St« 23 Poštnina platana v mm (lenta toronit m Ig v
izhaja, izvzemši pondaljek, vsak dan zjutraj. Uredništvo: ulk Asiškcga St. 20, I. nadstropje« Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. rtcu<uuuiđua pisma se ne sprejemajo, rokopi i se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni tireduUc ' Štefan Godina. — Lastnik tiskarna Edinost Tisk tiskarna Edinost Naročnina' znaša za mesec L 7. —, 3 mesece L 19 50, pol leta L 32. —, in celo leto L 60.— Za inozemstvo mesečno 4 lire več. — Telefon uredništva in uprava St 11-67.

tti » petek 27. januarja 1922
Posamezna številka 20 stotink
Letaik
Naša ..svoboda
fcDINOST
-*— . L
M. M.	'	-	•
ftft	| [Propadanje komunistične stranke na Čeho- svoie finance, in
Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stoiiak. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent, osm tnice, in zahvale, poslanice in vabila po L 1- —, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 st. beseda, majnanj pa L 2 — Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izklučno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv Frančiška Asiškega štev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-S7
Propadanje komunistične stranke nn Čeho-___— »— — — — ——	j/.	sloTsflten
f w ^mmmmmmm^m	V j PRA§A; 26. Preteklo nedeljo se je otvo-
Dunajska »Tageszeitung« je primerjala j duša od žalosti! Ali ni siljen, da stisne pesti"1- v-	s*10«1 Cehoslovaških ? JM
te dni zahteve Jugoslovenov, priključenih
k Italiji, kakor jih je označil poslanec Stanger s položajem Nemcev v Jugoslaviji. Našla je, da je za Jtigoslovene v Italiji veliko boljše, nego za Nemce v Jugoslaviji. Jugoslovenska kulturna udruženja in telovadna društva da so v Italiji popolnoma svobodna, dočim da so v Jugoslaviji taka nemška društva nasilno zatrli. Na to pripoveduje »Tageszeitung*, da uživajo Jugo-sloveni v Italiji iste poltične in volilne pravice kakor drugi državljani Italije. Dokaz da to vidi v dejstvu, da imajo Jugosloveni celo v rimskem parlamentu svoje zastopnike, dočim jih Nemci Jugoslavije nimajo v Belgradu!
Mi bi se ne ozirali na te — pesnitve v dunajskem listu, če bi ne bila pograbila po njih rimska agencija Štefani ter jih brzojavno sporočila v svet. Rečena agencija služi namreč italijanski vladi. Zato pa moramo povedati par besed »Tageszeitungi« in tudi gospodi v Rimu.
Jugoslovenska kulturna udruženja in telovadna društva da uživajo v Italiji popolno svobodo? Mari nahaja ta svoboda viden izraz v požiganju domov teh društev? Mari so pogorišča v Trstu, pri Sv. Ivanu, v Ro-janu, v Barkovljah in po raznih krajih po Ist ri dokaz, da se morejo naša društva in ustanove svobodno gibati?! To bi bilo ravno tako, kakor če bi kdo komu porušil streho nad glavo, mu razdejal dom, ga vrgel na cesto bosega in nagega, a potem da bi mu rekel; Sedaj si — svoboden!? Ali ne morajo takemu — osvobojencu porositi grenke solze lice, ali se mu ne mora tresti
^ „	— sindikali-
i*««««« • , , 11» 11 t i stov.Na shod je prišlo okoli 500 zastopni-' 1,utl	lz/eće besno U.etev?l In to- koy raznih Jdi^^^h „g^ciji in
llatM riiiilin J ■ J*	------ - ---" ■--■ - — — __—" I . «a m	| «.	mm	s	< »1
tudi nekoliko zastopnikov inozemskih sindikatov. Že prvi dan se je pokazalo, da so komunisti v manjšini, Kljub njihovemu
iilno svobodo da uživamo mi kakor vsi
drugi državljani Italije?! Spričo vnebovpi-jočih dogodkov povodom občinskih volitev je to najkrvavejša ironija, ki jo more za grešiti le zlobnež, ali pa popoln nevednež — ignorant kakor stoji v bukvicah! Naj ve do, da je že pred zadnjimi političnimi volitvami v mesecu maju samo po Istri pogorelo kakih 60 hiš! In da je bilo osebno zlostavljanih in pozaprtih na stotine naših lju di! Mari tudi to v imenu volilne svobode?! Kar se pa tiče tistih par naših zastopni kov v rimskem parlamentu, bodi poveda no, da jih je izvolila kompaktna slovenska masa, kakršne Nemci v Jugoslaviji nimajo V to maso niso mogli poseči izvrševalci »volilne svobodec, kakor bi bili gotovo radi, če bi bili le mogli. Mi bi vpraša »Tageszeitung«, zakaj ne vrši prve dolžno s ti nemškega lista: zakaj se ne bavi raje položajem Nemcev v Italiji? Kako je z na mi, ve poslanec Stanger gotovo bolje nego gospodje pri dunajskem listu. In gotovo je tudi resnicoljubnejši in poštenejši človek nego so oni! Stanger — ne laže!
Agencijo Štefani pa bi vprašali, zakaj ne poroča v svet posnetkov z nemških listov ki z ogorčenjem govorijo o položaju Nem cev v južnem Tirciu?! Razumemo: Štefani je nepristranska, resnicoljubna ustanova in v — znani službi je! Slednjič pa bi mi prav iz srca privoščili nemškim udruženjem Jugoslaviji tako svobodo, kakor jo uživajo naša. Bila bi to pravična in zaslužena kazen! Ne moremo drugače, nego da čestitamo dunajski »Tageszeitungi« in agenciji Štefani: vredni sta druga druge!
Jugoslavija
Nadaljevanje razprave o vladni politiki. — Zbornica izrazila svojo žalost zaradi papeževe smrti
BELGRAD, 26. Na zadnji seji narodne skupščine je bilo navzoče veliko število poslancev ter je bila tudi galerija polna, ker se je pričakoval odgovor ministra pro-svete, Svetozarja Pribičeviča na izvajanja posameznih predgovornikov, ki so kritiko-vali v debati o deklaraciji delo vlade, kakor tudi deklaracijo samo. Po prečitanju in odobrenju zapisnika zadnje seje je povzel besedo zunanji minister dr. Ninčič, ki je izvajal: Gospoda! Kakor hitro je došla vest o smrti papeža Benedikta XV., sem odšel osebno k tukajšnjemu predstavniku sv. Stolice, nadškofu Cherubiniju, da mu izrazim sožalje. Pokojnik je storil v času vojne velike usluge srbskemu delu našega naroda. Naši interniranci in ujetniki v Nemčiji in Avstro-0grški so dobivali za vojne gmotno pomoč od sv. Stolice, rodbinam beguncev pa se je olajšalo dopisovanje s svojci, ki so ostali v domovini. Kdor hoče razumeti vso veličino tega dela, se mora zamisliti v one težke čase, ko smo morali zapustiti našo domovino. Po vojni, ko smo snova li novo državo, je stremela naša vlada za tem, da ohrani prijateljske zveze s sv. Stolico, ki predstavlja važen činitelj v vsem svetu. Ta trud je našel tudi pri pokojnem papežu popolno upoštevanje. Zaradi tega prosim narodno skupščino, da izkaže pokojnemu poglavarju katoliške Cerkve, ki ji pripada velik del našega naroda, čast z vzklikom »Slava!« Govor zunanjega ministra dr. Ninčiča so poslušali poslanci stoje, na koncu pa so se odzvali z vzklikom » Slava mula Ko so se prečita-le došle prošnje in pritožbe, je skupščinski tajnik objavil zakonski predlog, ki so ga vložili dr. Korošec in tovariši in v katerem se zahteva naj se ukine člen 138. ustave, ki vsebuje izjemne določbe glede cenzure in konfiskacije. Predsednik skupščine je izjavil, da se bo ta predlog izročil posebnemu odboru, ki se bo izvolil na prihodnji seji.
