Spominski dan 11. september. Na Kitajskem, ki že več desetletij vzbuja evropsko pozornost, je teklo od 18. stoletja naprej veliko krščanske krvi. Eden najpogumnejših in najslavnejših Kristusovih pričevalcev v tej fleželi pa je bil Janez Gabriel Pcrboar. Rojen na južnem Francoskcm leta 1802. je že kot otrok kazal veliko pobožnost In popolnost. Ko je postal v družbi lazaristov ali misijonarjov sv. Vincencija Pavelskcga duhovnik, je 10 let vzgledno deloval kot profesor, učitelj novincev in predstojnik. Po desetih letih se mu je izpolnila srčna želja, da je smel kot misijonar na Kitajsko. Samo štiri leta je bilo vnetemu misijonarju usojeno delovati v misijonski pokrajini Honau. Pa ta štiri leta so fcila polna nevarnosti pa tudi neumorHega dela, s katerim je Janez Gabriel pridobival nove kristjane, stare pa utrjeval v krščanskem življenju In v ljubezni ter zvestobi do vere kristusove. Po Stirih letih takega dola ga je nek odpadli kristjan Izdal poganom. Neko noč so ga vjeli in vklenjcnega v verige odpeljali. Vlačili so ga iz enega mesta v drugo, od enega sodnika do drngega in ga povsod na vse mogoče načine izpraševali in zasliševali. Ko je »icer povso-d neustrašeno izpovedal •vojo vero, ni pa hotel izpovedati nilesar, kar bi moglo škodovatl njegovim vernikom, ga je dal nek mandarin Ka klto, kakor so jo nosili na Kitajskem in za palce obeh rok potognitl na visoke vislice. Štiri ure je moral tako vi.seti, raandarin pa se je z nečloveSkim veseljem pasel »ad njegovimi bolečinami, okoli stoječim je pa govoril: »Vedite. da nebes in pekla. o katerih: vam ta človek pripoveduje, ni. Pekel je, viseti na takih vislicah; nebesa pa, živeti v vseh posvetnih dobrinab.« Po desetih dnevih je dal grozovitež pogumnega misijonarja zopet pripeljati pred sebe. Nad mirom, s katerim je Janez Gabriel Perboar pred njim stal in mu odgovarjal, je bil tako razkačen, da je zaukazal, da mu morajo dati z debelim usnjatim podplatom štirideset udarcev v obraz, tako da so mu čisto razbili lice. Nato ga je dal zopet pol dneva obesiti na grozne vislice. Pa vse to je bil še le začetek njegovega trpljenja. Kmalu nato so njega in še deset drugih kristjanov, na rokah in nogah vklenjene v železne verige poslali v mesto Vu-Čang-Fu, jih vrgli tam v najgroznejšo ječo in jih izročili najsurovejšim rabljem. Ni mogoče popisati vsega, kar so morali Pcrboar in njegovi tovariši tukaj pretrpeti. Pazniki so Jioteli od ujetnikov ali njihovih sorodnikov dobiti veliko podkupnino, zato so jih pa mučili na najrazličnejše načine. Roke so jim prevezovali tako trdo, da je mučencem brizgala kri izpod nohtov. Pustili so v ječi največjo nesnago, tako da so uboge žrtve začeli j«sti črvi In drugi mrčes. Vsak večer so ujotnikom eno nogo dali v neko stiskalnico in Jo tako dolgo stiskali, da je Janezu Gabrielu ena noga čisto odmrla in mu začela gnlti. Devet mesecev je trajalo to trpljenje. Perboar ga je prenašal tako mirno tn potrpežljivo, da so bili celo surovi paznikl ginjeni in so začeli mileje postopati z njim. A pravi vojščak Kridtusov je sam prosil, naj mu nič ne prizanašajo, temveč postopajo z njim kakor z vseml drugimi. Med tem časom pa so bili za Janeza Gabriela še posebno hudi dnevi trpljenja. Vodili ^so ga pred sodnika. Ta ga je vedno irTvedno izpraševal, čemu da jc prišel na Kitajsko. Perboar je vedno odgovarjal: »Prišel sem, da bi delal za božjo čast in zveličanje duš.« »SedaJ pa,« je govoril sodnik, »ti je le gotovd žal, da si prišel.« »O ne,« je govoril mu« čenec, »nasprotno, jaz smatram za ve« liktf srečo, da smem nositi te verige ia trpeti te muk«.« To je seveda bilo zal poganske sodnike nekaj Cisto neumlji« vega. Posebno je ta stanovitnoat draži* la kitajskega podcesarja. Ta je mislil^ da bo prekosil druge sodnike in da ba uklonil pogumnega moža lz tuflne. ZsJ. to ga je pustil z nekim strojem vleči H precejšnjo višino nato pa ga Je pustif pasti ua zemljo. Drugokrat J« morav klečati na železnih verigah, roke ja| imel privezane na kol in za lase so ga) vlekli kvišku. Vmes pa so ga do krvf tepli z biči, palicami in podplati. Nekoč so predenj položili križ in mu zaukazali, da stopi nanj. A on je a solzami v očeh odgovoril: »Kako bl mogeli storiti tako sramoto Bc.ju, svojemif stvarniku in odrešeniku?