Kmečki delavec. y. Beg iz Avstrije. V Avstriji kakor ludi na 0grskem popuš6a kme6ko prebivalstvo vedno bolj doma6o grudo in se naseljuje po mestih, zapušSa domovino in se izseljuje v Ameriko in druge kraje. Tisti časi so že davno minuli, ko se naši ljudje za nobeno ceno niso Io6ili od rojstnega kraja. Naša država gospodarsko nazaduje. Ni6 prida se ne stori, da bi se industrija razširjala in da bi se v tovarnali ljudje pošteno pla6evali. Slabo gospodarsko stanje pa izrabljajo agentje bogatih prekmorskih družb, ki so agentsko organizacijo za izseljevanje do skrajnih podrobnosti izpeljale. Prekmorske družbe so izvabile iz države, osobito v Galiciji, silno ljudi, kar se je zlasti ob 7adnjih nemirnih 6asih pokazalo. Armadni krogi so zato zaropotali in gališka vlada je, kakor znano, prepovedala vojašcini podvrženim mladeni6em In možem, se ;ž države izseljevati. Ta prepoved da veliko misliti. Koliko mladih mož je moralo iz Galicije že izglniti, da so izdali to prepoved! Iz Galicije, z Ogrske, iz Hrvaške, iz Slavonije, s Kranjskega, da, tudi s Koroške, Stajerske in že iz Tirol se 6imdalje veS ljudi izseljuje iz domovine. Ni ve6 tako, kakor takrat, ko je Kranjc Trdina hvalil izseljevanje, 6eš, koliko denarja da ljudje pr!nesejo domov nazaj. Ogromna ve6ina izseljencev je za nas izgubljena; ostane v Ameriki in v Nemciji, kjer imamo že tretji rod jiaših slovenskih izseljencev, ki ve6 slovensko ne zna, med tem ko je drugi rod še slovensko znal. To, kar velja za Slovence, velja v isti meri za Hrvate in Poljake. Nobena vojska, nobena nalezljiva bolezen ni stala našo državo toliko žrtev, kolikor nam jih je že tujina požrla. Kme6ki stan tarna in jadiknje, v dolgeh životari naprej. Dohodke kmetij poberejo obresti, odvetniki, razne pristojbine in davki. Kmet naomrec ne more davfinemu vijaku ni6esar skriti, kakor bogataš, ki se zato tako upira, da bi amele imeti davcne oblasti v njegove knjige vpogled. Ena slaba letina pomenja za kmeta beraeijo. Na teli tleh lahko delujejo organizacijo agentov prekmorskih družb, ki jih vždržuje zdaj pred vscm kmeti6 naše monarliije. Agemtje slikajo krasote in si.ja.jne pla6e v Anieriki z najlepšimi barvajni. S ka6jo lokavostjo in tudi s silo izvabijo ljudi na morje. Kako se ubogi izseljonci vozijo? To, ce nisi slep, že laliko v Ljubljani vidiš. Spravijo jih kakor 6redo ovac v najslabše železniške vozove, v Nem^iji v tiste vozove IV. razreda, kjer ti mora na svo- jem kovCegu sedeti, ce ga ima. Povsod ga gledajo postrani. ,,Avstrijski izseljenci so", se Nemci v rajhu rogajo, kadar vidijo, da se naši reveži po raznih postajali gnetejo. To ve tisti, ki sliši Nemce v rajhu, 6e mislijo, da so sami med seboj, ,,Ali ni nobenega socialnega zmisla pri našem sosedu in zavezniku? Ali je taka revščina v Avstriji ? Ali vlada tam ni6 ne storl, da bi so mogli ljudje doma preživeti?" — Kako je pa še-le v Ameriki! To povejo tisti reveži, ki tam ponesreSijo ali se kot pohabljenci vrnojo domov.. Drugi ne, ker se sramujejo. Trdo delo, pla6e pa tudi take, da se le s težavo izhaja. Avstrijska javnost se zdaj peča precej z izseljevanjem.. Neobhodno je potreben pred vsem zakon v varstvo izseljencem, ki ga zdaj še nl. Bogataši so znali rešitevte postave, ki je bila že pred 10. let; predložena, do zdaj prepre6iti. Za povzdigo kmefikega stanu se stori pravzaprav le toliko, kolikor je za najvecjo silo potrebno, da konca ne vzame. In za delavstvo? Rajši mol6imo. Še zdaj ni delavstvo za slucaj starosti preskrbljeno, dasi socialno zavarovanje 6aka že celo ve6nost rešitve. Kar se glede na izsoljevanje stori, je storila edino krŠCanska usmiljenost po Rafaolovi družbi, ki jo pa tudi država ne podpira niti gmotno niti moralno tako, kakor bi bilo to želeti. Avstrija kri6i po velikih in kore.nitih socialno-gospodarskih preosnovah, 6e ne, bodo v nekaj lOletjih cele pokrajine našega cesarstva popolnoma razljudene. yKolU{o železa dajo avstrijskl rudnikl. Po Po poroSilu c, lcr. ministrstva za javna dela posnamemo nekatere podatke o dobivanju železne rude v avstrijskih deželah,. Vseh rudniških podjetij za železo je bilo v 1. 