negodovanju, začeli so zbirati tudi podpise in s tem jasno in glasno protestirali. Na list papirja se je podpisalo 152 delavcev, kar je dobra polovica vseh zaposlenih. Ni se jim zdelo pošteno in prav. da s_a bili osebni dohodki bistveno nižji, niso se strinjali s sklepom delavskega sveta. Temeljna organizacija združenega dela hoteli Viator Bled je bila v letu 1976 v izgubi, lani pa so sklenili z za-zadovoljivim poslovnim rezultatom. Da pa se ne bi uresničila bojazen, da se ob koncu leta lahko nakazuje tudi izguba, je delavski svet sprejel decembra sklep, da se na račun opravljenih nadur v letu 1977 — okoli 13.000 jih je bilo — vrednost točke za december zniža od 1,15 na 1 Razlika 0,15 naj bi bila torej o-lškodnina za nadure, ob tem, 61 delavcev in delavk dobilo kot 2460 dinarjev, kar pa gotovljeni osebni dohodek po samoupravnem sporazumu. Vsi poznejši izgovori, da se je pač zmotil računalnik ob obračunu da je man j je za- osebnih dohodkov, so kaj jalovi in za lase privlečeni, kajti vsakomur mora biti pač jasno, da je zajamčeni osebni dohodek tisti dohodek, ki ga delavec mora prejeti, saj zanje in njim pomeni življenjski minimum, za katerega so se delavci samoupravno dogovorili in nujno mora biti tudi izplačan. Delavci so tako upravičeno negodovali, čeprav je obenem tudi jasno, da njihova pot do uveljavljanja samoupravnih pravic — zbiranje protestnih podpisov — nenavadna in neobičajna in bi je vsekakor ne izbrali, če bi bile aktivne družbenopolitične organizacije. O vsem tem so se pogovarjali na problemski konferenci 24. januarja, na kateri so bili tudi predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij. Konferenca z dolgo in polemično razpravo je odkrila še vrsto drugih problemov, tako včasih in ponekod nezdrave medsebojne odnose, težave ob gospodarjenju, ob kadrovskih vprašanjih, bilo je precej pikrih besedi na račun odprtih investicijskih problemov in neizpolnjenih obveznosti posameznih izvajalcev del ob hotelih. Delavci so na konferenci ostro zahtevali, da se ob nepravilno izplačanih osebnih dohodkih poiščejo krivci in ustrezno kaznujejo. Veseli pust Pusto vanje na Bledu — Turistično društvo Bled je tudi letos pripravilo na Bledu veselo pustovanje in povorko maškar. Sodelovalo je okrog 400 mask, ki so posamezno ali v skupinah švrkale naše vsakdanje nepravilnosti. Uspelo maškerado in povorko pa so pripravili tudi v Begunjah. Najbolj posrečene maske so bile nagrajene, (jk) — Fohn F. Perdan Da še nismo izgubili smisla za šalo in pustne norčije sta dokazali minula pustna sobota in nedelja, obeta se pa še veseli pustni torek. Po cestah smo jih srečavali, pustne šeme, bolj ali manj domiselne, po gostilnah in hotelih so plesali, na vhodna vrata so nam potrkali, na moč zadovoljni, ko jih nismo spoznali. Marsikje se je pustna sobota zavlekla pozno v noč ali v zgodnje jutro, marsikje so se pustne maske zbrale v pustni povorki in ponosno zakorakale mimo radovednih množic. Res je, da je letos na Gorenjskem veliko snega, a zato povorke niso bile kaj hudo ovirane. zaradi snega je odpadla le vsakoletna Svinjska glava na Črnem vrhu nad Jesenicami, kjer ne bi bilo kje parkirati in brez smuči domala nemogoče spremljati pustne prireditve. Zato pa se je precej ljudi