Pollnl urad 9021 Celovec — Verlagtpotlontf 90J1 Klagenfurt lihaja v Celovcu — Erschelnungsort Klagenfcut Posamezni Izvod 1,30 lil., mesežna naročnina I šilingov P. b.bč*?« Letnik XXII. Celovec, petek, 30. junij 1967 Štev. 26 (1309) Dovolj je besed slediti morajo dejanja PO RAZGOVORU PREDSTAVNIKOV MANJŠINE NA DUNAJU: Stalen odbor za reševanje vprašanj člena 7 drž. pogodbe Osnutek manjšinskega zakona o uradnem jeziku padel Zvezni kancler dr. Klaus je v nadaljevanju različnih razgovorov, ki jih je imel v zadnjem času glede vprašanja izvedbe člena 7 državne pogodbe, povabil na razgovor tudi Zvezo slovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Slovencev. Tako sta se v torek 27. junija 1967 razgovora, ki je bil pod predsedstvom zveznega kanclerja dr. Klausa ob navzočnosti zunanjega ministra dr. Tončiča-Sorinja in ministra za pouk dr. Piffl-Perčeviča ter sekcijskega šefa dr. Loebensteina, poslanika Waldheima in ministerial-nega svetnika Kovescija, v imenu osrednjih organizacij koroških Slovencev udeležila predsednik ZSO dr. Franci Zwitter in predsednik NskS dr. Valentin Inzko. Johnson in Kosigin sta razpravljala o svetovnih problemih Po dolgotrajnih pripravah je le prišlo do srečanja med ameriškim predsednikom Johnsonom in predsednikom sovjetske vlade Ko-siginom. Sestala sta se v majhnem univerzitetnem mestecu Glass-borou, ki leži skoraj natanko na sredini poti med New Yorkom in Washingtonom. Prvi sestanek je bil v petek, drugi pa v ponedeljek, skupno sta razpravljala dobrih deset ur. Srečanje Johnson-Kosigin se je odvijalo v razmerah, ko je bilo seveda že vnaprej jasno, da od razgovorov ni pričakovati konkretnih rezultatov. Vendar pa si je mednarodna javnost edina v tem, da je izmenjava mnenj precej prispevala k primerjanju nasprotnih stališč in s tem k izoblikovanju izhodišča za podrobnejše obravnavanje posameznih problemov. V ospredju razgovorov sta razumljivo bila dva problema — Vietnam in Srednji vzhod; pridružili so se še razni vidiki razorožit-venega problema ter nekatera vprašanja bilateralnih odnosov med Ameriko in Sovjetsko zvezo. Zlasti kar zadeva problem omejitve oboroževalnega tekmovanja s posebnim poudarkom na jedrskem orožju, sta oba državnika ugotovila, da obstajajo možnosti za iz-gladitev še obstoječih nasprotij. Povsem nespremenjene pa so ostale razlike v stališčih obeh držav glede Vietnama, o katerem je Kosigin nedvoumno povedal, da predstavlja največjo nevarnost za mir in dokler bo trajala ameriška agresija v Vietnamu, tudi ni mogoče govoriti o reševanju drugih vprašanj. Kljub temu, da so problemi ostali več ali manj odprti, sta Johnson in Kosigin ob zaključku razgovorov izrazila prepričanje, da je bilo njuno srečanje koristno. Temu mnenju se pridružuje tudi široka mednarodna javnost, ki vidi poseben uspeh v sklepu, da bosta obe veliki državi nadaljevali izmenjavo mnenj. Spričo sedanje razjasnitve nasprotnih stališč bodo nadaljnji pogovori gotovo lažji, zlasti ker je bila z obeh strani poudarjena zelja po napredovanju k miru. Iz New Yorka je predsednik Kosigin odpotoval na Kubo, kjer ima razgovore s predsednikom Castrom, jutri pa se bo na povratku domov v Parizu sestal tudi s francoskim predsednikom de Gaullom. Na Južnem Tirolskem v neposredni bližini italijansko-avstrijske meje so zadnjo nedeljo spet eksplodirale mine, ki so tragično končale mlada življenja štirih italijanskih vojakov. Vest o novem gnusnem zločinu desničarskih ekstremistov je globoko presunila širšo javnost tako v Italiji kakor tudi v Avstriji. Ogorčenost vseh demokratičnih sil je toliko večja, ker je najnovejši atentat zahteval doslej najvišje število človeških žrtev in zlasti ker se je zgodil kot očitna posledica dosedanje prakse avstrijskega sodstva pri obravnavanju teroristične dejavnosti v zvezi z Južno Tirolsko. Ne samo v Italiji, tudi v naši državi namreč prevladuje mnenje, da je nedavna razsodba linškega sodišča proti skupini atentatorjev in njihovih pomočnikov pomenila naravnost vzpodbudo za nadaljnje zločinske akcije. Nedeljska tragedija je to samo potrdila in znova opozorila na nevarnost, ki jo predstavlja delovanje majhne peščice nepoboljšljivih nacionalističnih elementov. Gotovo, dunajska vlada je teroristično dejavnost uradno obsodila. Toda ravno zadržanje avstrijskih oblasti teroristom omogoča, da svoje kriminalne zločine skrivajo pod plaščem zlaganega patriotizma. Spričo tega se ne smemo čuditi, če se v Italiji vedno bolj množijo zahteve po političnih in gospodarskih sankcijah proti Avstriji. Pa ne samo to. Toleriranje takega zlorabljanja demokracije lahko zavede v nevarno smer tudi notranji razvoj v naši državi. Koroški socialistični dnevnik je ob zadnjem atentatu objavil zanimivo primerjavo med Koroško in Južno Tirolsko: tako tukaj kot tam manjšinski problem; tukaj mirna meja, tam pa atentati in človeške žrtve. Nedvomno pravilnim ugotovitvam je resnici na ljubo treba še dodati, da je k pomiritvi na Koroškem bistveno prispevala tudi manjšina. Zlasti pa ]e treba ugotoviti, da obstaja med Južno Tirolsko in Koroško še ena značilna paralela — duhovno sorodstvo netilcev narodnostne mržnje. Kakor je o atentatorjih na Južnem Tirolskem italijanski notranji minister dejal, da so »duhovni nasledniki biričev iz Dachaua in Mauthausena«, tako so pri hujskanju proti sožitju obeh narodov na Koroškem posebno aktivni tisti, ki so posredno ali tudi neposredno sodelovali pri izseljevanju koroških Slovencev. Ta duhovna sorodnost gotovo ni slučajna. V enem in v drugem primeru gre za ljudi, ki so vzeli v zakup »domovinsko zvestobo«, v resnici pa zlorabljajo patriotična čustva Za obujanje nacistične miselnosti in teorije o »gosposkem narodu«. Pravo ozadje te dejavnosti pozna in obsoja pretežna večina avstrijskega ljudstva, le oblasti baje ne vidijo vzroka in možnosti, da bi primerno ukrepale. Sklicujejo se na pravno in demokratično ureditev, toda tudi le-ta ima svoje meje, kadar sta ogrožena notranja varnost in mednarodni ugled države. Dejavnost nacionalističnih ekstremistov, ki sega od hujskanja na narodnostno mržnjo in raznih oblik Zastraševanja do zločinskih umorov, spravlja v nevarnost eno in drugo. 'Zato ne zadostujejo več besede formalnega obsojanja te dejavnosti, marveč so potrebna ustrezna in odločna dejanja. To je Avstrija dolžna predvsem svoji pravni in demokratični ureditvi. Ob fej priložnosti je zvezni kancler najprej poudaril potrebo po rešitvi člena 7 državne pogodbe, katero narekujejo tako obveznosti iz državne pogodbe kot zunanjepolitični vidiki, pa tudi načela prava in pravičnosti. Reševanje pa da je ofežkočeno zaradi nekaterih sprejetih sklepov in pogojev o izvedbi kot je n. pr. potom ugotavljanja manjšine, ki ga manjšina sama popolnoma odklanja in ki tudi po njegovem mnenju ni praktikabitno. Zato da je zvezna vlada pripravila poseben diskusijski osnutek manjšinskega zakona o upravnem jeziku in o topografskih napisih, do katerega pa so zavzeli zastopniki koroške deželne vlade sicer ne dokončno, pač pa v bistvu negativno stališče, češ, da je itak vse v redu in mirnih zadev ne kaže mešati. Končno da so zastopniki koroške deželne vlade predlagali prilagoditev manjšinskega zakona o sodnem jeziku na upravo, tako da naj bi veljal slovenski uradni jezik — ne pa tudi slovenski krajevni napisi — le v dosedanjem območju zakona o sodnem jeziku. Ta izvajanja kanclerja je na o-snovi protokola o razgovoru z zastopniki deželne vlade dopolnil še sekcijski šef dr. Loebensfein. Nato je dobil besedo predsednik NskS dr. Inzko, ki je v daljšem iz-našanju opozoril na nekatera pereča vprašanja zlasti v zvezi s šolstvom, ki ali sploh niso rešena ali pa njihova sedanja ureditev ni v skladu z določili državne pogodbe. V tej zvezi je iznesel tudi nekaj predlogov za boljšo rešitev omenjenih vprašanj. V odgovoru je kancler dr. Klaus poudaril, da gre pri tem razgovoru zgolj za vprašanje uporabe slovenskega jezika v upravi in pri krajevnih napisih ter predvsem za stališče manjšine do predmetnega diskusijskega osnutka, da pa je se- veda pripravljen govoriti tudi o vseh ostalih vprašanjih. Obljubil je tozadevni razgovor s predstavniki zvezne in deželne vlade ter zastopniki manjšine v zgodnji jeseni. V nadaljevanju razgovora je predsednik ZSO dr. Zvvitter podprl najprej iznašanja dr. Inzka, nato pa odločno odklonil predmetni diskusijski zakonski osnutek, ki da je za koroške Slovence popolnoma nesprejemljiv, ker konec konca po svoje prav tako pomeni ugotav- ljanje manjšine in bi ne le ob izvedbi marveč tudi v naslednjem času vžgal škodljive nacionalne strasti ter povzročil nevaren nemir v deželi. Prav tako pa je odklonil tudi namero prilagoditve sedanjega manjšinskega zakona o sodnem jeziku na upravo, ker le-ta, kakor je manjšina dokazala v svojem svoječasnem temeljitem stališču do tega zakona, dateko ne zajema celotnega poznanega ozemlja s slovenskim in mešanim prebivalstvom niti drugače ne odgovarja načelu jezikovne enakopravnosti. Na vprašanje kanclerja po alternativi rešitve je predsednik ZSO ponovil svoj svoječasni predlog po ustanovitvi stalnega odbora, ki naj bi ga tvorili zastopniki pristojnih zveznih in deželnih oblasti ter manjšine z nalogo in ciljem skupnega iskanja poti In oblike za sporazumno rešitev odprtih in še nerešenih oziroma rtezadovoljivo rešenih vprašanj v zvezi s členom 7 državne pogodbe. Zvezni kancler je ta predlog sprejel in pozval predsednika ZSO in NskS, da manjšina v prihodnjih dneh javi svoje zastopnike v ta odbor, h čemur bo pozval tudi koroško deželno vlado. Po tem razgovoru vse kaže, da je nesprejemljivi osnutek manjšinskega zakona o uradnem jeziku, ki je v zadnjem času sprožil toliko razburjenja, dokončno padel in našel mesto poleg prvega tozadevnega osnutka v predalu pozabe. Ker nikakor ni odgovarjal našim predlogom in resničnim koristim manjšine niti ne jasnim tozadevnim določilom državne pogodbe, nič nimamo proti temu, da gre v večno pozabo. Iskreno pa želimo, da z osnutkom vred ne bi utonilo v pozabi tudi vprašanje slovenskega uradnega jezika pred upravo samo in trdno pričakujemo, da bo predvideni stalni odbor čimprej začel z resnim in učinkovitim delom. Mednarodni položaj in politika neuvrščenosti V zvezi z zadnjimi dogodki na Srednjem vzhodu in zlasti ob prizadevanjih, da bi našli pravično rešitev spora ter miroljubno ureditev v tem delu sveta, je pogosto slišati tudi o politiki, ki jo v tem vprašanju zastopajo blokovsko nevezane države. Tej politiki je posvetil znani jugoslovanski politični in družbeni delavec Anton Vratuša daljši članek v ljubljanskem „Delu", iz katerega povzemamo glavne misli. Danes je že jasno, da imperialistična agresija preko Izraela, tako kot tudi pred desetimi leti, ni bila slučajna stvar. To je agresija, ki se je pripravljala že dalj časa. Časopisi so že dalj časa pisali, da se pripravlja nova mednarodna akcija proti neodvisnemu razvoju arabskih dežel in da ima pri tem Izrael posebno vlogo. Najnovejši dogodki so to oceno potrdili. Točno je tudi, kar je Naser povedal v svoji analizi, ko je napovedal svoj odstop, namreč, da bi agresorji našli pač kak drug povod, če Združena arabska republika ne bi priskočila na pomoč Siriji. Samo smer operacij in vrstni red bi bil nekoliko drugačen. Šlo je za to, da imperialisti v vseh arabskih deželah postopno spravijo na krmilo ljudi, ki bi bili pripravljeni vsaj zadrževati razvoj in izključiti arabski svet iz politike neuvrščenosti, iz organizirane borbe za mir in za neodvisnost. To se pravi, da je šlo za načrtno ofenzivo imperialističnih sil, ki izkoriščajo politične 'in gospodarske težave novih dežel, njihovo gospodarsko-politično odvisnost od bivših metropol in razvitih dežel, neenotnost v vrstah tretjega sveta, relativno zaprtost socialističnega sveta v preteklosti in kitajsko-sovjetski spor. Dejstvo je, da politika Amerike ponovno kaže vse močnejše elemente politike na robu vojne; vedno pogosteje srečujemo v njihovem časopisju razprave o kalkuliranem riziku, o tem, da je osnovno, pravilno izračunati stopnjo tveganja, vojaškega in drugega pritiska. Za primer napačne kalkulacije navajajo korejsko vojno, se pravi predvidevanje, da Kitajci ne bodo intervenirali, če se Američani, zasledujoč severne Korejce približajo reki Jatu. Zgodilo se je drugače in Kitajci so vrgli Američane nazaj. Primer dobre kalkulacije pravijo da je karibska kriza; Kennedy je lahko napel strune do skrajnosti, ker je ocenil, da se bo Sovjetska zveza morala umakniti. Na isti liniji so kalkulirali v zvezi z agresijo na Srednjem vzhodu. S predpostavko, da Sovjetska zveza ne bo tvegala svetovnega spopada, je bila sprožena bliskovita vojna Izraela, ki so ga predhodno oborožili z najmodernejšo vojaško tehniko. Ostati križem rok ob taki politiki bi pomenilo sprijazniti se z direktnimi udarci po politiki nevezanosti v celoti, še posebej pa po vlogi, ki jo pri tem igrajo arabske dežele. Tu je osnovni vzrok tako neposredne zaskrbljenosti Jugoslavije za bodočnost Srednjega vzhoda in njene tako intenzivne angažiranosti najprej za to, da se agresor ustavi, zdaj