1912 le 24 res odprtlh i.n imela so 6223 delavcev. Skupno se je Izkazalo 29 milijonov kvintalov železno rude, in sicer skoro za 6% več kot leta 1911. Za toplenje železa obstoja sicer 26 podjetij, a stoji jih ravno polovica in 5951 dolavcev. Natopilo se je v teh plavžih 17 milijonov kvintalov surovega železa, ki je vredno 143 milijonov kron. Za toplonje rude se je porabilo 18 milijonov kvintalov koksa in 50 milijonov kvintalov premoga v skupni vrednosti 59 miliionov kron. Velika, vefiina snrovega železa se izdelnje doma, le 1 milijon kvintalov gre 6ez mejo. Največ surovoga železa prodamo na Ogrsko in v Italijo, nekaj tudi v Nem6ijo, v Svico in nekaj malega tivdi v Sev. Ameriko. y Dolavec — mašnlk. Sin voditelja nemških krš6ansko-socialnih delavcev, Spalowskega, se je v mladosti nau6il strugarstva. Kot pomoSnik je ve6erne ure porabil za to, da se je marljivo u6il Iatinš6ine in drugih gimnazijskili predmetov, Cez kake poltretje leto je prosil za sprejem na glmnazijo in je napravil vsprejemni izpit za IV. razred. Nato je vstopil v red ocetov Družbe Jezusove in bivši strugarski pomo6nik je kot novomašnik o6e Ljudevit služil letos v Inomostu prvo sv. mašo. Lep vzgled vstrajnosti! y Slovenski delavci, delavke! Pristopajte v Jugoslovansko Strokovno Zvezo! Dobili smo sledeci oklio: Strokovna Zveza si je že tekom 3 let svojega obstanka osvojila po celem Slovenskem toliko delavstva, da je eno največjih delavskih strokovnih društev na jugu. Strokovna Zveza skrbi za delavsko izobrazbo! Prireja predavanja, poučre sliode, raziskuje delavske razmere, vlaga prošnje na urade za pridobitev delavskili pravic iji izboljšanje delavskih razmer! Vlaga za izboljšanje placilnih razmer na delo-dajalce spomenioe In posreduje pri sporih med delavci in podjetniki! Jugoslovanska Strokovna Zveza je najboljša delavska zavarovalnica v boleznl, nezgodi in brezposelnosti. Vsak 61an Zveze, ki je postal vsled bolezni nezmožen za delo ali pa ostal brez lastne krivde brez dela, ima pravico do podpore skozi 7 tednov. Zveza ima 5 razredov za bolniško in brezposelno podporo: V 1. razredn plačuje 61an po 16 vin. na teden, ima pa v bolezni in brezposelnosti pravico do podpore vsak dan skozi 7 tednov po 50 vin. V 2. razredn placnje po 22 vin., dobiva pa 75 vin. podpore vsak dan. V 3. razredn plafinje po 28 vin., podpora pa znaša po 1K na dan, V 4. razredu placuje 44vin., dobi pa podporo v znesku 1 K 50 vin. na dan. V 5. razredu plačuje 59 vin., dobiva pa 2 K podpore na dan. Poleg tega podpira Zveza svoje 61ane pri preseljevanju in daje izvanredne podpore v slu6aju sile in potrebe. Zveza izpla6uje tndl posmrtnino. Družina umrlega clana ima pravico do podpore 40—100 K. — Zveza daje 61anom pravne svete In pravno varstvo brezpla6no in najame v slnSaju potrebe tudi pravnega zastopnika. — Delavci in delavke! Nobeno strokovno društvo vam no nudi toliko prednosti in koristi, kakor Zvoza. Nobeno dolavsko društvo no dola tako požrtvovalno za svoje 61ane kakor Zveza. Nobeno društvo ne uživa vsled tega tudi toliko zaupanja kakor Zveza. Jugoslovanska Strokovna Zveza je najboljša in najbolj požrtvovalna zašSitnica slovenskega delavstva! Pristopajte va-njo in agitira.|te za vstop va-njo pri vseh svojih tovariših in tovarišicah!