Mulltw In npraraiStn:
Maribor. Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
Uhaja v pondetjek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
I «redni&tvom se more govoriti nrk dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon 6t. 113.
tottulBB lista :
Celo ieto  ..............12 K
Pol leta	6 K
Četrt leta.............. 3 g
Mesečno................. | K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne peütvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št 14.
Zaradi praznika Ima današnja številka samo štiri strani.
Pogubna politika.
Glavni znak našega političnega Udejstvovanja v zunanji politiki je zavezništvo z Nemčijo in Italijo. Med tem pa, ko je naše prijateljstvo z Italijo le bolj imaginerno in obstoja v donečih frazah, smo z Nemčijo tesno, da, pretesno združeni, Napram Italiji se je započela pri nas politika skrajne opreznosti. Vsa zatrjevanja o „prijateljskih odnošajih“ ne spravijo iz sveta dejstva, da se obe državi z mrzlično naglico obor;ožujete in vtrjujete v onih pokrajinah, ki mejijo na eni in drugi strani. S politično slepoto u-darjeni Avstrijec mora osupniti, če vidi, kako se garnizije ob italijanski meji večajo in množe. Tudi tekma z vojnimi ladijami v zadnjem času v prvi vrsti z dreadnougliti, ne dokazuje ravno odkritosrčnih prijateljskih vezi. Brezdvomno: Nekaj visi v zraku, vsak hip se lahko odtrga Damoklejev meč, da prereže vse skupne vezi. Iredentistična propaganda ni kaka fantastična blodnja vročekrvnih in nezrelih mladičev, ampak korenini globoko. Osvojila si je že notranjost skoro vse italijanske inteligence, zato je postala nevarna in skrajna pazljivost na naši strani je popolnoma na mestu.
Vse drugače je z našim nemškim zaveznikom. Niti v sanjah ne pride nikomur na misel, da bi pričel utrjevati mejo nasproti severnemu sosedu. Brezskrbno in lahkomiselno se zibljemo v zavesti večnega miru, a trpimo pri tem silno škodo. Naš severni zaveznik nas izrablja na vseh koncih in krajih. Odrinil nas je popolnoma iz vsake odločilne politične pozicije, postali smo politični pritlikavci, ki ne spadamo v krog svetovnih velesil, ampak v kot med staro 'šaro. Minuli so časi, ko smo v znani Algesiras-ale-ri igrali vodilno vlogo. Sedaj smo brez lastne inicijative in brez lastne volje. Klanjamo se molče diktatu iz Berolina, ki določa vse naše dejanje in nehanje.
Na tisoče slavospevov se je zapelo grofu Aehren-thalu radi aneksije. Ce sedaj nekoliko premotrimo končno bilanco, moraine (miti do zaključka, da je bila pri vsej zadevi ne malo udeležena Nemčija, ki je zasledovala svoje samopašne namene in si priborila največ koristi. Uvoz na Balkan, ki je bil do aneksijske napetosti procentuelno najbolj v naših rokah, je prešel sedaj na Nemčijo. Mimo nas uvaža sedaj Nem-
PODLICTEK.
Zgodovina pokristjanjenja sekovske škofije/)
(Konec.)
Po našem mnenju bi se pri določevanju teh in drugih starih krajevnih imen moralo vpoštevati to-le: Povse naravno je, da so prve slovenske naselbine nastale tam, kjer so bili sledovi prejšnje kulture. Peiskerjevo teorijo odklanjamo ( kot neutemeljeno. Vkljub svoji bojevitosti so bili stari Slovenci pred vsem poljedelci. Pri preseljevanju so njim kakor-dru-gim narodom služile še stare rimske ceste. Prve misijonske cerkve so gotovo stavili tam, kjer so bile večje naselbine in svet bolj pristopen. Solnograški nadškof je. pri posvečevanju cerkev hodil pač več ali manj po rimskih cestah. Torej ob starih rimskih cestah in v bližini starih' naselbin nam je iskati prve misijonske cerkve. Dalje bi pa trebalo Še natančnejših arheoloških lokalnih raziskav, da se doženejo stara se-lišča,
S tem ne mislimo kaj očitati gospodu Ljubši, ampak po vd ar jamo le, kako potrebno je podrobno arheološko raziskovanje. Kako malomarno in površno se večkrat ravna pri, tem, nam navaja gospod pisatelj vzgled iz Lipnice na strani 25.
Gomile okoli Sv. Benedikta nam spričujejo prostori) večjo naselbino v tem kraju, koder je najbrž Šla tudi rimska, cesta, torej je verjetno, da imuno' enoiz-rl>ed cerkev 9. stoletja postaviti semkaj, ali katero, za to nitnamo prave opore. Vsekako smemo s precejšnjo gotovostjo trditi, da je ena teh cerkev bila v okolici
Maribor, drse 3. februarja 1911.
Letnik III.
čija svoje izdelke v Srbijo, naša industrija propada, naši merodajni faktorji pa pojejo himne „zvestemu zavezniku“. Tudi stalno in sistematično se ponavljajoča gonja proti balkanskim vladarskim hišam, ki prihaja redno preko Berolina v naše liste, kjer so ji radi naše kratkovidnosti gostoljubno odprta vrata, nima ravno najcednejših namenov. Kratko:	Cilj Nemčije
je, osvojiti si popolnoma balkanski trg in zasigurati si predominujoč vpliv v orijentu. Avstrija pa, v katere področje po naravnem zakonu vse to spada/ mirno-dušno gleda in svojega zaveznika še ščiti in podpira.
Vso to nemško politiko osvetljuje z bengalično lučjo sestanek v Potsdamu. Ker je Rusija sedaj 0-slabljena, pa hiti Nemčija, da bi jo vlovila za svoje namene. Eden glavnih ciljev nemške ekspanzivnosti v zadnjem času je bagdadska železnica. Dokler je bila Rusija močna, se je uspešno protivila temu vse-nemškemu projektu. Sedaj sta njena sila in njen u-pliv razbita, zato kuje Nemčija železo, dokler je Še gorko. Ker rabi Rusija zaslombe in zaveznikov, zato se ji je približala Nemčija, ki si hoče na ta način zagotoviti svojo bagdadsko železnico. Ta železnica bo Avstriji zelo škodovala. Trgovski emporij, ki je kakor od narave odločen za avstrijsko industrijo, bo okupirala Nemčija. Nobena država zaveznica bi ne dopustila, da se tako bagatelno preko nje sklepa o zadevah, ki se tičejo njenih vitalnih interesov, mi v Avstriji molčimo ali pa se Še skušamo z napačnim risanjem razmer sami sebe zaslepiti in uspavati.
Končajmo to žalostno poglavje o naši zunanji politiki! Naj nihče ne reče, da smo pesimisti, da vidimo vse Črno, Ne, razvoj naše zunanje politike, ki seveda silno influencfra vse naše notranje razmere, je res tak, da mora vzbuditi odpor vsakega avstrijskega Slovana, Samo nekaj: Z našo sedanjo zunanjo politiko so silno zadovoljni Marckhl et consortes. To pomeni, da se ne more strinjati ž njo nobeden pravi patriot, zlasti pa ne nobeden Slovan.
voljen je bil pl, Kozlowski. Nato so se izvršile še nadomestne volitve v nekatere odseke in je bila seja zaključena.
