292
Šolske stvari.
0 spremembi šolske postave.
Pri zborovanji „Slov. učiteljskega društva'*, o katerem smo v zadnjih „Novicah" Da kratko poročali, poročal je v imenu društva ,,o spremembi šolske postave" z ozirom na razmere slovenskega šolstva g. Govekar tako-le:
„Šolsko postavo od dne 14. maja 1869. leta so pozdravljali nekateri z veseljem, drugi pa niso nič dobrega od nje pričakovali. Med posvetovanjem postave so poslanci desne stranke — med njimi Slovenci — dvorano zapustili, kajti očitali so jej, da se premalo ozira na potrebe drugih narodnosti ter da je poglavitno na korist nemški stranki. Učitelji pa so jo sploh radostno pozdravljali. Ako pa tukaj govorimo o učiteljih, moramo sploh misliti le bolj na mestne učitelje, na ravnatelje po mestih in na šolske nadzornike. Glas nas učiteljev iz dežele se malo kje začuje , ako se pa začuje, se navadno preupije. A kmalu se je pokazalo , da se učiteljska postava ne da tako strogo povsodi izpeljati in vlada je dovolila izjeme za Kranjsko, Galicijo, Pri morje, kar se tiče šolskega obiskovanja.
Uže šolski in učni red ni tako strogo doktrinaren in abstrakten, ampak se bolj ozira na faktične ali dejanske razmere.
Za kranjsko deželo smo dobili deželsko šolsko postavo 1. 1873. in še enkrat popravljeno — ali boljše rečeno pokvarjeno — 1. 1879.
Od leta 1870. ali sploh od časa, ko je v dejanje stopila šolska postava, pokazalo se je marsikaj, kar ni govorilo za postavo. Ni ga v Cislajtaniji deželnega zbora, ki bi ne govoril zoper šolsko postavo.    Pritožbe
so prišle do naučnega ministra Strehmeyerja, in le-ta se je sam izrazil, da po nekaterih krajih šolske oblasti predaleč segajo, kar se tiče osnove novih šol in silenja ali moranja otrok v šolo in uže ta minister je dovolil olajšave, to je bolj voljno in mečjo izpeljavo šolskih postav* Ko je nastopilo Taaffejevo ministerstvo, so pa silili poslanci desne stranke, ki so podpirali in še vedno podpirajo njegovo politiko , naj vlada prijenja s šolsko postavo. Pritožbe bile so vzlasti zoper čedalje veče stroške za šolstvo; znano je; da na Stajarskem pravna stranka v deželnem zboru pri posvetovanji o šolstvu vselej dvorano zapusti, ker neče deželi tako ogromnih stroškov nakladati.
Kakor znano, je v državnem zboru poslanec Lien-bacher na-jvetoval, naj bode otrokom dovoljeno, stopiti z 12. letom iz šole ter da naj bi o tem določevali deželni zbori. V državnem zboru, v zbornici poslancev je bil sprejet Lienbacherjev nasvet, a gosposka zbornica ga je zavrgla, priznavši ob enem , da je treba nekaj odjenjati, a vso stvar je zopet izročila vladi, to je, okrajni in deželni šolski sveti imajo razsoditi, ali se sme olajšava dovoliti občinam, katere za to prosijo. Vlada se v gosposki zbornici ni nič kaj potegovala za Lienbacherjev predlog, tako, da je bilo videti, kakor bi hotela vso stvar zavleči.
A temu ni bilo tako. Letos je vlada sama inicijativo nastopila in predložila gosposki zbornici novelo, katera še več obsega, kar je poslanec Lienbacher nasve-toval. Skupno ministerstvo, katero je to novelo predložilo, navelo je tudi vzroke, zaradi katerih je vlada sama nasvetovala prenaredbo nekaterih paragrafov v državni šolski postavi. Gosposka zbornica, to je njen šolski odsek, pa dosihmal ni predložil svojih nasvetov ter misli V3o stvar zavleči, kajti v šolskem odseku imajo še, dasi nenaravno, ustavoverci večino.
(Dalje prihodnjič.)
306
0 spremembi šolske postave.
(Dalje.)
„Motivenbericht" k noveli je občno zoan, le toliko omenim , da je načelo državne šole in državnega nad-zorništva ostalo, le nekoliko bolj se poudarja verska odgoja in od šolskih vodij se tirja, da morajo biti istega veroizpovedanja, kakor večina učencev itd.
Zdaj pa vprašam,   kako  pa so učitelji sprejeli to novelo? Ko govorim o učiteljih, ponovim še enkrat, ka-
307
teri učitelji da delajo občno mnenje.   To so nadzorniki, ravnatelji in mestni učitelji.
Učitelji, ki spadajo k tako zvani ustavoverni stranki, imeli so 4. in 5. avgusta zbor, imenovali so ga splošni avstrijski učiteljski zbor, in tam so še enkrat (prvič 19. februarija na Dunaji) obsodili šolsko novelo. — Imeli so pa tudi češki učitelji nekaj dni pozneje svoje učiteljsko zborovanje, a tam so uže drugače govorili. Ravnatelj Lepaš je rekel: ,,Kristjan sem, zato hočem, da iaa ljudska šola znak krščanstva!" Sicer so ga pre-upili, a zaradi tega niso njegove besede nič manj tehtne in gotovo je, da krščanski stariši žele krščanskih šol.
Postavili smo tudi mi razgovor o šolski noveli na dnevni red, a povedati mi je pred vsem, da mi nimamo takih skrbi zarad šolske novele, kakoršne imajo dunajski učitelji.
Nam narodnim učiteljem je čisto prav, ako se glasi §. 1. drž. šolske postave: „Odgoja mora biti versko-nravna" , kajti nrav (Moral) se pri kristjanih naslanja na krščanske dogme.
Nravnost brez podlage krščanske je omahljiva in veternasta, mogoče, da včasih od hudega odvračuje, a za ljudsko odgojo ne velja, tu je treba pozitivnih zapoved in prepoved. Tudi mislim, da se mi nikakor ne bojimo vpliva naše narodne duhovščine pri narodnih šoiah. Da mora ravnatelj iste vere biti, kakor je večina učencev, je menda samo ob sebi razumljivo. Pri nas se nam sicer ni bati zidov v naše šole, a tudi nimamo vzroka njim odpirati vrata in glasovati za postavo, ki njim duri odpira na stezaj. Kar nas slovenske učitelje zadeva, imamo mi vse drugačne zahteve; ta pa so: 1. da postanejo naše ljudske šole skoraj enkrat čisto slovenske; 2. da se uvede v učiteljske izobraževalnice slovenščina vsaj za tri četrtine predmetov in 3. da s svojo delavnostjo in vladino pripomočjo prispemo do potrebnih slovenskih knjig za narodne šole in učiteljišča.
(Dalje prihodnjič.)