Uciteljske zbornice. Že na seii ožjeea sosveta poverjenlštva UJU Liubliana dne 10. ian. t. 1. sem se v svojem osebnem prepričaniu izrekel za ootrebo učiteliskih zbornic Dne 13. ian. t. 1. pa ie izšel v »Jutru« štev. 9 članek o delavskih zbornicah. niCh namenn in pomenu. ki se da docela nrilaeoditi učiteliskim i.n šolskim razmeram. Zato nai ea v naslednjem reoroducOram: »Zakon o zaščiti delavcev (za nas novi šolski zakon) vsebuie kot naivažnejše doloeilo ustanovitev posebnih delavskih zborn^c. ki nai stoDiio v feto vrsto 7 zbornicami ostalih stanov. Zbornice so nadomestilo za manikaioče 20SDodarske skupščine. v katerih nai b;- se obravnavala naša eoSDodarska in socialna vprašanja po vidikiih splošne Ł0soodarske in socialne oovzdiee stanov in sloiev našega naroda. Ker gfosnodarskih skunščin ni, in se morajo radi tesra naši eosnodarski 'in socialni nroblemi obravnavati v splošni narodni skunščini. je zelo naravno. da sp mnoffofcrat vsa ta VDrašania ne obravnavaio po er>spodarskih in sodalnih potrebah prizadetih sloiev. ampak do politfcnih interesih. In tako r>ride. da nereče zahtevp zlasti delavcev in nameščencev '(učiteliev! op. pis.) ne urideio v naši narodni skupšgirti v razpravo. ali pa. da se razpravlja o niih novršno. brez poznan.ia stvari !'n da so rad'i teea v pravno in socialno zaščito izdani zakoir; ali slabj ali na iih sploh ni Ta velik nedostatek v naši zakonodaii nai nadomesti polee druarih zbornic tudi Delavska zbornica, Ta zbornica (za nas učiteliska. op. pis) ip no zakori tili določilih poklicana. da s svoiimi predlo Łi in nasveti na eni strani sodeluie in nodpira državno delavsko (učitel.isko, op. pis.) zakonodaio. na druei strani na, da nadzira izvaianie razn h zakonav. da skrbi za kultumo povzdieo delavstva (učitelistva) in da resno premišlia 0 vseh pojavih dlelavskega (uSiteljskejja) žitvljenja in da po stroeo znanstvenih in objektivnih uspehih svodiih razvskovanj usmeria svoie delo le v korist delavskega (učiteljskeKa) razreda brez ozira na ¦mol1it'i|čno nrilnadn 0 s t posaineznili d e 1 a v c e v (učiteliev). Zbornice druerih stanov sr> nepo1 i t i č n e . s t r o e 0 stanovske !i n strokovne zastopnice svoiili č 1 a n 0 v. Pri svaiem dfelovaniu s e i z 0 e i b a i 0 v s e h p o 1 'i t i č ivi h i zp a d o v in z vsemi sredstvi delair> na to. d a i e n i i h 2:1 a s v vseh razmerali in v vseh političirih prilikali u ip 0" š t e v a n i n č i s 1 a n i n n e — p r ez i r,.a n. M i P' a s e zavedamo, d a m o r a i z d e 1 a v s k e (u č i t e \\ s k e) zbornice d o 1 i t i k a i z a i n i t i i n d a m 0 r a z b 0 r n !i c a p 0 s i a t i n a J v i š j a z a s č i t n \ c a vseea našeea trpeče?a de1 a v s t v a (u c ii t e 1 j s> t v a). k 13 ib o zmožna priboriti si ueled In spoštovanje in da io bo upo" števala vsaka vlada. n a naJ b 0 t a v r 0 k a h t e a 1 i d t u g c s t r a n k e. M !i n 0 č e m 0 z a 0 s t a 11 z a d r u e i m i zbornicami. k e r hočerao, d a i-raa d e 1 a v s t v 0 (u 5 i t e 1J s t v 0) n a n a š 0 ,z a k 0 n 0 d a i 0 i s t i v p 1 i v . kakor d r u" e i s t a n 0 v i. Vemo. da bo naše delavstvo (učitelistvo) 0 vsem tetn mirno premislilo 'm cdločilo tako. da ohranl vsai svoi strokovrni vpliv in to vedno in povsod.« Ni namen teea članka razmotrivat^ 0 sestavi take učiteliske zbornice. ki bi imela n. pr. štfiri oddelke: 1. za visoko šolstvo (univerze, akademiie. tehnike. konservatori.ji itd.). 2. srednie šolstvo (ffimnazlie in realke vseb. tipov. učiteljišča itd.). 3. vse strokovnp šolp (trgo\rske. obrtne. navtične itd.). 4, višia (sedai »meščanska«) in nižia osnovna šola. Hočem velikn več <j tem1' !kratk:irni besedami opozoriti tia način. kako bi se izce-nil'i najlažie in najsie:urneie vso^ skodljivim vplivom dnevne nolitiike na razvoj šolstva in učiteliskega stanu. Ššianec Ludovik.