Odsek za zunanje z a d e v e. — Dr. Šušteršič govori.
V	torkovi seji odseka za zunanje zadeve je govoril tudi delegat dr. Šušteršič. Med splošno pozornostjo je izvajal med drugim sledeče:
S,	L. S. ne presoja vnanje politike iz čustvenega stališča, temveč zgolj iz stališča skupnih interesov države. Vsaka zveza je dobra, če služi resničnim interesom monarhije v celoti, to je skupnosti vseh avstrijskih narodov, Slovenci bi bili sploh v zadregi, če bi hoteli iskati vnanjega zaveznika po svojem'srcu. Kajti edina slovanska velesila je Rusija. A ofici-eina Rusija žalibog nikakor, ne dela slovansko-na-rodne politike, To se vidi iz njenega, protislovanskega postopanja zoper Poljake na severu, a to se vidi tudi iz njene balkanske politike na jugu.
Naše razmerje do Italije je zelo resno in noben optimizem ni opravičen. Ni se bati iredentizma, ki se pojavlja po mladih ljudeh na avstrijskih tleh. Pač pa je nevarno tisto ljudsko prepričanje v Italiji, ki je posebno močno v Gornji Italiji in ki gre na to, da zedinjenje Italije ni dovršeno, dokler ji ne pripada tudi Trentin in Trst. Mi Slovenci smo majhen nami, ali ne poznamo malodušnosti, temveč čutimo v sebi zadostno moč, da si ohranimo svojo narodnost in jo še u-trdimo. To sposobnost nam daje naša trdna ljudska organizacija, ki sega do zadnje gorske koče. Avstrijski Slovani moramo zaupati v svojo lastno moč, v svojo lastno prihodnjost. Kar nam zamore največ škodovati, je malodušnost.“
V	sredo, dne 1. t. m. dopoldne je imel odsek tudi sejo, ki pa je bila zelo kratka in suhoparna. Govoril je tudi Aehrenthai, ki se je bavil s konzulati.
Ogrska industrija in vojaški proračun
Politični pregled.
Delegacijsko zasedanje.
Plenarna seja.
Pretečeno sredo, dne prvega februarja t. 1. se je vršila prva plenarna seja. Bila je le formalnega značaja. Po otvoritvi ob 3. uri popoldne se je izvršila volitev podpredsednika, ker je prejšnji podpredsednik dr, Glombinski odložil svoj mandat. Iz-
Sv. Benedikta, druga pa blizu Velike Nedelje, kamor gospod pisatelj stavi „Stepiliperg“, drugi pa Busini-zo ali Ussitin.
4.	V Ptuju je posvetil cerkev nadškof Liupram leta 853. in bi to bila sedanja mestna cerkev sv. Jurija. Druga cerkev se je začela staviti leta 874. po odhodu Metodijevem, in to je cerkev sv. Ožbalta.
5.	Lindolveschirichun — iščejo zgodovinarji navadno pri Lendovi (Spodnji ali Gornji?), naš pisatelj se drži Kremplja, ki to cerkev išče pri Mali Nedelji, ker da se je še ondi ohranilo ime Liridoves. Imena okoli Male Nedelje so res klasična, toda na ljudsko izročilo se ne smemo preveč ozirati. Ce se je pisatelj „Gonversije“ držal krajevne lege, je Lindol-veschiriehun prav lahko na Prekomurskem, ker za njo pride Keisi, današnji Kisek. Čudno se nam tudi zdi, da bi na sedanjem Prekmurskem takrat od Pe-čuha gori do Kiseka ne bilo nobene cerkvice, Blato* grad in Salapingin sta že daleč v notranjščini Panonije.
V	10. stoletju so poročila o naših' cerkvah sila pičla, naravno, ker so takrat gospodovali pri nas Madžari. Leta 970. se omenja Lipnica, ki je matica sosednjih župnij, pa tudi dornovska cerkev sv. Ruperta ni ptujska, česar pisatelj ne omenja (str. 202— 203).
V	11. stoletju se začne zopet svitati, zlasti sedaj zidajo cerkve svetni velikaši. Največ novih cerkev nastaja po Gornjem in Srednjem Štajerskem, kar je v zvezi z živahno nemško kolonizacijo. Na Spodnjem štajerskem se pojavijo že koncem 10. stoletja (v listini leta 984., Kos, Gradivo II., 375u) v Domovi pa v Ptuju. V 11. stoletje stavi tudi cerkev sv. Martina v Kamnici, ne da bi navedel vir; zdi se, da se nagiblja k mnenju, da je kamniška cerkev starejša, kakor mariborska,, ki je že „zgodaj“ dobila .pravice farne cerkve v Kamnici. Tradicija pripisuje Kamnici večjo starost kakor. Mariboru. Po imenu sodeč, je morda
Dne 31. januarja se je vršila v ogrskem trgovinskem ministrstvu tažna konferenca, katere so se udeležili razen trgovskega ministrstva še admiral Montecueculi in strokovni referenti. Na tej konferenci se je govorilo tudi o tem, kako naj se razdeli na 0-grsko industrijo delo glede novih vojnih ladij. Po kvot-nem ključu bi odpadlo na ogrsko industrijo 113 milijonov, katere bi morala zaslužiti pri teh gradnjah, kar bi odgovarjalo povprečno enemu dreadnoughtu, dvema križarkama, 0 torpednim čolnom in več podmorskim čolnom.
Kamnica s svojim slov. imenom res starejša naselbina kakor Maribor, ki je dobil svoje ime od obrambnega gradu karantanske meje (March-Burg) in bi bil torej iz dobe nemške zavlade, toda glede starosti cerkve ni pozitivne zgodovinske opore kakor tudi ne za Orožnovo mnenje, da je „morebiti“'(vielleicht) že v
7.	stoletju nastala cerkev v Mariboru (Das Bisthum und die Diözese Lavant I, 1.). Ravno tako se nam ne zdi dovolj utemeljeno mnenje, da sta Maribor in Ja-renina tvorili nekdaj eno pražupnijo (mariborsko), marveč mislimo, da so Maribor, Jarenina, Radgona postale istočasno župnije.
Z vpeljavo župnijskega zisferna (1060.—1062) konča naša knjiga. Misijonsko delovanje se je pa še nadaljevalo po letu 1200. v velikonedeljskem okolišu, kar pisatelj kratko omeni, sicer pa ne govori o tem natančneje.* O teritorijalnem razvoju župnij misli gospod pisatelj govoriti v posebnem delu, k' čemur mu želimo najboljšega uspeha.
Pri sestavljanju svojega dela se je gospod pisatelj marljivo posluževal tudi slovenskih zgodovinarjev, v čemur je storil uslugo nemškim čitateljem, katerim naši viri niso pristopni. Med domačimi zgodovinarji pogrešamo Orožna,,, in bi na priiner na str. 198. bilo bolj umestno citirati Orožna (I. 262.), kakor pa Janisoha. Glede Ptuja v rimski dobi se gospod pisatelj med drugim sklicuje zlasti na, članek v „Časopisu“ V, 1—22, a ta članek, kar se tiče sv. Viktorina in krščanstva v Ptuju, je le posnetek' članka istega pisatelja v „Voditelju“ leta 1904. — Nekateri „viri“.'bi bili lahko izostali, n. pr. „Proprium Seccö-viense“, mesto tega bi se bila lahko omenila — gre se za Viktorina — knjiga sedanjega lavantinskega knezošikofa /Sv. Viktorin“ (Maribor 1888.), drugod bi se naj navedli prvotni viri, mesto drugotnih, n. pr. za. živahen opis sv.' Hi Jeronim» o opustošenju - Pano-
*) Gl. o tem v knjigi „Trg Sredice“ (M»ribor 1910) sbv9fP)L. d.
