slovenska stran
15. maj 1978 - Naše Novine 9
PIŠETA IN UREJUJETA:
LOJZE KOŠOROK IN PAVLA GRUDEN
pbTvt/M J£ fb ¡¿/7frli/c/
kar po domaČe

Kadarkoli se spomnim Kitajske je prvo kar pomislim, le kako je tam ljudstvo ubogo. Zdaj, ko se meje Kine otprte in je turizem v tej deželi v prvih širših razmahih, se vprašujem kaj naj bi človek, če bi se namenil da obišče Kino, ponesel v dar vsaj nekomu od tega mnogoštevilnega ljudstva. Dovolj se je natrpelo, da se je rešilo krutega fe-dvalizma. Vendar sem ob drugi pomisli o pomoči Kitajski, tokrat v veliko širšem smislu, prišla do zaključka, da narod, ki se zanaša na pomoč drugih zemlja, ni vreden, oziroma si ne more ustvariti neodvisnosti. Narodu, ki se sam postavi na svoje noge, ki sam ustvari temelje svoji bodočnosti, ni treba milosti po kateri segajo ljudje bera-skega duha.
Vse do tistega dne, ko sem srečala znanko, ki se je s soprogom vrnila s potovanja po Kitajski, se na to zemljo nisem več spomnila. Še predno smo se začeli spuščati v podrobnosti u njunih doživetjih v Kini sem ju vprašala če se je tudi njima porodilo vprašanje: kaj ponesti v dar temu iz-črpanemu ljudstvu. Skoraj pokesala sem se tega vprašanja, toda na moje začudenje sta mi odgovorila, da se je ista misel porajala vsakemu potniku, ki se je namenil v to zanimivo de-žilo. "Vsak, prav vsak v naši grupi je ponesel s seboj neko darilo v upanju, da ga bo imel priliko komu izročiti." Dodeka sta celo še to, da so vse potovalne agencije, ki organizirajo potovanja v Kino, na to željo potnikov pripravljene in da je tako zamisel sama po sebi umevna. Od ginjenosti nad človeško željo po složnem sožitju med narodi, me je stisnilo v grlu. Politični ekstremisti verjetno turiste, ki se navdušujejo za Kitajsko, smatrajo za sim-patizerje tamošnjega režima. Resnica pa je, da človeštvu ni do politike. Mir je najvažnejši temeljni kamen za obstanek človeštva. Politiki naj bi bili ljudje, katerih interes naj bibil na prvem in zadnjem mestu dobrobit človeštva. Na žalost ni tako Srečni bodo, če jim prinesete pozdrave iz Avstralije ali od koderkoli. Dragocenih daril ne sprejemajo. Odbijajo vsakršno nepotrebno navlako, ki človeku za življenje ni potrebna. Zelo radi sprejemajo razglednice in brošure iz vseh krajev sveta in vezenine z etničnimi motivi. Podvsem jim je želja izmenjava kulturnih dobrin z zemljami, ki pripa-
dajo zapadni civilizaciji, šta mi hitela pripovedovati.
Na meji mora vsak potnik prijaviti vsako dragocenost, ki je nosi s seboj, bodisi na sebi ili v prtljagi. Pri po-vratku ne sme manjkati niti eden teh predmetov. Nakita fotografskih aparatov, filmskih kamer, magnetofonskih trakov in slično, ne smete podariti nikomur, kar. je popolnoma razumljivo. Kakor se izpridi razvajen otrok, tako se izpridi tudi narod. Takih zgodovinskih primerov je dovolj, tudi osebne izkušnje iz družinskega življenja nam to vsak dan potrjujejo. Samo po sebi je razumljivo, da se Kitajci, po strašni revoluciji, ki so je preživeli, šele postavljajo na noge. Morajo si predvsem ustvariti najprej to, kar jim je za življenje ne-ophodno potrebno.
Televizorje imajo, seveda ne toliko, kot jih imajo zemlje v zapadni civilizaciji. Televizor je tam lastnina skupin, ki si jih s svojimi prihranki kupijo. Okrog televizorja se zbirajo kadar jim čas dovoli - po skon-čanem delu. Delajo svi brez izjeme, ženske in moški, pa najsi bo to delo s krampom ali ukvarjanje z atomizm-om.