Zatem se je prešlo na razpravo o vprašanju, ki so ga slavili posl. Ureš Stajic in tovariši glede investicijskega posojila. Finančni minister dr. Kosta Kumanudi je odgovarjal na vprašanje ter izjavi!, da je sedemodstotno državno investicijsko posojilo popolnoma zajamčeno po domačih bankah v znesku 500 milijonov dinarjev. Te vsote imajo banke položiti v državne bla-
Svetozar Pribičevič, ki je predvsem kritiziral govor poslanca Jovant/viča, poudarjajoč, da bi bil on moral ne samo kritizirati vnanjepolitično delovanje, temveč tudi povedati, kako naj se dela.
Glede hrvatskega vprašanja, o katerem je Jovanovič tudi govoril, je Pribičevič izjavil, da se o tem vprašanju ne govori narodni skupščini, kakor bi se moralo. Predvsem se ne sme govoriti o poslancih Hrvatske, Srbije in Slovenije, ker v narodni skupščini so samo državni poslanci. Vse stranke, razen Radićeve, so glasovale za volilni zakon v ustavodajno skupščino in bi bile morale torej tudi nadalje sodelovati v tej skupščini.
Govornik odklanja očitanje, da se vlada ni trudila, da bi dosegla sporazum. Jugo-slovenska ljudska stranka, katere ustavni načrt je avtonomistiški, Narodni klub, ki bi hotel urediti državo na federalistični podlagi in končno Radičeva stranka, ki je za hrvatsko nevtralno republiko, se niso hotele s Pašićem pogajati na podlagi sedanje ustave, a na drugi strani niso hotele sprejeti niti Protićevega ustavnega načrta. Vlada se je torej trudila, toda sporazum se da doseči z onim, ki ga hoče in ne onim, ki ga noče. Govornik smatra, da bi se ne smelo na ta način razpravljati našem narodnem vprašanju. Radičevci niso prišli v narodno skupščino, ker *edo, da ne bo dolgo trajala. Prišli bodo po drugih volitvah, ker če ne bodo prišli po drugih, po tretjih ne bodo mogli več priti. Pribičevič je poudarjal, da se narodno vprašanje ne more rešiti potom medsebojnega porazuma ali dogovora, ker to je mogoče le pri različnih narodih, kakor so n. pr. Cehi in Nemci, ali Madžari in Nemci, a ne pri edinstvenem narodu.
Končno je govornik pobijal očitanja, da je ustava reakcionarna in trditve, da je potrebna njena revizija. Napadal je Radi-čevo politiko in poudarjal, da mora priti v medsebojnih odnošajih do večje strpnosti in da je treba delati na to, da ustava ne ostane samo na papirju.
Pribičeviču je odgovoril Stojan Protič, ki je pobijal trditev, da se ne more govoriti o sporazumu, ko gre za en narod, ker je vendar treba najti Črto, na kateri se bodo srečali vsi. Nikjer ne obstaja edin-stvo, temveč je povsod potreben sporazum in mora priti do sporazuma tudi pri nas. Narod, ki se je pred tremi leti sestal, da ustanovi državo, ima pravico, da se
silnemu prizadevanju, da bi prodrli, so bili njihovi predlogi o spremembi sporeda shoda večinoma odklonjeni. Pred včerajšnjim je bila na razpravi najvažnejša točka celega sporeda namreč poročilo tajnika. Taj-nikovo poročilo je bilo sprejeto z ogromno večino. Proti njemu je glasovalo le kakili 46 komunistov kar dokazuje, da je komunizem na Čehoslovaškem občutno oslabel in da bo kmahi popolnoma izpodrinjen. Med inozemskimi gosti so govorili Jou-haux za Francijo, Mertens v imenu am-sterdamkse internacionale, Teile iz Varšave v imenu poljskih sindikatov in Jaszai v imenu madžarskih sindikatov. Vsi ti govorniki so komuniste silno napadali.
PRAGA, 26. Shod čehoslovaških sindikatov je z večino 3/c odklonih resolucijo komunistov, naj bi se čehcslovaški sindikati pridružili III. internacionali.
Apanaža Karlu Habsburgu
PRAGA, 26. Glede prispevkov nasled-stvenih držav k letni apanaži Karlu Habs-burgu pripominja »Tribunaa, da je koncem januarja odnosno začetkom februarja v Parizu konferenca, kamor odpošljejo tudi na-sledstvene države svoje zastopnike, Če-hoslovaška republika vztraja na stališču da absolutno ne pristoja Karlu Habsburgu nobena pravica do apanaže, ker se je detro-nizacija Habsburgov izvedla v interesu Evrope in da Čehoslovaška ni obvezana finančno podpirati Karla
Rusija
Rusija se hoče pogajati t Genovi kot enaka z enakimi. — čičermove izjave
LONDON, 26. Posebni poročevalec Usta »Daily Herald« je imel v Moskvi pogovor 7. raznimi člani sovjetske vlade, med drugimi tudi s Čičerinom, ki mu je izjavil z ozirom na konferenco v Genovi:
»Mi ne bomo šli v Genovo ne kot zmagovalci ne kot premaganci, nego kot enakopravni drugim državam, s katerimi bomo sklenili, če bo mogoče, dogovore v skupno korist. Naš glavni cilj je ta, da zagotovimo Rusiji pomoč Evrope, katere je potrebna, in da damo Evropi, kar moremo. Kmetom in delavcem pa bo pridržana pravica do kontrole nad industrijami Preprečili bomo vsak poizkus kolonizacije ali izkoriščanja naše države. Naš prihod na zapad bo imel, seveda, za posledico kompromis. Mi vabimo tuji kapital in mu nudimo razne prednosti. Zadosti smo močni, da moremo jamčiti za izpolnitev naših obljub. Imena delegatov niso še gotova, -enin se želi osebno udeležiti konference, oda odločil se bo o tem v zadnjem hipu.
Govorice, da namerava Čičerin porabiti pomoč vseh diplomatov prejšnje vladavine, je brez vsake podlage. Nekaterim takim diplomatom ne bo niti dovoljena ponovna zadobitev ruskega di£avljanstva.
svoje finance, in svoje predloge za plača-nje odškodnine v 1. 1922. Bržkone bosta oba finančna ministra proučila ta nemški načrt.
Italija
Socialistični poslanec Lazzari odstopil
RIM, 26. Socialistčni poslanec Lazzari je poslal tajništvu socialistične parlamentarne skupine pismo, v katerem pravi, da ne more več nadalje ostati poslanec, ker noče deliti odgovornosti za politiko socialistične parlamentarne skupine.
Velikanska sleparija pri vojaškem rekvi-zicijskem uradu v Vidmu
VIDEM, 25. Iz tukajšnjega vojaškega rekvizicijskega urada je izginil neki poročnik, ki je osleparil urad za nad pol miljena lir. Poročnik je bil vzel nekoliko dni dopusta, ker pa ga po preteklem roku ni bilo nazaj, je njegov predstojnik polkovnik uvedel preiskavo, tekom katere se je ugotovilo, da si je dajal vrli poročnik s ponarejenim pooblastilom in pcdp's-om svojega polkovnika izplačevati pri Italijanski banki v kratkih presledkih znatne svote, katerih skupna svota presega 600.000 lir. Poročnik, po imenu Grob, je baje zbežal v Avstrijo. Pravijo, da je sedaj na Dunaju.