Turški, demonstrativni manevri.
Kakor se izve iz dobro informiranih vojaških krogov, bo vojno ministrstvo dne 26. in 28. februarja odredilo velike turške manevre ob bolgarski meji, katerih se bo udeležilo' nad 600.000 moštva. Ti manevri imajo namen, da dokaže Turčija. Bolgarski, da je na vojno popolnoma pripravljena.	v
Raznoterosti.
Osebna vest. 'Josip Koršič, višji rudarski svetnik v pokoju v Slovenjem Gradcu je bil dne 28. jan. zaprisežen kot: Uradni avtoriziran rudarski inženir. Od tega dne naprej je g. Koršič upravičen izvrševati posle svoje stroke in uraduje v Slovenjem Gradcu.
Dež. pbslanec J. Pierer je umrl dne 2. februarja v Afleneu na Zgornjem Štajerskem. Pripadal je nemško-nacionajm stranki. Izvoljen je bil iz skupine kmečkih občin.
2elez. zveza Dunaj-Zagreb. Južna železnica u-vede s prvim majem direktno zvezo med Dunajem in Zagrebom. Pri vlakih štev. 1, 506, 505 in 6 bodo pri-dejani vozovi, :v katerih bode dobilo prostor le občin-stro, ki se voki med Dunajem, Gradcem, Mariborom v Zagreb.
Kako delajo Nemci? V AlbrechFecu (okraj Sušice) na južnem Češkom so si hoteli Nemci tudi za bodočnost zasigurati I. volilni razred. Zato je imenoval albrechteški občinski odbor dne 81. dec. 1910 sledeče častne občane: odvetnik dr. A. Gernardi v He-bu, stavbeni svetnik Gürlich na Dunaju, patronatni komisar K. Hoffer v Pragi in J. Dragan, profesor na nemški realki v Kašperskih Horali.
Prispevek k ljudskemu štetju. Osrednja statistična komisija, ki ji morajo namestništva poslati vse gradivo za ljudsko štetje, označuje posamezne slovanske narode Čisto samovoljno. V Dalmaciji loči srbščino in hrvaščino kot dva različna jezika, dasi je proglasil dalmatinski deželni zbor, da so Srbi in Hrvati e n narod, v Reki šteje „Ilirce“, v Istri samo Hrvate, v Bosni in Hercegovini pa Hrvate posebej in Srbe {Ki se be j, češčino zopet deli v jezik češko-moravsko-slovaški. „Union“ dostavlja k temu počenjanju: -„Povsod na svetu se smatra za namen statistike, da se točno določijo dejanske razmere, v Avstriji pa se zdi centralni statistični komisiji bolj važno, da podpira politične tendence, namreč, da bi se videle poleg nemškega narode male in kolikor mogoče raztepene narodne skupine — in tej tendenci žrtvuje pravi namen statističnih podatkov.
Kako se .fabricirajo Nemci? V Dolnjem Tješovu blizu Sušice na južnem Češkem je odpustil veleposestnik Ziegler z dela vse češke delavce in segnal v zadnjem trenutku pred Štetjem z bližnjih vasi 37. nemških delavcev, ki so bili Šteti po znani nemški/praktiki dvakrat ih sicer v prvotni občini, kjer so trajno naseljeni, in v Dolnjem Tješovu, kjer so bili navzoči na dan Štetja. Tako se fabricirajo umetne nemške večine in Dolnji 'TjeŠov, ki je po večini češki, toda v rokah nemškutarjev, bo veljal pred svetom za nemško občino.
Murko Dr; M.: „Zur Kritik der Geschichte der älteren südslawischen Literaturen. Ah die Leser des ..Archivs für slawische Philologie.“ Laibach, 1911.J
nije itd. bi 'se naj mesto Muoharja, „Časopisa** in Wolf.sgruberja navedel Hijeronim sam v Mighe-vi izdaji. V znanstveni knjigi zahteva to metoda, četudi je stvarno podatek pravilen in resničen. Ce se že med viri omenja.. Gubo s svojo malovredno knjigo „Geschichte der Stadt Cilli“, bi se naj omenil tudi Hutter: „Geschichte Sehladmings und des steirisch-salz-burgischen Ehnstales“ (Graz, 1906). Sploh bi si v taki knjigi želeli popolno tozadevno bibliografijo'. Glede Panonije bi se trebalo ozirati tudi na ogrske vire.
Sploh pä pisatelju čestitamo na njegovem delu. Čitatelj čuti,,/.da je pisano z.vnemo in ljubeznijo do predmeta.
K sklepu še eno: Ce v. duhu pregledamo celo. zgodovino pokristjanjenja Karantanije in Panonije, se, žal, ne mpremo'izogniti Sodbi: S svojim misijonskim delom si Sölnögrad ni stekel posebnih lovorik. Bili so pač plemeniti možjo med solnograškimi vladikami, toda splošno je v Solnogradu napram Slovencem v Karantaniji in Panoniji vel duh, ki je našel drastičen izräz v brutalnem postopanju s sv. Metodi-jem. Kaj zoačijno je, da „Catalogus praesulum iuva-nensum“ o nadškofu Gpbhardu. ki je vpeljal pri nas farni zistem, ni/našel zaslužnejšega dejanja, kakor tla je p r vi prisilil šlo v epski narod, dajati pravično desetino!
Stvar je namreč ta: Ko je bil vpeljan farni zistem, je bilo treba seveda poskrbeti za redne dohodke cerkvam in duhovnikom, vsled tega je bila zviša-7ih in urejena desetina. In v celem tem kompleksu je nemškemu pisatelju desetina bila glavna reč!
Osebno sp solnograški gospodje za naše ljudstvu malo storili. Dušno pastirstvo med ljudstvom je izvrševala revna nižja duhovščina. Pač pa si Solnograd Šteje lahko v dvomljivo zaslugo, da jo pomagal ponemčiti staro Karantanijo in znaten del Panonije. Ne trdimo, da se je to zgodilo nalašč, zakaj narodnostnih bojev v današnjem pomenu srednji vek ni poznal, pač pa se dandanes tužni ostanki slovenstva pod nemško cerkveno o:lastjo zistematično potujčujejo. V interesu germanizacije jo gotovim krogom'ljubše, Če Slovenci postanejo brezverni Nemci, kakor da. bi ostali verni Slovenci. " . v	K.