Hoteli po mestih so ogromni in služinčadi z osnovnim znanjem angleščine več kot dovolj. Vsaka soba ima kopalico, le vroče vode včasih zmanjka in sem pa tja puščajo cevi. Povsod vlada izredna čistoča. Kdor želi evropsko hrano, pride v hotelskih jedilni cah zadnji na vrsto. Serviranje kitajskih jedil se vrši brez vsakih težkoč. Red in snaga vladata tudi v podeželskih naseljih. Ljudstvo je skromno toda dbro oblečeno. Za modo se ne zmeni nihče. V poštev prihajajo le praktična oblačila. Zelo visoke kakovosti so kitajski hožuhi, bodisi moški ali ženski. In to pa nizkih cenah. Celo ko kupac doda kupni ceni še carino, je cena kitajskih kožuhom za pol manjša od cene, ki jih za sličen izdelak zahtevajo trgovine s krznenimi plašči v Avstraliji.
Letala, v katerih turisti potujejo križem kražem te ogromne dežale so sodobnih angleških tipov, udobna, Čista in na vsakem letališču strogo pregledna za slučaj celo najmanjšega kvara. Moja dva znanca, ki sta šla v Kitajsko z organizirano grupo turistov, sta jo prepotovala z letali v šesnajstih dneh. In to brez vsake pritožbe. kar mi je skoraj neverjetno, saj si vsako leto privoščita vsaj eno potovanje iz Avstralije. Sploh so
PO
SLOVENIJI
BILTEN KOROŠKIH SLOVENCEV
CELOVEC - V Celovcu je te dni izšla prva številka novega informacijskega biltena koroških Slovencev in sicer v nemščini, ker je namenjena nemško govorečim sodeželanom. Pod naslovom "Informacijski bilten Slovencev v Avstaliji" naj zai-teresiranemu bralcu redno posreduje stališča koroških informacijski in dokumenta-rijski center Sindok v Celovcu.
"DOLENJSKE
ZIDANICE"
V Dolenjski galeriji v Novem mestu so odprli razstavo slik Prešernovega nagrajenca Borisa Kobeta "Dolenjske zidanice". Boris Kobe je predstavil 64 slik, ki jih je ustvarjal na Dolenjskem v zadnjih dnev letih.
Predvsem gre za upodobitev starih razpadajočih zidanic teh karakterističnih stavb dolenjskih vinorodnih gričev. Kobe je predstavil lepoto zidanic v vseh štirih letnih obdobjih ter istočasno pokazal lepoto mahke dolenjske pokrajine. V kulturnem delu programa je nastopil Šentjernejski oktet. Razstava ob odprta do 15 maja.
POMLAD V SLOVENIJI
LJUBLJANA - Po izdatnem deževju in vsak dan toplejših sončnih žarkih se je tako v Pomurju kot Pr-imorju naravnost razdohot-ila pomlad z razkošjem cvetja. Zlasti češnje in drugo zgodnje sadnje obetajo bogato letino, če ga ne bo presenatila pozeba. Zdravilišče Radensko in Moravske toplice že "oblegajo" tujci, živahen pa je postal promet tudi na menjih prehodih z Madžarsko v Lendavi in Hodošu, ker so sosedje uk-inuli obvezo menjavo dinarjev. Poslednji zimski pozdrav, ki so ga bili ti kraji deležni pred dobrim tednom dni, je prizanesel štorkljam, ki ta čas valijo mladiča v več kot dvesto gnezdih. Lastovk letos v Pomurju za-čuda ni videti.
LET V TURIŠNO VAS
SLOVENJ GRADEC - Do začetka julija tega leta bo na zdajšnjem športnem letališču v Turiški vasi zgrajena 1200 metrov dolga in 23 metrov široka asfaltna vzletno pristajalna steza, do konca leta 1978 bodo letališče opremili še s potrebno navigacijsko in meteorološko opremo ter ga usposobili za javni letarski promet.