čala.
došli vsi podatki o popisovanju zlasti iz Severne in Južne Amerike. Državnega investicijskega posojila se je podpisalo: v Srbiji 134.5 milijonov dinarjev, v Hrvatski 75 milijonov, v Vojvodini 48 milijonov, v Bosni in Hercegovini 25 milijonov, v Sloveniji 36 milijonov in v Dalmaciji 8,5 milijonov dinarjev. Finančni minister je izjavil. da se investicijsko posojilo uporablja samo v namene, za katere je bilo določeno. Prometni minister je razpolagal s to vsoto in ni več zahteval kot 82 milijonov dinarjev, tako da je ostanek posojila nedotaknjen.
Nadaljevala se je nato razprava o vladni riško vseučilišče izjavi Besedo je dobil minister prosvete j torjev-
čehoslovaška
Masaryk t Capri-ju in v Parizu
PRAGA, 26. List »Lidove Noviny« poroča, da bo šel predsednik Masaryk tudi letos proti koncu zime v Capri, kjer bo ostal vso spomlad. Masaryk se bo vrnil skozi Pariz, kamor bo šel obiskati predsednika francoske republike Milleranda. Obiska v Parizu se udeleži tudi ministrski predsednik Beneš. Obema čehoslovaškima državnikoma bo ob tej priliki izročilo pa-diplome častnih dok-
Frandia
Ifogcvor bivše kraljice Zite z dopisnikom »Matina«
PARIZ, 26. Posebni dopisnik '»Matina« je imel daljši razgovor z Žito povodom njenega prihoda v Bordeaux. Razgovaijal se je o zadnjem Karlovem puču in Žita mu je obširno popisovala Karlovo in svojo pot na Madžarsko. Da se je poskus ponesrečil, je pripisovati okolnosti, da niso bili nekateri prijatelji ob pravem časa na mestu in c a ni bilo zadostno skrbljeno za železniške ;ransporte vojaštva. Železniški vozovi so 3ili maloštevilni, ker so bili skoro vsi porabljeni za prevažanje repe. Krivda je tudi na naši strani, ker nismo računali, da je v oktobru na Madžarskem »repna kampanja«. Tako so bili vsi železniški vozovi določeni za repo. Vsled tega, ker nam je primanjkovalo železniških volov, je bil naš pehed proti Budimpešti prepozen.
Žita se je dopisniku izrazila tudi o razmerju do Nemcev. Žito Nemci sovražijo. Ona jim pa zameri, ker so oni krivi propada Habsburške hiše. Med vojno se je razgovarala, z nemškim generalom Hotzen-c orffom o lakoti in pomanjkanju kakor ndi o podmorski vojni, a general ji je la-conično odgovoril: »To je dijeta, ki je najboljša za zdravje«. Prvotno ji je general Ludendorff bahato zatrjeval: »V dveh mesecih leži Anglija pred nami na kolenih-:.-. Po dveh mesecih pa je bil general Ludendorff bolj redkobeseden in je dejal: »Vojna je afera, pri kateri se vedno človek prevari!« Nemška cesarica Avgusta je med vojno izrazila napram Ludendorffu boja-
Ehng lila
Pogajanja med iranccsko in rngleško vlado glede vzhodnega vprašanja.
LONDON, 26. Agencija «Reuter» objavlja poročilo iz Carigrada, v katerem pravi, da so pogajanja med angleško in francosko vlado glede vzhodnega vprašanja že napredovala in da je lord Kurzon sestavil noto v kateri razlaga angleške pogoje. Zagotavlja, da je izpraznitev Smir-ne dovoljena, toda s primernimi garancijami za krščanske manjšine, po katerih bi se li?.hko imenoval generalni krščanski gubernator in bi se nekoliko popravile meje v Traciji, ki bi šle nekoliko južno od Mi-dije proti Črnemu morju skozi Totzerln in Radosto ob Marmorskem morju. Ta meja se vendar smatra za napačno s strate-gičnega stališča. V francoskih in turških krogih se smatra, da je bila ta meja predložena samo zaradi tega, da se zadovolji samoljublje Grkov. Upa se torej, da bo izpremenjena tako, da bodo tudi Darda-neli vključeni v posebno vladavino, določeno za Tracijo, po plebiscitu tamošnjega ljudstva.
Upa se, da bodo kmalu predloženi konkretni predlogi, ki bodo ne samo sprejeti, temveč bodo podlaga za sporazum z zmernimi elementi v Angori. Pred kratkim se je ugotovilo, da se je dvignila proti ICc-mail paši močna opozicija.
Agencija «Reuter» pravi, da se v Londonu čudijo, da se v tem poročilu j? /no govori o francoskem in angleškem stališču nasproti vzhodnemu vprašanju in da se tudi razlaga pomen note lorda Curzona. To poročilo baje ne proizhaja iz uradnih angleških krogov.
Nemiifa
Lenin povabil Rathenaua v Moskvo?
BEROLIN, 26. Predsednik državnega zbora Lobe je imel te dni govor pred delavci električnega društva. Pozival je delavstvo, naj ne posnema zgledov sovjetske Rusije, katere gospodarska politika je doživela popoln polom. Sporočil jim je nato, da je Lenin povabil Rathenaua v Moskvo. Sovjetski delegat Krasin je predlagal Stin-nesu, naj prevzame zgradbo petrograjske luke. Kdor pozna vezi med terni dogodki, ve, da je bilo Stinnesovo potovanje v London pravzaprav potovanje v Moskvo.
Amerika
Amerikanska delovna zveza proti temu, da se Zedinjene države udeleže konference v Genovi
PARIZ, 26. Agencija »Havas« javlja iz Washingtona, da je predsednik amerikanske delovne Zveze vložil v imenu organiziranih delavcev v Zedinjenih državah pri predsedniku Hardingu protest proti temu, da bi se Zedinjene države udeležile konference v Genovi. Kot vzrok temu protestu navaja predsednik dejstvo, da bo prisotnost sovjetskih delegatov pomenila dejansko priznanje sovjetske vlade.