Str. 36. — Subjektivni momenti več ali manj vplivajo na vsako človeško delo in so tudi v znanosti neizo-gibljiv faktor, toda Če enkrat prestopijo določene meje v obliki osebne simpatije ali antipatije, utegnejo zelo škodovati pristno znanstvenim interesom, zlasti če se jim pridružujejo še strankarski nazori jn predsodki. Ravno te okoliščine so prisilile gospoda dr. Murka k’ repliki pod navedenim naslovom. V belgrajski reviji „Srpski književni Glasnik“ je, namreč leta 1909 neki novopečeni doktor Corovič kritikoval knjigo dr. Mure k a „Geschichte der alteren'südslawischen Literaturen“ in sklep te kritike je, da „delo ilr. Murka ne pomeni veliko zä znanost, pa tudi/SirJCmu občinstvu bo težko prineslo pravo korist.“ Kritik Še ni omejil na stvarne opombe, ampak cela -.„kritika“ ima prozorni namen, zadati dr. Murku udarce ob strani. Kritik se večinoma suče v splošnih frazah, v kolikor je podal stvarnih opazk' je iz njih razvidno, da ni dovolj vpo-Števal okoliščin in pogojev, ki so dr. Murku določevali smer in obseg pri spisomnju knjige, deloma je umetno zasukal ziMsel Murkovih izvajanj. Ta „kritika“ je potem našla pot v sicer ugledni slavistični list „Archiv für slawische Philologie“, ki ga izdaje dvorni svetnik Jagič. Vsled tega še je dr. Murko moral oglasiti in po naši sodbi se mu je posrečilo, ovreči vse inkriminacije, katerih itak ni inšpmral znanstveni interes, ampak osebna antipatija. Znano je, da dr. JagiČu Slovenci niso posebno pri srcu in del te antipatije je prenesel na dr. Murka. Kdor pozna njegove zakulisne intrige, razume popolnoma, kako je prišla ta „kritika“ v „Archiv.“ Ugledu lista tako ravnanje pač ne služi, še manj se vjerna s kavalirstvom znanstvene aristokracije.	K.
Oddaja voj. konj. Pri 5. dragonskem polku v Mariboru se bo s l. marcem oddalo proti navadnim pogojem več vojaških konj na privatne posestnike.
Odborova seja Matice Slovenske dne 25. januarja 1911. Predsednik se spominja pokojnega Matičinoga sotrudnika profesorja gospoda Apiha, Id je zadnja leta na temelju arhivnih raziskavanj pripravljal zgodovinsko delo o kmetstvu za Marije Terezije .a Jožefa II. Dne 3. decembra je Matica /priredili Pleteršsnikov večer, dne 11. decembra pa Vrazovo Akademijo; predsednik zahvaljuje vse poedince in društva, ki so pomagala pri decemberskih prireditvah, zlasti slavno Glasbeno Matico. Na sestanku zastopnikov jugoslovanskih kulturnih' društev dne 10. in 11. decembra je Matico zastopal predsednik (ustanovila se bo zveza jugoslovanskih kulturnih društev); Komunike o sestanku izide v tisku. Dne 22. januarja je predsednik Matico zastopal na izvanredni skupščini Matice Hrvatske, kjer se je sprejela stvarna spojitev Matice Dalmatinske in Matice Hrvatske, in na konferenci, ki se je jvršila po skupščini, in sicer 1. o čistoči hrvaškega književnega jezika, 2. o knjižarskih prilikah (sprožila se je misel o ustanovitvi posebne knjigarne, ki bi služila jugoslovanskim književnim 'društvom ) Matica Slovenska je želela, po zgledu drugih slovanskih centrov s primerno prireditvijo proslaviti spomin Tolstega, a ni bilo odziva, kakor sploh nekatera slovenska društva, oziroma organizacije, na primerne pozive Mi predloge niti ne odgovarjajo. — Iz gospodarskega odseka: Plačalo je za leto 1910 3905 članov. Letnina znaša 15.844 K 14 vin.; za društvene knjige je M*atica izdala 13.739 K 88 vin. Dosedanji deficit je Ves poravnan. Članarina je pö pravilih 4 K; z dvekronskimi člani, ki bi dobi-vali le leposlovne knjige, bi Matiča prišla v neprilike in oškodovala znanstvene publikacije:	Iz znanst-
venega odseka: Izdelovanje'načrta Za, glaisbo v- Jugoslovanski Enciklopediji je Zveza slovenskih pevskih društev poverila artističnemu odsjeku Glasbene Matice. Na sestanku geografov in prirodopiscev se je sklenilo, v Jugoslovansko Enciklopedijo sprejeti tudi „species“; na sestanku pravnikov se je naglasilo, da je treba statistiko razdeliti po strokah in da je načrt za pravo izpopolniti, oziroma izpremeniti. O vseh teh načelnih vprašanjih je znanstveni odsek sklepal dne 23. januarja v prisotnosti in ob sodelovanju predsednika Jugoslovanske Akademije znanosti g. T. Smičiklasa in gg. prof. dr. Josip Siloviča in dr. Mavroviča iz Zagreba. Abeeedarji za manjše članke, zlasti, biografije, ki bodo za mnogo strok bistvo Enciklopedije, so deloma že sestavljeni. Srbi so z delom po priliki tako daleč kakor Slovenci. Težave, ki so nastalo med Bolgari, se bodo oči vi dno poravnale. — Iz umetniškega odseka: Poroča se o dosedanjih pripravah za študije o slovenski hiši, ki jih slavni Rudolfi num po pravici smatra za svoj delokrcjg, o u-metniški topografiji slov. dežel, ki jo je Matica prepustila Društvu za krščansko umetnost. /Matica bo Deželni umetniški svet poprosila podporo, za izdajanje „Umetniškega Kola.“ Poziv „Lade“ na jugoslovanski kongres je prišel pozno in brez določenega dnevnega reda, Matica je publicirala poziv poljske „Rzežbe“ (Kipai*stva) na udeležbo pri kiparski razstavi v Krakovu.
Štajersko.
Mariborske novice.
Mariborskim- policijskim, stražnikom ne zvišajo plače, tako je sklenil mestni svet v zadnji seji.
Mleko ceneje. Mariborska mlekarska zadruga je sklenila, znižati oeno:mleku od 24 na 22 vin. liter.
./; Maribor. Nadučitelj v.-pokoju,,g Janez Wein-ger|t je obhajal dne 1. februarja s svojo ženo, rojeno Pare, 40-letnjoo poroke-- -.ri. r : ^
Med Mariborom iti Vuhredomvozi od 2. febr. naprej osebni vlak ob nedeljah in praznikih za «ni-% Žane cene. Vlak štev. 445 vozi z mariborskega glavnega kolodvora ob 1.45 popoldne, s koroškega kolodvora pa ob 1.55. V Vuhred pride vlak ob 3.28. -Zvečer vozi vlak štev. 444 iz Vuhreda ob 7.25, iz Ribni-ce-Brezno 7.45^ iz St. Lovrenca 8.05, iz B'ale 8.17, iz. Ruš 8.34, iz Bistrice 8.43, iz Lembaha 8.49, in v Maribor (glavni kolodvor) ob 9.07.	<
novice.	l
' No* torej! Dr. Kukovec zdaj sam razkriva stanje slabega gospodarstva v tiskarni in trgovini Z. S, P. Sam pravi, da so že pred Časom prišli do prepričanja, da se tako ne da naprej gospodariti in dat,se mora nekaj zgoditi, da se podjetje spravi na trdna tla. Ravno to so.trdili zastopniki katoliško-tfiaroanih posojilnic na občnem zboru. A takrat so govorili gluhim ušesom. Njih predlogi se niso dali niti, na gla-.. sovanje!