pa, ko so topovi obmolknili, da se vrne za pozicije premirja in da ne bo nagrajen za svojo agresijo. Politika neuvrščenosti nudi široke okvire akciji za razvoj v svetovnem merilu in za premostitev prepada med razvitimi in nerazvitimi. Zato je borba za razvoj in za pomoč nerazvitim poseben vidik akcije za mir v sodobnem svetu. Najprimernejši okvir za uresničevanje te politike so prav Združeni narodi. Toda tudi Združene narode je treba vzeti takšne, kakršni so — kot odraz sodobnih svetovnih nasprotij, toda tudi progresivnih teženj. (Nadaljevanje na 8. strani) Zvezna gospodarska zbornica: ISiova pota gospodarske politike Zastoj in deloma že upadanje, do katerih je lani prišlo v razvoju gospodarske rasti v naši državi, nista ostala brez posledic. Z vso resnostjo sta pokazala, da v gospodarstvu naše države ni vse tako v redu, kakor se je dotlej to pridigalo, in da obstoja resna nevarnost, da se utegne položaj letos in v prihodnje še poslabšati, če bomo v samozadovoljstvu stopali na mestu in ostali še naprej brezbrižni za utrip časa in za nova gospodarska gibala, ki jih je medtem porodil. Ta razvoj je končno sprožil resnejša razmišljanja o potrebi odprave naših gospodarskih hib, ki so povzročile ta zastoj in to upadanje. Sedanja gospodarska razmišljanja v naši državi prehajajo v fazo določenih spoznanj, da je treba v gospodarski politiki pričeti ubirati nova pota in to ne le v državnem in deželnem merilu, marveč tudi v vsaki gospodarski skupini in v vsakem podjetju posebej. Ta spoznanja so prišla zlasti do izraza na občnem zboru zvezne gospodarske zbornice, ki je bil 19. junija. V času, ko se na gospodarskem področju večajo mednarodna integracijska prizadevanja, in v času ko mednarodno gospodarsko sodelovanje čedalje manj ovirajo carinske in druge omejitve, avstrijsko gospodarstvo ne more in ne sme več hoditi v starih čevljih svoja dosedanja, več ali manj seperatistična pota. Ne more in ne sme okameniti. Utripi gospodarstva vsake male države, ki temelji na trajni ustavni nevtralnosti, so v največji meri odvisni od stopnje njenega napredka, od živahne udeležbe na zunanji trgovini in od njene privlačnosti v mednarodnem turizmu. To so tudi osnovna gibala gospodarskega razvoja v naši državi. Žal se jih je vse predolgo premalo upoštevalo. Vse predolgo so se pri nas gospodarska vprašanja reševala po poti tekmovanja med naraščanjem cen in naraščanjem zaslužkov in vse predolgo se je s tem tekmovanjem izogibalo potrebam, kakor so to večanje produktivnosti ter racionalizacija potom delitve dela na eni in kooperacija na drugi strani. Vse predolgo so privatne kapitalne družbe in privatni industrijski in trgovinski podjetnki gledali v podržavljenih podjetjih svojega nasprotnika, čeprav se je vedno spet pokazalo, da so prav ta podjetja tudi za razvoj zasebnih podjetij in podjetij kapitalnih družb glavni motor. Vse predolgo pa se je z naravnost neodgovorno brezbrižnostjo gledalo na odseljevanje znanstvenikov in strokovnjakov, ki so šli iz naše države v svet s trebuhom za kruhom. Namesto da bi nekaj več investirali ter izvažali več in boljše blago, smo izvažali znanstvenike in strokovnjake, zato pa uvažali produkte njihovega znanja. Primer, da je v Ameriki 8 odstotkov vseh gospodarskih znanstvenikov avstrijske narodnosti, govori zase in je najboljše potrdilo gornje trditve. Na občnem zboru zvezne gospodarske zbornice napovedana »reforma« gospodarske politike je v glavnem osredotočena na odpravo teh hib. Napoveduje borbo proti sedanji oka-menelosti gospodarske miselnosti, zavzema se za kooperacijo med podjetji, priznava podržavljenim podjetjem končno njihovo pravo vlogo in prisoja končno znanstvenim osnovam gospodarstva potrebno veljavo. Prehod na to pot v naši gospodarski politiki gotovo ne bo enostaven. Ker pa je neobhodno potreben, se mu ni mogče izogniti, čeprav bo pri tem propadlo marsikatero podjetje, ki ne bo takoj prešlo k delu na zdravih gospodarskih temeljih. (bi) CESTA SKOZI FELBERTAUERN ZGOTOVLJENA: Nova pridobitev v evropskem cestnem prometu Od nedelje naprej so avstrijske Alpe za nov cestni prehod bogatejši. Dograjena je bila cesta skozi Felbertauern, ki med Mittersillom in Matreiem povezuje Salzburško in Vzhodno Tirolsko. Cesto je za promet od pri zvezni prezident Jonas. Cesta skozi Felbertauern je 40 kilometrov dolga in ima 5,2 kilometra dolg predor. Njena gradnja je bila draga, saj je stala 750 milijonov šilingov. Gradile so jo repu* blika Avstrija, zvezna dežela Tirolska in občine, ki imajo od nje koristi. Prevoz skozi predor je mogoč le proti pristojbini 130 šilingov v eno smer in 220 šilingov v obe smeri. Na salzburški sfrani teče cesta skozi Fel- bergom ni bilo nobene ceste čez Alpe, ki bi bila poleti in pozimi prevozna. Z ozirom na položnost trase te ceste in na zmogljivost predora, ki znaša 1000 avtomobilov na uro, ne bo le pot med severnim in južnim alpskim območjem znatno skrajšana, marveč bodo tudi druge ceste v precejšnji meri razbremenjene. Od Miitersilla je cesta preko Kitzbuhla povezana z nemško avtocesto Munchen—Kufstein, iz Lienza pa s koroškim cestnim omrežjem in preko Gailberga in Plockena z Italijo. Žal zaenkrat te ceste še ne odgovarjajo sodobnemu cestnemu prometu. Gotovo pa bo v kratkem sledila njihova izgradnja, pri čemer se zlasti Italijani potegujejo za gradnjo predora skozi fplocken med Kofschachom in Tolmezzom. bertauerntal in Amertal in je 17,4 kilometra dolga. Čeprav se vzpne na tej dolžini od 790 metrov nadmorske višine na 1650 metrov, je skoraj brez serpentin in ima -le 4,8 odstotka povprečne strmine. Na vzhodnoti-rolski strani se cesta v dolžini 17,5 kilometra spusti na 980 metrov nadmorske višine pri Matreiu in ima le 3,7 odstotka povprečne strmine. Strmina ceste nikjer ni večja od 9 odstotkov. Cesta je prevozna poleti in pozimi. S cesto skozi Felbertauern je odpravljena velika prometna vrzel v avstrijskem alpskem območju. Doslej namreč na 160 kilometrov razdalje med Brennerjem in Katsch- Koroško kmetijsko zadružništvo gleda na uspešno gospodarsko leto Koroška Raiffeisnova zveza je imela v ponedeljek svoj letošnji občni zbor. Iz objavljenih poročil je razvidno, da je ta centrala kmetijskega zadružništva na Koroškem TIROLSKA: Uspešen zimski turizem V protislovju z napovedjo stagnacije turizma v naši državi je Tirolska svojo letošnjo zimsko turistično sezono uspešno zaključila. Število gostov je naraslo za 5,2 % na 757.426, število njihovih nočitev pa za 6,25 %> na 5 milijonov 361.785 nočitev. Pri tem je treba še upoštevati, da so v letošnji zimski sezoni 90 odstotkov vseh gostov predstavljali inozemci, v glavnem zahodnonemški turisti. Na nje je odpadlo skoraj dve tretjini vseh turističnih nočitev. Iz poročila, ki govori o zimskem turizmu na Tirolskem, pa tudi razvidimo, da se večjim turističnim centrom pričakovanja niso izpolnila, ker niso mogla zabeležiti porasta nočitev. Temu nasproti so manjši in srednji turistični kraji v primerjavi z zimsko sezono 1965-66 število nočitev povečali tudi za 40 odstotkov. v minulem letu uspešno poslovala in da je vidno povečala -tako svoj denarni kot svoj blagovni promet. Njen bančni oddelek je pri vlogah promet povečal za 27 odstotkov na 664 milijonov šilingov, pri posojilih pa za 62 odstotkov ali za 134 milijonov šilingov. Podobno so svoj promet povečale tudi včlanjene hranilnice in posojilnice. Zadružna gradbena hranilnica je v tem času sklenila 1074 varčevalnih pogodb v vrednosti 161 milijonov šilingov. Blagovni oddelek je lani odkupil in vnovčil 403 vagone žita, 211 vagonov krompirja in 474 vagonov drugih kmetijskih pridelkov,' dobavil pa je 246 vagonov semenja, 4194 vagonov krmil, gnojil 5156 vagonov in 63 vagonov drugih kmetijskih potrebščin. Po obsegu se je promet povečal za 15,1 odstotka, po vrednosti pa za 4,6 odstotka na vrednost 189,8 milijona šilingov. Zadružna mešalnica krmil je spravila v promet 22.369 ton krmnih mešanic in je s tem svoj promet povečala za 38 odstotkov, pri čemer se je najbolj povečal promet z mešanicami za prašiče. V tem -sklopu je sklenila 438 pogodb za pitanje 1762 bikov in 1311 pogodb za opitanje 19.314 prašičev. Oddelek za promet z živino je lani odkupil 12.816 opitanih živali, med katerimi so prevladovale govedi, tovarna mesnih izdelkov pa je imela okoli 41 milijonov šilingov prometa. Strojni oddelek je svoj promet povečal za dobrih 8 odstotkov na 97 milijonov šilingov. Celokupni blagovni promet je lani narasel za 15 odstotkov na 185.185 ton, po vrednosti pa za 9 odstotkov na 483 milijonov šilingov. Med Avstrijo in Jugoslavijo: Čedalje tesnejše sodelovanje elektrarn na Dravi Pred kratkim se je v Zagrebu sestala jugo-slovansko-avstrijska komisija za Dravo k svojemu 13. rednemu zasedanju. Na tem zasedanju so govorili o medsebojnem obveščanju in vsklajanju vodnogospodarskih načrtov na obeh straneh meje, o zaprojevanju akumulacijskih prostorov, o perspektivah vodnega gospodarstva in o problemih visokih voda ter o izmenjavi^ električne energije in nekaterih drugih tekočih vprašanjih. Gospodarstvo Združene arabske republike V konfliktu med Združeno arabsko republiko in Izraelom so zanimive tudi gospodarske razmere ZAR. Pri tem je treba kar v naprej povedati, da je ZAR zaradi svoje obsežne gospodarske izgradnje v svetu precej zadolžena. Pred letom dni je drugim državam dolgovala 626 milijonov dolarjev. Več kot polovico tega zneska, in sicer 338 milijonov dolarjev je znašal njen dolg Sovjetski zvezi. Poleg tega je imela v tem času v Sovjetski zvezi še neizkoriščen kredit nada ljnih 372 milijonov dolarjev. Dokajšen dolžnik je bila v tem času ZAR tudi nasproti Združenim državam Amerike in Zahodni Nemčiji. Vsakih teh držav je dolgovala 112 milijonov dolarjev, medtem ko je Italiji dolgovala 89, Kuvajtu pa 1 18 milijonov dolarjev. Zaradi vseh teh obveznosti so valutne rezerve ZAR začetkom tega leta zdrknile na okroglo 60 milijonov egiptovskih funtov. Združena arabska republika že več let trpi zaradi pasivnosti svoje trgovinske bilance. Njen izvoz dosega -le dobro polovico uvoza. Toko je lani izvozila blaga v vrednosti 236 mrlijonov funtov, medtem ko je vrednost njenega uvoza narasla na 432 milijonov funtov. Zaradi tega je tudi njena plačilna bilanca pasivna, čeprav ima od Sueškega prekopa okoli 86 milijonov funtov letnih dohodkov, od turizma pa okroglo 47 milijonov funtov. Ta glavna vira pa bosta letos v veliki -meri odpadla. Kot glavni vir dohodkov ostaja torej ZAR le še njen izvoz, ki ga v glavnem predstavlja bombaž. 2h lanskega izvoza je odpadlo na bombaž, več kot polovico ga je dobavila vzhodnoevropskim državam. Ker je v sedanji fazi konflikta računati, da bo nazadovala tudi njena trgovina z zahodnimi državami, bo ZAR letos zelo prikrajšana za konvertibilne valute, ki jih pa nujno potrebuje za uvoz strojev in surovin za svojo razvijajočo se industrijo. S -tem v zvezi je jugoslovanska delegacija predložila svoje načrte elektrarn na srednji in spodnji Dravi. Medtem ko je hidroelektrarna Srednja Drava I že v gradnji, pripravljajo sedaj načrte za gradnjo hidroelektrarne Srednja Drava II. Obe elektrarni bosta med Mariborom in Ormožem. Kakor je bilo iz poročila razvidno, je tudi še niže od Ormoža predvidena vrsta elektrarn na Dravi in sicer v Varaždinu, Čakovcu in Dubravi. Poleg tega Jugoslovani še proučujejo možnost gradnje nadaljnih štirih elektrarn med izlivom Mure in Beliščem. Kot nova je v načrtu še črpalno-akumulacijska elektrarna Brezno med elektrarnama Vuhred in Ožbalt. Avstrijska delegacija je s svoje strani poročala o razvoju gradnje elektrarne Bistrica v Rožu in gradnje akumulacijskih elektrarn v območju Mele v Visokih Turah. Obe delegaciji sta izmenjali tudi svoje ugotovitve in izkušnje pri zaprojevanju bazenov pred svojimi elektrarnami, nakar je posebna komisija poročala o proučevanju študije o perspektivah izrabe Drave in Mure in problemov, ki nastajajo zaradi visokih voda Drave. S tem v zvezi so se Avstr, dravske elektrarne obvezale, da bodo v primeru, da priteče pri Rožeku in Aninem mostu po Dravi več kot 800 kubičnih metrov vode na sekundo, vsako uro obveščale jugoslovanske elektrarne na Dravi o razvoju visokih voda. Delegaciji sta tudi pregledali vprašanja, ki so povezana z medsebojno izmenjavo električnega toka. Pri tem sta ugotovili, da je lani naša država dobavila Jugoslaviji 162,6 milijona -kWh električnega toka, jugoslovanski izvoz v Avstrijo pa je znašal 9,1 milijona kWh. Naslednje zasedanje komisije bo -prihodnjo leto v Celovcu. posiROKecDsvecu BEOGRAD. — Državni predsednik Sovjetske zveze Nikolaj Podgorni se je na poti v Kairo In tudi ob povratku ustavil v Jugoslaviji, kjer je imel razgovore s predsednikom Titom. V Kairu je predsednik Podgorni razpravljal s predsednikom Naserjem in drugimi predstavniki Združene arabske republike predvsem o položaju, ki je nastal po nedavni vojni med Izraelom in arabskimi deželami. BERLIN. — Centralni komite KP Nemčije je poslal članom in funkcionarjem zahodnonemške socialdemokratske stranke .odprto pismo", v katerem jih poziva na skupni boj proti