fi
Švica
Konferenca
mednarodnega odbora za pomoč Rusiji
ŽENEVA, 26. Včeraj popoldne se je začela konferenca mednarodnega odbora za pomoč Rusiji. Noulens, bivši francoski poslanik v Petrogradu in delegat Sv. stolice, ki zaradi papeževe smrti ni mogel priti, sta se dala opravičiti. Gustav Ador je pozdravil v imenu mešane komisije in mednarodnega odbora Rdečega križa zastopnike raznih vlad in posebej še dr. Nansena, visokega poverjenika za pomožno akcijo v Rusiji, kakor tudi njegovega sodelovalca Ericha. Skupščina je izvolila za predsednika Cherkeranza, zastopnika švedske vlade, in za podpredsednika Giso, zastopnika Čehoslovaške. Po prečitanju Adorjevega poročila je prečiial dr. Nansen svoje poročilo. Dr. Nansesi je govoril o dosedanjem delu ?n je episal organizem, ki posluje v Rusiji. Posebno je poudarjal koristi, ki jih je prinesla sklenitev dogovora z moskovsko vlado dne 27, avgusta. Po njegovem mnenju bi se moralo vse delo osredotočiti na nakupovanje žita, Z eno tono žita se lahko reši dvanajst miljonov človeških življenj dc prih. žetve. Rešitev enega človeka stane tri dolarje, če se ves denar porabi za nakup žita. Število prebivalstva v pokrajinah, kjer vlada lakota, znaša nad 33 miljonov oseb; 19 miljonov ljudi živi v obupnih razmerah. Zaradi težkoč pri prevažanju, se bo moglo pomagati samo 7 miljonom; 12 miljonov čaka smrt. Če se hoče Rusijo rešili, je treba začeti z delom takoj, ker vsaka pomoč, Ivi bo prišla po mesecu maju, bo prišla prepozno. Skoraj vse države so se pridružile mednarodnemu gibanju za pomoč Rusiji, toda po-
zen, da bodo začeli francoski aeroplani j trebno je, da postane njihovo delovanje
metati bombe na nemška mesta. Odvrnil ji je kratko: »Se ne bojimo! Francozi so kavalir ji napram damam!«
Potovanje francoskega finančnega ministra t London
LONDON, 26. Agencija »Reuter« javlja, da pride francoski finančni minister Laste ire v kratkem v London, kjer bo razpravljal z angleškim finančnim ministrom o splošnem finančnem položaju. Pričakuje se, da bo nemška vlada v kratkem predložila odškodninski komisiji načrt o reformah, s katerimi namerava izboljšati
bolj intenzivno. Do danes se je zbralo v ta namen 28 miljonov zlatih frankov.
Uradni zastopnik ruskega sovjetskega Rdečega križa dr. Bagocki se je zahvalil dr. Nansenu za njegovo delo in mu je zagotovil večno hvaležnost ruskega naroda.
Dr. Hermann Wirth, predsednik komisije Zveze narodov za epidemije, je govoril o strašnih posledicah epidemij v Rusiji Pred zaključkom konference je bila imenovana komisija, ki bo proučila razna vpraSanja, ki so na dnevnem redu.
Povsod nasilja in sleparije Iz Ponsjana Imeli smo tri liste: italijansko večinsko z nadpisom »consiglieri co-munali« in zaporednimi številkami do 16, italijansko manjšinsko z istimi nadpisi, in. našo narodno — čisto, belo, brez nobenih znakov, s 16 imeni. Ko so naši ljudje prišli na volišče, so jih Italijani zagnali nazaj. Ko je tajnik komisije Gravizej videl, da ne dopuščajo naših ljudi na volišče, je rekel komisarju (ki je bil došel iz Kopra), da tako ne sme biti! Komsar je na to odredil, da morejo tudi naši v dvorano. Vkljub temu so jih Italijaai tako odtisnili in izbrcali iz dvorane.
Ko so naši videli, da ne morejo glasovati, so se razšli na svoje domove in so rekli drugim našim naj ne gredo na volišče, ker ne bodo mogli glasovati! Na tak način so seveda Italijani dobili večino in manjšino, ker je bilo naših glasov samo 51. Vsa občina je imela približno 1200 volilcev, glasovalo pa jih je samo 500! Če bi bila naša stranka dobila večino in manjšino. Za Italijane so glasovali tudi otroci 18—19 let. Glavar italijanašev, ki je gonil naše ljudi in jih pretepal, je bil Ivan Bencich iz Pomjana in pa Jože Vescovo iz Kampela.
Iz Poreča. Naši frakciji sta bili: Fuškulin in Zbandaji. V prvo spadajo Varvari, Mon-zalež, Varkarin, Mongeba, Jesenovica, Dračevac in Fuškolin. V drugo: vsa Badema, Žbandaji, in sicer: Veleniki, Miheli-či, Filipini, Razmani, Kirmenjak, Alontiža-na in Jelnici, Ladroviči, Deko viči in Vižna-vari. Tu smo dobili vseh sedem določenih nam zastopnikov.
V Poreču so glasovali mesto Poreč, Nova vas, Mali Maj, Veliki Maj, Guliči, Vra-niči. Naši so se združili z republikanci, ali, ne naših, ne republikancev niso pustili h glasovanju. V komisiji neke sekcije so republikanca Tamburina fašisti vrgli iz dvorane. Naš človek Marko Pribetič je hotel glasovati, ali vrgli so iz dvorane tudi njega in ga — nabiliT Ko je na večer prišel v dvorano neki Oriich, da vidi, kako bodo šteli glasove, so ga — pretepli in zaprli.
Žffiinj. Protest volilcev proti volilnim nasiljem. Nova nasilja. Vsled krivičnega postopanja pri občinskih volitvah in nezaslišanih nasilstev so se zbrali v torek 24. januarja ob 9. uri volilci občine Žminj pri šoli in so sklenili, da pojdejo vsi skupaj v Pazin protestirat proti postopanju pri - občinskih volitvah. Zbralo se je nad 1000 domačinov, ki so se napravili v Pazin. Šli so stari in mladi, mladi peš in stari z železnico. Ko so prišli pred mesto, so sklenili, da počakajo pred mestom, dočim poj-de vseh dvajset hrvatskih kandidatov k civilnemu komisarju. Tako so napravili. Ko je deputacija prišla na civilni komisa-riat, se je komisar Galli odstranil in prepustil sprejem svojemu namestniku Miglio-rettiju. G. Miglioretti je deputacijo sprejel, bil je sestavljen tudi zapisnik, ki sta ga podpisala dva Hrvata v imenu cele deputacije. Komisarjev namestnik je dalje obljubil, da bo šel sam pred mesto, da se prepriča, koliko volilcev je prišlo z deputacijo.
Med tem ko se je deputacija žminjskih Hrvatov pogajala na komisariatu, so se v mestu alarmirali fašisti in vojaštvo. Preden je deputacija zapustila komisariat, so bili volilci pred mestom že obkoljeni. RazgnaH so to mirno ljudstvo s streljanjem iz samokresov, pušk in z bombami. Večina žminjskih volilcev je zbežala. Kdor ni mogel zbežati, so ga fašisti ujeli in pretepli Cim je deputacija zapustila civilni komisariat, so bili njeni člani aretirani. Fašisti so se odpeljali na šestih kamjonih za našimi volilci. V Žminj pa niso prišli.
Po protestu v Pazinu je prišla deputa« cija, sestavljena iz 30 članov, v Trst in jc šla protestirat na generalni civilni komisar riat. Deputacijo je vodil g. poslanec dr, Wilfan.
Podlaga protestu je predvsem dejstvo, da je komisar 1. sekcije g. Cioli iz Pazina ob 6% izjavil, da se bo štetje glasov vršila takoj, ker da je bilo oddanih manj kot 20(1
glasov. Kmalu nato je vdrla v volilno dvorano gruča fašistov. Fašisti so vrgH vse naše volilce ven in štetje se je nato vršilo v prisostvu pazinskih in žminjskih fašistov.
Dnevne vesti
. Seja deželne posvetovalne komisije. Deželna posvetovalna komisija za Julijsko Krajino je imela v sredo svojo sejo. Predsedoval je generalni civilni komisar Mosccni. Senator Mosconi je javil komisiji, da se pripravlja kr. odlok, s katerim bo urejeno vprašanje odškodnin za člane posvetovalnih komisij. Z istim odlokom bodo odmerjene tudi odškodnine za člane posameznih odborov.