Kdo je Joriv? Memorandum dr. Kukovca, ki ga je poslal v nemškem jeziku č. kV. namestniku grofu Glaryju, našteva deficite zveznih podjetij. Sebe umiva v tem spisu, , pač pa zavrača vso krivdo na prejšnji odbor z načelnikom dr, Vrečkom. Ko je bil dr. Vrečko načelnik, je bilanca pokazala deficit 40.000 K. Kak deficit je pod načelstvom dr. Kukovca, tega mi pove. Tudi očita dr. Kukovec dr. Vrečku in drugim prvakom, da so vlekli od zveznega podjetja masihe plače, dočim so imeli take deficite. Prvakom so je pri tem dobro godilo, mladini pa so bojda po oele uro zastonj delali in študirali, kako priti iz deficitov na površje..	-
Uslužbenci'na' varnem. Uslužbenci liberalne : tiskarna in trgovine .so zdaj lahko zadovoljni, ds je prišlo do likvidacije. Dosedaj so bili vedno v nevarnosti. da se jim nekega lepega dne odpove služtoa, Kr* je prenehal „Narodni Dnevnik“, so odpustili šest uslužbencev, nekaj: oženjenih. Ko bi prenehala „Volkstimme“, bi se lahko kaj enakega zgodilo. Zato je že pred nekaj časom odšlo nekaj uslužbencev, ker sc. spoznali nevarno stališče podjetja. Tako je na. prim. knjigovez Terček izstopil iz službe radi te nevarnosti.', Zdaj bo podjetje likvidiralo, in če mladini ne bodo delali ovir, bo podjetje v kratkem času na trdni podlagi, tako da bodo uslužbenci popolnoma na. varnem in.so jim nč bo bati Za. stalni zaslužek. Tiskfer-na in trgovina sc gotovo ne ustavita, ampak bosta delali naprej.
Deleži rešeni? Da šo zamašili deficit liberalnih podjetij, so za dr. Vrečkov deficit po 40.000 K odpisali posojilnicam 30.000 K, 10.000 K pa je morala darovati dr. SerneČeva posojilnica v Narodnem domu. Zdaj so za dr. Kukovčev deficit mislili posojilnicam vzeti ostalih 78.000 K. KakoliŠko-imrodne posojilnice so pa rekle po svojem pravnem zastopniku dr. Benkoviču, da svojih deležev ne dajo za deficit liberalni časnikov. Naj mladini ta deficit sari olačuieic Akcija teh .12 katoliško-narodnih posojilnic upa Imeti vspeh. Dr. Kukovec je že pisal, v Gradec, da niso »iti mislili vzeti teh deležev, zlasti pa ne,deležev fere, toliško-narodnih posojilnic, ki itak ne znašajo več kri
15.000	K. No, grozdje je za nje prekislo!- KatoUŠko-narodnim posojilnicam, ki so večinoma na Koroškem, 1)0 pa teh 15.000 K jako prav prišlo, veliko bolj, kakor če bi jih morale, dati za..rajni sJ&aroüni Dnevnik“, k jim je živ toliko škodoval!
Jeza mladlnov. Mladini so strašno jezni, da bodo zdaj morali sami plačevati „Narodni Dnevnik’.“ Dr. Kukovec je pisal .e. kr. namestniku, da ima on, dr. Božič, dr. Kalan in dr. Koderman denarja dovolj. Pa neprijetno je le, če mora Človek seči v lastni žep. Zato pa jih lomi jeza in na vsak. način so se lujteli maščevati nad nekom. Toda nad kom? Izbrali so si gospoda Jančarja, gostilničarja „Pri belem volu“, za žrtev. Toda, kako pride gospod Jančar do tega? Saj vendar on ni kriv liberalnega deficita! Tudi on. in kriv, da bodo mladini morali sami plačevati deficit ’ Ravnotako gospod Jančar ni kriv, da se, katbliškiv narodne posojilnice branijo plačevati deficit. Istotako gospod Jančar ni šef gospoda dr. Benkoviča, ki je zastopal kot odvetnik to katoliško-narodne, posojilnice. Zakaj si mladini niso ishrali za žrtev celjskega Tinčeta, ki je ravno tako nedolžen, na. celi stvari kakor gospod Jančar.
Mladini in gostilna „Pri belem volu.“ Mladini so proglasili iz celo neopravičenega vzroka bojkot preti gostilničarju „Pri belem volu“, gospodu Jančarju. Nekdaj so ravno ti mladini progi aševali bojkot proti nemškim gostilnam, trgovcem in obrtnikom. Sedaj pa sami in zlasti njih žene najbolj zahajajo v/ te, lokale, proti katerim so takrat zagnali v besedah boi-kot/ Zdaj pa hočejo bojkotirati slovenskega obrtnika, , gospoda Jančarja! Ali so to nasledi ki rajnega dj Dečka? Dr. Dečko je vabil v Geljo slovenske trgovce in obrtnike in jih podpiral na vse mogoče načine. Ti pa hočejo bojkotirati tako imenitnega slovenskega g-brtnika, kakor je gospod Jančar. Sam doma iz vinorodnih Slovenskih goric, ljutomersko-radgonskih, je dober poznavatelj okusne vinske kapljice, je izkušen v svoji stroki, ker je že imel gostilno v Laškem trgu, veliko gostilno v Zagrebu, hotel z veliko restavracijo v Reki ter nazadnje dolenjske toplice z gostiščem in restavracijo. Njegova soproga je hčerka imenitnega celjskega slovenskega obrtnika Kobilca, ki je dozdaj povsod -izvrstno zadovoljevala goste s svojo izborno kuhinjo; In tako imenitno slovensko obrtniško obitelj' hočejo ri.ladi.ni bojkotirati in pognati v tujino, ki ji je-.
ttezd&j dajala dobrega kruha, dočimji domača zemlja, tie bipri voščila zaslužka ? Tlako početje se samoobse-bi obsoja..	.	_
Gostilna „Pri belem volu,“ Za bojkotni klic celjskih mladi nov se sioer nihče veliko ne zmeni. A vendar je njih klic predrzen, vsega obsojanja vreden. Gospodu 'Jančarju se mora dati zadoščenje za to žaljenje. Zato je dolžnost vsakega trezno mislečega Slovenca,, da ravno sedaj zahaja v gostilno gospoda Jančarja. Gospoda Jančarja treba baš sedaj z obilnim obiskom prepričati, da ni prijetneje bivati med Hrvati ali Italijani, kot med lastnimi brati. Gospod Jančar prijaziiö. postreže vsakemu gostu brez razlike političnega ali strankarskega mišljenja, brez razlike Štabu ali premoženja, dobro došel mu je vsak gost druge narodnosti, saj ima ravno hotel za potujoče goste. Žaliti ne piisti nobenega svojega gosta. Zato je popolnsma' mož q a Svojem mestu. Veselo znamenje med. celjskim trgovstvom in obrtništvom je to, da se niso pridružili boj kotnemu kliču. Prav tako! Kam pa j>i sicer prišli, slovenski obrtniki v Celju! A tudi na-§1 somišljeniki g okolici in po celi slovenski Štajerski naj zvedo, kaki; so mladini, ter naj z obiskom gostilne gospoda Jančarja dokažejo, da ne odobravajo tega mladinskega., početja.. Sploh opozarjamo naše somišljenike, nai.te stvar razleže ljudem, da se še veliko bolj poslužujejo gostilne „Pri belem volu“ ter s tem za vedno onemogočijo, da bi si mladini Še kedaj upali izdati tak'henarođen in nemoralen klic ?
