GLEDALIŠKI LIST Narodnega gledališča v Ljubljani 1938-39 UREDNIK: M. BRAVNIČAR F. Lehar: 10 FRASQUITA opereta v treh dejanjih Din 2-50 Izhaja za vsako premijero Priporoča se Vam ..SLAVIJA" Jugoslovanska zavarovalna banka d. d. v Ljubljani za zavarovanje proti oškodovanju vsled požara, eksplozije, kraje, toče, nesreč i. t. d. — na zgradbah, opremi, tvornicah, avtomobilih kot tudi na lastnem telesu in življenju Podružnice: Beograd, Sarajevo, Zagreb, Osijek, Novi Sad, Split Glavni sedež: L j u b 1 j a n a, G o sp o s k a ul. 12 Telefon Stev. 217* ln 2271 Ljudska posojilnica v Ljubljani reglmtr. zadr. z neom. Jamstvom Ljubljana, Miklošičeva c. št. 6, v lastni palači obrestuje hranilne vloge najugodneje. Nove in stare vloge, ki so v celoti vsak čas razpoložljive obrestuje po 4%, proti odpovedi do 5% Tovarna kranjskega lanenega olja in firneža HROVAT & Komp. LJUBLJANA GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI 1933/39 ŠTEV. 10 OPERA urednik: m.bravniCar F. Lehar: FRASQUITA PREMIERA 26. DECEMBRA 1933 Skladatelj »Frasquite«, Franc Lehar, je osrednja postava v sodobni operetni tvorbi; od svojega prvega svetovnega uspeha, »Vesele vdove«, pa do današnjih dni je ostal vodilni operetni avtor. Čeprav so med tem časom stopili v areno lahke odrske glasbe tudi že mnogi drugi uspešni operetni skladatelji, mu ni mogel doslej še nihče vzeti žezla operetnega kraljestva. S svojim delom se je Lehar pridružil najvidnejšim tvorcem dunajske klasične operete, ki so jo pred njim častno zastopali Joh. Strauss, Millocker in Suppe. Skrivnost njegovih uspehov je v bogatih melodičnih vrelcih. Leharjeva melodična darovitost je prijetna, čustveno topla, a tudi ritmično jedrnata in nekoliko slovansko pobarvana. Kritik Julius Korngold pravi, da je Leharjeva največja zasluga, da je utrujenemu ritmu dunajskih diletantskih operet vlil živo gibljivost jugoslovanskih plesov. Razen tega njegov orkester veliko bolje zveni, kakor orkestri njegovih tovarišev, ki celo navadno niti sami ne inštrumen-tirajo svojih skladb. Kakor pozneje njegov tovariš Paul Abraham, tako je tudi Lehar začel svojo skladateljsko pot pri resni glasbi. Njegov odrski prvenec je bila opereta »Rodrigo« (1893.), ki pa je ostala neuprizorjena. Tudi njegovo drugo gledališko delo »Kukuška>< jc opera in je bila uprizorjena prvič v Lipskem 1. 1896., pozneje pa predelana in prekršena v »Tatjano« ter nato uprizorjena v Brnu 1. 1905. S tema dvema operama, kakor tudi s svojo komorno glasbo (sonate, koncert za violončelo) ni imel posebnega uspeha. Zato se je oprijel operete, kjer je šele prišel ves Leharjev talent do 65 veljave in razmaha. Že prva, »Dunajske žene«, ki je imela svojo premiero na Dunaju 1. 1902., je dosegla velik uspeh in mu je pokazala smer za vse njegovo bodoče skladateljsko udejstvovanje. Do danes je zložil 29 operet in spevoiger, ki so bile vse prvič uprizorjene na Dunaju, z izjemo treh (»Kjer Škerjanček poje« v Budimpešti 1918., »La Danza delle Libellule«, Milano 1922. in »Frie-derike«, Berlin 1938.). Posebno velikega uspeha in najširše popularnosti pa so bile deležne »Vesela vdova« (30. XII. 1905.), »Grof Luksemburški« (1909.), »Ciganska ljubezen« (1910.), »Eva« (191 r i, »Frasquita« (1922.), »Friderika«, »Dežela smehljaja« in »Judita«. Nekatere izmed naštetih so bile vprizorjene na največji odrih 'n celo z operno zasedbo. S krajšanjem govorjene proze se je namreč Lehar v nekaterih svojih delih zelo približal komični operi in spevoigri. Nasprotno pa je posebno v svoji srednji dobi uvedel v lu-najsko opereto ples kot nadaljevanje in zaključek pevske točke, fa način so pozneje od Leharja prevzeli vsi operetni skladatelji. »Fras-quita« je nastala po vojni in je prišla prvič na oder 1. 1922. na Dunaju. Z njo začenja tretja Leharjeva stvariteljska doba, kjer so se vrstile »Frasquita«, »Paganini«, »Friderika«, »Dežela smehljaja« in »Judita«. — Same operete večjega in boljšega sloga, napol ooere, vsaj kar se tiče pevskih zahtev. (»Deželo smehljaja« je zložil nalašč za R. Tauberja). Franc Lehar se je rodil 30. IV. 1870. v Komarnu. Na konservatoriju v Pragi je študiral gosli od 1. 