Nato je senator Mosconi sporočil komisiji, da vprašanje raztegnitve carinskih predpisov na nove pokrajine še ne more priti v pretres, kajti odbor izvedencev tega vprašanja ni še proučil. Nato je predsednik prebral sledečo brzojavko: Ministrstvo za pošto in brzojav je sklenilo, da se v Trstu začne poslovanje z zavoji «en entre pot» in se pridno bavi s tem načrtom, katerega vstvarltev je zvezana z ustanovitvijo -mednarodnega menjalnega urada v Trstu».
Glede pristojbine za prebivanje v novih pokrajinah je posvetovalna komisija sprejela resolucijo, v kateri priporoča, naj se to vprašanje prepusti avtonoran• m odborom, O vprašanju prepustitve ene^a dela užitninskega davka pokrajinskim upravam je bila sklonjena resolucija, v kateri se naglaša, da. prepustitev tega davka ni obvezna. Ker oa sta pokrajini Goriško-Gradiščanska in Istra vložili tozadevno prošnjo, priporoča komisija, naj ee njuna prošnja uvaži in o tem vprašanju izda poseben odlok.
Glede obnovitve komisij I. slopnje za dohodninski in obrtni davek je komisija sklenila, da je obnovitev teh komisij potrebna, V načelu je bilo dalje sklenjeno, da naj polovico članov teh komisij izvolijo prizadeti davkoplačevalci, dočim bi bila druga imenovana uradnim potem.
Razprava o vprašanju prijave dohodkov radi obdavčenja je bilo odgodeno do prihodnje seje.
Ravno tako» je bilo odgodeno do prihodnje seje vprašanje uredbe predvojnih dolgov tržaških trgovcev v tuji valuti. Bilo pa je sklenjeno, da prizadeti lahko predložijo komisiji tozadevne spomenice. Te spomenice se morajo predložiti do 31. januarja, kajti prihodnja seja posvetovalne komisije se bo vršila 2. februarja. Za obvestila, ki jih bodo prizadeti potrebovali za sestavo spomenic, se lahko obrnejo na tajništvo posvetovalne komisije, soba 26. generalnega civ, komisariata. Uradne ure vsak delavnik od 10—12.
Ob 13.30 se je seja prekinila do 17. Ob začetku popoldanske seje je vprašal odV. Pue-cher generalnega civilnega komisarja, ali so resnične vesti, ki so jih objavili nekateri listi in ki pravijo, da se trgovski promet umetno odganja od Trsta proti drugim pristaniščem. Senator Mosconi je odgovoril, da bo zahteval o tej zadevi potrebna obvestila. Sicer pa bo vedno ščitil upravičene interese tržaškega mesta.
Nato je komisija razpravljala o raztegnitvi italijanskega zakona o javni varnosti na neve pokrajine. Bil je sprejet načrt tozadevnega odbora zakona, ki pa predvideva nekatere neznatne spremembe omenjenega zakona.
Komisija je končno sprejela resolucijo,*v kateri priporoča, naj se predpisi za pobijanje pijančevanja, ki so v veljavi v starih pokrajinah, raztegnejo na nove pokrajine.
Nato je bila seja zaključena.
Iz tržaškega življenja
Zadnje ure poglavarja roparske družbe Ivana Braica, Pred snočnjim je dospela na tu-
kajš njo policijo vest, da so ustrelili orožniki v Punta Salvore znanega poglavarja roparske družbe Ivana Braica, ki je dobil v zadnjem času priimek «mož z ranjenim licema. S tem dogodkom se zaključuje priskava o roparskem umoru v menjalnici Bolaffio.
Zločinec Ivan Braico se je skrival v Trstu do pretekle sc-bote. Zvečer je odpotoval v Piran, od koder se je podal pred včerajšnjim v Punta Salvore. O njegovem prihodu je izve del policijski agent Ssiin. Omenjeni agent j< zbral skupaj štiri orožnike iz Punta Salvore, s katerimi je šel iskat zločinca. Okoli pol šeste ure so ga izsledili v gozdiču. Braico se je branil z dvema samokresoma. Ko so mu pošle krogle, je skušal pobegniti. Toda orožniki so streljali za njim in ga ubili. Njegovo truplo je bilo pozneje prenešeno v mrtvašnico v Salvo-rah. Na lice mesta je prihitel vitez Adorni v spremstvu dveh policijskih agentov.
Braicovo pismo. Neki orožnik je oddal pri tukajšnjem policijskem cblastvu pismo, katero je bil pisal Braico na predvečer svoje smrti. V omenjenem pismu stojijo napisana imena vseh onih tolovajev, ki so se udeležili roparskega napada v Bolafiijevi menjalnici. Braico pravi nadalje, da ne more uiti smrti, da pa se hoče še pred smrtjo maščevati nad onimi, ki so ga izdali. V pismu je izpovedal, da je krivih umora v menjalnici Bolaffio dvanajst oseb.
Aretirana razpečevale a ponarejenih 100 lirskih bankovcev. Včeraj sta bila aretirana dva razpečevalca ponarejenih 100 lirskih bankovcev, in sicer Ivan Caccovich, stanujoč v ulici dei Rettori št. 1, in Anton Tareggia, stanujoč v ulici dei Leo št. 14. Oba možakarja sta hodila od gostilne do gostilne in razpečavaja ponarejene bankovce. Ponekod se jima je posrečilo oddati več takih bankovcev. Toda tega posla nista opravljala dolgo. O tem je izvedela policija in spravila oba nepoštena možakarja v zapor CoToneo.
Aretacija. Včeraj je bil aretiran neki Alojzij Trevisan, stanujoč v ulici Settefontane št. 23, ker je opeharil slaščičarski konsordj za 1100 lir.
Požar na Opčinah. Na kolodvoru na Opči-nali je stala 25 m dolga lesena baraka, ki je služila za prometno službo. V tej baraki se je nahajalo več peči, katerih cevi so bile napeljane tik lesene stene. Pred snočnjim okoli polnoči je biLa ena teh peči močno zakurjena, kar je povzročilo, da je začela tleta lesena stena. Kmalu je bila baraka v plamenu. Na lice mesta so prišli ognjegacei, ki so preprečili, da se ni razpasel ogenj na bližnje vagona. Škoda znaša okoli 50 tisoč lir.
Nesreča na dela. Mehanik Josip Brischi, stanujoč na trgu Giambattista Vico št. 7, je padel včeraj popoldne okoli 1 ure z nekega stroja v Lloydovi ladjedelnici in si pri tem zlomil levo roko. Z avtomobilom rešilne postaje so ga odpeljali v mestno bolmšnico.
Na ledu se ji je izpodrinilo. Josipina Zeccc-vič, stanujoča v Škorklji št. 22, je šla včeraj zjutraj po ulici Apiari. Tedaj se ji je izpodrs-nllo na ledu in ženska je padla ter se pri padcu ranila na kolenu. Prvo potnoČ ji je dal zdravnik rešilne postaje, ki je bil prišel na kraj nesreče.
Gospodo Gorianu t Gorici, Gospod cvetličar Goritrn- načelnik konsumne zadruge v Gorici, je ob vofitvah za trdno mislil, da zmaga Bombfg in da bo on kot predestinirani podžupan lahko vocH! Šibkega Bombiga po svoji volji. Ker mu je načrt izpodletel, besni po Gorici proti Slovencem in izteza prav pridno svoj kačepični jezik. Za danes povemo le-to. Gospod Gcrian na; se spomni na število Slovencev, ki se poslužujejo njegove ccooperative> in naj ve, da če ne neha pljuvati strup na vse, kar ni goriansko-fašistov-sko, ko čimprej občutil posledice svoje neumne zagrizenosti. Mi: goriški Slovenci hočemo mirnega sožitja z goriškimi Italijani, in to za vsako ceno. Mir in miri
Opozorilo. Člani ali prijatelji «Kmetskc-delavskih zvez na Goriškem«, ki so optirali za Italijo, a se boje, da bodo njih prošnje zavrnjene, se naprošajo, da ekspresno sporoče svoj naslov in svoj položaj na naslov: Kmet-sko-del. zveza v Gorici, via Carducoi 4, II.
