k xix november I y/ti občinska knjižnica 0^2901RŽ!Č glasilo delovne organizacije tovarne obutve • v ■ v trzic KAJ PREDSTAVLJA TAJNOST? Kaj pomeni »poslovna tajnost« in na kaj mora paziti delavec, da ne krši obveznosti čuvanja tajnosti? Kateri podatki se morajo čuvati kot strogo zaupni, kot zaupni in kateri podatki se sporočajo samo v delovni organizaciji, smo določili v pravilniku o družbeni samozaščiti, izhajajo pa tudi iz drugih samoupravnih aktov delovne organizacije in posamezne TOZD. Predvsem pomeni tajnost vsak podatek, s katerim bi se lahko neupravičeno okoristila druga oseba ali druga OZD in bi to škodovalo delovni organizaciji ali posamezni TOZD. Naštejemo naj le nekaj podatkov po stopnjah tajnosti: Prvo kot najvišjo stopnjo tajnosti npr. predstavljajo: — najpomembnejše faze tehnološkega procesa — recepture, tehnološki predpisi — podatki o blagajnah — ponudbe za natečaj do uradne objave rezultatov ipd. z II. stopnjo tajnosti so označeni: — plani razvoja — podatki razvojno raziskovalnega dela — investicijski projekti ipd. samo interno (III. stopnja tajnosti) pa se npr. lahko objavljajo: — dokumenti drugih OZD, za katere zve delovna organizacija, — plani prodaje in nabave, — kalkulacije in oblikovanje cen za storitve — podatki iz arhiva samoupravljanja ipd. Poleg podatkov poslovne tajnosti obveznost čuvanja tajnosti zajema tudi tajnost podatkov ljudske obrambe, ki v večini predstavljajo tajnost I. stopnje. V delovni organizaciji so izvedeni določeni ukrepi za zavarovanje tajnosti, tako npr. že sam pravilnik določa, kdo je pristojen za sporočanje oziroma posredovanje takih podatkov in komu jih lahko sporoča, ne da bi kršil tajnost, oziroma pooblašča, kdo odloči, kateri podatki se lahko sporočijo oziroma objavijo. Pravilnik določa tudi, da delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi označijo listine za tajne oziroma določijo stopnjo tajnosti, če je tak podatek nastal na njihovem delovnem področju, kot tudi, kako se tajnost označi, postopek v primeru, če se tak dokument uniči ali izgubi kot tudi o načinu hranjenja in zavarovanja tajnih podatkov. S tajnimi podatki v delovni organizaciji oziroma z dokumentacijo, ki pomeni tajnost, se seznanijo tisti delavci, katerim je to pri opravljanju dela potrebno, ostali delavci in organi upravljanja pa le v taki meri, da lahko uresničujejo svoje pravice in izvršujejo obveznosti. Verjetno ne bi bilo napak opozoriti, da je čuvanje tajnosti obveznost vseh in vsakogar in jo je treba čuvati tudi po prenehanju dela v delovni organizaciji. Tajnost je treba upoštevati tudi ob obisku tujih strank in inozemskih obiskovalcev, prav tako je zaradi zavarovanja tajnosti prepovedano fotografiranje, skiciranje ipd. v delovni organizaciji, prepovedan pa je tudi ogled tistih delov tehnološkega procesa, s katerim bi se tuje stranke lahko okoristile na škodo delovne organizacije. iz pravnega oddelka -\ DEVETMESEČNI REZULTATI POSLOVANJA Uresničevanje postavljenih ciljev in nalog v letošnjih devetih mesecih smo že obširno obravnavali na zborih delavcev in delavskih svetih. Ugotovili smo, da smo bili na nekaterih področjih bolj, na drugih manj uspešni, seštevek pa je ugoden, saj smo ustvarili za 29 % več dohodka kot pred letom. Ob negativnem vplivu tržnih razmer na naš dohodek, izraženih v izredno visokem porastu cen reprodukcijskega materiala, pa smo obravnavali predvsem naše notranje slabosti, lahko bi jim tudi rekli izgubljene priložnosti, da dohodek ni še večji. »Nikoli ne opraviš svoje naloge tako dobro, da jo ne bi mogel še boljše«, to mora biti naš moto za naprej, saj bomo le tako notranje rezerve spremenili v dohodek. Izostankov z dela je še vedno veliko, obenem pa tudi časa na delu ne izkoristimo v celoti za ta namen. Izpad proizvodnje v montažnih oddelkih mora ostati samo