Dopisi. Iz Maribora. (Dijaška kuhinja.) Za ponedeljek, dne 17. julija t. 1. bil je sklican občni zbor dijaške kuhinje v čitalnične prostore. Prišlo je pa premalo udov in zato se je moral napovedani občni zbor na oseni dni pozneje, t. j. na pretečeni ponedeljek sklicati. Pa tudi takrat se ni posebno veliko prijateljev zbralo. Zanimivemu poročilu g. predsednika povzamemo, da je društvo hranilo 46 dijakov — četvero iz c. kr. učiteljišča "— druge iz c. kr. gimnazije. Devet jih je hodilo obedovat vsaki dan, dva po eden, šest po dva, ostali pa po tri ali več dni, tako, da je bila miza dijaške kuIiinje vsaki dan povprek za 25 dijakov pokrita. Izdalo je diuštvo 916 gld. 23 kr. in še ostaja za prvo nujno silo 45 gld. 39 kr. V kratkih potezah na to g. predsednik slika bedo marsikaterega vrlega, pridnega, nadarjenega mladeniča, ki bi zaslužil izdatno podporo od dijaške kuhinje. Zato je prošen vsak rodoljub in vsak, kdor Ijubi našo mladino, naj položi svoj dar, veliki ali mali, na mizo »dijaške kuhinje« — sprejeli bomo pa s hvaležnim srcem vse, s čemer zamoremo stradajoči mladini pomagati —¦ denar, žito, krompir, maslo itd. — Le vrlo donašajte, rodoljubni Slovenci in vse bomo obrnili v prid naše mladine! Pri sledeči volitvi bili so voljeni v odbor gg. kanonik dr. Križanič, kanonik dr. Pajek, ravnatellj in profesor bogoslovja, dr. Mlakar, magister Feliks Kerk, dvetnik dr. Jernej Glančnik, knezoškofijski tajnik Majcen in stolni kaplan Kavčič. Odbor si je na to izvolil g. kanonika dr. Križaniča zopet svojim predsednikom, g. magistra Feliksa Ferka, podpredsednikom, g. ravnatelja in prof. dr. Mlakarja, denarničarjem in g. Majcena, ^ajnikom. lz Cadrama. (Prošnja.) Kakor je že mnogim znano. ustanovili smo v Čadramu »bralno in gospodarsko društvo«, »Sloga« po imenu. Pravila povzeta so iz pravil društva »Kmetovalec« v Gotovljah, katera nara je na našo prošnjo društvo poslalo. Bodi mu na tem mestu izrečena najtopleja zahvala! Zato imamo tudi mi namen, enako »Kmetovalcu« v Gotovljah, pospeševati umno kmetijstvo s podučljivimi govori in pa zlasti z branjem podučljivih knjig in časnikov. In kdo izmed izobraženih ljudij si upa trditi, da dandanes kaj takega ni potreba, saj je že tudi »Slov. Gospodar« letos večkrat priporočal »bralna društva« ? In vendar se nahaja tukaj v našej okolici mnogo takih prijateljev, kateri imajo naše društvo čisto za nepotrebno. samo zato, da bi denar iz tega kraja na tuje pošiljali. In ker jih je več, ki takim besedam verjamejo, zato je več takih, ki so poprej k društvu pristopiti obljubili, sedaj pa čakajo. da bi jim društvu že naprej sadii prineslo, potem bi ga še le podpirali. Da pa kljubu tem slabim razmeram društvo vendar napreduje, predrznemo se prositi vse bližnje in dalnje rodoljube, ako bi se našli med njimi dobrotniki, ki bi hoteli naše mlado društvo na kakorsen koli način podpirati. da bi zamoglo ono svoj namen izpolnjevati. Morda ima kdo zbranih starih časopisov ali starejih knjig, takih, ki bi še bile za rabo ; za take, ki jih še niso brali. so kakor bi bile nove. Morda se najde dobrotnik, ki bi nam jih hotel podariti ali vsaj po nizki ceni prodati, da se naša društvena knjižnica kmalo napolni s podučljivim berilom, da se bomo imeli iz česa učiti. Tako nam ne bodo mogli neprijatelji oporekati, da samo denar pobiramo, druzega pa nič ne storimo. Zato ponovimo še enkrat svojo prošnjo do vseh naših prijateljev in jim obljubimo vse darove hvaležno v listih objaviti. Odbor 'društva »Sloga«. Iz Maribora. (Pismo iz Amerike.) Peljali smo se po vodi 22 dnij in 22 nočij. Ko pridemo na Sanktos, tam smo ležali skoz noč, drugi dan 6b 4. uri sedemo na železnico in se peljamo pet ur do Sant- Paula. Ko smo se peljali od Sanktosa, se je pasla ži- vina na pašniki, nekatero se je paslo, nekatero cerka- valo panajvečje cerknjenih ležalo: krave, voli, konji in mule. Brazilija živine ne redi, ko je nezdrava luft in giftna zemlja. Bolen sem gratal na šifi, pa sem še zdaj bolen, tri tedne sem že bolen, če ne dalje, ine boli glava, želodec, noge, vsi glidi me bolijo; kaj snem, vse izvr- žem. Medel sem že tako, da ni druga ko kost in koža, da od same medlosti delati ne morem. Zaslužil še ni- sem nič, ko ne morem delati, košto imarn vsaki dan enako: grah in kurbuse. v časih dobim kak štikel mesa. Pa bi še vse glih jedel, pa ne znajo skuhati, voda je žarka, za sol irnamo soliter, priraste tukaj nič druga, ko grah in koruza. Druga reč pa vse iz Avstrije pride pšenična moka, pač vse. V Braziliji ni ene njive, ne enega travnika, samo tako drevje, ko ima listje in malo drevje in smrdi. Ljudje so govorili, kako je vse fal; oh Ijubi moji, novi platneni gvant več košta. ko vaš lep štofast, ena srajca košta 3 fl., štofaste hlače 11—15 fl., celi gvant štofast košta 100—150 fl. Rajši bi bil vedel, da bi me bli na grenci prijeli denarje vzeli in na šup nazaj poslali, ko pa da sem v Brazilijo šel. Prišel sera v pekel pa ne v nebesa, tam sem 3krat jedel, 2krat pa južnal, voda je zdrava, — tukaj je nezdrava. več ne smeš piti, kako en liter na dan, drugače črez vrže in je žleht. Oh ljubi moji prijatelji, brati in sestra. vi ne ve- ste, kako je meni težko tukaj biti. Bolen skoraj na smrt, spovedati se ne morem, ko ni cerkve zato, ni nobenega britofa, ne nič; če človek umrje, ga vsak sam pokoplje. kakor mrhovino. Bojim se, da bi lukaj umrl, ko se spo- vedati ne morera. Črve sem dobil v noge, da mi že prsti gnijejo, da se obuti ne morem. Solze mi tečejo, kadar zmislim na svoj kraj — vročina jc taka tu po zinii, ko je tam poleti. Ljubeznivi moj brat, da bi bil tako vsmilen, da bi mi poslal 160 fl., če bi pa ti ne mogel v knp spraviti, prosim, da bi sestra posodla. da bi mi poslal. Jaz vam iz srca rad povrnem, da mi le zdaj pomagate, jaz ti iz srca rad 6 dni za tisto delam, da mi le denarje pošleš. Prosini, da bi moj gvant in moje kose, ki so pri Krecenbahari, ti hranil, saj ne boš zastojn. .lei