zbralo na tradicionalni pustni povorki v Begunjah minulo soboto in na blejski maškaradi, ki se tudi ni izneverila tradiciji. Bilo je zanimivo kot že tolikokrat doslej, pa izvirno in domiselno, vse pa hecno in zabavno, kot se pustu spodobi. Danes ga bomo pokopali, tudi ob veselem plesu in ob zabavnem omizju. Pustne maske si bodo oddahnile do naslednjih pustnih dni .. . Na Gorenjskem sejmu prek 1000 ljudi - Na sejmišču v Kranju je bila v soboto zvečer v organizaciji Gorenjskega sejma vesela pustna prireditev, na kateri je sodelovalo prek 100 mask. Najbolj posrečene so bile nagrajene. Prvo nagrado je komisija prisodila furmanu z lepim črnim osličkom, pa tudi d.uge maske so bile izvirne. Pustovanja na sejmu se je udeležilo prek 1000 ljudi, ki so uživali ob zvokih godi a pihala iz Gorij in ansambla Lojzeta Slaka, (jk) - Foto: F. Perdan Delavci obeh hotelov vsekakor ne morejo rešiti vseh perečih problemov, ki so se nagrmadili: tako ne morejo sami odplačevati investicijskih kreditov za Park hotel ne plačevati obresti in tudi ne ' razrešiti problema nepopolnega moratorija. Medtem ko so lani znašali poprečni osebni dohodki za turizem in gostinstvo 4151 dinarjev, so bili njihovi poprečni osebni dohodki le 3556 dinarjev. Problemska konferenca je vsa odprta vprašanja nakazala in obenem izoblikovala sklep, da morajo vse družbenopolitične organizacije pripraviti temeljito oceno dosedanjega stanja in si prizadevati za odpravo notranjih vzrokov, ki so privedli do takšnih razmer. Nujna sta medsebojno sodelovanje in pomoč med delovno organizacijo Golf turist v okviru sestavljene organizacije Viator Ljubljana, občinskimi družbenopolitičnimi organizacijami in skupščino občine. Kot prvo, edino smiselno in smotrno pa se postavlja tudi vprašanje dveh temeljnih organizacij združenega dela — Golfa in Parka in prav to je naloga, ki jo bodo morlai v najkrajšem času uresničiti. Darinka Sedej Na Krvavcu dobro poskrbljeno za varnost smučarjev — Joža Flajs, tehnični vodja krvavških žičnic in smučišča pripoveduje, da je na krvavških smučiščih dobro poskrbljeno za varnost smučarjev in drugih obiskovalcev. Gorski reševalci redno križarijo po smučišču. V sobotah in nedeljah so dežurni po štirje, druge dneve pa sta na Krvavcu dva reševalca. Razen tega so za red in varnost zadolženi tudi žičničarji. Reševalci in žičničarji imajo pravico kršitelje reda na smučišču mandatno kaznovati. Za red skrbe tudi miličniki, predvsem iz Kranja, Preddvora in Cerkelj. Ob nesrečah je na voljo posebna reševalna gondola. Ker je smučišče dobro označeno, so nesreče na Krvavcu redke, (jk) — Foto: F. Perdan »JEŽURNI NOVINAR: telefon 21-860 Novo na tujem — l.ihijski predsednik Gadafi je zavrnil obtožbe nekaterih držav. či>š da podpira akcije tujih teroristov. Dejal je le. da načelno podpira pravičen lx>j narodov /a ekonomsko neodvisnost in enakopravnost Odnosi med Kampučiio in Tajsko so se vendarle izboljšali Državi sta med drugim že sklenili zamenjati veleposlanike Novo doma — -Jugoslovanska gospodarji delegacija, ki jo votli predsednik zveznega komiteja za kmetijstvo, je končala t-dnevni obisk v Somaliji. /, gospodarskim ministrom so se pogovarjali o razvoju gospodarskega sodelovanja nuni državama in > možnostih za razširitev stikov na področ-|ii kmetijstva, živinoreje in nekaterih drii-gih gospodarskih področjih. 