April, trobentica in mali zimzelen
(Obraz iz narave.)
Če vetrastemu aprilu le trohieo verujem, naj se zovem vse svoje žive im naprilov ljedaV Ali je kateri izmed dvauaiatcrDi mesecev talto zrit io hudoben kakor april ?   Vsaj ga je sazna laž, prekaujeuosfc in škodljiFOSt.'
April je tat; doatikrat ukrade meseeu maju najlepše dueve. Brezvesten zapravljivec in slepar je; od svojega naslednika si Davadno izposodi blisek in grom ter mu vrue zat6 polno snega in ledii. April je nestanovitncž vseh ne-stanovitnežev; zdaj poletje mesto pomladi. zdaj zopet zima mesto pomladi> op61udne zelen in kmalu potem lel; aprU je lažnjiv Tremenski prorok, ki večkrat oTjIjubi lepo in rožnato jutro, a prinese nam često le dežja in blata; on je Vet-rova igrača, zdaj je dobvovoljen in gorik, zdaj zopet Cmeren in mvzel, kakor ga ravno napihne vetcr; apiil je prevzcton bahai?., sam neCiraern. dela še druge, da so ošabui; ubozega ratarja pogostoma nalčmi z mnogovrstninii redovi, ZTezdicami in križci, to se zna, da s sneženimi
Pri vsem tem si pa Se ceW misli, da je Bog si ga vedi kak uneoitnež, ker si samo lepa in plemenita imena prilastuje.
Zove se rapvil." Kaj no, to se glasi pravTiaoko iii piemenito? To irae pride od latinske besede naperire." ki poineui nodpreti.y N6, ves nam odpre marsikak popek, a kaj nam ie odpni ta cigaa ? — Meh, poln samih mrzlil vetroT, ali pa vrečo, poluo snežonih k5smoT. Zato se mu pa prav lepo za-hralimo. — s tacim nas je uže zima liogato preskrMa. Gospodje pratikarji ga iraenujejo tudi nmali tiaTen." A to je ravno tak6, kakor da bi se mu poaineho7ali; kajti kolikokrat je ravno narobe, ker pokon6a trarnate kali in druge rastliue, da le z velicim trudom komaj popravimo ujegoT piegreSek,
68
Naj 9i bode temii uSe kakor toB. to stoji, da je april hndonmšen, zrit, ijmeren, hndoben, drzorit, tnnast, škodoželjen in maSčeTalen mesec. Jaz bi ga Itar pahnil iz pratike. ako bi nain v tetra srojega žirijenja ne prinesel lepih rudečih piruhov in Iji poleg svojih napak ue iinel tudi marsikaj dobrega in prijetnega na sebi. Vsaka reS ima dvojno stran: žalostno in reselo; tako tudi april.
VeCkrat se nani dela prijaznega in milega, posebno kadar je dobre volje. Solnce pnsti sejati, da nam je vroče kakor bi bilo po leti; vabi nas T«n iz hiSe na trato, katero je oblekel v zeleno oMeko; drevesa posuje z belim evetjem in Tzdrami vesele ptičice, da nam poj6 rniSae pesnice. Vse to radi sprejmemo od njega in ura srao tndi hvaležni za te lepe darcre. Zatorej si hočemo denes poviti veniiek iz evetic, ki nam jih je prinesel april A posebno si lio&mo ogledati dva njegovih Ijubljenčkov, ki sta: trobentica in mali zimzelen.