vsem nedemokratičnim ukrepom bonske vlade. Poziv velja zlasti boju proti tako imenovanemu zakonu o izjemnem stanju, ki omejuje osebne svoboičine državljanov. DUSSELDORF. — Nacističnega vojnega zločinca Franza Stangla so v Braziliji izročili predstavnikom zahodnonemike policije, ki so ga potem z letalom prepeljali do Pariza in od lam z avtom v DUsseldorf, kjer se bo moral zagovarjati pred sodiščem. ATENE. — Predsednik vojaSke vlade v Grčiji je dobil pooblastilo, da suspendira profesorje, katerih ideje .se ne skladajo z nacionalnimi ideali" ali z drugimi besedami, ki niso po volji sedanjemu fežimu. TOKIO. — Po eksploziji kitajske vodikove bombe se je radioaktivnost na južnem Japonskem povečala za 15-krat v primerjavi' z normalnim stanjem. Kljub temu znanstveniki ne vidijo akutne nevarnosti, ker pričakujejo, da se radioaktivnost ne bo več naprej stopnjevala. TRST. — Ob priložnosti jugoslovanskega dne na mednarodnem tržaškem velesejmu je jugoslovanski generalni konzul v Trstu Rudi Janhuba priredil sprejem, katerega so se udeležili številni vodilni predstavniki pokrajinskih in deželnih oblasti ter zastopniki slovenskih manjšinskih organizacij, medtem ko so bili iz Slovenije navzoči predsednik izvršnega sveta Stane Kavčič, člana izvršnega sveta Bojan Lubej Hi Rino Simoneti ter številni predstavniki gospodarskih ustanov. PEKING. — Vodilni kitajski list .2en Min Zi Bao’ je ob srečanju ameriškega predsednika Johnsona in predsednika sovjetske vlade Kosigina objavil hude obtožbe na račun Sovjetske zveze in njenih voditeljev, češ da .pakfirajo z ameriškim imperializmom’*. List je med drugim pisal, da sovjetski premier Kosigin s predsednikom Johnsonom .kuje zaroto o velikem kontrarevolucionarnem načrtu za zatiranje vietnamskega in arabskega ljudstva". STOCKHOLM. — Med svojim obiskom v skandinavskih deželah je zahodnonemški zunanji minister Brandt izrazil prepričanje, da bo še letos prišlo do spremembe v odnosih Bonna z evropskimi socialističnimi državami. Vendar je pristavil, da s tem še ni miš-Ijenr.a navezava rednih diplomatskih odnosov s temi deželami. Hkrati je Brandt izjavil, da verjame v možnost ponovne združitve Nemčije. .Treba je začeti z reševanjem praktičnih vpraianj, ki jih je mogoče urediti v skladu z interesi obeh nemških režimov, ne pa začeti s problemi, ki so zdaj še nerešljivi." NEW YORK. — Starši nekega ameriškega mornarja, ki je bil ranjen pri napadu izraelskih torpednih čolnov in letal na ameriško ladjo .Liberty", so zahtevali, da mora Izrael izplačati odškodnino SO milijonov dolarjev za poškodbe, ki jih je pretrpel njihov sin. BUDIMPEŠTA. — Konec prihodnjega leta bo madžarska televizija začela oddajati poskusni televizijski program v barvah. Ta program bo mogoče gledati tudi na sedanjih sprejemnikih. BERLIN. — V Zahodni Nemčiji so v začetku tega tedna aretirali pet bivših vodilnih uradnikov nacističnega glavnega varnostnega urada, ki so obtoženi, da so sodelovali pri množičnem ubijanju Zidov in drugih žrtev nacističnega nasilja. Aretiranci so bivša SS-ObersturmbannfOhrerja Bernhard Baatz in dr. Joachim Deumling, SS-Sturmbannfiihrer Harro Thom-sen, SS-Obersturmbannfiihrer dr. Emil Behndorff in bivši Eichmannov sodelavec v židovskem referatu SS-Haupfsturmftihrer Fritz Wohrn. RIM. — Papež Pavel VI. je ponovno pozval k miru v Vietnamu in na Srednjem vzhodu ter poudaril, da bratske vojne v teh predelih sveta ogrožajo mir in sožitje med narodi. Opozoril je na ogromno trpljenje, ki ga je vojna povzročila civilnemu prebivalstvu, in dejal, da morajo biti sporna vprašanja pravično rešena v dobrobit vsega človeštva. LONDON. — Britanski zunanji minister George Brown je na glavni skupščini OZN svaril Izrael pred priključitvijo arabskega dela Jeruzalema. Zaradi te izjave je bil deležen ostrih napadov v londonskem parlamentu, vendar je kritike zavrnil z ugotovitvijo, da se ne sme meriti z dvojnimi merili, kajti .kako bi govorili o ozemljih, pridobljenih med vojnim pohodom, v primeru, če bi bila prva napadla arabska letala in bi arabska vojska zasedla obsežne predele Izraela". MOSKVA. — Komunistična partija Sovjetske zveze šteje po uradnih podatkih 12,8 milijona članov, medtem ko je v Komsomolu včlanjenih 23 milijonov mladincev. VINA DEL MAR. — Predstavniki 21 latinskoameriških držav so se na letnem zasedanju medameriškega gospodarsko- socialnega odbora sporazumeli, da bodo latinskoameriške države ustanovile posebno politično ustanovo, ki naj bi zastopala interese teh držav v Evropi. OSLO. — Letos je norveška trgovska mornarica dosegla skupno zmogljivost 27,7 milijona ton in tako zavzela tretje mesto na svetu. Na prvem mestu je Liberija (35,8 milijona ton), na drugem pa Velika Britanija (28,2 milijona ton). KAIRO. — Glavno oviro na poti k pomiritvi med arabskimi deželami in Izraelom vidijo arabski voditelji v problemu beguncev. Izraelske oblasti namreč množično izganjajo palestinsko prebivalstvo z zahodne obale reke Jordan. V arabskih državah so prepričani, da je Izraelska akcija namerna -In v skladu s tezo izraelskih voditeljev, da ni treba .očistiti” samo Jeruzalema, temveč tudi druga ozemlja in tako inapra-viti čim več prostora za naselitev Izraelcev. REKA. — Na Grobničkem polju pri Reki so odprli novo športno-turistično letališče, ki ima asfaltno pristajalno stezo, katera je dolga 1300 in široka 30 metrov. Poleg tega so na letališču carinska služba, naprave za kontrolo letenja, sprejemna in oddajna služba ter gostinski objekt. BESEDA O VZGOJI Tudi prevelika ljubezen lahko škoduje otrokovemu razvoju Ljubezen starcev je zelo pomembna pri vzgoji otrok, kajti le tisti otroci, ki so občutili toplino starčevske ljubezni, se morejo razviti v popolne In čustveno uravnovešene osebnosti. Otroci brez ljubezni pa bodo občutili neko praznino in so na najboljši poti, da postanejo mladostni prestopniki. Ko že govorimo o ljubezni staršev do otrok, pa je treba poudariti, da mora biti ta ljubezen zmerna, kajti ne samo pomanjkanje marveč tudi preveč ljubezni se lahko negativno kaže v duševnem razvoju otroka. Otrok, ki mu starši poklanjajo preveliko ljubezen, postaja običajno samovoljen, trmast, razvajen, skratka zelo težaven za vzgajanje. Takemu otroku je težko ugoditi: doma starše izsiljuje in postaja njihov tiran, v družbi svojih prijateljev pa se obnaša popolnoma asocialno. V šoli se tak otrok »odlikuje« po izoliranosti, nedisciplini in neodgovornosti. Učitelj je pred velikim vprašanjem, kako naj takega otroka vključi v družbo sošolcev. Če te negativne lastnosti pri otroku kmalu odpravimo, mu bomo utrli pot pri ustvarjanju in oblikovanju prilagojene in družbeno aktivne osebnosti. Kakor torej prevelika ljubezen staršev do otrok negativno vpliva na mladega človeka, tako je škodljivo tudi pomanjkanje ljubezni. Ker o-trok v svojem domu ni dobil tistega, kar mu pripada, čuti hladen, brezdušen in sovražen odnos do svojih staršev. In če ne ljubi svojih staršev, koga bo potem sploh ljubil? Z eno besedo — tak otrok ne ljubi nikogar, ker ga nihče ni naučil ljubiti. Takšni otroci postanejo sčasoma napadalni; uživajo v tem, da mučijo in napadajo druge otroke. Svoj brezdušni odnos kažejo tudi do svojih lastnih staršev. Znano je, da sleherna osebnost stremi za tem, da se uveljavi v družbi, da potrdi svojo vrednost in si ustvari avtoriteto. Zaradi pomanjkanja ljubezni do staršev pa otroci, ki so ostali brez topline v domačem krogu, pogosto zaidejo na pota mladih prestopnikov. Starši morajo znati svojo ljubezen enakomerno porazdeliti na vse svoje otroke. Če le enemu med njimi poklanjajo več ljubezni kot drugim, more ta negativni pojav izzvati v prikrajšanih otrocih občutke ljubosumja. Ljubosumen otrok navadno pretepa svojega mlajšega brata ali sestro in se tako maščuje, ker je manj ljubljen. Nikoli ne smemo pozabiti, da so otroci zelo občutljivi do ljubezni staršev. Pretirana ljubezen staršev do otrok samo kvari otroke in se le-ti začnejo razvijati v male tirane; prav tako pa se tiranstvo otrok Nov začetek v Brežah Jutri premiera Molierovega,Namišljenega bolnika' Minulo soboto se je na Petrovi gori v Brežah začela 18. sezona tradicionalnih in daleč preko domačih meja znanih poletnih iger. Za uvod v prvo predstavo Schillerjeve tragedije »Zarota Fiesca v Genovi" sta spregovorila župan Arthur Zedrosser in deželni glavar Hans Sima, ki sta poudorila veliki pomen teh prireditev. Deželni glavar je ob tej priložnosti dejal, da »tukaj igra ljudstvo za ljudstvo, konfrontacija igralcev in občinstva z umetnostjo postaja harmonija skupnega doživetja — umetnost prehaja v last ljudstva". In res so poletne igre v Brežah iz leta v leto deležne večjega odziva med najširšimi krogi domačinov in tudi vedno več tujcev, ki prihajajo na Petrovo goro z željo, da bi v romantičnem ambientu starih grajskih razvalin doživeli nekaj ur pristnega kulturnega užitka. Ne prihajajo zaman, kajti igralski ansambel pod vodstvom vsestransko agilnega arhitekta Sandterja dosega umetniško raven, ki je za amatersko gledališče res nekaj izrednega. Da so igralci zadnje tedne in mesece dobro izkoristili, je pokazala prva letošnja premiera minulo soboto, ko so se spet enkrat pred- Tedenski spored poletnih kulturnih prireditev $ B R E Ž £ 1. 7. — Moliere: NAMIŠLJENI BOLNIK (premiera) 8. 7. — Schiller; ZAROTA FIESCA V GENOVI 7. 7. — Moliere: NAMIŠLJENI BOLNIK 8. 7. — Schiller: ZAROTA FIESCA V GENOVI Začetek predstav ob 20. uri. • LJUBLJANA 30. 6. — KONCERT SLOVENSKEGA OKTETA 5. 7. — Bizet: CARMEN, NK Rijeka s solisti Metropolitanske opere 6. 7. — KONCERT ORKESTRA SLO- VENSKE FILHARMONIJE, dirigent Edgar Doneux, solistka Dubravka Tomšič-Srebotnjak 8. 7. — KONCERT ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE, dirigent Krzystof Missone. Začetek predstav ob 20.30 uri. stavili s Schillerjem. Kakor pri mnogih predstavnikih svetovne dramske literature tudi pri Schillerjevih komadih glavni poudarek ni na igri, marveč na izgovorjeni besedi, kjer lahko najmanjša nepazljivost spravi v nevarnost celotno predstavo. Pri ansamblu v Brežah take nevarnosti ni, nasprotno se posamezni igralci odlikujejo z izrednim posluhom za čisto in kultivirano izgovorjavo, kateremu se poleg tega pridruži še naravni igralski talent. Sploh je njihova glavna odlika v tem, da agirajo na odru povsem neprisiljeno, v svoje vloge se vživijo do zadnje podrobnosti in jih podajajo brez vsake izumetničenosti. Seveda je opaziti precejšnje razlike med glavnimi igralci in o-sfalimi sodelavci (tokrat so zlasti navdušili Hannes Sandler, Robert Mosslacher, Valentin Pagitz, Veronika Portschacher in Heidelore Mil-lonig), vendar je morda ravno v Klub bralcev Naše besede Založba »Mladinska knjiga« v Ljubljani je v želji, da bi knjigo približala najširšemu krogu bralcev, pred kratkim ustanovila Klub bralcev Naše besede. Ta klub je neke vrste knjižna družba (pri nas so take ustanove znane pod imenom Buchgemeinschaft), kakršne že dolga leta delujejo v mnogih državah in imajo nedvomno velike zasluge pri širjenju dobre literature. Hkrati z ustanovitvijo kluba bralcev je Mladinska knjiga začela izdajati tudi novo knjižno zbirko, ki je svoje ime dobila po znani pesmi velikega slovenskega pesnika Otona Župančiča »Naša beseda«. V tej zbirki, ki bo v celoti obsegala kakih 80 knjig v povprečnem obsegu po 240 strani, bo izšel izbor vsega, kar je od Trubarja do naših dni nastalo pomembnega in dragocenega v slovenski književnosti. Prvih pet knjig te zbirke je že izšlo, in sicer so to dela Otona Župančiča. Do konca leta pa bo izšlo še sedem knjig izbranih del Ivana Cankarja, medtem ko bodo v naslednjih letih sledila dela Ivana Tavčarja, Janka Kersnika, Frana Levstika, Antona Aškerca, Ivana Preglja, Alojza Gradnika in drugih slovenskih pisateljev in pesnikov. Za člane Kluba bralcev Naše besede bodo knjige izhajale v posebni opremi, namreč trdno vezane v umetno usnje, medtem ko bodo v redni prodaji le v platno vezani izvodi. Poleg tega pa bodo imeli člani kluba 10-odstotni popust tudi pri nakupu vseh ostalih izdaj Mladinske knjige. lem tisti pečat amaterizma, ki daje tem prireditvam še poseben čar. Nedvomno je predstava številne obiskovalce močno navdušila in se ljubitelji poletnih iger v Brežah že veselijo jutrišnje premiere Moliero-ve komedije »Namišljeni bolnik''. Ansamblu pa bi vsekakor želeli, da bi bilo vreme naklonjeno, kot se je pokazalo prvi večer nove sezone. razvija tudi zaradi hladnega in brezdušnega odnosa staršev. Kjer so takšni odnosi v družini, starši največkrat iščejo vzroke drugje, namesto da bi kritično pogledali vase. Namesto da bi se čudili in spraševali, odkod tako zadržanje o-trok, naj bi raje sami spremenili svoj odnos do otrok in jim tako nudili zdrave temelje za razvoj. Šolstvo v Sovjetski zvezi Letos obhajajo v Sovjetski zvezi 50-letnico velike oktobrske revolucije. Obhajajo jo v znamenju velikih uspehov, ki so jih v minulih desetletjih dosegli na posameznih področjih razvoja države. Eno izmed področij, kjer so uspehi posebno vidni, je nedvomno šolstvo, kajti izobrazbi posvečajo sovjetske oblasti toliko