« Nato se jaf sklonii, pobral križ in ga z vso iskre* nostjo poljubil. Nek rabelj je priskočil^' mu iztrgai križ in ga med zasramova« njem vrgel v kot. Janez Gabriel, ki ja prej vse muke tiho trpel, tega ni mogel' prenesti. Glasno in presunljivo je zaihtel, da so ga slišali daleč na okoli« Sto udarccv s palico je bila kazen za to ljubezen do Kristusa. Cesarski nameetnik si je vbil v gla« vo, da hoče premagati ki-šCnaskega spoznavalca. Dva Janezovih tovarišer sta že podlrgla groznemu mučenju. Zopet stoji Perboar pred njjm. Zopet hoča sodnik izvedeti od njega stvari, radi katerih bi še več kristjanov vjel in' vrgel v ječo. Perfcoar je zopet ves po* trpežljiv, pa tudi molčeč kakor vedno< To jc spravilo trinoga čisto ob pamet«" Ni se več znal premagati, skočil je pa koncu ter je začel kakor divji z nekim mučilnim orodjem biti po misijonarju. Vrsem je zastala sapa, le Janez Gabriel je.ostal miren. Ko se je cesarski namestnik odpomogel od napada svoje razbrzdane jeze, je Perboarja obsodil na mrt in sicer, da bo zadavljen. Ker je moral potrditi smrtno obsodbo cesar, je trajalo Janezovo mučeni« štvo še osem mesecev. Njegovo telo j« bllo po prestanih nečloveških mukaH kakor ena sama grozna rana, meso j« kar v celih cunjah viselo raz njega. 11. septembra lcta 1840. so ga 38 let starega peljali na morišče. Pripeli so g* na nek križ. Roke so zvezali na povprečni les, noge so mu upognili nazaj,, da je visel nekaj cm od zemlje na krifcu. Na izrecno povelje cesarjevega namestnika naj bi umiral počasi. In taka Je rabclj potegnil za vrv, ki jo je imel mučenec ovito okoli vratu, nato jo ja pa zopct spusti], da je Janez zopet prišel k sapi. To je ponovil trikrat. Kefl pa se je zdelo, dr. še živi, ga je sunil % nogo v trebuli. Telo mučenčevo se j9 krčevito strcslo; veiik krSčanski junak' je prestal muke, k^jili je trpel radi svoega prepričanja. Papež Leon XIII. ga e 10. novembra leta 1889. prištel blaženim. Janez Gabriel Perboar je zapisal ˇ, svojih zapiskih, da se čudi, da je toliko ljudi tako brczbrižnih, čeravno vidijo s kolikimi grehi so žali Bog. Sam ja X>retrpel mučeniškc smrt, sain.o da si ne bi ločil od Boga z grehom. Bog daj, da bi tudi v naših srcih vedno živel neomajen in odločen sklep: Rajše vse pretrpeti, kakor Boga s smrtnim grehom razžaliti. Iz Rima. Ker v mesecu avgristu nl bilo v Rim romanja, je papež imel nekake počitnice. Ta Cas je porabil za to, ida je nadzoroval razne naprave in nove fetavbe v Vatikanskem mestu, kjer je feedaj neomejen gospodar. Meseca septembra pride zopet več romarskih vlafcov iz raznih dežel, da se poklonijo sv. očetu ob njegovem zlatomašniškem jubileju. Vodstvu lista feCivitta Cattolica«, ki je bil pred kratkim radi svojega cerkvenega stališča od italijanske vlade laplenjen, je poslal papež Pij XI. jubllejno svetinjo in svojeročno pismo, v katerem listu zagotavlja svojo neizpremenjeno blagohotnost. Vesoljnost katoliške Cerkve. Na švedskem slavijo letos 1100 letnico, kar je tej deželi prinesel sv. Ausgar luč Kristusove vere. V sredi meseca avgusta je bil višek slovesnosti. Ta slavnost je združila na Švedskem zastopnike mnogih katoliških narodov v Evropi. Najbolj močno so bili zastopani Kemci, katerim je pripadal po svojem rojstvu sv. Ausgar. Razen tega so bili na Švedskem tudi zastopniki Francozov, Angležev, Holandcev, Poljakov, Fincev, Litvancev in drugih. Tako velika katoliška misel druži narode v eno družino. Gasu primeraa družba. Na Ogrskem imajo cerkveno družbo, ki ima ime »šocijalna misijonska družba«. Ni to 'družba za misijone v tujih deželah, temreč hoče ta družba skrbeti da se oživi in utrdi krščanska vera in življenje v domači deželi. Članice te družbe so notranje, ki imajo obljube kakor redovnice in pa zunanje, ki so notranjim pridružene kot nekake tretjerednice. Sedaj je na Ogrskem 72 hiš te družbe. Ima družba razne odseke, ki skrbijo za zanemarjene otroke, za dekleta, ki so y nevarnost, za dekleta, ki so padla, za revne družine, za odpuščene kaznjence itd. Lepl uspehi katoliškega dela v Eelflijl. Belgija je dežela, kjer se katoličani silno niarljivo gibljejo. Letos je bilo na katoliškem shodu v L6wenu nad 90.000 udeležencev, ki so se vsi z veliko resnostjo posvetili Srcu Jezusovemu. jZgodnje obhajilo otrok in pogosto obhajilo vernikov je zelo razširjeno in to rodi krasne sadove. Prepričanih katoliških dijakov je v Belgiji nad. 500 tiSo5, ki skrbijo za duhovne vaje in drugačno versko življenje med seboj in tirugo mladino. Posnemanja vrednll