Trboveljske novice,
Trbovlje.r Pred enim mesecem se je tukaj obstrelil trgovec Dvoršak, ker se je pa tedaj slabo zadel je poskusil svojo srečo v drugič dne 31. januarja, in se je res tako dobro ustrelil, da je Še ta dan umrl.
Tri}«vije. Ljudsko Štetje. V občini Trbovlje se je letos naštelo 13.507 prebivalcev, pred desetimi leti pa 10.851. Število duš se je v tem času pomnožilo za
2666.' Nemcev se je naštelo 632, leta ,1900 pa samo 312.	-k...	. ,. . .'
Drugi kraji.
Radvanje. V bližnji Novi vasi je dne i. februarja postala skoraj cela družina delavca Ranerja žrtev zastrupi jenja. Ko je družina odvečerjala, pokazali se se pri vseh sedmih osebah znaki zastrupi jenja. PöMkmni zdravnik dr. Chandras je takoj porabil proti zdravila in je tako rešil sedem ljudi gotove smrti. Preiskava bode dognala, ali je bil strup v kupljeni moki, ali pa je žena uboge družine sama namenoma primešala strup.
Št. JOj v Slovenskih goricah. Kmetijska podružnica za Št. JljJu okolico ima prihodnjo nedeljo dne
3.	februarja občni zbor ob %8. uri, seveda zopet v ŠMmarkini gostilni.
Sv. Jurij ob Pesnici. Pri občinskih volitvah, ki so se vršile dne 26. januarja, je s pomočjo velikega narodnjaka, nadučitelja Robnika, zmagala posili-nem&ka stranka. Za sodelovanje je bil Robnik izvoljen z glasovi naših narodnih nasprotnikov v občinski odbor.
Ljubno; Nekega dne me je pripeljala pot čez hrib Bajhovkai Pil je jako lep zimski dag. Solnce je zelo toplo sijalo in me ogrevalo. Iz tega hriba je silno lep razgled, vidi še skoraj po celi Ijubenjski ob-čini. Ko se ogledujem okrog in občudujem božje stvar-tvso, zagledam naenkrat prihajati svojega ljubega prijatelja .Matevži; š katerim se že dolgo časa nisva videla in govorili. Kaj neki naju 'je danes tukaj snidi-b, ugankovälft 'sva oba. Vsedla sva se na takozvano Rajhovo peč; gledaje v prijazni trg Ljubno začela sva eden drugega pppraševati o novostih. Matevž mi je pripovedoval 6 'svojem potovanju v Ameriko in pa nazaj v svojo ljubo domovino. Njegovo pripovedovanj« me je zanimalo in sem ga z veseljem poslušal. On me jo popraševal o ljubenških novostih. Pripovedoval sem mu ihlrsikaj, pa vsega‘mu seveda nisem mogel v tem lo^atkem času povedati. Seveda sva govorila tudi o šoiški mladini in nje vzgoji. „Kakšne imate p| učitelje“, vpraša me radovedni Matevž? Lahko si mislite, da šem jih hvalil na vso moč, aköravno sem prt srcu dritgÄÖe mislil.'Spretni Matevž pa me je takoj zavrnil, rekoč:	„Ako; so vaši učitelji za učenje
raznih predmetov najboljši, zato pa vendar niso, ker otrok ne učijb'V'šolo in iž Me grede pozdravljati z najlepšim pozdravom „Hvaljen hodi Jezus Kristus!“, ampak zijajo; vf človeka kakor tele v nove duri. Se li spominjaš iz -svojih mladih let, kako smo mi morali to nalogo Izpolnjevati pri rajnem gospodu Turinu! In če bi kateri ne storil te dolžnosti, kaj še mu je li zgodilo? VeŠy ljubi'mbj, jaz sem Že mnogo sveta prehodil, pa take razposajenosti pri Šolarjih še nisem naletel kakor na Ljubnem in mnogo krivde prištevam učiteljem. ‘Dhf so zato tukaj, da otroke v šoli učijo manire in lepih pozdravov. Še na eno te moram opozoriti“, nadaljuje Matevž, Jkako se je kaj obnesla tombola, katero je priredila šolska kuharica v korist Šolske kuhinje?-' Pri tem vprašanju pa me je pretreslo nekaj že öd mraza, nekaj pa . . . in sem 'Mav tevžu obljubil razložiti te vprašanje ob drugem soln-čoem dnevu na Rajhovi peči. Skalski.
Žetale pri Rogatcu. Izredno lepo obiskan shod p- imelo Katoliško bralno in izobraževalno društvo dne 29. januarje po rani sveti maši v društvenih prostorih. Okoli 200 krepkih mož in; pridnih mladeničev ic prišlo poslušat 'govornika gospoda Ivana Sajovici, ‘ž Ijuhljahč. Ja je govoril o Zavarovanju zoitor ogenj.
Gospod predsednik Ivan Vogrinc pozdravi navzoče poslušalce, pred vsem pa gospoda govornika. Ta je podal v začetku kratko zgodovinsko sliko o zavarovalnicah po Slovenskem. Najprej so se začelo razširjati pri nas židovsko-kapitalistične zavarovalnice; potem so nastale poleg že stare štajerske vzajemne v Gradcu zadružne zavarovalnice, posebno leta 1900 Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani za vse slovenske pokrajine. Ta ima v tej kratki dobi že čez 70.000 članov. Potem razloži govornik potrebo zavarovanja in razne določbe, na katere se morajo posestniki posebno ozirati, kadar si dajo Svoja poslopja zavarovati. Na primer, da je treba natanko pregledati police, o vplačevanju premij, da pri dveh' zavarovalnicah lie more nihče biti zavarovan, razun pri drugi za dopolnilno svoto vrednosti. .Omenil je nadalje, kaj je storiti, če ima kdo na pohištvu vknjižen dolg, ali ’ da mora odpovedati stari zavarovalnici, če hoče prestopiti k drugi itd. Zborovalci so z velikim zanimanjem poslušali. Po govoru pa so stavili poslušalci iia govornika razna vprašanja, ki jim jih je takoj točno odgovoril. Posebno Še moramo omeniti, da je svaril pred tujimi, nepoznanimi agenti ali potovale!, ki ljudi sladko nagovarjajo, naj si dajo svoja poslopja pri njih zavarovati, potem pa zaidejo v razne zmešnjave in stroške in si ne vejo pomigati. Priporočal je posebno. naj se vsi, ki so v bližini Žetal, obrnejo z vsakim pismom in vprašanjem na zastopnika Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani, gospoda V. Koresa, posestnika v Žetalah. On bo vsakemu rade volje dal potreben nasvet. Vsi pa se naj držijo gesla, da se naj dajo zavarovati pri domačih slovenskih zavarovalnicah. Gospodu govorniku za njegov trud, kakor Vodstvu Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani za vse Žrtve se je k sklepu zahvalil gospod društveni predsednik. Prepričani smo, da bo tudi ta shod našemu dobremu ljudstvu v korist.