pozornosti kot sicer v nobeni drugi državi sveta. Pred socialistično revolucijo je bilo okoli 80 odstotkov prebivalcev caristične Rusije nepismenih in 71 narodnosti sploh ni imelo lastnega pismenega jezika. To je bilo žalostno izhodišče, ko so sovjetske oblasti napovedale boj analfabetizmu. Že v prvih 15 letih je več kot 40 milijonov ljudi obiskalo posebne šole in tečaje, ki so jih uredili za odstranjevanje nepismenosti. Pri ljudskem Štetju leta 1939 so ugotovili, da je med prebivalci v starosti od 9 do 49 let le še dobrih 10 odstotkov nepismenih, leta 1959 pa je odstotek analfabetov padel celo že na 1,5 %. Leta 1939 je prišlo na 1000 delavcev 43 oseb s srednje- ali visokošolsko izobrazbo, leta 1959 jih je bilo že 316, medtem ko ima danes tako izobrazbo več kot 50 %> delavcev in več kot 25 °/o kmetov. V šolskem letu 1965-66 je bilo v Sovjetski zvezi skupno 71,835.000 šolarjev in študentov. Višjih šol imajo 214.000 in jih obiskuje 48 milijonov učencev, na 4000 tehničnih poklicnih šolah je 1,5 milijona gojencev, na visokih šolah pa 3,9 milijona študentov. Samo leta 1965 se je v Sovjetski zvezi izšolalo 170.000 inženirjev (za primerjavo: v Ameriki jih je bilo 42.000), medtem ko v sovjetskem gospodarstvu dela danes že 4,8 milijona absolventov visokih šol. Sovjetsko šolstvo pa služi izobrazbi mladih ljudi tudi iz drugih držav. Samo na univerzi »Prijateljstvo med narodi«, ki je imenovana po znanem kongoškem voditelju Lumumbi, je 3500 študentov iz 82 dežel Azije, Afrike in Latinske Amerike. Skupno pa je na sovjetskih visokih in strokovnih šolah več kot 23.000 inozemskih študentov, aspirantov in praktikantov. KULTURNE DROBTINE 9 V graški Novi galeriji je trenutno razstava slovenske grafike, ki obsega dela 14 sodobnih slov. umetnikov. Razstavo je pripravila ljubljanska Moderna galerija, odprl pa jo je namestnik štajerskega deželnega glavarja dr. Hans Karen, ki je ob tej priložnosti poudaril uspešno sodelovanje med Slovenijo in Štajersko na področju kulture »n umetnosti. # Pred kratkim so v Parizu na dražbi prodali okoli 250 knjig o praznoverju, vražah, vampirstvu in čarovnicah. Lastnik te nenavadne zbirke, v kateri je nekaj knjig celo iz 15. stoletja, je bil znani pariški advokat in član francoske akademije Maurice Garcon. Najvišjo ceno 4800 frankov je plačala nacionalna knjižnica za knjigo s ponatisom izvirnih dokumentov o preganjanju neke čarovnice v 17. stoletju. Na festivalu risanih filmov v francoskem mestu Annecyju so dobili prve nagrade filmi iz Amerike, Poljske, Jugoslavije in Francije. Jugoslovanski nagrajeni film je »Krotilec divjih konj” Nedeljka Dragiča. 0 Po podatkih, ki so jih objavila vodstva slovenskih srednjih šol na Tržaškem in Goriškem, bodo letos opravljali maturo na višjih srednjih šolah 104 slovenski dijaki, za malo maturo na nižjih srednjih šolah pa se je prijavilo 107 slovenskih dijakov. O V Belgiji so lani izdali 3630 različnih knjig, med katerimi je bilo kar 3049 prvih izdaj. Na prvem mestu je bila proza s 1109 deli, na drugem mestu pa so bila dela iz družbenih ved, ki so dosegla 536 knjižnih naslovov. 9 Znani jugoslovanski baletni plesalec Duško Trničič bo z dunajskim ansamblom odpotoval na svetovno turnejo. Plesal bo v Leharjevi opereti »Dežela smehljaja". 9 V arabskem in sploh afriškem svetu zavzema na področju filmske umetnosti prvo mesto Egipt. Čeprav je egiptovska filmska umetnost še zelo mlada, si je s vojimi stvaritvami pridobila tudi že mednarodni ugled. Samo v letih 1964—65 so v Združeni arabski republiki posneli 1100 kratkih in dokumentarnih filmov ter 40 igranih celovečernih umetniških filmov. „Das Gesetz ist lebensfremd...” In letzter Zeit scheinen die deutschnationalen Kreise in Karnten ihr Interesse wieder-um Im erhdhten Mafje dem Minderheitenschulproblem zuzuwenden. Ihr Augenmerk gilt diesmal besonders dem Religionsunterrichl und ist es — wie aus Pressemeldungen er-sichtlich — diesbezuglich sogar zu einem »Appell” des Schulvereins Siidmark an das Bundesministerium fUr Unterricht gekommen. In dieser Angelegenheit haben wir in den letzten Tagen zahireiche Zuschriften erhalten, In welchen sowohl slovvenisch- als auch deutschsprachige Bewohner des Unterlandes ihre Meinung zum Problem darlegen. Eine dieser Zuschriften wollen wir unverandert hier abdrucken. Unter dem Titel »Schulverein apelliert an das Unterrichtsministerium« schrieb die Karnt-ner »Kleine Zeitung« vom 17. Juni 1967, dafi der Kaplan von Eberndorf den Religionsunterricht nur in slowenischer Sprache halte. In seiner Ausgabe vom 21. Juni brachte das ge-nannte Blatt unter dem Titel »Nicht nur slo-tvenisch, slowen,isch und deutsch« auf Ersu-chen des Schulverein Siidmark die Meldung, dafi der Kaplan von Eberndorf den Religions-unterricht fiir alle Schiller zweisprachig halt. »Das Begehren der Elternschaft,« bringt das Blatt die Forderung der Siidmark, »zielt da-rauf ab, dafi den nicht zum zvveisprachigen Unterricht angemeldeten Kindern gemafi dem Gesetz und laut Weisung des Unterrichtsmi-aisteriums nur deutscher Religionsunterricht gegeben werden soli.« Im letzten Teil des Ar-tikels folgt in der »Kleinen Zeitung« die Er-'klarung des Kaplans Kopeinig, »dafi er den Religionsunterricht in deutscher Sprache fiir deutschsprachige und in deutscher wie slo-tvenischer Sprache fiir zweisprachige Schiller erteilt.« Die Redaktion Tatsache ist, dafi an der Eberndorfer Schu-le die deutschsprachigen Schiiler den deutschen Katechismus haben und in den Religionsheften nur deutsch schreiben. Wie Kinder zu Hause erzahlten, liefi sich namlich vor einiger Zeit der Schulinspektor von einer Reihe von Schii-lern das Religionsheft und den Katechismus vorzeigen. Dafi in Klassen mit angemeldeten und nicht angemeldeten Schiilern letztere auch den slowenischen Teil des Unterrichtes mitho-ren, falls sie sich nicht in die gestellte deutschsprachige Aufgabe od. Stillbeschaftigung ver-tiefen, lafit sich nur durch Verschliefien der Ohren vermeiden. So wird es aber auch beim Unterricht in den sveltlichen Fachern sein. Das siidmarkische »Begehren der Elternschaft« auf nur deutschsprachigen Religionsunterricht laut Gesetz und Weisung des Unter-richtsministeriums mufi im Lichte des Eltern-rechtes untersucht werden. Zuerst aber mufi mit aller Deutlichkeit festgestellt werden, dafi der sogenannte »Eberndorfer Elternverein« ein exklusiver Verein ist, der nicht das Recht hat, im Namen aller Eltern zu sprechen. Der beste Besveis dafiir ist die kiirzliche Erstkommunion im Verhaltnis liber fiinfzig zu unter dreifiig fiir die Zweispraohigkeit. Das ist Elternwille! Die Eltern betrachten den Religionsunterricht von einem anderen Gesichtspunkt aus als den Unterricht in den iibrigen Fachern. Bei uns in Karnten soli das Elternrecht gel-ten. So gibt es also in Eberndorf — wie auch anderswo — Eltern, die ihre Kinder aus ihren ureigensten Griinden in den vzeltlichen Fachern nicht fiir den zweisprachigen Unterricht emeldet haben (oder denen die Zweisprach:g-eit verleidet worden ist), die aber trotzdem im Religionsunterricht ausdriicklich beide Sprachen wiinschen — weil die Gebetssprache in der Familie slowenisch ist und das Kind re-ligios von der Familie slowenisch betreut wird, sonntags der slowenischsprachigen Messe bei-wohnt usw. Diese Kinder haben ein Recht auf ztveisprachigen Religionsunterricht, der ihnen aber verwehrt sv er den soli? Die Eltern dieser Kinder brauchen keine Vertretung durch den »Elternverein Eberndorf«. Fiir das deutschsprachige Kind soli in die-sem Lande wohl das Elternrecht voli gelten, fiir das Kind jedoch, dessen Eltern nur im Religionsunterricht beide Sprachen sviinschen, nicht? Das Problem des Religionsunterrichtes ist aber weit vielschichtiger, als dafi es mit der Milchmadchenrechnung »angemeldet — nicht angemeldet« gelost ware. Das jetzige Minder-heitenschulgesetz ist in dieser Hinsicht unvoll-standig, mangelhaft, oberflachlich, lebensfremd und — die Religion als Kultur betrachtet — kulturfeindlich. Es wird in Karnten im Religionsunterricht offen germanisiert, da fiir Hauptschulen zvveisprachiger Religionsunterricht fiir die Minderheit gesetzlich nicht vor- gesehen ist. Und dieses Gesetz will dem Eltern-svillen Fesseln auferlegen? Es erscheint hier eine befriedigende Regelung dieser Frage durch die kirchlichen und staat-lichen Stellen vordringlich. Die Initiative hie-zu hat jedoch nicht vom Schulverein Siidmark auszugehen, sondern vom Gurker Ordinariat, das sich endlich seiner Verantsvortung besvufit werden miifite. Oder soli es svieder so kommen, svie es schon einmal svar? Bis zum Marž 1938 haben die deutschnationalen Ver-bande in Karnten bestimmt, svas zu geschehen hat; die Fortsetzung erfolgte durch Aussied-lungen und Konzentrationslager. Besonders aber tritt die Frage auf, ob denn der katholische Religionsunterricht Angelegenheit des deutschnationalen Schulvereins Siidmark und seiner Exponenten, etsva des Pro-testanten dr. Lakomy, ist? Jedenfalls ist es ver-svunderlich, svenn als Vertrauensmann der Elternvereinigung in Fragen dieses Unterrichtes eine einem anderen Bekenntnis angehoren-de Person fungiert, die iiberdies auf Grund ihres hohen Alters keine schulpflichtigen Kinder mehr haben und somit auch in keiner zen-tralen Stelle der Karntner Elternvereine ver-treten sein kann. So ergibt sich die »Eberndorfer Elternvereinigung« als ein Ableger des Schulvereins Siidmark bzw. des Karntner Hei-matdienstes, als dessen Mitglied fiir den Bezirk Volkermarkt Dr. Hecher, gleichzeitig fiihren-des Mitglied der »Elternvereinigung Eberndorf«, aufscheint. Nur so betrachtet ist es zu verstehen, dafi sich der Schulverein Siidmark wieder einmal mit einem »Appell« an das Unterrichtsministerium gewandt hat und gegen »natio-nalistische« slowenische Geistliche vvettert. Četrti festival folklore je bil uspešen Evropapark ob Vrbskem jezeru naj služi zbliževanju med narodi Četrti festival folklore, ki sta ga koncem minulega tedna priredila mesto Celovec ter Avstrijski radio in televizija, je imel posebno obeležje. Prvič so se v Celovcu skupno srečali predstavniki mest, s katerimi živi Celovec v prijateljskih odnosih, da se tudi med seboj spoznajo in da prisostvujejo otvoritvi obsežnega novega parka ob Vrbskem jezeru, ki je na dan otvoritve dobil ime ..Evropapark". S to pridobitvijo je zlasti mestna uprava omogočila, da so se predstavniki in folklorne skupine Gorice, Ljubljane, Strassburga, Venloja in Wiesbadna med seboj spoznali in sklepali prijateljstva, ki obsegajo šest narodov takorekoč od Severnega morja in Rokovskega zaliva do Jadrana. Potrdilo tega prijateljstva in evropske misli današnjega človeka pa je prišlo najlepše do izraza ob otvoritvi Evropaparka, ker so poleg domačih predstavnikov govorili predstavniki vseh teh mest ter osebni zastopnik generalnega sekretarja Evropskega sveta v Strass-burgu. Sodelujoče folklorne skupine, ki so košček svojega narodno kulturnega bogastva pokazale že ob otvoritvi imenovanega parka, so v soboto zvečer nastopile v celovški mestni hali. Še bolj kot njihove narodne noše je bil pester spored njihovih nastopov. Skupina »Danzeri-ni" iz Gorice je s 25 sodelujočimi-nastopila z narodnimi plesi in pesmimi. Ljubljana je v Kulturno-umetniškem društvu železničarjev „Tine Rožanc" poslala ekipo 30 mladih plesalcev, ki so z nepopis-Ijivo dovršenostjo predvajali makedonske plese, v drugem delu pa s suito narodnih plesov popeljali hvaležno občinstvo v orientalsko folkloro. Če je občinstvo vse skupine prisrčno pozdravljalo in akla-miralo njihovim nastopom, je brla ta skupina deležna naravnost viharnega aplavza. Svojo posebno, nam manj poznano noto so festivalu dale folklorne skupine s severa. Plesna in igralska skupina iz Wiesbadna je Bistrica v Rožu: dopadala po lahkotnosti svojih plesov, francoska skupina „Societe Foiklorique de Lingolsheim" je zlasti dopadala s svojim plesom kos- Za poživitev sodelovanja na meji: cev in žanjic, „De Akkermanns-gilde" iz nizozemskega mesta Ven-lo pa s svojim korajžnim, nekam hrupnim nastopom in ubranimi vižami svoje godbe. Vso slikovitost nastopajočih in pestrost njihovih nastopov so obogatile koroške narodne pesmi, ki sta jih pela kvintet mladih učiteljev in A-capella zbor iz Beljaka. Njihove pesmi so znova izpričale, da so produkt tisočletnega sožitja in oplajanja slovanske, romanske in germanske kulture v tem koščku Evrope, kjer sta tudi danes želja po prijateljstvu med narodi in evropska misel tako polni utripov. Celotni spored sta na začetku in Objava DIJAŠKEGA DOMA SŠD V CELOVCU Vse starše, katerih otroci so že doslej stanovali v Dijaškem domu Slovenskega šolskega društva v Celovcu, kakor tudi nove interesente, ki želijo, da bi bili njihovi otroci sprejeti v dom, opozarjamo, naj prijavijo gojence za prihodnje šolsko leto najkasneje do 8. julija 1967 upravi Dijaškega doma Slovenskega šolskega društva v Celovcu, Tarviser Strafje 16. Ker je razpoložljivi prostor v domu omejen, opozarjamo vse interesente, da bomo mogli upoštevati samo pravočasne prijave. Uprava Dijaškega doma SŠD v