Še nekaj o prašaujih pri lanskeni konz. spraše- vanjii. Ljubi ,,Tovarš!" kaj izverstoo ia pedagogično si aam pojasaoval vprašaaja pri laaskem konz. spraševanju v svojih listih. Med dragira nas si pa tudi opotaail, da ni zadosti, ako učitelj pogleda le po verhu, temuč aaj vsaki spis do zadnjega zernica dobro prebira in za rabo shraauje. Tudi jaz ravnal seni se po tem svetu, ter so nie še posebno veselili Tvoji izverstai dopisi ia sicer temveč, ker seai zajel iz ajili večkrat aiarsikaj dobrega ia tehtnega, kar poprej še niseai imel ia si za rabo ohranil. Le v zadnjih dveh številskih nalogah v 24. listu stran 385 — 386 v lansk. tečaju se nikakor ne vjemava. Pri št. 15. misliti si moremo aialo ali pa tudi veliko pomoto. Tako p. se bere v četerli versti: B vloži v primeri k A (5 : 6 — 30.000 : X,). Ko bi se tako rajtalo, kakor so tu cleai postavljeai, bi se po pravilih število 25.000 aikakor ne dobilo, ampak 36.000, kar pa biti ne more , ia bi potem nikakor ae bilo, kakor bi moglo biti. B. k A. kakor 5 : 6. Pravilno bi tedaj bilo tako le: 5 : 6 = X : 30.000; je X zaotraaji člea, tedaj se potem pervi in četerti čleB edea zdrugim naštevata iB z ziiotraajiiii delita. Tedaj : 5:6— 25X°00 : 30.000. = 25.000. Tedaj: 25.000 : 30.000 je v primeri 5 : 6. Pri št. 16. str. 386, pa se je gotovo pri prepisovaBJu ali pa tisku pomota vrinila. Glasi se: Obseda mož ima dosti živeža za 5'/2 mescev; čez koliko časa bi moglo pa 13.000 zravea priti, da bi vsi vkup še 2'/3 mesca mogli shajati? Obseda mož je, kakor se iz aaloge in izdelovanja dalje razvidi, prav za prav 20.000 mož in teh 20.000 mož je z živežeBi za 5'/2 Biescev preskerbljeaih; rado bi se tedaj po zgoraj omeBJeni nalogi vedilo, čez koliko časa, da ima še 13.000 k posadki iz 20.000 biož obstoječf pristopiti, da bodo vsi skupaj 5'/2 -+- 2'/3 raesca z živežem shajali, kar je pa aekaj, kar nikakor biti ne more. In to zatd Be , ker 20.000 mož ima živeža, le toliko , da shaja ravflo 5y2 Biescev, ko preteče ta čas, Biorajo ali aovega živeža dobiti, ali pa biti brez jedi. Je pa temu tako , ne bo 13.000 ibož ce tudi zadfiji dan v odaierjeBem časn od 5'/2 mescev pridejo, ne trohice živeža dobilo, še maaj pa pomno- žena posadka 20.000 -+- 13.000 čez preteklih 5V2 mesca še 2l/3 mesca živeti mogla. Bral sem tudi to aalogo, kakor je bila o času narekovaflja nemško zapisaaa , in ta se glasi: Obseda, obstojeca iz 20.000 biož, ima živeža za 5y2 mesca; čez koliko časa bi moglo pa 13.000 mož zravea priti, da bi ves živež v 2% raesca povžili? Pa tudi ta Baloga tirja aekaj , kar Bikakor mogoče ni. Oe pride aamreč precej pervi daa k posadki 20.003 še 13.000 mož, bodo vsi skupaj: 20.000 -f- 13.000 = 33.000 mož , 3»/3 Biesca z omenjenim živežem shajali, pozneje pa ko pride 13.000 mož k posadki 20.000 mož , toliko več bo živeža prihraBJenega, in torej toliko več, ne pa manj časa od 3y3 raesca, posadka omenjeBi živež vživala, po tem takem pa ne more čas povživanja BakopičeBiga živeža nikakor krajši biti od 3y3 mesca, toraj tudi ne 2y2 mesca. Ali bi Be bilo tedaj prav, ko bi se ta pomota v,,Tovaršu" popravila? •/«»«• Kogej. Odgovor in poprava. Kar piše g. dopisaik K. od št. 15. ,,konz. vprašaaj", je gola resaica. Xe vem, ali se mi je vriaila ta pomotapri prepisovaflju ali je pa tiskarai pregrešek; da seBi rajtbo po vodilili izštevilil, priča izhodek, kar tudi aa popirju lahko skažem. Kar pa tiče št. 16. moreBi odkritoserčno povedati, da sem bil na pervi pogled ravno takih misli tej naIogi, kakorŠBih je g. K.; prepričal sem se pa, da se tukaj ne praša, koliko časa bodo vsi vkup živeli od začetka do konca posadke — pa tudi ae, koliko časa čez omenjeaih 5y2 raesca; da to ne more biti, nas že pamet uči. Praša se pa, koliko časa sme preteči od tistega časa, ko pride perva posadka 20.000 do tistega časa,ko pride še 13.000 mož da ostaBe dovolj živeža za (20.000 + 13.000 =) 33.000 mož za 2»/3 mesca. Utegnil bi kdo reči: (5y2 — 2l/3 =) 31/,; mesca; pa to zopet ne Biore biti, ker pomnožefla posadka potrebuje več živeža na mesec kot pervotna (20.000 m.), maaj živeža ostaja tedaj na 20.000 mož in manj časa bo imela ta posadka jesti, da ostaae Ba poBinoženo posadko 33.000 mož za 2 mesca in '/a dovolj živeža. Po Bioji izrajtbi v,,Tovaršu" bi imelo 13.000 biož čez 27/13 Biesca zraven priti, pa tudi to Bi pravo. Treba je, da se prerajta aaj pervo, koliko časa bi imela ponmožeBa posadka (33,000 m.) živeža dovolj; to pa je 3'/3 Biesca, od teh odštejemo 2y3 mesca, kteri čas iaiajo vkup živeti in ostane nam 1 mesec; če pa ostane na 33.000 mož živeža za 1 niesec, bo 20.000 aiož ravao tisti živež dalje časa imelo. Koliko časa bo imelo 20.000 aiož ostali živež, se prerajta, čc popraviaio oao izrajtbo v ,,Tovaršu" lako le: Koliko časa bi potrebovalo 20.000 mož toliko živeža povžiti, kolikor ga ima 33.000 mož za 1 mesec dovolj ? Odgovor: (33.000 : 20.000 = 1 : X, prestavljeao ia okrajšaBO 20 : 33 = 1 : X) — l'%0 Biesca. Čez 113/2O aiesca bi moglo 13.000 mož zravea priti, da bi vsi vkup še 2'/3 mesca z živežem shajali. Žal mi je, da so se te ia še nektere druge poinote *) v našega verlega ,,Tovarša" vriaile. Prosimo, aaj blagovolijo naši čast. g. g. bravci popraviti, kar je napčaega. G. K. se pa lepo zahvalimo, da nas je opomail teh pomot. Peter Cebin. *) Na strani 339 v drugi versti odzgoraj naj se bere: saj tudi mi vsi nismo itd Na strani 338 v pervi versti od zgoraj bi imeli biti: in ti si rekel: Mima pa ona itd. sicer se ne vežeta stavka prav. Pisal sem tako, ker majhni otroci navadno tako izgovarjajo , kakor tudi: ata mania, pupa itd. piS.