Nesreča. Na lokcvški planoti sta dva brata pobirala železo. Pri tem delu sta naletela na železen količ, ki je štrlel iz zemlje. Priiela sta ga, da bi ga izruvala. S tem sta pa zadela na mino, ki se je razpočila z groznim pokom, da se je čulo daleč okrog. Oba sta ostala na mestu mrtva. Pazite se; vsak dan je več nesreč!
Zmrznil je neki Živinski trgovec iz Čepova-na po imenu Štefan, ki je šel po snegu po strmi poti iz Trebuše čez Kobilico v Cepovan. BHo mu je bržkone slabo, ker je po poti iz Tribaše večkrat počival; poznalo se je v snegu. Ko je bil že čisto blizu doma, je ostal v snegu in zmrznil. Dobili so ga drugi dan mrtvega. Poiskus, da bi ga nazaj oživeli, se jim ni več posrečil.
Zdravstveno slanje. V bolnišnico usmiljenih bratov je prišlo v preteklem letu 2430 bolnikov. Umrlo jih je samo 238,
Smrtni padec. Neki Valentin Sungoj, 72 let star, doma iz Lokovca, se je odpravljal z doma. Po nesreči se je spotaknil tako nesrečno, da je vdaril z glavo ob neki sod". Ostal je na mestu mrtev,
NapsdL Nekega Evgenija Vecchieta, ki se je peljal z vozičkom po vesti v Rubije, sta napadla dva neznanca, ki sta mu preiskala žepe in mu ukradla 3262 lir, — Neki Jožei Močilnik, kmet iz Koiskega se ie pa vračal iz Gorice v Kojsko, Bil je napaden od treh neznancev, ki so mu vzeli 650 lir.
Železniško delo. V kratkem .času bodo začeli širiti postajo v Podbrdu, tako da bedo več hiš podrli, ker je postalo Podbrclo končna postaja, dosedanji prostor ne zidosluje. Tudi bodo naredili pripravo za obračanje strojev, da ne bodo hodili ritensko nazaj do Sv. Luci|e.
nja? In zakaf niso tisti, ki so sestavljali listo, prej vprašali dotične kandidate, ali so voljni sprejeti odborniško mesto? Naj se nam ves svet smeje, če bo vlada konečno občini naprtila kakega gerenta, morda še iz Kala-brije.
Gospodarstvo
Zvišanje pristojbin pri povišanju delniške glavnice. V svoji spomenici, ki jo je predložila finančnemu ministru, se Zveza denarnih zavodov v Zagrebu upira proti temu, da se od delniških družb, ki so že pred 1. septembrom 1921. plačale pristojbino za povišanje svoje delniške glavnice, zahteva doplačilo.
Nore delniške družbe v Jugoslaviji. V zadnjem času so bile registrirane naslednje delniške družbe: Tehnička banka, Belgrad (delniška glavnica pet miljonov dinarjev); delniška zavarovalna družba «Vardar» v Bel-gradu (delniška glavnica trije miljoni dinarjev); Spreča, delniška družba za vklacknje bosanskih sljiv v Doboju (delniška glavnica 4 miljoni dinarjev); delniška družba Rogatec-Dunaj-Drvenik za izkoriščanje vrelcev mineralnih vod v Belgntdu (delniška glavnica 3 miljoni dinarjev).
PRIMORCU Na poti skozi Jugoslavijo obiščite vinsko klet v Mariboru «pri Lojzetu Bra* tužu», Gosposka ulica 15. Postreženi boste tudi z izborno kuhinjo,	102
POZOR! Srebrne krone in zlato najvišjih cenah plačuje edini grosist Belfeli Vita, Via Madonnina 10, I.	16
Vesti z Goriškega
Po volitvah v Gorici, Po občinskih volitvah v Gorici imajo magistratovci precejšnjega mačka. Se sicer tolažijo, češ, zmagali so vendarle Italijani, kar je delal tudi «Piccolo» ta. koj dan po volitvah v svojih poročilih iz Gorice in tako napravil sladek <x>raz, ko je v kislo jabolko ugrizniL «La Voče» se tolaži, češ da je njih «Cittadino» vendar le ncjm^Č
Vesti iz Istra
Iz Cspa, Tu se fe dogodil redek slučaj, da je gospodarju Antonu Bizjaku krava vrgla tri zdrave junčke. To je bila senzacija za vso Župnijo, Od vseh strani so hodili ljudje gledat cnovorojenčke» in srečnega kmeta.
Iz Podgrada. Občinske volitve so polekie nad vse mirno. Borbe ni bila nobene. Izvoljenih je 20 odbornikov, porazdeljenih na vse večje kraje obsežne občine Podgrad, ki šteje okc-li 8000 prebivalcev. Udeležba je bila za-dovolivna, če se pomisli, da so nekateri volilci fclast* Brkini, morali po preko dve uri daleč na volišče. Kandidati večinske liste so dobili povprečno 716 glasov, manjšinske pa 89, Le volilci iz nekateri! i manjših vasi so demonstrativno ostali doma (a še to ne vsi), čes da med kandidati ni bilo nikogar iz njihovega kraja, Žalibog pa jim je bilo nemogoče vstreči. Občina šteje 23 vasi, a odbomiških mest je samo 20. Tudi je bisto nekaterim večjim krajem potrebno t*dkazati po 2 odbornika (Pod-giad, Hrušica, Pregarfe in Vele Mune), Zato
Borzna ooročsia,
Tečajb
V	Trstu, dne 26, januarja 1922.
Jadranska banka • ••.•••....»•• 130
Cosulich...........................270
Dalmatia	190
Gerollmlcb .«••••••.•«••..,1150
Libera Triestina • . ........ » t . » 450
LIoyd ••	1320
Lussino .........»t««.«.«, 700
Martinolicli .•••••«••••••••.. 130
Oceania . Premuda . Tripcovicli Atnpelea
Cement Dalmatia Cement Spatato .
Tuja valuta na tržaškem trgu:
V	Trstu, dne 20, januarja 1922.
«•••*•..« » » »

• t • •


SPREJME SE IZUČEN GOZDAR (gozdni Čit-vaj) za grajščinsko gozdno posestvo, 30 do 40 let star, oženjen, zmožen vodni semenski vrt, govoreč če mogoče tudi italijanski jezik. Dobi stanovanje, zemljišče za obdelovanje, drva in primerno plačo. Ponudbe na: Oskrbništvo veleposestva grofa Coro-nini-Cronberg, v Sv. Petru pri Gorici. 138
PRODAJALKA za trgovino mešanega blaga na deželi se sprejme takoj. Naslov pove upravništvo.	139
DELIKATESNA TRGOVINA, na glavni cesU se radi družinskih razmer tuko proda za 35.000 dinarjev. Ponudbe na Maksa Wil-helma, Maribor, Meljska cesta 10.	34
NOVE POSTELJE L 70.—, vzmeti 55.—, žimnice L 45,—, volnene L 90.—, Nočne omarice, umivalniki, chiffonniers, spalnice itd. po zmernih cenah v ul, Fondaria 3. 140
KOMPANJONA s par tisoč lirami za dobro idočo obit iščem. Obrniti se je na: «infor-macijski urat!» v Tolminu.	142
KONCESIJON1RAN strojnik za parni kotel in opekarnižke stroje za okolico Gorice s išče. Ponudbe pod -Opekarna^ na upravništvo.	141
KUHAR, izvežban slaščičar, govori nemško in italijansko, sprejme mesto v restavraciji, hotelu ali menzi. Ponudbe pod «Kuhan» na upravništvo.	133
.....