Celovcu ob koncu lepo zaokrožili vojaški godbi Koroške in Štajerske. V nedeljo dopoldne pa se je festival spremenil v ljudsko slavje na Starem trgu, ki ga je edino — kot dan poprej — motila neznanska vročina. Toda ne glede na to, je Predstavniki obmejnih občin Slovenije v Labotski dolini Predsedniki občinskih skupščin in poslanci občin Slovenj Gradec, Dravograd in Ravne so bili v sredo minulega tedna na obisku v Labotski dolini. Pod vodstvom člana izvršnega sveta skupščine Slovenije, ing. Franca Razdevška, so obiskali občine Labot, Št. Pavel in Wolfsberg, s katerimi že nekaj let vzdržujejo prijateljske odnose. Sedemčlansko delegacijo je v Wolfs-bergu sprejel tudi okrajni glavar dr. Kulmitzer. Na svoji poti po Labotski dolini so poslanci in komunalni politiki slovenskih obmejnih občin prouče- Z javne seje občinskega sveta Pred kratkim je župan S e m -m e 1 w e i s sklical javno sejo občinskega sveta Bistrica v Rožu. Na seji je občinski svet pregledal poslovanje občine v minulem letu ter razpravljal o asfaltiranju nadaljnjih občinskih cest. Verno podobo poslovanja občinskega sveta v minulem letu je podal pregled letnega obračuna, po katerem je pri izdatkih 2,072.000 šilingov v rednem proračunu in 1,8 milijona šilingov v izrednem proračunu ostalo v občinski blagajni še nekaj denarja. S sredstvi izrednega proračuna sta bili dograjeni občinski stanovanjski hiši, kar je stalo 944 tisoč 237 šilingov. Z istimi sredstvi je bil zgrajen nov gasilski dom, ker bo stari z gradnjo velikega cestnega mostu čez Bistrico odstranjen. Stal je 250.000 šilingov. Občina je lani napravila tudi na-daljni korak v modernizaciji občinskih cest. Pri tem je po regulaciji sveškega potoka sanirala tudi cesto skozi SveČe, kar je stalo 343.600 šilingov. Istočasno je razširila in as- faltirala tudi cesto na Spodnjo Bistrico, kar je stalo nadaljnjih 267.000 šilingov. Po pregledu letnega obračuna in njegovi odobritvi je občinski svet izrekel županu razrešnico in nadalj-no zaupnico. V nadaljnem poteku seje je občinski svet predvsem razpravljal o asfaltiranju občinskih cest v Zgornje kraje in na Polano. Po pregledu ponudb je oddal dela podjetju, ki je stavilo najugodnejšo ponudbo. Z asfaltiranjem teh dveh cest bodo po malem že vse vasi občine dosegljive po asfaltni cesti. URADNE URE Zavod za starostno zavarovanje delavcev bo imel v juliju svoje uradne ure 4. 7. ŠMOHOR, uradno poslopje 5. 7. BREZE, Olsastrafje 256 11. 7. ST. VID OB GLINI, Friesacher Str. 1 12. 7. SPITTAL OB DRAVI, Lutherstraf|e 4 13. 7. BELJAK, Kaiser-Josef-Platz 1 1». 7. V/OLFSBERG, Weyerplatz povsod od 8. do 12. ure dopoldne. vali usianove in vprašanja sosednih občin na avsfrijski strani ter s predstavniki teh občin izmenjali svoje izkušnje. Na meji je skupino pozdravil labotski župan P ir ker. V svojem pozdravu je zlasti naglasil, da se odnosi med njegovo občino In sosednim Dravogradom razvijajo na podlagi najglobljega medsebojnega razumevanja in sodelovanja. Po ogledu poslopja nove glavne šole in občinskih stanovanjskih poslopij se je delegacija podala v Št. Pavel, kjer jo je pozdravil župan Greiner ter jim razkazal samostansko cerkev in njeno knjižnico ter novo občinsko kopališče. V Wolfsbergu je bil župan, ravnatelj J o h a m gostitelj delegacije, ki jo je seznanil z najvažnejšimi ustanovami labotskega okrajnega mesta. Poleg njega pa je delegacijo pozdravila še mestna godba. Kakor okrajni glavar je tudi župan Joham pozdravil medsebojna uradna srečanja predstavnikov občin na meji in posebej naglasil obojestransko potrebo po dobrososedskih odnosih. Član izvršnega sveta, ing. Razdevšek se je ob zaključku obiska zahvalil za povabilo in prijeten sprejem ter pohvalil prizadevanja za gospodarski razvoj občin Labotske doline. V imenu treh slovenskih dbčin se je za sprejem zahvalil predsednik ravenske občine Jože K e r t, ki je istočasno predstavnike občin Labot, Št. Pavel in Wolfs-berg jeseni povabil na protiobisk na Ravnah, Slovenjem Gradcu in Dravogradu. Prijateljstvo na meji, ki ga gojijo občine Labotske doline s svojimi sosednimi občinami preko meje, je lahko zgled za številne občine, ki se tega sodelovanja še vedno bra- nijo ali pa mu ne pripisujejo pomena, ki ga zasluži v prizadevanjih za prijateljstvo in sodelovanje v 'Evropi. Huda vročina in njene posledice Neznanska vročina, ki je tudi po naših krajih zavladala proti koncu minulega tedna, ni ostala brez posledic. Koncem tedna je bilo število prometnih nezgod precej večje, kakor je bilo drugače ob koncu tedna. Ceste so bile natrpane, ker je prebivalstvo iz mest bežalo na kopališča. Pri tem je prišlo tudi na kopališčih do nezgod, pri čemer je utonilo 5 oseb. Do prve nezgode je prišlo v petek ob Zablatniškem jezeru. Njena žrtev je bil 38 letni šofer Karl May iz Wiesbadna. Ko je reševal svojo ženo, ki se je pričela potapljati, je onemogel in utonil. Ženo je v zadnjem trenutku rešila 25 letna Evelyn iSeisel iz Donawitza. Isti dan se je pričel v Klopinjskem jezeru potapljati zahod-nonemški turist Willi Drener. V zadnjem trenutku ga je pred smrtjo rešil dunajski bančni uradnik Ger-hard Faltek. V nedeljo so smrt v vodi storile kar tri osebe. Pri Spodnjih Vogličah je v Vrbskem jezeru utonil 26 letni jugoslovanski sezonski delavec Franc Sabol, ki je s svojim prijateljem skočil v vodo, ne da bi znal plavati. V Zadnici pri Celovcu pa je utonil 28 letni Gustav Achernig iz občine Kot-mara vas. Do tretje smrtne nezgode pa je v nedeljo prišlo ob Baškem jezeru. Njena žrtev je bil 28 letni šofer Alfonso Chiapollino iz Trbiža. Pri kopanju ga je prijel srčni krč in ga hipoma spravil pod vodo. Čeprav ga je plavalni mojster Harald Goth že po štirih minutah rešil, je bil Chiapollino že mrtev. V torek pa je v bližini Št. Markeža v Kazaškem jezeru utonil 26 letni Johann Baum-gartner iz okolice Wolfsberga, ki se je prišel v to jezero kopat. Izobrazba mladine v luči statistike \J V zadnjih letih so se merila za izobraženosi človeka in njegovo razgledanost povsod v 'Evropi močno spremenila. Naš čas zahteva vse obsežnejšega znanja in čedalje boljšega poznavanja svojega širšega okolja. Zalo je popolnoma namesfu rek »Najboljša dofa za otroke je njihova izobrazba". S to resnico se bomo v naslednjem na kratko konfronfirali in pogledali, kako stoji z izobrazbo naše mladine in kako za njo skrbimo po mestih in kako na podeželju. Začnimo z otroškimi vrtci, ki sodijo — kar tiče splošne vzgoje in izobrazbe mladega človeka — skoraj že v isto vrsto, kot osnovne šole. V tem pogledu je naše podeželje, iz-vzemši beljaški okraj še silno na slabem. V celovškem okraju je bilo lani 6 otroških vrtcev z 278 otrok, v velikovškem pa 9 z 441 otrok. Temu nasproti je imel beljaški okraj 19 otroških vrtcev z 803 otrok, torej več kot pa celovški in velikovški okraj skupno, čeprav imata nad 116 tisoč prebivalcev, medtem ko jih je v beljaškem okraju le nekaj nad 73.000. Če pa upoštevamo, da ima mesto Celovec 17 otroških vrtcev z 1323 otrok, vidimo, da je tudi v beljaškem okraju še premalo otroških vrtcev. Zaostalost podeželja za mesti, ki smo jo ravnokar ugotovili, srečamo še vedno tudi na področju osnovnega šolstva. V deželi je v šolskem letu 1965-66 obiskovalo 51.353 otrok ljudsko šolo, 23.624 pa glavno šolo. Torej je bilo 21 % vseh šoloobveznih otrok v glavni šoli. V Celovcu jih je vendar bilo 43 %, v velikovškem okraju 28 %, v beljaškem okraju 27 °/o, v celovškem pa komaj 23 %. Po vseh teh okrajih se je od leta 1961 tozadevni položaj bistveno zboljšal. V beljaškem okraju se je število otrok v glavnih šolah povečalo za 25 %, v celovškem za 45 %, v velikovškem pa celo za 62 %. Ne glede na to vendar podeželje še vedno močno zaostaja za mestom. To seveda v največjo škodo svojega prebivalstva. festival namen prirediteljev v polni meri izpolnil. Pokazal je, da prihaja dolga leta skrita misel evropskega prijateljstva vedno bolj na plan in da čedalje bolj ogreva srca narodov s severa in juga naše celine. Sedaj pa še kratek pregled, kako stojimo v deželi glede nadaljnega šolanja mladine. Število otrok v srednjih šolah je med letom 1961 in 1966 naraslo za 31 % na 6306 dijakov, število dijakov na učiteljišču pa za 106 °/o na 958. Na višjih tehničnih in obrtnih šolah je bilo lani 1548 dijakov, kar je za 28 odstotkov več, kot leta 1961. Temu nasproti je v isti primerjavi število dijakov na trgovskih akademijah padlo od 1084 na 771. Skupno vzeto se je lani v deželi za neposredni poklic na višjih strokovnih šolah pripravljalo 3277 fantov in deklet. To število je v primerjavi s številom otrok po glavnih šolah še vedno zelo nizko in skoraj ne ustreza potrebam časa. Tudi če k njim prištejemo še srednješolce, predstavlja število mladine po srednjih in višjih šolah v deželi komaj 40 % števila mladine na glavnih šolah. Po kmetijskih strokovnih šolah je bilo 577 fantov in deklet. Visokošolcev so na Koroškem lani našteli 2436. Od tega jih je bilo na univerzah 1417, na tehničnih visokih šolah 633, na visoki šoli za svetovno trgovino 238, na visoki šoli za kmetijstvo 80, na veterinarski visoki šoli 13, na umetnostni akademiji pa 55. TO IN ONO OD SMOHORA DO LABOTA PRESEŠKO JEZERO. — Občina Šmohor je dogradila svoje kopališče na Preseškem jezeru, ki je bilo v soboto po deželnem glavarju Simi predano svojemu namenu. Kopališče ima prostora za 2000 gostov in parkirni prostor za 6000 avtomobilov. Stalo je 2,5 milijona šilingov. ŠTEFAN NA ZILJI. — Zaradi neprevidnosti je v petek 31 letni kmet Janez Mathei s traktorjem do smrti povozil svojo poldrugo leto staro hčerko. ZILJSKA BISTRICA. — V noči na ponedeljek je pogorelo gospodarsko poslopje malega kmeta Antona Leilerja. Škodo cenijo na 300 tisoč šilingov. Požar je gasilo šest požarnih bramb. BAČE. — Občina Bekštanj je v Bačah ob Baškem jezeru zgradila novo uradno poslopje, ki bo jutri predano svojemu namenu. V poslopju, ki je stalo 3,8 milijona šilingov, bodo nameščeni uradi občine, pošte, turističnega urada, orožniške postaje in hranilnice. ŠT. ILJ OB DRAVI. — Štiriinštiridesetletni kmet Matevž Obilč-nik je v peteik popoldne padel v 6 metrov globok krmni jašek in si pri tem svojo hrbtenico tako težko poškodoval, da je na posledicah umrl. CELOVEC. — Koroške konzumne zadruge bodo od leta 1970 v bližini mestne klavnice zgradile svojo tovarno mesnih izdelkov. — Poštni urad št. 3 se je iz Velikov-ške ceste preselil v kolodvorsko cesto v novo poslopje, ki stoji na mestu starega marjanišča. — Pri deželnem prvenstvu mladih gasilcev je skupina mladih gasilcev iz Bilčovsa zasedla četrto mesto. Pred nje so se uvrstili mladi gasilci požarnih hramb Puch, Kamp in St. Peter-Edling. POKRČE. — V noči od nedelje na ponedeljek je 27 letni mizar Valentin Janesch v vinjenem stanju z avtomobilom do smrti povozil 64 letnega Matijo Sommerja. Varnostni organi so Janescha aretirali in mu odvzeli vozno dovoljenje. GALICIJA. — Most čez Belo, ki sta ga skupno gradili občini Galicija in Žitara vas, je zgotovljen in že služi svojemu namenu. Most veže med Drabunažami in Mlinarami južni del spodnje doline Bele z območjem Zablatniškega in Klopinj-skega jezera. TINJE. — Od zadnjega petka naprej spet vozi ladja »Klopinj« po Kazaškem jezeru. Iz pristanišča v Dulah vozi vsak dan ob 9., 10. in 14. uri preko velikovškega pristanišča do elektrarne v Kazazah in nazaj. Vsako soboto zvečer ladja omogoča ponočno vožnjo z godbo na krovu. KOL E D A R dkg mesa in manjšo čebulo. Šašlik po vrh« potresemo z ostro moko, da nam kasneje pri pečenju mesni sok ne uhaja. Tako pripravljen šašlik lahko stoji v hladilniku nekaj ur in ga. spečemo tik pred serviranjem. 