grenka izkušnja in se ne sme ponoviti. Kvalitetnejše izvrševanje operacij, nalog in opravil mora biti naloga vsakega člana naše delovne skupnosti, da bomo tako ob polni meri sodelovanja in pripravljenosti vsklajevanja svojih interesov s skupnimi čim bližje cilju, ki pa je kvaliteten proizvod v vseh pogledih. Doseženi uspehi nam morajo biti dodaten motiv za nov korak naprej. Zdi se mi prav, da zato tudi o teh včasih rečemo besedo več. Eden glavnih je prav gotovo dosežen izvoz na zahodna tržišča, tako po obsegu kot tudi prispevku te prodaje k ostanku dohodka. Še v letu 1974 smo uvozili za 62 % več kot izvozili, letos pa je že drugo leto, ko imamo pozitivno bilanco, torej več izvozimo, kot uvozimo. Pregled gibanja izvoza in uvoza za obdobje 1976—1979 je naslednji: 122 100 100 100 78 I Ü — 0\=> X \V\T Stolpiči dovolj zgovorno prikazujejo uspeh, na katerega smo v Peku lahko vsi ponosni. Tudi naš delež v izvozu Socialistične republike Slovenije je že pomemben, saj smo v obvestilih NB vključeni v večje izvoznike. Ob tako povečanem izvozu je 29 % povečanje dohodka še tako večji uspeh, saj tečaj dinarja ne sledi inflaciji naših stroškov in je zato tudi precenjen v primerjavi z valutami držav, kamor izvažamo. Posebno pozornost zasluži tudi razporejanje dohodka. Ta se ustvarja v temeljnih organizacijah materialne proizvodnje, namenjati pa se mora za opravljanje vseh družbenih dejavnosti, za našo osebno in skupno porabo ter nadaljni razvoj temeljnih organizacij in dejavnosti posebnega družbenega pomena. Delavci v temeljnih organizacijah moramo biti seznanjeni koliko in za kateri namen je dohodek razporejen. Številk jes veliko, zato je v nadaljevanju podan grafični prikaz razporeditve dohodka doseženega v naši delovni organizaciji v devetih mesecih letošnjega leta ter primerjan z doseženimi v lanskem letu in z načrtovanim za celo letošnje leto. Dohodek je tokrat konsolidiran, to pomeni, da je izdvojen tisti del dohodka, ki se v delovni organizaciji pojavlja dvakrat. Tak del dohodka je prispevek za delovno skupnost (prvič je to dohodek TOZD, potem pa še dohodek DSSS) in pa interne obresti, ker se te poravnavajo iz dohodka. o N ' > CD O . DOHODEK 30. 9. 78 349.984 tisoč din-100% Obveznosti 9.11* Obresti 5.34# Davki in prispevki iz OD 19,78# Cisti osebni dohodki 44.08# Skupna poraba 9.96# S 3 * < . Akumulacija za TOZD 7.21# Posojila in združ. 4.52% DOHODEK 30. 9. 79 454.110 tisoč din = 100% ffi o_ Obveznosti 8.36# Obresti 4.45% Davki in prispevki iz OD 17.89% Čisti osebni dohodki 42.45% Skupna poraba 10.0% Akukumulacija za TOZD 12.55% Posojila in združ. 4.30# Prikazan dohodek je razdeljen v tri glavne dele in sicer na vse vrste obveznosti iz dohodka, osebno in skupno porabo ter akumulacijo. Če primerjamo, kakšen del je bil razporejen na vsakega od navedenih namenov, potem ugotovimo, da je delež za akumulacijo (med to štejemo tudi amortizacijo nad predpisano) letos večji kar za 43,6 % ali 5,12 din več na vsakih 100 din dohodka. Tudi to je uspeh, saj so bili ob tem tudi osebni dohodki višji za 27 %. Drugi način prikaza, pa je delitev dohodka na del, ki je DOHODEK-Plan za leto 1979 704.901 tisoč din= 100% eyja,o>i JyrocjisBaje, Kopa ce Teue-.x na HajnyHHjxM AeuoKjjaTCHBU noaBxua, .ec-re hK&eHupa ..a eeS capa, y scene Haooako-oca06 ÒAHJiawor para. ociiosMe orbane sa-ooa te B.i-iCT* koA nojej-.iHHx napoja Jyrocjiaaaje nr/e»CTa»-'ajy HaposHo-bcjioeoxxnasrc;: OAÖop« « senarska aHTajauiacrasKa Beta napo ah op ocjioSo-t/e’a f IAaSHn h -poAKo-ocaoSoAHJiasKH cAÖop CpCnje, Sena.-me0 aHrapaiLKC-txm.-co sete Hapo„Hor ocjiodoye&a ApBCTCKe. CjioBencKH napoAHO-ociiodoAX-jiaxsci; c;6on, 3eiiay«xo auTaparxCTaMKO Bene Hapo,.Hor oCAoSoJeaa Eocne a XeoueroBKHe 3eua.vcKO anTxf ainccTXHKo Belie Hano;,nor ocjioooleea UpHe .one a Lone, 3euajtcKo aniH.faraicTHHKO sete nape,\Hor ocsotfot/eva vama-: / z Za . ii.il. / RperceAHHK „p..i.?H6ap,c.p. K. \ 3KIC|) n. /,a>cuanjfl ra » iw« .. ...