1882—1888. Po končani šoli je bil najprej violinist v orkestru (v Barmenu-Elberfeldu), nato kakor njegov oče vojaški kapelnik v raznih garnizijah bivše Avstro-Ogrske (v Losonczu, v Pulju 1894., v Trstu, v Budimpešti 1898, na Dunaju 1899 in dr.). Po prvih večjih skladateljskih uspehih je Lehar odložil suknjo vojaškega kapelnika in se posvetil izključno skladanju. Naselil se je stalno na Dunaju, kjer živi še danes. M. Br. Armandova pesem Pojdi, ljubica, z menoj;,, rad objel bi te nocoj. Glej, smehlja se maj, 66 prav kot nekdaj. Kadar vino zaiskri in se ti razgreje kri, srečna z mano boš v vonjavi rož. Pojdi, ljubica z menoj. Kar želi si srček tvoj, vse, prav vse ti dam, vse, kar imam. Tri minute čez devet bodi točno mi nared, k tebi prihitim, prav rahlo pozvonim. Glej, k nama sreča že hiti, v bližini prav nikogar ni, le skozi liste se mesec smehlja, kar vidi, tega ne izda. In v vejah skrit bo slavček pel, zaljubljen madrigal drobnel. Šele za dne naju sonček zbudi: Ej, ej, kaj vama k zajtrku se ne mudi? Pojdi, ljubica z menoj, kar želi si srček tvoij, vse, prav vse ti dam, vse, kar imam! Mehko posteljco imam, Kaj, ko notri sanjam sam! Tebe, draga, v nji, ah, tebe ni! (Prevedel Rob) Vsebina Ciganka Frasquita pride s cigansko družino v Barcelono, kjer se slučajno sreča z družbo treh gospodov in ene dame: s Parižanom Armandom, njegovim stricem Girotom, Armandovo sestrično Dolly, ki je obenem njegova nevesta, in s profesorjem Hipolytom. Med ženskim prepirom, ki ga hoče Armand pomiriti, mu ukradejo cigani 67 zlato dozo. Armand obdolži tatvine Frasquito, ki sklene — užaljena in po krivem obdolžena — maščevanje. Ko se pozneje zopet srečata, ga skuša zapeljiva ciganka na vsak način omrežiti, da bi ga potem tem laže in občutneje prizadela. Naslednje dejanje se godi v veselem baru »Alhambra«, kjer nastopa Frasquita kot pevka in plesalka. Armand obišče s svojo družbo bar in je zelo presenečen nad ponovnim svidenjem z njo: vedno bol) klone pred njeno omamno lepoto in igrano naklonjenostjo, vedno tesneje ga maščevalna ciganka uklepa v svoje ljubezenske klešče. Končno se Armand javno odpove Dolly in se ves preda le žaru nove ljubezni. A Frasquita ni pozabila maščevanja in mu prav za ta trenutek prihrani najtežji udarec. Armand jo najde, kako napol naga pleše v družbi vinjenih lahkoživcev. V dramatičnem finalu njegovega ljubosumnja in njene maščevalnosti mu Frasquita izpove, da se je z njim le igrala in da ga sovraži. Armand jo zlomljen zapusti, Frasquita pa se šele tedaj zave, da ga v resnici — ljubi. Tretje dejanje se vrši v Armandovem pariškem salonu. Striček Girot vidi, kako oba nesrečna zaljubljenca trpita, pa jima sklene pomagati. In res pripelje Frasquito z zvijačo naravnost v Arman-dovo naročje. Mala Dolly in profesor Hipolyt pa sta že prej našla svojo zakonsko srečo in tako se vsa zgodba razvozlja v splošno zadovoljstvo. Letno poročilo o sezoni 1937-38 OPERA. Predsezona je bila za časa jesenske velesejmske razstave od 5. do 9. septembra 1937. Redna sezona je začela 2. oktobra 1937. s Kienzlovim »Evan-geljnikom« kot otvoritveno predstavo. Opera je uprizorila v sezoni 38 del, in sicer 25 oper, 1 balet in 12 operet. Opernih premier je bilo 5, popolnoma novih repriz 8, 12 del pa se je uprizorilo iz repertoarja zadnjih sezon. Balet je imel 1 premiero. Opereta: 4 premiere in 8 repriz. a Dela po narodnosti: Opera Opereta Balet Skupaj del predst. del predst. del predst. del predst. Slovenska 2 12 3 33 5 45 Srbohrvatska 1 4 1 4 1 3 3 11 Češka 2 16 3 20 _ — 5 36 Ruska 2 K) — — *> 10 Francoska 2 4 — 2 4 Nemška 2 14 5 28 — 7 42 Italijanska 14 73 — — — 14 73 25 133 1 12 85 1 3 38 221 Dirigirali so: Opera Opereta Balet Skupaj del predst. del Ipredst. del predst. del predst. Neffat 5 33 2 16 7 49 Polič 5 29 1 7 1 3 7 36 Švara (i 19 2 16 8 35 Štritof 8 43 2 6 — 10 49 Zebre 1 9 5 40 — 6 49 Režirali so: Op era Opereta Balet Skupaj del predst. del predst. del predst. L 1 "O predst. Balatkova — 3 23 3 23 Debevec 1 3 — — — — 1 3 Golovin 1 4 1 9 — 13 Kreft 1 3 — — — 1 3 Polič 3 12 — _ — 3 12 Šest 14 86 5 42 — — 19 128 Štritof !S 15 1 1 — — 4 16 Zupan 1 9 2 10 — — 3 19 Mlakar — — — 1 3 1 3 Primožič t 1 — — — 1 1 ^9 Pregled izvajanih del v operni sezoni 1937-38 CL O. "o o X (M "O -d -d C tretje dejanje: v Armandovem stanovanju v Parizu. J' Dolinar, Dolly salona Korče, Mestni trg 20. Zaie* Jo. Konec po 23. Z najfepšimi modefi in naj'6ofjšim defom J se priporoča DAMSKA KONFEKCIJA A. PAULIN LJUBLJANA Šelenburgova ulica št. 1 Knjigarna Kleinmayr & Bamberg najstarejša v Jugoslaviji, priporoča svojo bogato zalogo strokovnih in zabavnih knjig v vseh jezikih * Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 16