'Pečemo ga v ponvi, v kateri smo segreli za mezinec olja in masti. Med pečenjem ga nekajkrat obrnemo-Pečemo ga le tako dolgo, da meso ni več krvavo, vendar še sočno. Za prilogo smo tokrat izbrali riž z grahom ali riži biži. Pa tudi riž z dušeno papriko in paradižnikom bi se prav dobro prilegal. Riž kuhamo v vreli vodi približno 15 minut, takoj nato ga izperemo s hladno vodo in mu dodamo kuhan ali na maslu dušen grah. Tako dosežemo, da je ves riž enak. K rižu in šašliku damo kot prilogo še pečene paradižnike, ki jih pripravimo takole: srednje debele paradižnike-prerežemo povprek na dvoje, jih malo osolimo, na vsako polovičko položimo košček masla in jih spečemo v srednje vroči pečici. Pečene paradižnike tik pred serviranjem potresemo z naribanim sirom. Da je šašlik videti še svečanejši, ga zabodemo v večji kos kruha, ki mu obrežemo skorjo in ga nekoliko ocvremo v masti. lakšnega poročila pa ne bosfe smeli zadržali. Z drugimi besedami, celotno število enot, ki bodo v času vsega vašega vladanja tukaj šle skozi specialni postopek, vam mora ostati neznano." Rekel sem: „Ne vem, če bo to izpeljivo. Pravkar ste omenili 500.000 enot za prvih šest mesecev." In nestrpno je zamahnil s cigaro: „BittteI Bitte! Število, ki sem ga vam povedal, se pravi 500.000 enot, vsebuje sposobne in nesposobne za delo! Te boste ločili po vsakem transportu posebej. Torej sami vidite, da ni moč naprej ugotoviti števila tistih, ki bodo nesposobni in jih boste prepustili specialnemu postopku. In prav o teh govoriva." Pomislil sem in rekel: „Če sem dobro razumel, vam moram za vsak transport posebej narediti poročilo o številu tistih, ki bodo nesposobni in bodo izpostavljeni specialnemu postopku, ohraniti pa ne smem niti sence tega števila, tako da ne bom vedel za celotno število enot iz vseh transportov, ki so bile izpostavljene posebnemu postopku." Pritrdil je tako, da je pomahal s cigaro. »Do pike natančno ste razumeli. Posebna Reichsfuhrer-jeva odredba pravi, da smem za to celotno število vedeti samo jaz. Z drugimi besedami, jaz in samo jaz imam nalogo, da števila, ki mi jih boste sporočali za vsak transport posebej, seštejem in končno število zapišem v generalno poročilo za Reichsfuhrerja." * In nazadnje je rekel: „To je vse, kar sem vam imel za zdaj sporočiti." Premolk. Potem sem rekel: »Ali smem pripomniti k vaši prvi točki?" Vtaknil je cigaro med zobe in na krtko vrgel: „ Bitte." „Če vzamem za osnovo globalno število 500.000 enot za prvih šest mesecev, jih pride povprečno 84.000 na mesec, se pravi, da bo treba vsakih 24 ur prepustiti specialnemu postopku približno 2800 enot. To pa je velikansko število." Vzel je cigaro iz ust in jo dvignil nad glavo: „Če vzamemo za osnovo globalno število 500.000 enot, bo verjetno precej visoko tudi število tistih, ki bodo sposbni za delo in jih ne bo treba poslati na specialni postopek." Spet sem pomislil in nato rekel: „Po mojem mnenju je s tem problem potisnjen v ozadje samo za nekaj časa. Kolikor vem iz izkušenj, ki jih imam kot Lagerkommandant, traja delovna sposobnost jetnika povprečno tri mesece. Nato postane nesposoben. Če torej računamo, da je od transporta, ki šteje 5000 enot, 2000 sposobnih za delo, je čisto jasno, da bo po treh mesecih tudi teh 2000 prišlo na vrsto za specialni postopek." „Gewiss! Vendar pa boste tako pridobili nekaj časa. Dokler ne bodo vaše naprave izpopolnjene, vam bo ta zaostanek prišel ravno prav.” Cigaro je spet vtaknil v usta ter desno nogo vrgel čez levo. »Vedeti morate namreč, da bodo transporti po šestih mesecih prihajali veliko pogosteje." Nejeverno sem ga pogledal. Nasmehnil se je, njegov obraz je postal spet okrogel in razigran. In rekel sem: „Saj to je čisto nemogoče!" Njegov nasmeh je postal pomenljiv. Vstal je in si pričel natikati rokavice. „Mein Lieber," je rekel z radostnim in oholim glasom, »Napoleon je rekel, da beseda »impossible"* ni francoska. Od 34. leta naprej poskušamo dokazati vsemu svetu, da tudi nemška ni!" Pogledal je na uro. »Čas bo, da me pospremite na postajo." In z mize je vzel kapo. Vstal sem: »Herr Obersturmbannfuhrer, bitte." Pogledal me je. »Ja?" »Hotel sem reči, da je to tehnično nemogoče." Obraz mu je omrtvel. »Dovolite," je rekel z mrzlim glasom, »vam in sama vam je poverjena tehnična plat te naloge. Nisem poklican, da bi vprašanje obravnaval iz tega aspekta." Visoko je dvignil glavo, priprl oči, ter me pogledal takole zviška in s tujim obrazom: »Vedeti morate, da me ne zanima praktična plat f® stvari. Prosim vas, da mi v prihodnje tega več ne omenjate, niti z namigom ne. Moj resor so samo številke." Zavrtel se je na petah, položil roko na kljuko na vratih, se na pol obrnil k meni in z oholim obrazom še rekel: »Moja vloga je: zgolj in samo statistika." Naslednji dan sva Obersturmfuhrer Setzler in jaz odpotovala v taborišče Treblinka. Taborišče je bilo severovzhodno od Varšave, blizu rečice Bug. Komandant taborišča je bil Hauptsturmfuhrer Schmolde. Ker ni smel ničesar vedeti o naših načrtih v Auschwitzu, mu je bil V/ulfslanc? najavil moj obisk kot inšpekcijsko informativno pot. Na postajo me je prišel iskat z avtom. Bil je mož srednjih let, siv in droban. Njegov pogled je bil čudno prazen. * Nemogoče. (Se nadaljuje) „Ne bodi smešna, Ann. Obljubil sem prijateljem, da pridem nocoj v klub, in šel bom," je skoro jezno rekel Carl svoji drobni, nežni ženici. „Lepo, lepo. Prijateljem si obljubil. Jaz pa naj zopet samevam ves večer doma," je zahlipala Ann. „Giej jo! Radio imaš. Televizor. Topel dom, kaj še hočeš?" je rekel. „Tebe, Carl. Razumeš. Pogrešam te!" je vzkliknila in ga pogledala z velikimi sivo modrimi očmi, ki so zaradi razburjenja postajale vijoličaste. „Toda ljubica, saj te imam vendar rad. Glej samo, kako lep dom sem nama ustvaril," je rekel Carl Pomirjevalno. »Torej pojdeš res ven?" se je zgrozila. »Seveda. Saj sem ti že povedal." »Jaz bom pa zopet sama. O ... je zdihnila. »Kako otročja si," je zmajal z glavo. Nato pa se je domislil: »Pa bi šla v kino, ljubica." Ann je nekaj trenutkov napeto razmišljala. Nenadoma! ji je v očeh zasijal višnjev lesk, kakor da se ji je v kodrasti glavi porodil presenetljiv domislek. »Pojdem," je prikimala skoro navdušeno, kakor da se je celo ogrela za predlog. Carl se je temu sam pri sebi skoro začudil, a je vseeno rekel: »No vidiš. Večer ti bo prijetno minil, Obljubim, da pojdem kdaj tudi jaz s teboj. A sedaj pohiti, če hočeš, da te peljem do kina." »Eh, saj ni tako daleč. Le nekaj ulic. Tja bom že prišla. Toda po končani predstavi pridi po mene. Velja?" »Prav, Ann. Gotovo pridem. In dobro zakleni, preden boš šla." Ann se je le bežno nasmehnila, ko je pomislila, da je Carl že večkrat omenil, kako se boji, da bi prišli v njun dom vlomilci, ker stoji ISKRIVOSTI • Dvojni problem naše družbe: divjino zunaj ohraniti, džunglo v mestih pa odstraniti. ® Najstarejši in najkrajši besedici — „da" in „ne" — zahtevata tudi največ razmišljanja. • Če smo svojo vest pripravili do tega, da ocenjujemo kakšno stvar kot »nujno zlo", se nam bo kmalu zdela vedno bolj nujna in vedno manj — zla. • Čim več parkirnih prostorov pripravimo, toliko več avtomobilov pride. To je močno podobno krmljenju golobov. ® Življenje — je risanje brez radirke. • Ljudem očitajo, da ne poznajo svojih lastnih slabosti, toda ti mnogokrat ne poznajo tudi svojih lastnih moči. Z ljudmi je kakor z zemljiščem, v katerega globini je zlata žila, o kateri lastnik ničesar ne ve. ® Antikvariati so trgovine, v katerih se stare stvari prodajajo za moderne cene. • Dečki se navadno pokvarijo, kadar dobijo vse, kar si želijo. Ko postanejo večji, se v bistvu ne spremene. • Kesati se zaradi storjene neumnosti ali zaradi tega, ker je nismo storili — težko je reči, kaj je od tega teže. • Koliko je človek star, se najbolje vidi, kadar se vzpenja po stopnicah. E. STAR: njuna hiša v vrtu prav na koncu ulice. Ko je predstava minila, se je Ann nervozno rinila med množico kino obiskovalcev proti izhodu. Carl je s svojim avtomobilom čakal blizu izhoda. »O, tu si! Bala sem se že, da ne boš prišel," je vzkliknita. »Noričica! Same te pa res ne bi puščal tako kasno na ulicah," se je nasmehnil. Odpeljala sta se. Neonske reklame so žarko in pisano razsvetljevale noč. Tu in tam se je Carl ozrl ženi v obraz. Zmajal je z glavo. »Zakaj pa si tako razburjena? Ali je bil film tako napet?" »O, da!" je rekla in ga gledala z odsotnim pogledom. Obstala sta pred domom. Ann je izstopita in počakala, da je Carl zapeljal avto v garažo. Nato sta skupno stopala po stopnicah do vežnih vrat. Carl je odklenil s svojim ključem in stopit najprej v dnevno sobo. Prižagal je luč. »Strela! Kaj pa to pomeni?" je kriknil. Ann je ob njem drhtela. Molčala je, kakor da ji je strah odvzel dar govora. S Carlom vred je strmela v razdejanje. In res je bilo razdejanje. Pravo pravcato razdejanje. Nekaj stolov je bito prevrnjenih. Dragocena vaza je ležala razbita na Tleh. Omara je bita vlomljena. Povsod je bilo razmetano perilo in posteljnina. Videti je bilo, kakor da je nekdo v največji naglici nekaj iskal. Ducata Carlovih perlonskih srajc ni bito nikjer. Tudi tista uporabljena, ki jo je zvečer stekel, je manjkala. Zlati zapestni gumbi so bili na njej. Manjkalo pa je tudi nekaj Anninega perila, bluz in oblek. »Kaj pa sedaj?" je drhtela Ann. »Telefonirat bom na policijo," je rekel Carl in stopil k telefonu. Za hip se je zamislil in rekel: »V klub bom telefoniral. Inšpektor je bil z nami. Po vsej verjetnosti je še sedaj tam." Kmalu je bil pred hišo avtomobil. Inšpektor si je ogledoval pozo-rišče. Medtem se je pogovarjal s Carlom. Bila sta dobra znanca. »Vi torej mislite, da je prišel vlomilec skozi shrambo," je rekel inšpektor in pogledal Ann. »Da. Saj je bilo sicer vse zaklenjeno. Le tisto okno je ostalo odprto. Pozabila sem ga zapreti, preden sem odšla," je plašno povedala Ann. Inšpektor je stopil v shrambo. Ogledava! je okno. Pravzaprav okence. Zmajal je z glavo in menil: »Velik pa ni mogel biti ta vlomilec. Kvečjemu doraščajoč otrok bi se mogel zriniti tu skozi." Odšli so nazaj proti dnevni sobi. Na hodniku se je inšpektor ustavil. Ostro je vdihnit zrak. Tedaj je tudi Carl zavonjal tenek, komaj opazen vonj po nekih kemičnih ožganinah. Inšpektor je odprl vrata, ki jih je dosegel. Bila so kuhinjska. Carl je stopil za njim. Ann je obstala na hodniku pred vrati. Sedaj ko so bila kuhinjska vrata odprta, je bil tisti vonj tudi na hodniku za spoznanje močnejši. Inšpektor je molče stopil k štedilniku. Odprl je vratca ognjišča. Pomignil je Carlu, naj stopi bliže. Carl je res pristopit k štedilniku in pogledat vanj. Kurišče je bilo zatlačeno z nekako svetlečo se temno kepo. Inšpektor je pobezal po tej kepi in jo premaknit. Dotaknit se je začr-nele kovinaste ploščice in jo s krpo, ki jo je vzel z obešalnika, trdo zgladil. Ploščica se od kepe sicer ni odluščila, a zalesketata se je v zlatem soju. Bil je Carlov zlati zapestni gumb ... »Gospa, ali še vedno vztrajate, da ste bili v kinu? Ves večer? Pri vsej predstavi?" se je obrnil k Ann. Ann na hodniku se je zamajala, naslonila na steno in grenko zajokala. »Hja, pravzaprav bi vas moral aretirati. Zaradi podtaknjenega vloma in namernega uničenja materialnih dobrin," je rekel. Nato je zmajal z glavo, fn še enkrat. In še enkrat. Carl je osuplo pogledoval zdaj ženo, zdaj inšpektorja. Tedaj se je inšpektor obrnil k njemu. Potožil mu je roko na ramo in resno, prečudno resno rekel: »Veš, Carl, če bi jaz imel tako čedno, tako mlado in tako ljubljeno ženo, bi je noben večer in pod nobenim pogojem ne puščat samevati doma .. ." ARKADI J AVERČENKO: Smrt v hotelu »Imate, prosim vas, prazno sobo z eno posteljo?« »Imamo. Sto dvajset rubljev.« »Ne mislim za ves mesec.« »Mi tudi ne. To je za en dan. Za ves mesec je tri tisoč šeststo.« »Drugače ste zdravi?« »Pustite to. Mi smo turistični kraj. Ali vzamete sobo?« »Kaj hočem. Naj gre k hudiču tak turizem!« ■ »Hej, sobar, tule izpod okna piha.« »Nič hudega. Boste imeli vec zraka.« »Tudi vrata se ne dajo zakleniti, ker je ključavnica popolnoma pokvarjena. Ko bi ne bila pokvarjena, bi videli, kako čudovito bi se vrata zaklepala.« »Toda kako naj stanujem v sobi, ki se ne da zakleniti?« »To pa res ni nič kaj takega. Primaknite stol k vratom in stvar je urejena. Še bolj zanesljivo bo, če daste na stol še kovček.« »Kaj pa kadar bom šel ven?« »Zakaj pa bi šli ven? Saj ni treba. Sedite lepo v sobi in uživajte. Nihče vas ne podi iz sobe.« »Kako naj sedim tu, ko pa pod oknom nekaj neznosno smrdi.« »Kaj? A tam! Nikar se ne razburjajte zaradi tega, ne bo vas ugriznilo!« »Vem, da me ne bo, ker je že crknjeno.« »Mislite tistega psa? Res. Po njem je. Pa je bil zelo prijeten psiček.« »Grdo smrdi!« »Da, smrdi. Po parvici povedano, tudi živ pes ne diši bogve kako lepo.« »Vseeno je nerodno, da imate na dvorišču crkovino.« »No, če vam je že toliko do tega, jo bomo pa odstranili. Takoj ko se spusti mrak, bomo psa vrgli čez plot... na dvorišče konkurence.« »Kaj se naš novi gost tako razburja?« »Kosilo mu ni všeč. Pravi, da je pripravljeno na loju.« »Zakaj ga nisi spomnil, kako so lojene sveče zdaj drage.« »Vrhu tega tudi pravi, da meso ni jagnječe ampak mačje.« »Vidiš, kako slabo se razume na meso. Sploh ne loči mačke od konja.« »Za ribo pa pravi, da je polna črvov.« »Zakaj pa ima vilice, če ne zato, da otrebi ribo črvov! Kakšni izbirč-neži so postali ljudje; za vsako malenkost se kregajo. Če si prišel počivat, pa trpi!« ■ »Sobar! Slabo mi je, treba bi bilo poklicati zdravnika.« »Kakšnega si želite?« »Internista.« »Internista nimamo.« »Za katerokoli bolezen naj bo, samo da bo zdravnik.« »Takega za katerokoli bolezen tudi nimamo. A če hočete, vam lahko priskrbim babico.« »Kaj norite, kaj mi bo babica!« »Saj je že starejša gospa, nimate se česa sramovati pred njo. Naj vas pregleda. Ali hočete?« »Ali res nimate nobenega zdravnika?« »Tu je letovišče, to veste menda tudi sami. Kje naj jih nabavimo? Eden je sicer tu nekje, pa ne hodi po hišah. Morali bi k njemu, da se vpišete za vrstni red.« »Toda jaz ne morem Iz postelje!« »Potem pa pošljite našega nabav-ljavca, da opravi za vas. Povejte mu vse o svoji bolezni in sporočil bo zdravniku ...« »Pravi razbojniki ste, da veste!« »Zakaj nas žalite?« »Oj, sobar, pomagajte mi, zelo mi je slabo.« »Takoj bom poklical nabavljavca, da mu poveste, kaj in kje vas boli.« ■ »Imam vtis, da je tisti tam že nehal dihati.« »iLe kaj mu je bilo, čudaku? Tako dober zrak imamo, on pa noče dihati.« »Umrl je, zdaj pa imamo!« »Hudiča! Kaj pa lazi sem! Če si bolan, bratec, sedi doma!