• ••••it.

ogrske kroke . . avstrljskc-nemške krone * češkoslovaške krone dinarji le jI . .
marke . . . • , dolarji . . • . francoski franki Švicarski franki
angleški funti papirnati. • . • • angleški funti, zlati ......
rapoleoni ...........
• . « •
• . ♦ » • . .
—. 3.15 3.25
—.31.--.36
44.—
31.—.— 32.— 16.50.— J7.75 1155.- 12.55 22.50 — 22.70 185.80.-186.25 440.—.— 4+4.--!
95.80— 06 25 111.25.— 113-2^ 89.— 59.50
se računajo po 20 stotžnk beseda. — Najmanjše pristojbina L 2*—. Debele črke 40 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 4"—. Kdor 132^ službo- plača polovično ceno.
UČENKO s primeno šolsko izobrazbo, poštenih starišev in 2 veseljem do trgovine sprejme Vinko škeJ, manufakturna trgovina v II. Bistrici.	137
ŽIVINOREJCI! nepokvarjene testenine, moka in fižol za krmo na prodaj v via Udine 10.
119
SLATO in srebru« lcroce plačani vet kot drug? kupci. Albert Povb. orač. MaLulnl 46 {v bliiini drvenega trga).	10
Gosp. Ivana Starega, voditelja naše stranke na Puljščini, ki so ga bili v časa volitev zaprli, so sedaj — kakor čujemo — izpustili
llar'nZft	toJSitoi	str«nka v	in skibno j	vasi,'kakor Male Toče, Rito"-
slili, da je bal g. Stan zaprt - zaradi vohtev, odšteva slovenske glasove od onih Gmppo meče. Gaberk, Erjavčc, ZajevSje, Studena-
»t -	^ -	o Azione. Z eno besedo: razočarani so tako gora in Pavlica ostati brez odbornika. S tem
bridko, da še danes ne morejo tega verjeti, L^ seveda ni rečeno, da ne bodo njihovi inte-
kar se je zgodilo in po strani, med vrsticami, resi v občinskem svetu zastopani ravnetako
zlobno namigujejo o pogcfh, pod katerimi se j kakor oni ostalih krajev. Predvojni občinski
Novi okrajni načelnik za gornjo okolico.
Tržaški občinski urad nam javlja: Ker je bil dosedanji okrajni načelnik na Prošeku vpokojen, je bila služba okrajnega načelnika za vso gornjo okolico poverjena g. Karlu Zaruba. Novi načelnik bo uradoval vsak ponedeljek ob določenih urah v Bazovici, in sicer za Bazovico, Trebče, Padriče in Gropado. Na Prošeku bo uradoval vsak četrtek od 12—14, v Križu pa od 15 dalje.
Smrtna kosa. Predvčerajnjim je umrl tu odvetnik dr. Scipk) Sandrinelli, nekdanji večletni tržaški župan. 2upanoval je od leta 1900 do 1910. Pokojni je bil človek blage naravi. Dasi zvest pristaš gospodujoče, nam nasprotne stranke, je imel kot župan napram slovenskim zastopnikom uglajene oblike in je bil kulanten. Tudi z našimi ljudmi, ko so prihajali k njemu, je bil vsekdar ljubezniv in je rad ustregel njihovim željam. Bil je političen nasprotnik vreden spoštovanja. Hiša Sandri-nellijev je med najodličnejšimi tržaškimi pa-Iricijskimi rodbinami. Čast njegovemu spominu!
Pevska vaja za «Uč. društvo« postojnskega okraja se bo vršila v nedeljo, 29. t. m. ob 11. uri v gostilni pri Paternostu. Tem potom je vabljen tudi vipavski krožek, da se udeleži vaje. K polnoštevilni udeležbi vabi pevovodja.
je Azione «prodala^ itd. Oni so pač navajeni na korupcijo in mislijo, da se mora kdo samo prodajati. Šlo vence je pri vedel hladen račun do spoznanja, da je mogoče vreči kamero z gotovostjo samo, če podprejo Gruppo d'A-zione, ki se je kazala med' vsemi za ^Cittadi-no» najmočnejša. Po programu pa je tudi bila proti dosedanjemu gospodarstvu na magistratu, proli fašistom, katere je njih gladilo napadalo, so za avtonomijo in telijo mirnega življenja in razvitka v sosedstvu s Slovenci. Slovenci so tedaj, akotudi ni bilo mogoče sestaviti kake skupne liste, podprli to skupino ob volitvah, da so dosegli en cilj, ki ga imajo v Gorici: vrgli so BombiČa in njegov krog, ki je podpiral fašizem, meščana pa tiral v nezadovoljnost. To dejstvo je dokaz, da si Slovenci nobene stvari bolj ne želijo kot mirnega življenja z Italijani pod eno streho. Vedo tudi, da bodo pošteni ljudje ž njimi pošteno postopali, ker drugače ne morejo. To, dragi magistratovci, so tisti pogoji; med poštenimi ljudmi se za delo in za plačilo ne «gliha», vsak napravi svojo dolžnost in si pomaga po svoje. — Zanimivo je, da povdarja «La Voce» našo obilno vdeležbo pri volitvah in nas stavi za vzgled Italijanom.
svet gotovo ne bo služil novemu za vzor. Hodil bo po povsem drugih poteh, a zlasti bo gledat, da se vanj ne vzgnezdi kampani&zem. Čakajo ga ogromne naloge. Če se bo tudi pre bivalstvo zavedalo skupnih interesov cele ob čine ter ga bo podpiralo pri njegovih prizadevanjih, upa, da bo svojim nalogam tudi kos. Oni pa, ki so morda iz le^a ali onega razloga užaljeni, da niso prišli v listo kandidatov, dasi so morda trdno računali, da bodo sedeli v občinskem svetu, naj vržejo v stran osebnosti. Najbolje bodo koristili skupnosti, ako bod'o tudi oni podpirali novi! občinski svet pri delovanju, mesto da bi mu metali polena pod noge. S tem si bodo pridobili tudi najboljše zasluge za občino, ki jim bodo zasigurale mesto v prihodnjem občinskem svetu
ŽABNICE, angleške ključavnice, ključi, pile, vijaki, mizarske klopi, šile, mizarske žage in cirkularne žage, amerikanske osti, žagice, Žablji, itd. Zaloga železa, Via Fabio Filzi 17.
105
registrovana zadruga z omejenim poroštvom,
tuaduie v svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, l. n.
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun fn vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje
4°jo
večje in stalne vloge po dogovoru.
Daje posojila na vknjižbe, menjice, zi-stave In osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru.
Uradne m za siranHe od 9 do 13.
Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Št. telef. 25-67.