&_____r ________ rativne Jugoslavije. Začelo se je 29. novembra 1943 v Jajcu na II. zasedanju AVNOJ pod vodstvom tovariša TITA. Na zgodovinskem zasedanju, sredi vojne vihre se je rodila naša republika. Jugoslavija je bila razglašena za demokratično federativno državo. Kralju je bila prepovedana vrnitev v državo. Tovariš Tito je bil izvoljen za predsednika Nacionalnega komiteja osvoboditve Jugoslavije (NKOJ), za zasluge med razvojem osvobodilnega boja so mu dodelili naslov maršal Jugoslavije. Besede tovariša Tita in vseh udeležencev zasedanja so odmevale po vsej domovini. Ljudi je prežela večja odločnost po zmagi. Sklepi so bili najmočnejše orožje zoper okupatorja in izdajalce. Z ENAKIMI POGOJI DO ENAKIH REZULTATOV V Tržiču nam že dalj časa primanjkuje delovne sile, zato smo se v Peku že pred leti odločili za izgradnjo dodatnih TOZD izven območja Tržiča, tam kjer je na razpolago dovolj delavcev. Največji problem je bil im je še sedaj zaposlovanje delavcev v izdelavi zgornjih delov, natančneje v oddelku šivalnic. Zgradili smo obrat v Trbovljah (TOZD Trbovlje) kasneje pa se je priključil še TOZD Budučnost za izdelavo zgornjih delov za TOZD Obutev, z namenom izkoristiti vse kapacitete, v oddelku montaže. TOZD Budučnost poleg izdelave zgornjih delov izdeluje še končne proizvode. Vsem oddelkom v centrali Peka kot tudi TOZD Trbovlje nudimo enake pogoje dela, enako pripravo, pravzaprav ne delamo nobene razlike med posameznimi oddelki. Zaradi teh enakih pogojev nas zanima gibanje proizvodnje v oddelkih izdelave zgornjih delov. Ker pa ne dobimo podatkov za gibanje proizvodnje, bomo vnesli v diagram doseganje norm na podlagi tega pa sklepali gibanje proizvodnje. DIAGRAM DOSEGANJA NORM 512 9i AiS ASO / «5 — 1977 — 1978 — 1979 HO 10S {00 55 SO t 2 3 t s 6 r s s Aö h iž *-mesec DIAGRAM DOSEGANJA NORM 511 DIAGRAM DOSEGANJA NORM 550 Iz samih diagramov bi težko sklepali ritem izdelave skozi posamezno obdobje v posameznih oddelkih. Še najbolj enakomeren ritem iz leta v leto v posameznih mesecih sledimo v oddelku 512 s tem da se povečuje in pada. Za oddelka 511 in 550 bi težko kaj povzeli iz teh diagramov, saj se pri teh dveh oddelkih spreminja proizvodnja iz meseca v mesec. Težko bi rekli, kaj je vzrok tako nihajoče proizvodnje (vpliv različnih faktorjev). Če pa primerjamo diagram, v katerem so podatki za vse tri oddelke v posameznih mesecih, preko obdobja treh let ugotovimo: SKUPNI DIAGRAM DOSEGANJA NORM 512, 511, 550 Da se oddelek 512 in 511 v dokajšnji meri pokrivata. Imata približno enako nihanje v naraščanju in upadanju proizvodnje v posameznih mesecih. Oddelek 550 pa se od oddelka 511 in 512 razlikuje. Ne toliko po sami krivulji naraščanja in upadanja po posameznih mesecih, ampak v povprečju odstopajo v vsakem mesecu od oddelka 511 in 512. Kaj je vzrok zaostajanja v proizvodnji v oddelku 550 na-pram oddelkoma v Tržiču, ob enakem strojnem parku, enaki tehnologiji, enakim normativom časa in materiala. Problem vidimo v nepravilni organiziranosti znotraj TOZD in medsebojnih odnosih na relaciji. Mislimo, da sta to dva glavna vzroka. Na tem področju je potrebno največ storiti, da ne bi TOZD Trbovlie po proizvodnem uspehu zaostajal za ostalimi oddelki, ob takih pogojih in takem načinu priprave dela. Če pa želimo izboljšati uspeh vseh oddelkov šivalnice, moramo vzeti v obzir še ostale kriterije, ki vplivajo na boljšo organiziranost vseh oddelkov, kljub raznolikemu in obsežnemu programu. Do takega programa pa prihaja zaradi tega, da zadovoljimo kupca. Prav zaradi te obsežnosti je zahtevna tudi sama priprava in planiranje. Ob tem delimo proizvodnjo tako, da ne moremo pričakovati dobre rezultate. Sedaj