Konjice. Za poučni tečaj, ki ga priredi pri nas Slov, kršč. soc. zveza, je zanimanje vedno živahnejše. Ne samo iz Konjic, ampak tudi iz celega okraja je obljubljen obilen obisk. V tem oziru tekmujejo starejši in mladi med seboj. Predavalo se bo v ponedeljek in torek predpoldne in popoldne. Tečaj se začne v ponedeljek, dne 6» februarja ob 9, uri predpoldne.	\
Skale. V nedeljo cine 5. t. m. se vrši v Skalah ustanovni shod strokovne zveze rudarjev. Na shodu bode govoril poslanec dr, K. Verstovšek.
Gornja Savinjska dolina. Po naši dolini šeširi vest, da namerava neka nemška družba ( ali pa nemškutarska!) s sedežem v Celju ustanoviti veliko električno podjetje za celo Savinjsko dolino. V ta namen hoče vporabiti vodne sile Savinje nekje pri Lučah. Mi smo pozdravljali in bodemo pozdravljali vedno taka podjetja na Spodnjem, štajerskem. Toda od dobe, odkar začenjajo tujci, ki se bogatijo s svojimi podjetji na slovenski zemlji, izrabljati svojo mogočnost in vpliv na delavstvo in druge podložnike v verskem in narodnem oziru, se moramo protiviti vsakemu početju od nemškutarske strani. Ti so krivi pro-testamtovskega gibanja na Spodnjem Štajerskem, ti zanašajo Šulferajnske šole že tudi v popolnoma slovensko Savinjsko dolino. V vodnih silah reke Savinje leži veliki narodni kapital, katerega morajo izrabiti slovenski podjetniki. Zato opozarjamo odličilne faktorje, kakor občine, posestnike žag in mlinov, posestnikov jezov itd., da se odločno protivijo tej nakani nemškutarskega ali nemškega, konzorcij a, ki namerava vporabiti to mogočno vodno moč Savinje. Prepričani smo, da bode .mladi slovenski naraščaj tehnikov zamogel kmalu sam nastopiti s svojimi načrti in bode vedel vporabiti te vodne sile za lastna slovenska podjetja. Opozarjamo merodajne kroge, da se v pravem času, kadar bodo stopili do njih podjetniki radi privoljenja, obrnejo do poslanca dr. Verstovšeka za nasvete v tej zadevi, da se ničesar nepremišljeno ne ukrene ali pa opusti, kar bi škodovalo bodočemu razvoju slovenskih podjetij, ki Še čakajo rešitve v prid in blagor slovenskega narodnega kapitala.
Koroško.
ftalnvac. Govorilo se io uo mestu, da bodo ob
smo se vrteli ob prijetnih zvonkih godbe. Plesalcev, je bilo dovolj in tudi plesalk ni ravno primanjkovalo. : Veliko pozornost so vzbujali Ziljani v pestrih narod-hih nošah (2 možka in 5 žensk). Četvorke je spretno aranžiral gospod dr. Marko Stajnko. Komiteju, kateremu sta bila na čelu gospod dr. Stajnko in dr. Jesenko, gre vsa hvala za veliki trud, kajti po dolgem času smo imeli zopet enkrat lepo veselico v Celovcu.
Na svidenje Še v letošnjem predpustni
Slovenska Straža.
.Narodna zavest in smisel za prospeh domovine "f* se kaže posebno v skrbi za. domačo slovensko gospo- ■ " darstvo; Naš cilj je: gospodarska utrditev in osamosvojitev. Zato nam je treba trdnih kmečkih nezadpL Ženih domov, cvetočih obrtov in rokodelstev, dooro plačanega delavstva, razvite in solidne trgovine in vzorne in krepke domače industrije. Gospodarsko blagostanje je najboljši narodni branik. Edino gospodarsko trden narod ima dovolj sredstev za svojo kulturne, narodne in politične potrebe. Hvala Bogu, tudi naše gospodarske razmere so se kolikor toliko zbolj- -Šale. Nov duh, duh napredka in podjetnosti, je prišel v našega kmeta, obrtnika, trgovca in industries. Naša narodna dolžnost je, to novo gibanje na vse moči Širiti, poglobiti, utrditi in ga dejansko podpirali: Bodimo toliko zavedni in odločni, da v svoji hiši rabimo .domače izdelke. Imejmo srce in denar pred vsem za se, potem še le za druge. Gotovo je in tako hiora biti, da bomo splošno in izključno \ porabljali posebno ono blago, od katerega dobiva naša „Slov. Straža“ denarne prispevke, da podpira in vodi našo narodno-obrambno gibanje. Samozavesti je treba, dobre in odločne volje in podpirali bomo kraljevsko „Slovensko Stražo“, ne da bi sploh posebej to čutili ,■ na svoji denarnici, ako kupujemo dosledno sledeče .
L.	U Ž i galice ,„V korist obmejnim S 1 o v e n c e m.“ Uporabljajte edino te in nobenih drugih. Glavno zalogo ima gospod C. Menardi v Ljubljani.
2.	K o Ti n s k a kavi n a p r i m e s „V k o-r i st o b me j n i m S To v ie n c e m.“ Najboljša cikorija, domač izdelek. Vsak ovitek na Škatlji mora imeti pečat „S l o v e n s.k e Straž e.“ Ni dovolj, da rečete: Hočem Kolinsko cik'orkö“, ampak naročite vedno: Kolinsko v korist „Slovenske Straže.“ Apeliramo na narodni Čut in zavednost naših slovenskih gospodinj, da imajo v svojem gospodinjstvu izključno Kolinsko cikorijo v korist „Slovenske Straže.“ Na naše gospodinje največ zidamo. Izkažite se vredne zaupanja „Slovenske Straže.“
8.	D rož e, kvas iz dr o ž a r ae J o si p n K o š m e r 1 a, Ljubljana, Frančiškanska ulioa Št. S. Te drože prekašajo po svoji kakovosti vse enake izdelke in tista gospodinja, ki jih ne rabi, si sama škoduje.
Vse prijatelje „Slovenske Straže“ bo veselilo, da je „Slovenska Straža“ stopila z mnogimi slovenskimi tvrdkami Vi trgovske zveze. V promet je prišlo sedaj na novo mnogo blaga, od katerega se obetajo veliki dohodki,, seveda samo takrat, kadar bo naše ljudstvo res kupovalo to blago. Kupovalo ga bo, če bo dobro in blago je dobro in vsega priporočanja vredno. Zato priporočamo sledeče blago „V korist obmejnim Slovencem“ kar najtopljeje.
4.	P e r i 1 n o milo iz zaloge C. Menardi v Ljubljani.
5m Razne tkani n e iz zaloge bratov Wpkae v Ljubljani.
6.	Čistil o za čevlje in vsako usnje. Založnika Kregar in Seljak v Ljubljani.
7.	Vse župne urade, županstva, Šolska vodstva, hranilnice in posojilnice, odvetniške pisarne, trgovce in dijake prosimo, da kupujejo papir „V korist obmejnim Slovencem" potom „Slovenske Straže.“ v zalogi je vsakovrsten papir, fine kakovosti in nizkih cen, katerih ne dobite nikjer drugod.