SREBRNI JUBILEJ AVSENIKOV
LJUBLJANA - Tivolska dvorana v Ljubljani je bila 21. aprila vsaj trikrat premajhna da bi sprejela pod streho vse, ki so želeli slišati in videti priljubljene Avse-nike v njihovi jubilejni izdaji - na koncertu ob 25-le-tnici uspešnega nastopanja doma in na tujem.
Na jubilejskem koncertu, ki so se ga ubeležili mnogi kulturni in javni delavci, med njimi novi predsednik ljubljanske mestne skupščine Marjan Rožič in predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Janez Milčinski, so se ju-bilantje predstavili s pisanim programom svojih uspešnic in skladb, napisanih nalašč za srebrni jubilej. Program, ki ga je občinstvo prekinjalo z navdušenim ploskanjem, sta vodila in povezovala Milanka Bavcon in igralec Janez Hočevar - Ri-fle. Ob koncu tri in pol ure trajajočega koncerta je tovarna gramofonskih plošč Helidon - Obzorja pobedila jubilantom 25. zlato ploščo, predstavniki radovljiške občine pa so jim v znak priznanja za njihove misije dobre volje in zbližavanja med narodi poklonili plakato Antona Tomaža Linharta. Avseniki se bodo s svojim jubilejnim programom kasneje predstavili še v nekaterih drugih mestih Slovenije
NOVO SLOVENSKO DRUŠTVO V SYDNEYU
me njini vtisti o Kitajski nad vse presenetili. Človek bi smatral, ker sta ne z malo ompak veliko začetnico bogataša, da se bosta vrnila nad vse razočarana nad izkušnjami z družbenim redom v Kitajski.
Posebno nadvušena sta nad ponosom tega naroda. Če jih človek hoče užaliti, jim mora ponuditi napitnino. Kitajci napitnine ne sprejemajo.
Nad ljubeznjivostjo prebi-valistva v notranjosti Kine sta ostala po njunih besedah "brez besed". Z razprostrtimi rokami sprejemajo turiste in vabijo jih v svoje skromne kočice, vodijo jih na polja in njive in s ponosom razkazujemo sadove svojega truda.
Obiski turistov so posebno v šolah nad vse dobrodošli. Z velikim veseljem in hvaležnostjo sprejemajo darove
ki sem jih omenila. Filma-nje, fotografiranje in snim-anje na magnetofonske trakove je svobodno. Staro im mlado obiskuje šole, bogat-stva ni, vendar izgleda, da so srečen narod. "Za dobrodošlico pa čolnarji vozijo turiste, kolikor jim srce poželi, brezplačno po Rumeni reki.
Tako je na Kitajskem po besedah teh dveh avstralskih bogatašev iz Liverpula, ki vsako leto potujejo kam daleč v svet. Ko sta se na Kitajskem zidu poslovila s Kino, sta "skočila" v Rusijo, ki jima je že dobro poznana, na kratek obisk znancem. "Kako je v Rusiji" sem je vprašala. "Rusi", kot pravi on, "so arogantni, novopečeni aristo-krati" Je pač tako. Danes meni, jutri tebi.
Pavla Gruden
Kot smo napovedali v našem poročilu dne 10 aprila da se ustanavlja nova slovensko narodno društvo, se je ta vest pokazala za resnično in ni bila le prvoa-prilska potegavščina. Tako je prišlo do ustanovitve 23. aprila in se imenuje Slovensko narodno društvo. Kdo ga je spočel, rodil in mu botroval ni potreba posebej povdarjati. Je plod skoraj 30 letih muk in prastok nam poznanih demagogov in "narodnih voditeljev" v Sydneyu.