planiramo tako, da damo prednost tistemu artiklu, za katerega se v danem trenutku kažejo potrebe. To se pravi, da sedanii načm ne zagotavlja niti enemu artiklu kontinuirane proizvodnje. Kljub temu, da vsi vemo in poznamo prednost kontinuirane proizvodnje, se še nismo dodobra lotili takega načina organiziranja in planiranja. Kot prvi problem je: — prekinjajoče delo enega modela (ne vstopa celotna količina enega modela enkrat v proizvodnjo, temveč se vmes prekine in vstopajo drugi artikli), — delitev po oddelkih (en model se dela v dveh oddelkih ali več), V — delitev po trakovih, — delitev znotraj trakov po izmenah, na parne in neparne bloke, — delitev po delavcih.če nam uspe urediti zgoraj navedene pogoje tako, da bi delali en na eni na enem v enem artikel —* izmeni —► traku * oddelku kontinuirano, bi dobili občutno boliše rezultate. Predpogoj za doseganje teh ciljev je, da se planska služba prilagodi takemu načinu planiranja. Opravičeno trdimo, da s takim načinom ureditve dela dosežemo 5 % večjo produktivnost, če ne še večjo. MAJDA ŠMEJIC MANJŠI STROŠKI Naša prizadevanja pri delu so na eni strani usmerjena v čimvečji efekt, ki se odraža v izpolnjevanju planskih obveznosti, na drugi strani pa v čim manjšem trošenju sredstev in dela, to je zmanjšanju stroškov. Oba vidika gospodarjenja sta zelo pomembna, le da drugemu mogoče posvečamo še premalo pozornosti. Običajno se zadovoljimo s parolami o varčevanju, kjer na prvo mesto postavljamo najvidnejše stroške režijskega materiala, izostankov z dela itd. Pri tem še zdaleč nismo zajeli vseh stroškov, niti najpomembnejših in kar je najvažnejše, ničesar nismo storili za njihovo realno omejevanje. Pri tako hitrem naraščanju poslovnih stroškov težko govorimo o njihovem zmanjševanju, ampak predvsem o omejevanju stroškov. V strukturi lastne cene predstavljajo materialni stroški več kot sedemdeset odstotkov in med njimi so zdaleč najpomembnejši stroški osnovnega materiala. Medtem ko dosegamo pri začetni obdelavi (prirezu, vlivanju, vulkaniziranju) znatne prihranke, pa pri nadaljnji proizvodnji (obdelava, montaža) izgubljamo še več kot na začetku prihranimo. Zmanjševanje defekta in boljša kakovost sta verjetno ta čas zelo pomembni nalogi, saj bi se ob polovičnem zmanjšanju izmeta lahko naši osebni dohodki dvignili za nič manj kot 10 % ali povprečno za 628,00 din na zaposlenega. To pa bi lahko dosegli z uvedbo integralnega upravljanja kakovosti v naši delovni organizaciji. Nič manj pomemben prihranek bi si lahko obetali z racionalnejšim proizvodno-prodajnim programom, ki bi bil postavljen na realni usklajenosti možnosti prodaje, nabave in proizvodnje. Naslednja pomembnejša postavka je izkoriščenost kapacitet, kjer je potrebno: — z boljšo organizacijo in večjo delovno disciplino doseči večjo izkoriščenost delovnega časa — doseči smotrnejšo delitev dela med TOZD, tako da se kapacitete usklajeno širijo. Tako bi na primer v izdelavah zgornjih delov v TOZD Buduč-nost in pri kooperantih nujno morali zagotoviti zadostne in stalne dobave zgornjih delov za TOZD Obutev. Značilen primer je,še nezaokrožene investicije v gumami. Pri stroških je zelo pomembno, da ločimo bistvene in največje od manj pomembnih. Ko so stroški povzročeni, so že zgodovina in nanje nimamo več vpliva, ampak samo še odgovornost, zato bi veljalo več naše pozornosti posvetiti prihodnjim stroškom, ki se začenjajo z investicijami, izbiro tehnologije, organizacijo, transportom. Meglič Božidar ZIMSKE POČITNICE Že prihodnje zimske počitnice bodo drugačne kot smo jih vajeni. Razdeljene bodo na dva počitniška termina. Učenci osnovnih in srednjih šol v ljubljanskih in mariborske občine bodo imeli počitnice od ponedeljka, 14. do sobote, 26. januarja 1980. Za učence vseh ostalih občin v Sloveniji pa bodo trajale zimske počitnice od