V kratkem pride v promet zopet nekaj vrst blaga v korist „Slovenske Straže“ in se že danOs priporočamo:
priliki predpustne veselice, velike demonstracije — ne vemo zakaj. A v Celovcu je vse mogoče. Res je prišlo ta večer kakih 15—20 celovških pouličnih pobčo-nov v restavracijo k „Trabesingefju.“ No— pa vedli so se „pošteno.“ Nekolikokrat šo zahajlali; ko So pa zapili svoj „zeksej“, ki so ga dobili od „demonstracijskega; komiteja“ za „jriehlöova“, so jo odkurili.
r Celovec. Narodna veselica. Dne 28. januarja •se je vršila v veliki dvorani betela JT^abesinger“ prva narodni veselica v letošnjem predpustu. Poše-tilo jo je blizu 200 ljudi iz Celovca, ostale Koroške, a tudi zastopnike iz Gorenjske in Maribora smo opa-1 žili. Dvorana jo bila okusno opremljena, za kar gre vsa hvala slavnemu komiteju. Najprej se je uprizorila enodejankoa burka „Bratranec;“, ki so jo igrali že večkrat tudi na mariborskem odru. Igralci (gdč. Fanika Novak iz Poljčan, gdč. Ida Šteharnik, gdč. Gorjanec, gospod dr. Rajh in gospod Terček) so sijajno rešili svoje uloge in so želi za to buren aplavz. Poveljstvo 17. pešpolka je odreklo vojaška-godbo, češ, da je celovški magistrat rekel, da se je bati demonstracij. Toda zgodilo se ni ničesar. Ker je odpovedala vojaška godba, smo si naročili celjsko narodno godbo, ki je neumorno svirala v splošno zadovoljstvo občinstva, Korošci radi plešejo — Judi celjska narodna godba jim je. JalaJcos.. Hvala jij. Urno in veselo '
Slovenci T'LJ, ... .*... - r...........
Proti krivici — za našo pravico! .«Slovenska Straža“, kateri zaupamo in radi žrtvujemo svoje znanje in darove, ji sledimo v njenih pozivih zvesto in navdušeno, ona bodi naša Voditeljica v narodnem boju. Dna bo ohranila obmejne brate, ako bo vse slovensko ljudstvo ž Ujci Šlo v boj po njeni poti in njenih poveljih.
Nje s e okleni m o, njo p o d p r im o, n j f žrtvujmo, ž njo zmagujmo!
Razgled po svetu.
Razstava v zapadni Sibiriji. Iz Petrograda po-x*ocajo, da priredi letos poseben odbor s pomočjo ruske vlade v Omsku zapadno-sibirsko razstavo. Razstava bo otvorjena dne 15. junija 1911 in bo obsegala vse grane narodnega življenja v Sibiriji. Ruska vlada je obljubila izdatno podporo.
Ženska — poslanec. V državno zbornico na Norveškem bo izvoljena namesto odstopivšega poslanca in predsednika Bratli — ljudskošolska učitrfjioa gospođičnaJE. Rogstig. Torej bo V -norveški državni zbornici prvokrat sedela na -poslanskem sedežu — ženska!	■ •
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
Izvrstne m v vsakem oziru nedosegljive peči iz železa, emails, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, rtstavraeije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in peči na plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koloseas-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zasionj.
Za ženitovanje, veselice in slične svečanosti
Vsak dan sveži pustni krapi
" prt,,'>rÄ Eman. Ilich, Maribor
rodna slaščičarna
Gornja Gosposka ulica št. 38.
Se priporoča zadrugam, občinam, korporacijam in zasebnikom za cenjena naročila, namreč za navadne kakor tudi umetno Izdelane železne ograje, kakor uidi vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobove Ud., Stedilna ognjišča vseh sistemov za zasebnik? gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov iz studencev, vodnjakov s hidraličnimi vidri. Izdo Injem vsake vrste tehtnice, tudi premostne (BruckSn-wagen), prevzamem iste kakor tudi nteže v popravilo. Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh vsa v mojo stroko spadajoča dela in izvršujem ista točno _________in solidno, vse po zmernih cenah.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Stolna ulica st. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Hranilne vloge
se sprejemajo cd vsakega in se obrestujejo: na-V dne po 4°/o, proti 3 mesečni odpovedi po 4*/». Obresti se pripisujejo b kapitala 1 januaija in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obre-stovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama.
posojila se dajejo
lo članom in sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 48/4%, na vknjižbo sploh po 5%, na vknjižbo in poroštvo po &7»®/o »n na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papiijev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ure
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvzemši praznike. — V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar.
pojasnile se dajejo
in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8.—12. dopoldne in od 2.-5. popoldne.	6
Pati.JUnle. trna «udi na mzpolsne» itttmačc hranilne nabiralnlhe.
Stran 4.
fUajhno dobroidoče
trgovino
na deželi vzamem v najem. Ponudbe pod šifro „Bodoč-B9St“ poste restante Račje.
Agitirajte za nove naročnike!
Trgovina špecerijskega blaga
Proda
lepa nova hiša z 2 rob; m a in kuhinjo, 10 let davka prosta, & tort ure od Celja. Zraven je drvarnica in 500 kvadratna etrov vrts. Zadnja cf na 7100 kron, izplača s« 4000 kron, 3000 kron pa je vkniženih ©glas pri M. Črepinšek, Spod »ja Hudinja, 65.	6—3
Uradne —
zavitke
priporoča
Tiskarna sv. Cirila
v Mariboru.
Vage
za vagone, voze (mostne), eentimalne, škslove, decimalne, za živino, tablicove in vsake druge vrste za gospodarske in obrtniške namene izdeluje ter priporoča po nizkih cem h
Jos. Kalab,
tovarna za vage,
Brno, Zidanice Moravsto.
slovenska obrt.
Zaloga pražene kave „An Mikado*1.
Priporoča za tekoči čas pod zagotovilom točne in solidne postrežbe:
ruskega m kitajskega čaja, pristnega jamajka uma. slivovke, brinjevca, konjaka in raznovrstnih likerjev. Sveže rozine, grozdiče, citebe, mandelne, lešnike, orehe, bosanske češplje, strdi itd.
Živinorejcem nudim za pitanje svinj dobro znanega „ Lneeulus“, masti na in klajno apno. Ob času setve-opozarjam p. t. kmetovalce, da se dobi v moji zalegi zanesljiva, kaljiva semena za polja in vrtrove.
Tudi priporočam raznovrstnih, voščenih in drugih sveč, kaddo in olje.	177
narodna steklarska trgovina
n« debelo in n« drobno
Edina narodna fr(rftvina r.evliVv 22Ü FpailiO Strupi S Celje
1 o	J	r« £ s____
tudi lastnega izdelka t? Celju priporoča svojo veliko zalogo čevljev za gospode, dame in otroke od najfinejše do najcenejše vrste. Posebno velika izber čevljev za veselice in gostije.
Pristni ruski gal&ši vseh velikosti.
V zalogi so tudi: gomaše, čevlje za hribolazce, telovadni čevlji in čevlji za dom. Priporoča se velespošlovanjem
Štefan Strašek
Celje : Kovačeva ulica.
Graška cesta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene i» porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev ssa podobe.
Pravsafja vseh steklarskih dal pri aarfcvab in priv» stavbni*. Paisolidnejša in toSna pastražb«!*

Stavbeni in umetni kimčavničar, oblast*
n	*
kcncesionirani 'vodovodni instalater
lirän Rebek, C»'i«
Poljska ulica št. 14.