« »Ko je prišel, je bil še zdrav. Dali so mu nekakšno sumljivo ribo.« »Nikola! V kateri sobi je rajnik?« »V enainštirideseti.« »Spravite ga začasno v kopalnico! Prišli so novi gosti. Sveži!« | JANKO MESSNER: Glo iai in, o kf djiA Bog je v neskončni svoji modrosti ustvaril človeku prvo in drugo vratno vretence čisto drugače kot ostala vretenca hrbtenice. Prvo vratno vretence imenujemo nosač, ker nosi glavo. S sklepom je zvezano z zatilnico in v tem sklepu človek kima z glavo. Težja je glava, se pravi več je v njej, manj se človeku ljubi kimati z njo, če izvzamemo pijance, kadar so trdi. Takemu človeku pravimo tudi, da je odprte glave ali da ima glavo na pravem koncu, da je pokončen človek. Njegova prednost je v tem, da se mu ni treba bati zgodnje spondiloze, se pravi odrgnjenega vretenca, ki pritiska na živec in povzroča tiste razvpite bolečine, ki jim pravimo kratko išias. Bolj je glava puhla, se pravi manj je v njej, raje ti kima — gor in dol, gor in dol. Človeku s tako glavo pravimo kimavec. Kimavec si ne beli glave o tem, ali ima njegov sobesednik prav ali ne, njegovo mnenje je zmeraj kimanje: ali kima preračunano, češ kaj pa veš, kaj se mi lahko še zgodi, če povem, kar res mislim, ali pa kima iz gole navade zaradi »ljubega miru«. Kimavci so v tem pogledu zelo podobni petelinu na strehi, saj obračajo plašč po vetru. V življenju uživajo navadno sveti mir, v službah jih imajo šefi radi, v družinskem krogu navadno rogovilijo ali pa gojijo lončnice na balkonu in redijo kunce. Največ jih najdeš v učiteljskih vrstah, v uradih in v kasarnah (tam sicer ne kimajo z glavami, ali njihov refren »jawohl« od zore do mraka in še ponoči, če je treba, je naravnost klasičen izraz kimanja). Drugo vratno vretence imenuje nauk o človeku o k r e t a č . To ima zobat odrastek, da se lahko vrti okrog nosača. V tem sklepu človek obrača glavo. Če jo sme. Dokler leži v zibelki, mu tega nihče ne brani, narobe, tedaj spodbujajo tete in tetke, ujci in strici: »No, le poglej sem, Puci; tja se obrni, Puci!« Ščegečejo ga zdaj po stopalih zdaj za vratom: buc, buc, buc, da se venomer obrača in vrti. Ko pa ga pošljejo prvič v cerkev, mu zabičajo: »Ne obračaj se, glej na oltar!« V šoli nič drugače: »Kaj se spet obračaš, glej k tabli!« Zdaj preti okretaču nevarnost, da zakrni in okori. Človek ima sicer na desni in na levi strani glave po eno uho, da sliši z desne in z leve, če mu preti kaka nevarnost. Ali samo slišati mnogokrat v življenju ne zadostuje, treba je tudi pogledati, videti. Sploh v času takšne divje motorizacije, ko je človeka resnično strah prečkati cesto. Pa so šole pri nas v deželi, kjer kak učitelj dejansko pozna funkcijo okretača in učence pravočasno opozori nanjo: »Poslušajte, otroci, zadeva je resna! Če nočete priti pod avto, poglejte na križišču najprej na levo — potem pa na desno. Marsikdo je že obležal na cesti, ker je gledal samo v eno smer. Pazite in ubogajte za božjo voljo!« Pa so tudi šole pri nas v deželi, kjer učitelji vede ali nevede zanikujejo funkcijo okretača in s tem žalijo Boga, ki je v neskončni svoji modrosti dobro vedel, zakaj je oblikoval drugo vretence prav tako in ne drugače. Ti učitelji trobijo učencem iz dneva v dan takole: »Glejte na desno in nikamor drugam! Kdor bo pogledal na levo, se bo pohujšal!« No, pa smo tam — pri jabolku spoznanja. Bog sč jih usmili, ki tavajo v temi. Če bi človek vprašal kakega kmeta, ki ga šola ni pokvarila in se je šolal na svoji grudi, povezan s prirodo in njenimi neutajljivimi zakoni, ali je mogoče pametno rasti in se razvijati, če si obrnjen z glavo noč in dan samo v eno smer, bi ti dejal: »Ne, kaj se norčuješ iz mene ali kaj! Neki dan mi je tičal vsek v vratu, da ti povem, nobeno delo mi ni šlo od rok, kakor da sem imel dve levici.« Pa tudi konji, kolikor jih kopitlja še teh simpatičnih če-tveronožcev po naših cestah, nimajo več plašnic. Bog je ustvaril človeka po svoji podobi. Dal mu je dve nogi: levo in desno. (S kakšno težavo se premikajo invalidi po cestah, ki jim je granata odsekala eno nogo.) In dal mu je dve roki: desno in levo, da lahko objame v ljubezni svojega bližnjega. (Kakšen^ revež je človek z eno roko — ne more se obuti, ne more se obleči in ni za nobeno pravo rabo.) Okretač je torej najpomembnejše vretence v celi hrbtenici, ker nam omogoča obračati glavo na desno in na levo. Bog bi nam bil glavo lahko tudi drugače oblikoval — kakor žabam na primer, pa ni. Če bi imel človek oči potisnjene na stran, nekako ob ušesih, ne bi potreboval okretača in ljudje bi mirne duše lahko zijali kakor žabe zmeraj v eno smer. Tako pa je očitno božja volja, da gleda človek zdaj levo zdaj desno, kakor pač pride: včasih vidi kaj koristnega na levi, včasih na desni, zdaj mu preti kaka nevarnost z leve, zdaj z desne. Bog daj, da bi v naših šolah vsi učitelji spoznali to preprosto resnico o nosaču in okretaču ter jo rade volje posredovali ukaželjni deci. Da ne bi obležala v krvi na križišču življenja. Viri: Beta Hudales, Nauk o človeku, za nižje razrede gimnazij, DZS, 1952 Mednarodni položaj in politika neuvrščenosti (Nadaljevanje s 1. strani) Zelo umestna sta stališče in zahteva Jugoslavije, da je treba celotno akcijo naprednega človeštva v tem trenutku usmeriti k likvidaciji posledic agresije. Razprava o tem vprašanju ne bo lahka, kajti napadalec uživa prednost zmagovalca na bojišču. In njegovi zaščitniki se trudijo na vse pretege in dokazujejo, da je pravzaprav deloval v obrambi, skušajo ga prikazati v ovčji koži. Igrajo na sentimentalno struno zavoljo nacističnih pogromov nad Židi za časa druge svetovne vojne. Jugoslovanski narodi so gotovo med zadnjimi, ki ne bi razumeli, kaj pomeni vojna na življenje in smrt, za obstoj. Toda to ne opravičuje današnjega Izraela, da bi vodil osvajalne vojne fašističnega tipa, da bi nekaznovano napadal neodvisnost svojih sosedov, da bi izvajal genocid nad arabskim prebivalstvom. To gotovo ni pot k normalizaciji odnosov na Srednjem vzhodu, niti v mirno bodočnost Izraela. S tem so podani tudi nekateri novi elementi politike neuvrščenosti. Danes je čas, da odločneje izrečemo svojo besedo zaradi raznih malovernežev, ki pravijo, da za politiko neangažiranosti ni več prostora. Toda prav v sedanji fazi je mogoča in nujna akcija s pozicij neuvrščenosti, odločna akcija vseh neuvrščenih v aktivni zvezi z vsemi, ki so pripravljeni pridružiti se tej akciji. Od odločnosti te akcije ni odvisna samo rešitev posledic agresije na Srednjem vzhodu, ampak tudi bodoče perspektive borbe za mir. Orientacija Jugoslavije v Evropi, k premagovanju blokovske delitve Evrope, je sestavni del politike neuvrščenosti. Na področju nerazvitega sveta ima ta politika bolj poudarjeno komponento razvoja. Toda njena borba je isto: borba za mir, za napredek, proti politiki s pozicij moči, za aktivno koeksistenco, za mobilizacijo naprednega človeštva. To je hkrati podlaga odpora zoper delitev sveta in hegemonistične težnje vseh vrst. Ni dovolj, če ugotavljamo, da take težnje obstajajo. Potreben je program za akcijo. Politika nevezanosti namreč ni stagnacija, ni pacifizem, ni sprijaznjenje z agresijo, ampak je stalna in iskrena zavzetost povsod, kjer je v nevarnosti mir, kjer imamo opravka s težnjami, da bi krojili usodo sveta in narodov s pozicij moči. 175 let newyorške borze Takoj za nebotičnikom Empire State velja za največjo turistično zanimivost New Yorka tamkajšnja borza, znana tudi pod imenom »Wall Street«. Ta živčni vozel gospodarskih transakcij svetovnega pomena praznuje letos 175-letnico obstoja. Ko je newyorško borzo med svojim bivanjem v Ameriki obiskal sovjetski kozmonavt German Titov, je ugotovil: »V vesolju je bilo tako jasno, tu pa je vse tako neprozorno.« Toda v poslopju borze na vogalu Wall Street in Broad Street se zares dogajajo reči, ki se zdijo nepoučenemu obiskovalcu vsaj »neprozorne«. Kadar je borza odprta, so tam vsako uro prodani ali kupljeni vrednostni papirji v skupnem znesku 80 milijonov dolarjev. Z osmimi milijoni kilometrov kablov so bančniki in poslovni uradi 3800 članov newyorške borze po vsem svetu povezani s tem gospodarskim živčnim vozlom. Borza prejme dnevno okoli 86.000 naročil za nakup ali prodajo. Na podlagi razpoložljivih podatkov sodijo, da je bilo v 175 letih obstoja preprodanih v newyorški borzi okoli 35 milijard akcij. Zdaj ima borza 22 milijonov naložnikov vrednostnih papirjev. Na zunaj se je borza v minulih 50 letih le malo spremenila, zato pa v tehnični opremljenosti nič ne zaostaja za možnostmi vesoljske dobe. Ima na primer elektronski računalnik, ki odgovarja na telefonska vprašanja o stanju borznih tečajev. Na dan se zvrsti približno 20.000 takih vprašanj; računalnik izpolnjuje po 300 naročil hkrati. Marsikaj pa je še vedno tako, kakor je bilo pred sto leti. Vsako dopoldne četrt pred deveto uro stopi reditelj s trakom na rokavu v borzno dvorano in odtrga list z velikega stenskega koledarja. Komaj dve uri kasneje je v tej dvorani vrvež kakor med prometno konico na postaji newyorške podzemske železnice. Preden mine dan, poseže okoli 100.000 raznih družb in posameznikov v dogajanje na borzi, ki ima povprečno pol milijarde dolarjev dnevnega prometa. MIZA IN 4 STOLI ZA VRT IZ KOVINE IN PLASTIKE šil. 695.— Podjunska trgovska družba bratje Rutar & Co. Oobrla vas - Eberndorf A 9141 1*1. (0-42-36) 1« RADIO CELOVEC I. PROGRAM Poročila: 5.45, 6.45, 7.45, 10.00, 12.30, 16.45, 20.00, 22.00. Dnovno oddaje: 5.55 Kmetijska oddaja — 6.05 Pregled oporeda — 7.55 Gospodarske vesti — 9.00 Pozdrav nate — 10.03 Za gospodinje — 11.00 Roman v nadaljevanjih — 12.45 Oddaja za podeželje — 13.05 Opoldanski koncert — 14.00 Razglasi — 15.00 Posebej za vas — 16.00 Glasba zate — 16.55 Kulturna poročila — 18.30 Odmev časa — 19.00 Šport in glasba — 20.10 Deželna poročila — 22.10 Pogled v svet. Sobota, 1. 7.: 6.05 Oddaja zbornice kmetijskih delavcev — 8.05 Domači vrt — 8.45 Domača književnost — 11.00 Naša lepa domovina — 14.15 Pozdrav nate — 15.30 Človek kot ti in jaz, roman — 16.00 Poznoš Koroško — 17.00 Mednarodni kopališki koncert — 18.00 Kulturni razgledi — 18.20 Glasba za delopust — 20.20 Koncert dunajskih filharmonikov. Nedelja, 2. 7.: 8.05 Kmetijska oddaja — 9.00 Nedeljsko jutro brez skrbi — 10.30 Napačni Nero, pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert v zelenem — 13.00 Operni koncert — 13.45 Iz domačih krajev — 14.30 Pozdrav nate — 16.30 Križem po svetu, križem skozi čas — 17.05 >Plesna glasba k čaju ob petih — 18.00 Koncert ljudskih pesmi — 19.00 Nedeljski šport — 19.45 Govori deželni glavar Sima — 20.10 Same osmice in devetice, komedija — 21.15 Iz zoboja za plažo. Ponedeljek, 3. 7.: 8.15 Izgorela zadeva, roman — 8.45 Ljudska glasba z vsega sveta — 15.15 Komorna glasba — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 17.00 Glasba iz južne Afrike — 19.30 XY ve vse — 20.20 Vsakdanji problemi pod lečo — 20.35 Luštni ljudje so veselje — 21.30 Koncert ljudskih pesmi. Torek, 4. 7.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.30 Slavček žvrgoli — 15.45 Sest jih pride po vsem svetu, pravljica — 17.00 V koncertni kavarni — 20.20 Zadnja vožnja Sofale — 21.20 Pesem za lahko noč. Sreda, 5. 7.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.30 Duhovne pesmi šestnajstega stoletja — 15.45 V novi dom, satira — 17.00 Vesel začetek — 18.00 Četrt ure mestne uprave — 18.15 Rad te imam — 19.30 Slavnostne igre v Brogenzu — 20.20 Koncert nižjeavstrijskih glasbenih umetnikov. Četrtek, 6. 7.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.15 Ura pesmi — 15.45 Koroški avtorji — 17.00 Dunaj ima vedno sezono — 18.00 Delavska oddaja — 18.15 Ce se vreme spremeni — 19.30 XY ve vse — 20.20 Alpska lovska ura — 21.00 Zveneča alpska dežela. Petek, 7. 7.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.15 Komorna glasba — 15.45 Pogovor o umetnosti — 17.00 V koncertni kavarni — 18.00 Iz deželnega izobraževalnega nočria — 18.15 Koroški zbori — 20.20 To je Skondinavija. II. PROGRAM Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 10.55, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00, 22.00, 23.00. Dnevne oddaje: 6.40 Jutranja opazovanja — 7.20 Jutranja gimnastika — 11.00 Veseli ob enajstih — 11.45 Za avtomobiliste — 14.50 Razglasi — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Kulturna poročila — 17.50 Kaj slišimo danes zvečer — 22.10 Pogled v svet. Sobota, 1. 7.; 6.20 Govori Fritz Schi11ing — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 9.20 Gospodarstvo za vsakogar — 9.45 Stvaritve velikih mojstrov —- 13.20 Odmev iz Avstrije — 14.00 Tehnični razgledi — 14.15 Sedaj prihajajo veseli dnevi — 15.30 Praška pomlad 1967 — 17.10 Koncert na trgu — 19.10 Oddaja zveznega kanclerja — 19.30 Nepopolni vrtnar — 19.55 Roli the cotton down — 20.45 Večerna glasba. Nedelja, 2. 7.: 8.15 Kaj je novega — 9.10 Nedeljska satirična oddaja — 11.00 Simfonični koncert — 13.10 Za avtomobiliste — 14.10 Dobrodošli v Avstriji —- 15.30 Izgorela zadeva, roman — 15.45 Trije beli medvedi, komedija — 17.10 Operna scena — 18.30 Pretežno veselo — 19.30 Operetni koncert — 20.20 Jazz klet Viola. Ponedeljek, 3. 