478 ■ Proteus 83/9, 10 • Maj junij 2021Pomniki slovenskim naravoslovcem • Odkritje spominske plošče prof. dr. Antonu Ramovšu Nove knjige • Fosili Slovenije: pogled v preteklost za razmislek v prihodnost Bralcem Proteusa prof. dr. Antona Ramovša ni treba posebej predstavljati, saj je bil re- dni pisec in tudi večletni urednik te revije. Mnogo svojega znanja in časa je posvetil tudi njemu domačemu Škofjeloškemu hri- bovju ter predvsem svoji rodni Selški dolini. V svoj rojstni kraj in okolico se je redno vračal in tudi pogosto pisal o geoloških in paleontoloških zanimivostih bližnje okolice. S postavitvijo spominske plošče so se mu njegovi sovaščani želeli zahvaliti za njegov prispevek k prepoznavnosti prelepih krajev med Lubnikom in Ratitovcem. Ob slove- snosti se je o svojem dedu spominjal tudi njegov vnuk, brat kapucin Jakob Kunšič. Nekateri udeleženci so si ogledali tudi pro- fesorjevo rojstno hišo, ki ima domačinsko ime pr‘ Žnidarji. Fosili in njihovo preučevanje sta že dolgo zapisani v slovensko naravoslovno zgodovi- no. Kljub temu pa na tržišču ni prav veli- ko knjig s področja paleontologije, vede, ki obravnava prav fosile. V preteklih desetletjih so nekateri avtorji želeli na poljubni, toda še vedno strokovni način približati fosile širši javnosti, kar jim je deloma tudi uspelo. No- va knjiga z naslovom Fosili Slovenije: pogled v preteklost za razmislek v prihodnost (knjiga ima 264 strani in jo je izdal Geološki za- vod Slovenije) izčrpno in celovito predstavlja okamenele priče iz geološke preteklosti. Avtorja Bogdan Jurkovšek in Tea Kolar - Jukovšek sta v svoji novi knjigi pokazala, da sta še vedno vešča pisanja in predstavljanja fosilov. Njuna nesporna strokovna in znan- Bogdan Jurkovšek in Tea Kolar - Jurkovšek: Fosili Slovenije: pogled v preteklost za razmislek v prihodnost Matija Križnar Naslovnica knjige Fosili Slovenije z lepo rekonstrukcijo poznokrednega morja. 479Fosili Slovenije: pogled v preteklost za razmislek v prihodnost • Nove knjige stvena pot ju je popeljala po mnogih danes že zaraščenih ali pozabljenih najdiščih fosi- lov, hkrati pa sta s svojo vztrajnostjo odkrila mnoge nove in izjemne fosilne ostanke. Knjiga je zastavljena zelo pregledno in vse- buje skoraj vsa poglavja, ki zajemajo širše področje paleontologije in biostratigrafije. V prvih poglavjih je opisana kratka zgodovina razvoja paleontologije, predstavljeni pa so tudi procesi fosilizacije, tektonika Slovenije, geološka obdobja ter paleoekologija. Glavni in tudi najbolj pestri del knjige je poglavje, ki ima naslov Geološki, biološki in klimatski dogodki od nastanka Zemlje do da- nes. V njem najdemo pregled posameznih geoloških obdobij z najbolj značilnimi fo- sili slovenskega ozemlja. Avtorja se pogosto ustavljata tudi ob najdiščih fosilov in v Slo- veniji značilnih geoloških profilih, kar do- kazuje njuno veliko poznavanje terena. Vse skupaj predstavita tudi z izbranimi slikami v besedilu. Od najstarejših fosilov avtorja posebej omenjata devonske korale in neka- tere mikrofosile, kot so konodonti. Mlajše karbonske in permske fosile, njihova najdi- šča in dogodke v poznem paleozoiku zdru- žita z vrsto zanimivih fosilov od karbonskih praproti do belerofona. Vse skupaj popestrita z razlago o največjem izumiranju v geolo- ški zgodovini Zemlje. Avtorja nas seznani- ta tudi s slovenskimi mezozojskimi fosili, predvsem z najbolj značilnimi in pogostimi amoniti, školjkami (tudi rudistnimi), kora- lami in redkimi vretenčarji. Tudi najmlajša geološka obdobja kenozoika in njihovi fosili so nazorno opisani in lično predstavljeni z nekaterimi tudi redkimi primerki. Le ple- istocensko obdobje je tisto, kjer sta avtorja izpustila vrsto zanimivih fosilnih ostankov, še posebej pogrešamo fotograf ije najbolj Paleontologa in avtorja knjige Bogdan Jurkovšek in Tea Kolar - Jurkovšek ob predstavitvi geološke naravne vrednote pri Žireh. Foto: Matija Križnar. 