ponedeljka, 28. januarja, do sobote, 9. februarja. Prihodnje leto že brez običajne gneče in dolgih vrst. PRAKTIČNE IZKUŠNJE Neuvrščena politika posega v vse pore našega življenja in dela in s svojo izvirnostjo navdihuje upanje mnogih držav v razvoju, da bodo bistveno izboljšali svoj položaj v svetu. V iskanju svoje poti v napredek mnogo držav želi spoznati izkušnje drugih. Tako tudi v našo državo prihajajo številne delegacije, študijske skupine in posamezniki, ki bi predvsem radi spoznali naše samoupravljanje. V septembru se je tudi v naši delovni organizaciji in občini mudila skupina univerzitetnih profesorjev iz Indije, Libije, Egipta, Sri Lanke, Zg. Volte, Turčije in Mehike v spremstvu svojih kolegov politologov z ljubljanske univerze dr. Ernesta Petriča (roj. v Tržiču) in dr. Adolfa Bibiča. Po krajšem ogledu proizvodnega procesa so jih zanimale naše praktične izkušnje v razvoju samoupravljanja in poslovanja naše delovne organizacije. Zanimali so se za praktičen potek odločanja, za naloge samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij, za vodenje delovne organizacije itd. Po živahni razpravi se je v imenu vseh udeležencev profesor dr. Bore iz Indije zahvalil za gostoljubnost in poudaril, da so naše praktične izkušnje v samoupravljanju dragocene ne samo za nas, ampak vse človeštvo, ki želi napredek na temelju enakopravnosti vseh narodov sveta. Božidar Meglič Do spremenjenega režima zimskih počitnic je prišlo zaradi tega, da bi lahko čimveč slovenskih smučarjev in njihovih staršev smučalo na domačih smučiščih. V samo enem terminu so bile vse smučarske zmogljivosti prezasedene, smučišča prepolna, pred žičnicami in vlečnicami pa so bile dolge vrste. POMEMBNI DATUMI 6. novembra 1928 je bil v Dresdenu IV. kongres KPJ. Udeležilo se ga je 22 delegatov. Kongres je sprejel resolucijo o gospodarskem in političnem položaju v Jugoslaviji in podčrtal potrebo po partijski disciplini. Prvič so tudi razpravljali o značaju bodoče revolucije v Jugoslaviji. 7. 11.1917 se je v Rusiji začela velika Oktobrska revolucija. 10. 11. je Dan topniško-raketnih enot protiletalske obrambe. 10. 11. 1943 je na zasedanje AVNOJ v Jajcu odšla iz Slovenije 16-članska delegacija. 10. 11. 1975 sta vladi republike Italije in SFRJ podpisali sporazum o dokončni rešitvi mejnih in drugih medsebojnih vprašanj. 11. 11.1918 je bila končana prva svetovna vojna. 29. 11.1943 se je začelo v Jajcu II. zasedanje antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije (AVNOJ). Na zasedanju so sprejeli odlok, da postane AVNOJ vrhovno zakonodajno in izvršno predstavniško telo Jugoslavije, da bo Jugoslavija federativna država, begunski kraljevi vladi pa se odreka pravica zakonite vlade Jugoslavije. Svet je imenoval Nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije (NKOJ) kot prvo ljudsko vlado. Na predlog Josipa Vidmarja so Josipu Brozu Titu podelili naslov maršal in dali priznanje narodnoosvobodilni vojski. 3. 12.1800 se je v Vrbi rodil pesnik dr. France Prešeren. 3. 12.1967 je dr. Cristian Barnard prvič presadil človeško srce. 6. 12.1942 je bila v Bosanskem Petrovcu ustanovljena AFŽ Jugoslavije. 7.12. 1946 je Ljudska skupščina FLRJ sprejela zakon o nacionalizaciji privatnih gospodarskih podjetij. S tem zakonom je bil tudi formalno zasežen inozemski kapital v jugoslovanskem gospodarstvu. 9. 12. 1968 je bil v Ljubljani VI. kongres ZKS. Na svoji prvi seji je CK izvolil za svojega predsednika Franca Popita. 10. 12.1948 je Generalna skupščina OZN razglasila deklaracijo o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah. 11.12. 1756 se je v Radovljici rodil prvi slovenski dramatik in kritični zgodovinar Anton Tomaž Linhart. 11. 12. 1918 je umrl pisatelj Ivan Cankar. 12. 12. 