PIANINO v dobrem stanju kupi čitainica v Sv. Petru na Krasu.	123
SPALNICA IZ TEŽKEGA LESA z vzmeti od 2000 lir dalje, kutino z marmorji ali brez njih, stolice itd. Skladišče Via Udine 25. 122
KRONE srebrne in ziate, plačuje po najvišjih cenah Pertot, Via S. Francesco 15, II. 19
KDOR HOČE KAJ KUPITI KDOR HOČE KAJ PRODATI KDOR IŠČE SLUŽBE, ITD. 1NSERIRAJ V »EDINOSTI«
POHIŠTVO za poročne sobe in lakirane kuhinje po zmernih cenah se prodajajo v uHci Chiozza 51, pritličje.	131
Vest! iz Notranjskega
Senožeč«. Vemo »aml ki v * Edinosti» smo čitali, da je v Senožečah zmagala pri občinskih volitvah slov. narodna stranka. Sedaj pa se izvo!;e*id možje «narodne stranke;* eden za drugim odpovedujejo. Dosedaj, kolikor je znano, že štirje. Ali se ne bo vse slovensko Primorje smejalo zaradi takega- postopa-
KMETUSKO DRUŠTVO v Vipavi, r. z. z. o. z, i5ča zastopnike za razprodajo zadružnega vina v večjih prometnih krajih. Pogoj: pripravna klet, eventuelno tudi koncesija za točenje na drobno. Reflektanti s primerno kavcijo imajo prednost.	12-1
PRSNI SIRUP, najboljše sredstvo proti kašlju, prehlajenju in influenci se dobiva v lekarn: v II. Bistrici.	28
PRIPOROČA se dobreznana brivnica Josip Jerman, Trst, ul. XXX Ottobre 14.	15
Srebrne Krone fn zlato plačujem po naMIi cenah
ALOJZU P0VH
Trst; Plana Garibaldl št. 2
8 (prej Barriera)
PODLISTEK
KAPITAN MARRYAT
Leteči Holandec
Roman
(51)
Filip je uvidel umestnost zdravnikovega nasveta, zapustil z zdravnikom vred sobo, da bi se preoblekel in odšel doli, kjer. je našel patra Matthiasa.
»Resnico ste prorokovali,* je rekel Filip in se vsedel na zofo.
*Star sem in mnogo vero, vi pa ste še mladi in močni, Filip; toda upam, da se še vse dobro izteče,»
•Bog da,» je dodal Filip.
Obmolknil je in se vdal mislim, kajti ko je bila glavna nevarnost premagana, je začel znova premišljevati o tem, kar mu je povedal pater Seysen glede skrivnosti, ki jo je Amina v bolezni razkrila. V tem stanju ga duhovnik ni prav nič motil in čez eno uro je vstopil pater Seysen.
•Hvala Bogu, sin moj — Amina se je zbudila in je Čisto pri zavesti. Ne dvomim, da popolnoma okreva. Zaviila je oživljajoče zdravilo. Zdaj spet spi in zdi se mi, da zelo potrebuje počitka. Pri njej je služkinja; jaz pa hočem pripraviti malo okrepčilo, ki smo ga potrebni rs i. Filipv ti me svojemu gostu še
{predstavil nisi, toda kot vidim pripada k istemu stanu kot jaz».
»Oprostite*, je rekel Filip, zelo bo vas razveselilo občevanje z očetom Matthiasom, ki mi je obljubil, da ostane nekaj časa pri meni. Pustil bom vaju sama, da pripravim zajutrk, saj me bosta že oprostila.
Filip se je takoi podal v kuhinjo, ko je vse potrebno pripravil in zapovedal, naj prineso zajutrk v sobo, je dal na glavo klobuk in odšel iz hiše. Jesti ni mogel ničesar, kajti dogodki tega jutra so ga tako izravnotežili, da je potreboval samoto in svežega zraka.
Šel je, kamor so ga gnale noge in med potjo je srečaval mnogo znancev, ki so mu izražali sožalje ob tej namišljeni izgubi, pa ko jim je povedal, da je nevarnosti konec, so mu vsi veseli čestitaE. Tudi so mu pripovedovali, koliko žrtev je zahtevala strašna bole-Komaj tretjina prebivalcev iz mesta in
zen.
okolice je ostala pri življenju, toda postali so bili vsled bolezni tako oslabljeni, da se niso rnogU povrniti še na delo. Komaj so prestali bolezen, so padli v roke pomanjkanju In revščini in Filip je sam pri sebi sklenil, da bo vporabil vse prihranke, da omili bedo sosedov Cer dve uri se je vrnil domov. Amina je še vedno spala. Oba duhovnika pa sta se pogovarjala spodaj v sobi.
«Mo) sin», je rekel pater Seysen, «ali hočeš nekaj razodeti? Dolgo Časa sem se razgovarja! s tem pobožnim očetom, ki mi je povedal marsikaj zanimivega glede razšir-jevanja naše svete vere med pagani. Njegovo sporočilo ie pomirljivo in žalostno obenem.
Med drugim mi je tudi pripovedoval o neki nadzemski prikazni, o začarani ladji, k čemur sem ga pripravil po nagibu, kar sem slišal od tvoje žene. Zdaj vidai, Filip, da mi je tvoja skrivnost znana. Na moje začudenje mi je oče Matthias povedal, da je videl ono ladjo na svoje lastne oči in da si nje bivanje razlaga le na podlagi nadnaravnih vzrokov Gotovo, strašna in skrivnostna kazen! Filip ali bi ne bilo bolje, da bi zavrgel vse pomisleke iu predsodke in bi nama povedal vse, kakor je, da lahko skupno premislimo, kaj naj ukreneš? Kajti ti si še mlad in najin poklic naj ti jamči, da bomo lahko mirno preudarila in jasno spoznala, ali prihaja ta vpliv iz satana ali iz nebes*.
<■ Čas Liti oče je čisto mojega mnenja, Filip Vanderdecken», je dostavil pater Matthias.
«Če je tu prava božja roka — komu bi lažje zaupal kot onim, ki so Njegovi namestniki na zemlji. Če je pa to delo Satanovo,ali ti ne bodo najbolj pomagali možje, kojih želja in dolžnost je boriti se proti zlim silam. Poleg tega moraš, Filip, tudi pomisliti, da ta skrivnost tvojo ženo zelo muči in jo lahko spravi pod zemljo kot — tvojo mater. Ob tvoji strani in s tvojo pomočjo bo laije prenašala težko breme. Ne porani, koliko dni in noči mora v tvo« odsotnosti prebiti sama sebi prepuščena in kako zek> potrebuje pomoči drugih. Taka skrivnost je grižeč črv, ki ji krajša življenje in 1« nam — ima zahvaliti za	tolažbe.
Grdo in sebično je bilo, Filip, da si jo pu&ć3 samo s to kljuvajočo skrivnostjo v src^J»
Dalje. J
Delniška glasnica L 15,000.000 Rezerve L 5,100.000
Dunaj, Opatija, TUST, Zadar.
Afilirani zavodi v Jugoslaviji: Jadranska banka, Beograd in njene podružnice v Celju, Cavtatu, Dubrovniku, Ercegnovem, Jelsl, Korčuli, Kotoru, Kranju, LJubljani, Mariboru, Metkoviću, Sarajevu, Splitu, Šibeniku in Zagrebu.
Afilirani zavod v New-Yorku; Frank Sakeer Stade Bank*
Izvriuie vse bančne posle.
PREJELA VLO^E
na hranilne knjižice io na tekočI račun fer lih obrestuje do 4%.
Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojili, ki Jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja.
===== Daf« v najem varnostne predale (safes)
Zavodov! uradi v Trstu: Via Cassa dl Risparntio štev. 3 — Via S. Nicol6 Stav. 9.
Telefon št, 1463, 1793, 2676. Blagajna posluje od 9. do 13. ure.