1'redsednik Tilo je v Herceg Novem sprejel /ve/nega sekretarja za zunanie zadeve Miloša Minira. 1'ngov ar jala sla se o zunanjepolitični dejavnosti -I ugosla vi je. II pripravah na beograjsko konferenco n evropski varnosti in sodelovali ju ter o drugih aktualnih dogodkih Mejni prehodi so prevozni tako v 1'od korenu in Katečah kot na Ljubelju in b-zerskem Smučisća - Na Za t mik u so namerili 140 cm snega na Pokljuki pa 250 rm. Naprave na smučiščih obratujejo Blejsko |c zero ie sicer zamrznjeno, vendar prisiopi i varni. Odprto pa ji' drsališče, in sicer od 10 do 12.. od 14. do (jr. in ud 17 do 1». ure V Kranjski gori je od I2M do IMDctn snega. Smučišča so teptana, žičnice pa čaka|o na vnete smučarje. Odprto je tudi drsališče v Zagmajnici od 9. do 22. ure. Hoteli so v glavnem zasedeni do konca februarja, pro-tor pa je še / Špiku v Martuljku, hrvavei ima poprečno meter in pol neoe-lo snežno odejo. Vse žičnice delajo, tudi nova na K rižki planini. Odlična smuka je tudi na Kobli in Voglu, k jer je od H't do 2.'Wt cm snega. Vreme — Za torek napovedujejo mete-»rologi pretežno oblačno vreme; ponekod bodo (udi rahle padavine. K,v.v^bog.teJ9iz,„ov», in žičnice Prostora za 10.000 smučarjev S sobotno otvoritvijo novih žičnic na Krizki pk nini na Krvavcu se je vodilna vloga krvavške^ rekreacijsko-turističnega središča še utrdila — prihodnosti bo Krvavec lahko sprejel 20.000 sm* carjev, obenem pa bodo ustvarjeni pogoji, da bi turistično središče zanimivo tudi poleti Krvavec — Krvavec je od sobote, 4. februarja, dalje bogatejši za novo dvosedežnico na Križko planino, za dve vlečnici in dva nova teptalna stroja, kar je vse skupaj veljalo okrog dveh milijard starih dinarjev. Krvavške žičnice, razpredene na okrog 80 hektarih, že lahko v eni uri prepeljejo 3400 smučarjev, naenkrat pa lahko že smuča na Krvavcu okrog 10.000 ljudi. To je izreden vzpon našega vodilnega zimsko-športnega središča, kar pa še ni skrajna meja. Krvavec lahko sprejme smučarje na okrog 350 hektarih smučišč, na katerih se bo v prihodnosti lahko smučalo okrog 20.000 ljudi. Zamisel je uresničljiva, saj je lega Krvavca izredna. Pred vrati so Ljubljana, Kranj, Domžale, Škofja Loka, Kamnik in še številni drugi večji kraji, v katerih živi četrtina Slovencev. Tudi njihova kupna moč je visoka, kar je nova prednost za Krvavec. Kar je bilo doslej narejenega na Krvavcu, je velika zasluga interesne skupnosti za razvoj tega smučarskega in turističnega središča. Doslej je sporazum o ustanovitvi interesne skupnosti že podpisalo 55 članov, kar potrjuje pravilno usmeritev graditeljev Krvavca. To je obenem tudi razlog, da razvoj Krvavca še ne bo zastal. Oči skrbnikov Krvavca so usmerjene na Veliki Zvoh, kjer je novih 13 hektarov smučišč, na Dolge njihve in Koren, kjer bo mogoče smučati šest mesecev na leto. Člani interesne skupnosti snujejo razvojni program do 1985. Njegova srž je izgrajevati Krvavca in prepotrebnih infrastrar turnih objektov, obenem pa bo twh vzporedno oblikovati tudi zadovoir vo turistično ponudbo tudi v predvsem pa v okolici Cei Takšen razvoj Krvavca pa omogočil razvoj ne le rekreati in turističnega smučanja, tudi