Nekateri se ne vem zakaj zaradi tega razburjajo, se morda boje konkurence ali zmede? Ne vem čemu ta malovernost? Končno se je naše slovensko ozračje razčistilo, ideje in mnenja is-kristalizirala in po starem slovenskem principu: svoji k svojim! Tako bo manj trenja, manj razburjanja in tudi manj politike pf> društvih. Narod pa bo šel tja, kjer je njegovo mesto in kjer se bo bolje počutil. Tako nas uči izkušnja. In končno vsi tisti, ki so že leta hoteli voditi barko slovenstva /veslali naj bi pa drugi/, bodo pokazali kaj zmorejo! Na vam je, vi glejte! In ne nazadnje bo dobro tudi za tiste, ki so do sedaj sedeli v eksekutivi Ethnic Community Councila, kot le individualci, bodo sedaj le lahko dobili status
delegatov. Seveda ni dovolj za ustanovitev kakršnega koli društva le ideja in pravila,niti ni dovolj samo ent-uzijazem. No ja za ustanovitev kar zadostuje , ni pa dovolj za razvoj, obstoj in za uspešno delovanje društva, četiri dobi "žegen" od katerega koli slovenskega misijonarja. Za pametno vodenje in uspešno delovanje je treba mnogo več. Postoji nenapisano zlato pravilo, ki se glasi približno takole: potrebno je: veliko truda in časa, veliko nesebičnega dela in samoodpo-vedi, veliko razumevanja, idealizma in modrosti, ter obilo dobre volje in zvrhano mero ljubezni do sočloveka in do domovine! Če tega voditelji nimajo, je njih delo brezplatno in njih trud zaman, to velja za vsakorag ne samo za nov-opečence, tudi za tiste, ki se že leta ukvarjajo in ubadajo s takim rodoljubim delom. Kajti drugače boste zastonj gradili in obnavljali domovino v oblakih!
L.K.
Skica Triglavskega doma
JVcaria florist
Cusak Centre
Kingston A.C.T.
Tel: 950-721 /G.da. Sales/
SVADBENE NARUDBINE VENCE ZA SAHRANE RODENDANSKA CVEČA DNEVNA URUČIVANJA /Narudbine/
Restorán
"BLACK SWAN"
Susak Shoping Centre u
Arkadi
Kingston
Canberra A.C.T.
Ovo je restoran koji vam nudi nekoliko vrsta
raznih jela uz izvrstan ukus. Specijalna cena
za redovne goste obratite se na svom jeziku
vlasnici Violeti.
Bičete s pažnjom usluženi.
Dobro došli!
Ovo je vaša obučarska radnja. Sve vrste opravki kao i prodaja novih cipela možete kupiti kod vašeg zemljaka:
VIKTOR OVČAR Cusak Shoping Centar u Arkadi Kingston
Canberra A.C.T.
Bičete usluženi na svom jeziku.
PAZNJA CITAOCIMA IZ CANBERE I QUENßEYAN-a
Bill Lilley Chrysler vam nudi specijalnu ponudil za kupovinu Automobila sedan station wagon i ute.
Isto tako imamo za vas kvalitetno upotre-bljavana auta.
Mi obezbedujemo i financije za kupovinu automobila
Možemo aranžirati tumača ako vam je potreban.
Bil Lilley je poznat našim ljudima.
Bil Lilley
Chrysler 169 Crawford Str.
Queanbeyan Phone 976-252 or 976-226
TRIBINAČITALACA
PESIMIZAM ILI STVARNOST
A nu jada dvadesetog veka,-nema raja, svugd je pak'o sami. Zemlja tutnji, planine se tresu, rjeke mutne, mora zagadena, u vazduhu opasnosti razne. Sva priroda potištena jadna, od ljepote stvorena rugoba sve nepažnjom oholog čoveka. Cveče miriš igubilo divni, a gorčina svugdje se osječa, -mjesto pjesme urlici se čuju. Ljubav prava više ne postoji, a gramžljivost zauzela maha, svako grabi, vara, bez savesti ike. Svak se žali da ga nešto boli, svud tegobe, a radosti nigde, -a šta bolje možeš očekivat, jer u paklu nikad dobro bilo nije!
V. Mitrovič, S.A.
99
ČUJ MJESEČE"
Čuj mjeseče tvog ti sjaja reči ču Ti sve do kraja pripisujem hrabrost sebi i obračam lično tebi svjedokom te imenujem za istinu apelujem
Dal se sječaš prošlog maja kad pod krošnjom tvoga sjaja
i u njenoj bašti kasno jorgovane mirisasmo prisjeti se rastanaka rano jutrom iz vodnjaka.