7.: 6.20 Odkrito povedano — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 9.20 Stvaritve velikih mojstrov — 13.30 Za prijatelja oper — 14.05 Komorna glasba — 15.05 Kopališki koncert — 16.00 Otroška ura — 17.15 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.30 Čakalnica poezije — 19.30 Orkestralni koncert — 21.00 Za osemdesetletnico Ferdinanda Grossmanna. Torek, 4. 7.: 6.05 Preden odidete — 6.20 Kratko in jedrnato — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 9.20 Stvaritve velikih mojstrov — 13.20 Govori športni zdravnik — 13.30 Pomebni orkestri — 14.30 Zborovske pesmi — 15.05 Kopališki koncert — 16.00 Ženska oddaja — 17.15 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.30 Bert Brecht in Augsburg — 19.30 Poznaš svet — 20.30 Glasbene šarade — 21.30 O tem lahko govorimo. Sreda, 5. 7.; 6.05 Odkrito povedano — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 9.20 Stvaritve velikih mojstrov — 13.20 Teden pri Združenih narodih — 13.30 Za prijatelja oper — 15.05 Kapališki koncert — 16.00 Otroška telovadba — 16.15 Otroci, pojemo za vas — 17.15 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.30 Dopust za začetnike — 19.30 Kako revno bi bilo življenje brez spominov — 20.00 Pesem prerije. Četrtek, 6. 7.: 6.05 Preden odidete — 6.20 Oddaja delavske zbornice —- 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 9.20 Stvaritve velikih mojstrov — 13.30 Naš glasbeni feljton — 15.05 Kopališki koncert — 16.00 Ženska oddaja — 17.15 Biološko podaljšanje nog — 17.30 Mr. Sealsfield piše iz Texa-sa — 19.30 Prosimo za ples — 20.30 Melodije iz musicala Funy girl — 21.15 Zadeva Canaris. Petek, 7. 7.: 6.05 Nobeden ne bo zmagal — 6.20 Oddaja delavske zbornice — 9.00 Dobrodošli v Avstrijj — 9.20 Stvaritve velikih mojstrov — 13.30 Za prijatelja opere — 14.15 Znameniti umetniki — 15.05 Kopališki koncert — 16.00 Otroška ura — 17.15 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.30 Adalbert Stifler in sončni mrk 8. 7. 1842 — 19.30 Luna nad reko, drama — 21.15 Melodije se menjajo — 21.45 Mi in gore. Slovenske oddaje Sobota, 1. 7.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. Nedelja, 2. 7.: 7.30 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 3. 7.: 14.15 Poročila, objave, pregled sporeda — Za našo vas — 18.15 Dober večer našim malim poslušalcem. Torek, 4. 7.: 14.15 Poročila, objave — Športni mozaik — Kulturna panorama. Sreda, 5. 7.: 14.15 Poročila, objave — Kar želite, zaigramo. Četrtek, 6. 7.: 14.15 Poročila, objave — S popevko okrog sveta. Petek, 7. 7.: 14.15 Poročila, objave — Od petka do petka — Zena in dom. RADIO LJUBLJANA oddaja na srednjem valu 327,1 — 257 — 212,4 m. UKV frekvence 88,5 — 90,1 — 92,1 — 94,1 — 96,4 — 96,5 97,7 — 98,9 MHz. Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.30. Dnevne oddaje: 5.15 Svetujemo vam — 5.30 Dokler ne kupite časopisa — 6.15 Napotki za domače turiste — 6.25 Informativna oddaja — 6.15 Danes za vas — 7.05 Telesna vzgoja — 7.45 Pregled sporeda — 7.50 Oddaja za ženo — 8.05 Glasbena matineja 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.30 Kmetijska oddaja — 13.15 Obvestila — 13.30 Priporočajo vam — 16.00 Vsak dan za vas — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice. Sobota, 1. 7.: 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Iz albuma skladb za mladino — 10.15 Simfonični plesi in rapsodije — 11.20 Zaplešite z nami — 12.10 Češki plesi — 12.40 Operetni zvoki — 14.05 Od melodije do melodije — 15.40 Odlomek iz opere Madame Butterfly — 17.35 Igramo beat glasbo — 18.15 Z godci smo vam — 20.30 Redni potnik na liniji U, igra — 21.15 Glasba ne pozna meja — 22.10 Oddaja za naše izseljence. Nedelja, 2. 7.: 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 po naši deželi — 18.50 S knjižnega trga — 20.10 Izbrali Prigode črička z grička, otroška igra — 9.00 Voščila — 10.00 Še pomnite, tovariši — 12.05 Voščila — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Kar po domače — 14.30 Humoreska tedna — 15.05 Iz sveta operetnih melodij — 16.00 Slepe miši, igra — 17.05 Nedeljsko športno popoldne — 20.10 Za nedeljo zvečer — 22.15 Serenadni večer. Ponedeljek, 3. 7.: 9.00 Za mlade radovedneže — 9.15 Dobra volja je najbolja — 9.30 V svetu operetnih melodij — 10.15 Shakespeare in Čajkovski — 10.35 Najnevarnejša zver, podlistek — 11.20 Iz arhiva s tujimi popevkami — 12.10 Chopin na ljubljanskem koncertnem odru — 12.40 Vokalni kvintet Gorenjci — 14.35 Voščila — 15.40 Koncert zbora Slava Klavora iz Maribora — 17.05 Operni koncert — 18.15 Izbiramo popevke in glasbo za ples — 18.35 Mladinska oddaja — 20.10 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. Torek, 4. 7.: 8.05 Srebrni glas, otroška igra — 8.35 Vesele otroške pesmi — 9.05 Dopoldanski koncert — 10.00 Srečanja in spomini — 11.20 Orkestralna glasba — 12.05 Iz slovenskih festivalov popevk — 13.10 Virtuozne skladbe za violino in klavir — 13.30 Sutjeska, reportaža — 13.50 Za prijetno popoldne — 15.05 Iz domačega operetnega arhiva — 16.00 Smeh v koloni — 16.30 Domači napevi — 17.05 Ples ob petih — 18.20 Plesne oblike v simfonični glasbi — 20.10 Lepe melodije — 20.30 Stopinje v snegu, igra. Sreda, J. 7.: 9.00 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.30 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 10.45 človek in zdravje — 11.20 Popevke in plesni zvoki — 12.10 Romanca in štirje pastorali — 12.40 Polke in valčki — 14.05 Melodije za razvedrilo — 14.35 Voščila — 15.40 Iz opere Trubadur — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.15 Iz operetnih odrov — 18.45 Naš rozgovor — 20.10 Mozartov Don Juan v Pragi. Četrtek, 6. 7.: 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani —• 9.15 Podoba s trdnjavskega nasipa, otroška pravljica — 10.15 Minute z našimi opernimi solisti — 11.20 Za vsakogar nekaj — 12.10 Haydnova dela — 12.40 Slovenske narodne — 14.05 Za prijetno popoldne — 15.40 Novi ljubezenski valčki — 17.05 Četrtkov simfonični koncert — 18.15 Turistična oddaja — 20.10 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer. Petek, 7. 7.: 9.00 Pionirski tednik — 10.15 Komorna glasba — 10.35 Najnevarnejša zver, podlistek — 11.20 V plesnem ritmu —• 12.10 Umetniki z Dunaja — 12.40 Pihalni orkestri — 14.05 Operetni napevi — 14.35 Voščila — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Zvočni razgledi — 18.45 Kulturni globus — 20.10 Zbor Gusla iz Sofije — 20.40 Dobimo se ob isti uri — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. RADIO TRST oddaja na valu 306,1 m ali 980 Kc/sek. Frekvenca 98,3, 96,1 in 100,5 MHz. Poročila: 7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15, 23.15. Dnevne oddaje: 14.15 Dejstva in mnenja — 20.00 šport. Sobota, 1. 7.: 12.10 Med tržnimi stojnicami — 13.30 Semenj plošče — 15.00 Glasbena oddaja za mladino — 16.00 Avtoradio — 17.00 Folklorne pesmi — 19.10 Družinski obzornik — 20.45 Slovenski oktet — 21.00 Mali stari svet, igra. Nedelja, 2. 7.: 8.30 Kmetijska oddaja — 11.15 Oddaja za najmlajše — 13.30 Glasba po željah — 16.00 Naselje v pampi, igra — 17.30 Operne arije — 18.00 Izbor popevk — 18.30 Simfonične pesnitve 20.30 Iz slovenske folklore. Ponedeljek, 3. 7.: 12.10 Liki iz naše preteklosti — 13.30 Priljubljene melodije — 17.50 Starokrščanske basilike v Italiji — 19.15 Anketa o Poljski — 21.00 Narava v slovenskem pripovedništvu — 21.20 Znani pevci. Torek, 4. 7.: 12.00 Iz slovenske folklore — 13.30 Glasba po željah — 17.50 Ne vse, toda o vsem — 18.00 Zborovske skladbe Ivana Grbca 19.00 Otok zakladov —• 20.35 Soročinjski sejem, opera. Sreda, 5. 7.: 12.10 Žena in dom — 13.30 Glasba iz filmov in revij — 17.50 Po stopnjah sodobne medicine — Izdajatelj, založnik in lastnik; Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Blaž Singer; uredništvo in uprava: 9021 Klagen-furt - Celovec, Gasometergasse 10, telefon 56-24. — Tiska Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec -Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: 9021 Kla-genfurt - Celovec, Postfach 124. Herausgeber, Verleger und Eigentumer: Zentralverband slowenischer Organisationen in Karnten; Chefredakteuri Rado Janežič, veran»wortllcher Redakteur: Blaž Singer; Redaktion und Verwaltung: 9021 Klagenfurt, Gasometergasse 10, Telefon 56-24 — Druck: Drau Verlogs- u. Druck-gesellchaft m. b. H. Klagenfurt - Ferlach. — Zuschriften an; 9021 Klagenfurt, Postfach 124. ,,Ljudska knjiga" ZBIRKA ŽEPNIH ROMANOV B Eduardo Santa: UMIRANJE NA ZEMLJI, 120 str., br. 13 šil. ■ Aleksander Beljajev: GLAVA PROFE- SORJA DOUELLA, 132 str., ppl. 18 šil. ■ Violante do Canfo: ČRNI ORFEJ, 124 str., br. 13 šil. ■ Konstantin Paustovski: ČRNO MORJE, 176 str., ppl. 18 šil. B Guy de Maupassant: DEBELUŠKA, 104 str., ppl. 16 šil. ■ Vladimir Minač: SMRT HODI PO HO- STAH, 164 str., br. 13 šil. * Finn Soeborg: TAKŠNI SO PAČ, 140 str., ppl. 18 šit. ■ Jack London: CESTA, 132 str., br. 13 šil-B Frans E. Silanppaa: SILJA, 220 str. ppl. 18 šil- ■ Josef Kopta: ČUVAJ ŠT. 47, 156 str., br. 13 šil. B Prosper Merimee: CARMEN, 112 str., br. 16 šil. ® H. G. Wells: ČASOVNI STROJ, 92 str., br. 13 šil. ■ Robert Merle: SMRT JE MOJ POKLIC, 244 str. ppl. 18 šil. ■ Vasco Prafolini: DEKLETA IZ SAN- FREDIANA, 96 str., ppl. 16 šil. ■ Somerset Maugham: NEKDAJ IN SEDAJ, 172 str., pl. 18 šil. ■ Pierre Daninos: POČITNICE ZA VSAK ŽEP, 116 str., br. 13 šil- ■ Alberto Moravia: CIOCIARA, 192 str., ppl. 18 šil. ■ Robert A. Heinlein: GOSPODARJI LUTK, 236 str., br. 23 šil. ■ Cesare Pavese: TOVARiŠ, 140 str., br. 13 šil. ■ Jukio Mashina: KIPENJE MORJA, 136 str., ppl. 18 šil. ■ John Braine: PROSTOR V VISOKI DRUŽBI, 160 str., br. 13 šil-Posamezne knjige lahko naročite tudi po pošti. Plačilo možno v obrokih. KNJIGARNA NAŠA KNJIGA" CELOVEC, WULFENGASSE 19.00 Zborovske ljudske pesmi — 20.35 Simfonični kon-cert — 22.25 Plesna glasba. Četrtek, 6. 7.: 12.00 Mali sfari svet — 13.30 Glasba p° željah — 17.50 Odvefnik za vsakogar — 18.00 Zbori naše dežele — 18.30 Simfonične skladbe našega stoletja —' 19.00 Zlata skrinjica, otroške pesmi — 20.35 Sama na tem morju, igra. Petek, 7. 7.: 12.10 Med tržnimi stojnicami — 13.30 Glasbeno potovanje okoli sveta — 17.50 Kam v nedeljo — 18.30 Slovenski solisti — 20.35 Gospodarstvo in delo ■ 21.00 Koncert operne glasbe. AVSTRIJA Sobota, t. 7.: 18.35 Kaj vidimo novega — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Dunajčani in dunajsko veselje — 22.00 Pohiti z življenjem, kriminalni film. Nedelja, 2. 7.: 17.03 Otroške pravljice — 18.25 Svet mladine — 19.00 Veselje z glasbo — 19.30 Aktualni šport — 20.20 Nedelja v Parizu — 20.50 Moški z belo obleko» komedija. Ponedeljek, 3. 7.: 18.35 Iz življenja mravelj — 19.30 Co* v sliki — 20.15 Telešport — 21.15 Točka za točko. Torek, 4. 7.: 18.35 Roboti — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Horizonti — 21.00 Fantastične pustolovščine z vesoljsko ladjo Orion. Sreda, J. 7.: 11.03 Telešport — 12.03 Točka za točko — 17.03 Pavlihove pustolovščine — 17.55 Film zate — 19.00 Podobe iz Avstrije — 19.30 Cas v sliki — 20.15 I* parlamenta — 21.15 La Celestina, igra. Četrtek, 6. 7.: 18.35 Kot zaročenca pozdravljata, balet — 19.00 Športni kaleidoskop — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Samo ne čelo, komedija — 22.45 Nova pota očesnego zdravilstva. Petek, 7. 7.: 11.03 Enaindvajset — 12.03 Ofarimi — 14.00 Svetovno prvenstvo v tenisu — 18.35 Voz številka 54 javi se, groteska — 19.00 Televizijska kuhinja — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Dvorni norec, komedija — 21.50 Sedem dni časovnih dogajanj. JUGOSLAVIJA Sobota, i. 7.: 17.55 Obzornik — 18.15 Mladinska igra — 19.00 Vsako soboto — 19.15 Kraška suita, balet — 20.00 Dnevnik — 20.33 Posem poletja — 20.41 Krog z dvojka — 21.40 Nekaj novega, nekaj starega — 21.55 Golo me-sto, film. Nedelja, 2. 7.: 9.30 Na cvetočih poljanah — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.45 Tisočkrat zakaj — 11.30 Film za otroke — 12.00 Nedeljska konferenca — 18.55 Perry Mas on 20.00 Dnevnik — 20.53 Sončna karavana — 22.25 komet Jugoslavija : Madžarska. Ponedeljek, 3. 7.: 18.15 Mladirrski pevski festival v Ceziju — 18.25 Partizanska pesem — 18.45 Doba urbanizma 19.15 Tedenski športni pregled — 19.40 Obzornik —’ 20.00 Dnevnik — 20.30 iPesem poletja — 20.41 Drama. Torek, 4. 7.: 18.00 Drejček in trije MarsovČki — 18.20 Popotovanje po Aziji — 18.50 S kamero po svetu — 19.40 Obzornik — 20.00 Dnevnik — 20.45 Pesem poletja — 20.48 Celovečerni film. Sreda, 5. 7.: 18.15 Mornar na triciklu — 19.00 Reportaža — 19.40 Obzornik — 20.00 Dnevnik — 20.30 Pesem poletja 20.41 Igra — 21.41 Mednarodni jazz festival v Ljubljani. Četrtek, 6. 7.: 17.10 Oddaja za otroke — 18.15 Brez parole, mladinska oddaja — 19.00 Gledališče Arkadija Rjakina iz Leningrada — 19.40 Obzornik — 20.00 Dnevnik — 20.33 Marija Tudor — 21.20 Kulturni film. Petek, 7. 7.; 14.00 Teniški turnir — 19.40 Obzornik — 20.00 Dnevnik — 20.38 Celovečerni film — 22.00 Pred izletom — 22.20 Simfonični koncert.