Tam pod hribcem, kjer se razprostira pisana livada, kjer izpod skalce žubori potoCek, Teselo skakljajoS tned ereticaini, lam jo domovje naše tro-bentice. In ko zadehti po naravi vonjava vesele pomladi, ko se Teličastno vozi po obuebji rnmeno aolnee, takrat priska^ejo veseli otroei tja na zeleno trato in prične se rajanje in nedolžno veselje. Zdajci ae zafn6 slabi časi za teobentice. Vsaka ročica stega po njih in — oh! — glnvca za glarco pada. A pridejo tudi ?escle ure za naSe trobentice: med rudečimi nstnami veaelih otrok kažejo sreoje lastnosti. Mladi umeteljuiki se kaj dobro olinaiajo 3 tro-benticami. To vam jb pisk in vrisk! Vsak poskuša privabiti iz trobentio miEne glasove, — vsak bi bil rad Lmrjen umeteljuik! A maraikatcremu nij sreča mila, in trobentica mu ne Ai. glasd, naj se še tako nappnja. Tro-bentica nam oznauuje zmago pomladi — in zat6 jo z veiscljem pozdravlja naže ok6. To je njona notrauja lepota. A tudi njena zimanjost je lepa. Na mehkej, aelenej posteljici lopo narezljanih liatov sloni mična glavcn, ki jo nosi tenko stebelee. Na zlatorumeDi veniiii; priletž pridue buCelice srkat 6no sladko roso, s katero je trtbeatico napojilo pomladnje jutro. Tako daje trobentica tudi hranilnega sOka nežiiim živalcam. A Se drngih sladkosti hrani v seiii trobentica. Nje prijetno diSeSo cvetje se rabi za 5aj, dobro in zdrav« pijačo. Tako ima trobentica mnogo mičnega in koristaega na 3ebi in lchko se ponaža pomlad s tako preljubo hžerko. A naSa trobentica ima tndi mnogo bratce? in sestric, ki so pa raztreseni po celem svetu. Nekateri se ukradejo ceJ6 v gosposki vrt in se kaj radi zvržejo. Drugi se unialraejo iz nizke doline na viaoke gore in pečine, kjer le pogorskitu sruicam kaž6 8voje  neizmerno lepo dišeče čvetove.   Taka cvetiea je naš wkranjski jaglec."
A zdaj si oglejmo še drogo cvetko, ki se imenuje: mali zinizčlen.
Ko je uže Tse rastlinstvo padlo pod koso neusmiljene zime, ko je hrib' in plan pokrit z belim snegom, ^- tedaj gleda že mali zimzelen s svojimi svet-limi peresci milo iz s&ega, kakor da hi obžaloval potrta drevesa, prifie svojega rojstTa in nežne CTetice sestrice sroje. In kaj bi tudi ne tugoval ? Ista rosa je vse napajala, isti solnči žarki so 7se okrepčavali, a zdaj je zapuSeen, — brez tovariša mora životariti! — Nam pa je zeleni zimzčlen v ostrej zinri porok pomladi, sladko tolaiSilo, da ue obupamo, atnpak potrpeZljivo preziTimo žalostne dfleTe z yeselo uado, da izpod snega vstane nova prerojena pomlad.
68
— Iu ko sc res pri pomladnem klicn rzbndi naravs r norej krasoti, — zuun nmli zimselen poplata upanje in vsadi novo žMjenje v na5a serca, kakor zelena oljkina vejica, ki jo je prinesel golobček Noetu v barko. V zelenem gozdu med grmovjem prebiva mali zinizčlen. A od tti se preseli tudi t naj-lepše trtore. To je res nežna cvetiea —¦ pravi kinč gozdoin in lepota Trtovom. Tenko stebelee obdajajo sveUozelcni listi; Jcpi tiSnjaTi cyet pa tifi 2a kakim listom. kL mn je zaTetje pred ostrimi vetrovi. Kako iepo je, kadar gledajo ^ iz temnozelene traTe krasne višnjave oCi zimzelena! — A ne le zunanjost, ampak tudi ootraiijost te cvetice se je prikupila človeku. Kaj nam govori ta eretiea ? Oj sladka tfllažba nam je ziuizžlon, katerega zeleno, uponoaao barro ne vzaine zima; ziniz^leu naui vliva sladek uut v srca — čut upanja. Kolikokrat nam ugrabi zlobna sinrt drazega sorodoika, milega prijate^ja ali zuanca — kako tužno plaka srce po ljubljeuej osobi, a zastonj jo išče solzno oW po širnem sveta, nikdar veS sa ne Trne! Žalostna resnica! AJi bo pa res tako na veke ? Ne! — Mali zimzHen nam je porok, da ne! Kajti kakor zimzčleu, okinčan spomladi z novo obleko, radostno v roke sega tovarišem in sestricam, ki so se v novej krasoti po pomladujem klicu izbudili iz zimskega spanja, takii se bodemo tudi ml sošli 8 prijatelji in znanci y HiSčobi in TeUčastvu, tadar zapustiino to solzno dolino iu se preselimo tji, kjer je uaiia prava domoviua.                                                          D. Majaron