1941 je v Rovtah nad Blegošem Cankarjev bataljon popolnoma uničil nemško policijsko kolono. Ta zmaga je pomenila tudi uvod v veliko decembrsko vstajo na Gorenjskem. 13. 12.1838 je bil v Žalcu rojen Janez Hausenbichler, ki je v Savinjsko dolino vpeljal hmeljarstvo. 15. 12.1846 so izšle Prešernove POEZIJE. NAGRADNA KRIŽANKA IME AMER REŽISERJA WELLESA IME IGRALCA FURJAUA RAZČLEMBA NA DELE PEKO TRŽIČ S KUPI INA EVROPSKIH NARODOV VUIKAW5K1 IZMEČEK IZRAELSKI POLITIK (ABA) KLOBUČEVINA, FILC VRSTA TROPSKE PALME MAKE POM 5. REVOLUCIONAR (KOČO) W)\\Pt TERKA NEZAVEST POKRA! Ul A V 3UZNI ITALIJI OB JADRANU ▼ GOLJUF, PREVARAUT GORAT ŠKOTSKI OTOK KONGLO- MERAT VELIKA POSODA SKAKAJOČ ČLOVEK ČLOVEŠKA ÌLEZA ► VZVIŠEN PROSTOR V RAZREDU POVZETEK BISTVO GRENKA RASTUklA IME IGRALKE RUNE LETOPIS, KRONIKA KRATICA ZA TANGENS ANDREJ MARIUC ZAREZA ZA DUO V SODO MESTNE Četrti KRIŽANKA UČI m RAZVEDRI VNETJE MOS NE SLUZNICE PLEMEUITA KOVINA BERI ČEVLJAR'! VOZILO SLABO; KRVNEZ, 80LUIKZ ANEMIJO NEPORO- ČENA ŽENSKA GLAVNO ME5T0 ERITREJE BIVŠI DIKTA -TOR V SZ MANJŠE UASEL3E JEZERO V EVR DELU SZ LJUBKOVAL. t. IME termoeie TERARIJA PREDLOG MEDU.BEGUU ORGAHIZACIJA KRAJ POD fRUŠKO GORO KOSCEVO ORODJE BESEDA BREZ UAGIA 5A.ATOUON éPis brezbar- VEU PULI LEVI PRITOK VOLGE TROPSKI LES, EBENOVINA KLERIKALNA POLITIKA OBOROŽENA TATVINA HIMNI PODOBNA LIRSKA PESEM HRVAŠKI PEVEC (DUŠKO) (NEZNANEC MINATTI IVAN LADO LESKOVAR DELOVANJE V ISTEM TEMPU VZKLIK, POZIV GOSPODARI CA MORJA VU0RDI3S. MITOLOGIJI PREBIVALKA PANOUSKE NlžlUE DOPISUJ Čevljar'! 5INJSKA VITEŠKA IGRA Za zadnjo križanko smo dobili 55 rešitev. Nagrade je izžrebala naša sodelavka iz splošnega sektorja KRPIČ MAJDA. Nagrade so dobili: 80 din MIKOLIČ BORIS — 529 60 din MEGLIČ IRENA— izvoz 40 din SOBER VIKTOR — 600 20 din SELIŠKAR MARIJA — 600 20 din BOHINC FRANC — 523 Rešitve današnje križanke pošljite v uredništvo do 28. novembra 1979. ZAHVALE Ob nenadni smrti moje drage mame se vsem sodelavkam in sodelavcem v montažnem oddelku 522 iskreno zahvaljujem za denarno pomoč in izrečena sožalja. sin Franci Moškon Ob smrti našega dragega očeta in tasta JOŽA HLADNIKA upokojenca tovarne PEKO, se iskreno zahvaljujemo sodelavcem, ki ste sočustvovali z nami, se poslovili od pokojnika in se udeležili pogreba. Posebno se želimo zahvaliti sodelavcem v oddelkih 511, 523 in 524, OOS in kolektivu za žalna venca. Žalujoče: hčerke Anica, Marija, Stana in snaha Minka ter zet Marjan Ob smrti moje drage mame FRANČIŠKE ČRNIVC se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam iz 512 (oddelek peta) za denarno pomoč in izrečena sožalja. žalujoča Nuša z družino Ob boleči izgubi očeta CIRILA KUTINA se iskreno zahvaljujemo svojim sodelavkam in sodelavcem iz šivalnice 512/1 in obratu plastike za venec, denarno pomoč in izrečena sožalja ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. hčerka Ani in sin Janez z družinama Ob nenadni izgubi našega dragega moža in očeta FRANCA RAMŠAKA se zahvaljujemo za izrečeno sožalje, denarno pomoč, vence in cvetje ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se kolektivu tovarne obutve »PEKO« Tržič TOZD Trbovlje, enaka zahvala pa velja tudi delovni organizaciji tovarne obutve »PEKO« iz Tržiča. Žena Marija, sin Aleš in hčerka Marjeta z družino »SINDIKALNA OLIMPIJADA« V LUDBREGU Občinski svet Zveze sindikatov Ludbreg je 13. oktobra organiziral »SINDIKALNO OLIMPIJADO«. Tekmo vanj aso bila vdese-tih narodnih športnih igrah: metanje kamenja preko rame, vlečenja vrvi, skok v daljino, štafeta spretnosti, tek, streljanje z zračno puško in pikado. Cilj tekmovanja je bil, da se vzpodbudi delovnega človeka za športno-rekreativne aktivnosti, posebno tiste, ki se ne ukvarjajo s športom. Tekmovali so delavci starejši od 30 let. Prehodni pokal so osvojili tekmovalci Osnovne organizacije Budučnost. Naši sindikalisti so osvojili največ točk kot zmagovalci v več