Sječaš li se slatkih riječi i na vjernost zaklinjanja poljubaca, uzdisaja onog nježnog milovanja i maštanja mladih dvoje ti svjedoče sreče moje.
Prisjeti se posvjedoči
šta su rekle njene oči
potok suza proliveni
za vjernost mi namjenjeni
Zvala me je dio sreče
sve uz svijetlost tvoje
sviječe.
Odleprša drugog maja iz mog i tvog zagrljaja, a oba smo nad njom bdili da je nebi izgubili. Zbog bogatstva dade mladost
i uskrati nama radost.
Ja odlazim isto tako znam ni tebi nije lako, jer svjedok si bio sreči i pratilac naš največi. Pozdravi je iz višina kad daruje drugom sina.
B. Kumbara - VIC
BOLANI VOJNIK
Bilo vedro pa se naoblači, sjajno sunce pa se i zamrači pljusnu kiša iz gusta oblaka, a ja mladan idem kuče s vlaka.
Idem kuči k'o nikad ranije otpušten sam bolan iz armije Idem kuči, ulazim u selo na meni je vojničko odelo.
Na vrh sela susrete me baka oj vojniče gde ti je petokraka? Čuješ bako, to me pita svako. Otpušten sam iz vojnice moram iči u bolnice.
Idem tamo da se liječim ako mogu bol da spriječim Da se vratim da odslužim svom narodu da oddužim.
Nemoj sinko, nemoj tužan biti ti češ mladan brzo ozdraviti. Svom narodu ti češ oddužiti jer češ vojsku časno odslužiti...
Živko Dabič Adelaide
MAJKA CRNOGORKA
Rasplela majka kose noge joj bose, gazi u zimu studenu stažu ne pogaženu. Za ruku nejaku djecu vodi prema izvoru bistroj vodi.
Sjeverac Ijuti šapče joj na uzglavlju ne prospavane noči
odmori majko, ne idi dalje skoro če svitanje, i prolječe če doči.
Oporom rukom majka svog sina grli, zamrzlom suzom ga mije ti si u naručju majke, hrabar mi budi sine.
Tudinu če se desnica slomiti koji diraju mirne, nejake a koje majka goji da se bore protiv tiranije svake.
Mi imamo sokole naše! koji čuvaju izvore svoje ti samo stasaj u kolijevki rodene majke svoje.
Otopiče se sniježni nameti zazeleniče se gore! Obnavljačemo ognjišta skupiti svoja stada čvrstom rukom če majka djecu gojiti
i planinskom vodom pojiti da mi budete svi kao sokoli Crnogorke majke sinovi.
Dana Vukovic VIC.
STAPALKI
Cesto pati koga zima Morničava see jad... Gi sobira kokoškite, Peter zamislen i mlad:
"Nadvor nikoj da ne odi-Stapalki od Lisa gledam-Site živi če ne grabne Vistina e-ne e sega!"
Strpete se, dur' stopanot Ne pristigne v zora rana; 1 vo edna polna vreča Da donese za nas hrana!
Aco Siljanovski
PRIKAZNA ZA MEČKATA
I poračal doktorot Na mečkata bolna-V zima da si obleče Kožuvče od volna.
Dobro da se sokrie Vo svojata kuča Zašlo lošo boluva Od napor na pluča.
I den-denes mečkata Blagodarna cela-Nosi topla obleka: Črna, siva, bela.
Aco Siljanovski
r i
iL
Iv	v
Sarie Änto Skeli
Nudi Vam povoljne uslove da dobijete VOZACKU DOZVOLU
Za: Automatik, mijenjac, kamion, kao i semitrajlu uz vrlo povoljne uslove i niske cijene. Zainteresovani nazovite na Tel 606-5246 ili Pišite na Adresu: P.O. Box 346Cabramatta N.S.W. Mozete polagati na Vasem jeziku.
I B I I
I I
J