vrhunskega in tekmovalnega To je srž besed, ki so jih sobotni otvoritvi treh novih žičnic * vlečnic ter predaji dveh bo** teptalnih strojev, od katerih vsak okrog 150 starih milikaV dinarjev, povedali Janez Globočat predsednik Turističnega draM Cerklje, Drago Štefe, pudjuhi izvršnega sveta kranjske občiasfe skupščine, in podpredsednik bliškega izvršnega sveta ter predse* nik skupščine interesne skupna* Zvone Dragan. Veliko ljudi je vtkalo svoja priztf* vanja v graditev Krvavca, velja združeno delo, ki je sporazum o oblikovanju skui in neumorne krvavške Franja Kreačiča, Jožeta Ivana Pogačnika, Draga Flisa-J in Jožeta Hujša. Za vse in 4000 smučarjev, ki so v uživali na Krvavcu, je bila oti novosti praznik, obenem pa da bodo tudi prihodnje naloge temeljito in vsestransko u resni J- Košnjek Nove žičnice na Krvavcu je slovesno pognal v obratovanje dolgoletni ški žičničarski delavec Ivan Pogačnik - Foto: F. Perdan ŽIČNIČARJI PA NA MALICO Zatrnik - V soboto, 4. februarja, je na Zatrniku smučeh več tisoč ljudi. Bil je lep, sončen zimski dan, da je bUo škoda ostu ti doma za pečjo. Čeprav se je trlo avtomobilov z avtobusi ired in je bilo kot običajno v samopi> strežni nemogoče hitro dobiti fm vrste pred vlečnicami le niso bile pretirano dolge, vse do .. . Vse do 12.30. ko so postali žičmčar vlečnice pod cesto (nasproti stare zatrniške gostilne) strahotno lačni in so si meni nič tebi nič vtm svoj čas za malico. Polurni od mor je lahko razburjal smučar* kakorkoli jih je že hotel, žičnica-ji so ostali hladno neprizadeti ;." natanko po polurnem okrepi spet naveličano pognali vlečnic Smučal sem že marsikje, a u\ mi kaj takšnega za vse na **«■ še ni pripetilo, namreč, da bi ob najhujšem navalu žičničarji enostavno rekli »briga me zasluži in vse drugo, jaz grem na en ptr in na en sendvič«. Razumem. M en sam žičničar mora počuc.r. ne razumem pa, da je morala mmulo soboto počivati vsa četa delavcev tiste vlečnice naenkrai Še manj mi je jasno, zakaj M zaslužku dobesedno odreka Za vod za turizem Bled ki mu ,v prav Zatrnik v minulih suhih zimah natresel eno samo izgvfr Če gre za samovoljo delaivev -ostale žičnice so nemoteno obra finale ves dan - jo je treba p-najhitrejšem postopku odpraviti če gre pa za potrjen dogoviv enostavno nimam besedi... SAMOVOLJNA PODRAŽITEV Bled — A. V. sporoča: »V hotelskem podjetju Viator na Bledu so pod noč .'11. januarja opravili inventuro in od 1. februarja njihovi loka/i prodajajo navadne vžigalice po dinar, voščenke pa po dinar in 50 par. Ker je to monopol in smo kadilci v manjšini, ne želimo, da bi 50 par prispevali pri škatlici vžigalic na račun... morda anuitet hotela Park. najmanj pa pred podražitvijo!« Upam, da se bo močno posve tih t — radovljiški tržni inšpekciji! BANKA NE MARA DROBIŽA Tržič - J. K. sporoča: »Šran-garji so nabrali skoraj za pet kilogramov drobiža, kovancev od 5 do 50 par in ga odnesli v tržiško banko. Ljubljansko banko. A tam drobiža niso hoteli zamenja ti m so priporoči/i, da ga lahko odnesejo kamorkoli že hočejo. Fantje so odšli z dolgim nosom, drobiža »tržiško« Ljubljanska banka pač ni hotela, čeprav ima napravo, ki avtomatično prešteje se tako veliko goro kovancev. Naj zdaj odnesejo šrangarji ti stih pet kil drobiža na Dinosi*