disciplinah. Prva mesta so tako pripadla: v moški konkurenci: skok v daljino, štafeti spretnosti in streljanju z zračno pliško. Ženske pa so bile najboljše v pikadu in spretnostnih igrah. Tekmovalcem čestitamo za osvojeni pokal in borbenost. Metanje kamenja PRED SKLENITVIJO ZAKONSKE ZVEZE Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih uvaja novost, zakonsko in predzakonsko svetovanje. Bodoča zakonca bosta morala pred sklenitvijo zakonske zveze v svetovalnico. V razgovoru s strokovnjaki (zdravnik, psiholog in socialni delavec) se bosta pripravila na skladno zakonsko skupnost. Mladi pred poroko prav gotovo niso dovolj pripravljeni za skupno življenje. Spoznali se bodo s svojimi pravicami in dolžnostmi, ki si jih bodo pridobili kot zakonci in roditelji. Svetovalnice ustanavljajo občinske skupnosti socialnega skrbstva, delati pa bodo začele L januarja 1980. V svetovalnicah bodo dobili pomoč tudi zakonci, katerim je skupno življenje zašlo v stisko in je ogrožena nadaljnja družinska skupnost. Nadalje bo v svetovalnicah opravljen tudi tako imenovani spravni poskus, to je pogovor z zakoncema, ki se nameravata ločiti. Obvezno predzakonsko svetovanje ne bo ugotavljanje ali sta bodoča zakonca zrela za zakon. To bo le svetovanje in pogovor, oziroma seznanjanje s pravicami in dolžnostmi. Ne bodo vplivale in omejevale svobodnega odločanja, dobro pripravljene bodo le potrebne in dobrodošle. Vlečenje vrvi ŠAH 20. in 21. oktobra so se v Rogaški Slatini zbrali šahisti na 10. jubilejnem šahovskem prvenstvu posameznikov SRS za leto 1979. Sodelovali so tudi naši šahisti: Stane Valjavec (DSSS), Janez Uzar (OBUTEV) in Franc Primožič (POLIURETAN). Skupaj je nastopilo preko 170 šahistov, razdeljenih v dve kakovostni skupini, od tega 10 žensk. Prvič so igrali po znanem švicarskem sistemu (jugoslovanska krožna varianta), tako da vsak igralec odigra 9 partij s časom 20 minut na enega šahista. Nasprotnika določi žreb s trenutno enakovrednim tekmovalcem (enako ali vsaj približno število točk), zato so možni veliki premiki v trenutni uvrstitvi. Na ta način sta Valjavec in Uzar v močnejši kvalitetni skupini zbrala vsak po 4 točke in zasedla 31. do 37. mesto. Uzar bi bil najbolje uvrščeni 11. kategornik, če ne bi izgubil popolnoma dobljene partije. Primožič je v drugi skupini tudi s 4 točkami delil 36. do 43. mesto. Ob razglasitvi rezultatov, podelitvi pokalov in diplom (spominska darila so dobili vsi udeleženci) je bila v tekmovalcih želja, da bi tak način igranja ostal tudi za naslednja tekmovanja. S. V. Naši šahisti so zelo aktivni. -------------------------------------------- KRAMLJAMO Z VAMI Pred nami je novembrska številka Čevljarja. Joj, kako čas beži. Skoraj bo novo leto. Današnjo številko smo skušali popestriti. Ce nam je uspelo boste povedali vi, dragi bralci. Kako, da bi prišli v uredništvo? Ne, to sploh ne bo potrebno, če seveda nočete (vsakega obiska pa smo zelo veseli). Že v eni prejšnjih številk smo vam obljubili, da bomo na vidna mesta namestili omarice, kamor boste oddajali svoje prispevke, predloge in mnenja. Tudi dobronamerna kritika nam bo prišla prav. No, in kaj se je zgodilo z, za začetek, eno edino omarico. OSTALA JE PRAZNA. Res da ni na najbolj vidnem mestu, je pa. In kie? Zaenkrat samo v recepciji, takoj ob vhodu (poleg datirne ure). Sedaj ko vemo kje je omarica in čemu služi, se v zvezi z njo nekaj dogovorimo. Karkoli vas zanima, ni treba, da bi napisali članek, nam sporočite. Tudi ideje so dobrodošle. Za začetek, dokler ne bo »led prebit«, se bomo šli »lovivce«. Pod vprašanje vas ne bomo podpisali, če to ne boste želeli. Vsekakor pa morate naslov oddati, mi ga bomo obdržali zase. Predlagane teme, ki bodo zanimive za vse, bomo obravnavali v Čevljarju, če pa bodo značilne samo za določen oddelek, pa jih bomo obravnavali