480 ■ Proteus 83/9, 10 • Maj junij 2021Nove knjige • Fosili Slovenije: pogled v preteklost za razmislek v prihodnost Ena izmed predstavitvenih tabel s fotografijami fosilov iz obdobja perma. 481Odkritje spominske plošče prof. dr. Antonu Ramovšu • Pomniki slovenskim naravoslovcem Jupiter ima osemdeset lun • Naše nebo značilnih jamskih medvedov in drugih le- denodobnih prebivalcev ozemlja Slovenije. Ob opisovanju in predstavljanju posameznih fosilov se poslužujeta tudi nekaterih zgodo- vinskih najdb, ki dopolnjujejo paleontološki pregled posameznih obdobij. Značilne fosile predstavljata na koncu besedil v posameznih tabelah, kar nekako zmoti bralca, saj priča- kuje fotografije ob besedilu. Toda kakovo- stne barvne fotografije prepričajo opazoval- ca, da se vrne k besedilu. Pomembno je, da sta avtorja na mnogih fotografijah upodobi- la še do sedaj neznane in večinoma v depoju njune zbirke shranjene primerke. Zagotovo pa avtorja v svoji zbirki skrivata še marsi- katero zanimivo paleontološko najdbo, ki je zaradi premajhnega obsega knjige nista uspela uvrsti vanjo. Posebnost te monografije so tudi natančne in s strokovnega stališča korektno izdelane rekonstrukcije okolij iz različnih geoloških obdobij. Natančen pregled teh rekonstru- iranih okolij lahko bralcu pokaže dejanske življenjske razmere in raznolike organizme, ki so živeli v permskem ali krednem morju, ter nas popelje tudi v karbonsko močvirje. Ena izmed teh rekonstrukcij krasi tudi na- slovnico. Pomenljiv podnaslov, ki ga nosi monogra- fija, nas popelje globoko v geološko zgodo- vino z raznoliko paleontološko dediščino. Zagotovo pa nas prisili tudi k razmišljanju o prihodnosti naravnih okolij in nas, člove- škega rodu, edinega živega bitja, ki s svoji vplivom uničuje tako preteklost kot priho- dnost. Monografija Fosili Slovenije zagotovo sodi na osrednje mesto v knjižnici slehernega slovenskega geologa, stratigrafa in predvsem paleontologa, saj dopolnjuje poznano in od- kriva še neznano paleontološko dediščino. Monografija pa zagotovo ni namenjena sa- mo strokovnjakom, saj je po svoji pestrosti in poljudnosti gotovo zanimiva tudi za lju- bitelje fosilov in geologije. Jupiter in Saturn sta bila glavna igralca na poletnem nočnem neba. Jupiter se letos na- haja v ozvezdju Vodnarja, Saturn pa v Ovnu. V večernih urah najprej vzide Saturn, kmalu za njim pa še Jupiter. Na zahodnem nebu lahko, tik preden se znoči, vidimo tudi Ve- nero. Vsi ti planeti so tako svetli, da jih na nebu ne moremo zgrešiti. Jupiter je seveda glavna zanimivost poletne- ga neba, saj je najsvetlejši nebesni objekt, ki je viden vso noč. Avgusta je dosegel tudi opozicijo, se pravi nebesno lego, ki je na- tančno na nasprotni strani, kot je Sonce. Ker je na Jupitru za prav vsakega opazo- valca nekaj zanimivega, je tudi eden najbolj opazovanih nebesnih objektov. Jupiter je bil poleg Zemlje prvi planet, pri katerem so odkrili, da okoli njega krožijo lune. Njegove prve štiri velike lune - Io, Evropo, Gani- meda in Kalisto - je leta 1610 odkril slavni Galileo Galilej, ki si takrat prav gotovo niti v sanjah ni predstavljal, kako veliko lun bo- do astronomi za njim še odkrili. Ker je večina Jupitrovih lun zelo majhnih, so jih do sedaj odkrivali le poklicni astro- nomi z uporabo velikih teleskopov. A vse to se je nedavno spremenilo, ko je amater- ski astronom Kai Li 30. junija letos prijavil odkritje osemdesete Jupitrove lune. Luna Jupiter ima osemdeset lun Mirko Kokole