na sestanku v delovni enoti. Toliko za začetek! Hoteli smo pisati o nadaljevanju razgovorov PEKO V ALŽIRIJI. Nič novega vam ne bi mogli povedati. V programu je izdelava nove, detajlne ponudbe. Mesec november je mesec boia proti alkoholizmu. Med nami je čedalje več alkoholikov, da bomo resno in z veliko mero morali ukrepati. Ne gledamo samo alkoholika kot takega, skrbi nas za družino zasvojencev. Mnoge žene in otroci še vedno trepetajo takrat, ko se vrne domov pijani mož in oče. Če se vrne vinjena mati, je stanje še mnogo bolj žalostno. Do prihodnjič lep pozdrav. Urednica Tržičani na odvzemu avtobusi krvodajalce na Zavod za transfuzijo krvi. Prva dva dni sta akcija in odvzem krvi potekala brez zastojev v zadovoljstvo dajalcev. Tretji dan, v petek, pa je prišlo spet do nepotrebnega čakanja. Nekateri namreč ne upoštevajo navodil in razporeda. 10 naših dajalcev krvi je dalo kri za srčne operacije, to je direktni odvzem ob operacijski mizi, nekaj pa jih je dalo kri za plazmo. Odklonjenih je bilo razmeroma malo. Krvodajalstvo ima v Tržiču globoke korenine. Zavedamo se, da imamo zdravi nekaj, kar se ne da kupiti in nadomestiti — to je kri. Kot ponavadi je bila tudi letošnja krvodajalska akcija uspešna. Svojo dragoceno tekočino je darovalo 270 članov našega kolektiva. Odvzem krvi je bil v Ljubljani. Tri dni so vozili TUDI LETOS VELIK ODZIV AKCIJA NNNI 79 V LUDBREGU Detajl z vaje CZ. Komandant CZ predaja raport vodji TOZD ing. Franju Repiču. TOZD »Budučnost« Ludbreg 12. oktobra. Delovni dan se je začel kot vsak drug. Ropotanje strojev, zvonienie telefonov, enakomerno udarjanje pisalnih strojev — običajna delovna atmosfera. Nekaj po deseti uri pa je enakomerni ropot strojev preglasil prodorni zvok sirene. Neprekinjeni zavijajoči glas, ki seže do kosti, je opozarjal na nevarnost zračnega napada. Delavci so pohiteli proti zasilnim izhodom. Hitro in brez panike so zapustili stavbo. Vsak posameznik je imel svojo nalogo. Dokler hite eni proti zbornemu mestu, predvidenem za podobne situacije, se na drugi strani že zbirajo člani ekipe civilne zaščite. Komandant CZ s kurirjem je bil prvi na zbornem mestu. Kratek dogovor, energična in jasna komanda. Ko je sirena najavila konec zračnega napada, so šle v akcijo reševalne ekipe. Vsak član ima polne roke dela. Iz kratkega ra-porta, ki ga je dal komandir CZ vodji TOZD, smo slišali, da je poškodovana tovarniška zgradba. Južni del je v plamenih, nekaj delavcev je poškodovanih. Gasilska desetina je v zelo kratkem času lokalizirala požar. Ekipe prve medicinske pomoči so nudile pomoč lažje ranjenim, težje poškodovane pa so pripravili za transport v bolnico. Vse skupaj je trajalo dobrih petnajst minut. Bila je samo vaja v sklopu akcije NISTA NE SMIJE NAS IZNENADITI 79. Analiza vaje je pokazala rezultate in nekatere slabosti. Na osinov.i analiz bodo opravljene in razdeljene naloge nosilcem CZ v smeri izboljšave organizacije, dograditvi planov in sistema vodenja v takih in podobnih primerih. Vaja je potrdila visoko zavest in odgovornost delovnih ljudi TOZD. Pokazala je, da so delavci sposobni hitro in uspešno ukrepati tudi v izrednih pogojih in da svoje naloge opravijo z vso resnostjo. Nekaj po enajsti uri so spet pognali stroje. Običajni delavnik se je nadaljeval. čevljar Glasilo delovne organizacije tovarne obutve PEKO Tržič n. sol. o. — Ureja uredniški odbor: Janez Kališnik, Edo Košnjek, Nataša Meglič, Marjan Markič, Anton Simonič, Karel Zajc, Ivan Zaplotnik, Vera Umek, Marija Slapar — glavni in odgovorni urednik. — Naslov uredništva: »PEKO« Tržič, telefon 50-260 int. 217. — Tisk TK Gorenjski tisk Kranj. — Izhaja enkrat mesečno v nakladi 3200 izvodov v slovenskem in 1600 Izvodov v srbohrvaškem jeziku. — Glasilo dobijo člani delovne organizacije, štipendisti, vajenci in upokojenci brezplačno.