DOMOLJUB.
Slovenskemu ljudstvu v poduk In zabavo.
liKaja kot priloga .8L0VKHCU• irtitt r lak prvi m tretji totrfk me.eea. Ako j* ta dan »ramik, itidt .DOMOLJUB• <U« «« t<t,0„kr\ "	- -Sp«« ra dopm na; «« JMMfafo: ur«ri»U<iru .DOJfOLJ^JJ^", Ljubljana, » im«.
uiirak U. 9. Narotm** m morati pa oprcvmltvu .DOMOLJUBA• V<><Mun« ulic* U. t. - Namta^da m vtprejtmajo im
P* dogovoru.
liter. B3	V Ljubljani, 6. decembra 1894.	L«talk YI1.
Kaj je novega po svetu?
Dnč 29. nov. vršil »e jo v Ljubljani */ior/ zaupnih mM Sklicali so ga molje nam nasprotne »Narodove« stranke Posebnega niso ni« sklenili. Najbolj nespametno je govoril litijski notar gosp Luka Hvetec, ki je očital papežem v srednjem veku da so bili krivi bojev in prekurij, po svoje razlagal sv. pismo, določeval škofom njih pravice, kakor da bi bil on pepel in v svojih naukih nezmotljiv. Tudi brez pričkanja ni bilo na shodu. Večina je bila zoper sedanjo vlado, nekateri so se izrekli zanjo. Tržaškim Slovencem je bil ahod premalo slovansk. Meči pa moramo, da so se na shodu precej zatajili liberalni rotički. Ako ni ves ta shod le voda na mlin »Narodove« »ranke za prihodnje volitve, tedaj moramo reči, da so liberalci na tem shodu spoznali svojo zmote in javno »pnčevali, da brez krščanske vere ni sreče in rešitve za Slovence Ker so pa naši liberalci te večkrat kazali tako poboljSanje, pa so ae kmalu zopot pokazali v nem&ko-liberslnem fraku, zato hočemo počakati in videli, kako bodo v prihodnje pihali po »Narodu« in »Rodoljubu«, kako bodo govorili in delali v deželnih in državnem zboru in potem jih bomo sodili. Ako se bodo držali v javnem življenju naukov katoliške cerkve, polem prenehajo boji med 8lovenci, potem smo jedini vsi zvesti katoličani in vneti Slovenci.
V dižavnem zboru je sedaj poglavitna stvar sprememba volilne pravice Delavci, kmetje, rokodelci in mali obrtniki so sedsj glede volilne pravice zelo na 'labem. Bogatini imajo volitve tako vravnane, da imajo zmeraj večino; seveda polem gospodarijo sebi v korist ID hujše davke nakladajo le revnejšim. Upamo, da bodo •lovenvki poslanci na Dunaju glasovali le za tako volilno preoinovo, ki bo na korist kmetom, obrtnikom in de-tovoem. Ko bi tega ne storili, ne bi zagovarjali naš h koriHtij in ne bili bi vredni našega zaupanja. Vzlasti naJ grof Hobenvvart ne pozabi, da je poslanec gorenjskih kmetov— Zanimiv« bo tudi postava, ki ae kuje zoper
pijančevanje. Kakor vsaka dobra reč, ima tudi ta zakon mnogo nasprotnikov. Ni nam potreba poaebej omenjati — da so judje tisti, kateri si po svojih sveslih liberalnih poslancih na vao moč prizadevajo, da bi ta zakon preprečili, ali pa vsaj vse njegove ojstrin« ogiadili Zid si namreč a prodajo fpirita največ prisluli. 2idja imajo veliko večino špiritovih tovarn, i>4ie ao zlasti v Galiciji in po večjih mestih naše države posestniki žgan-jarij, v katerih krislijane izlemnjo do zadnjega vinarja. Posestva po Galiciji in Bukovini so ravno vsled tega še po veliki večini v judovskih rokah. — Zidje in njihovi zuvezniki — liberalci sedaj tudi najbolj vpijejo, ko se v nsši zbornici sklepa zakon proti pijančevanju. — Kaj bode tedaj prepovedoval novi zakon? Nihče ne bodo smel žganja prodajati manj kakor 5 litrov, da ne bi imel zato potrebne koncesije — ali dovoljenja. Tako dovoljenje se bode pa le telko dobilo, ker se bode več sedaj le obstoječih Iganjarij odpravilo. Vse Iganjarake bcznice bodo morali tapreti le v sabotah o 5 uri popoldne in med službo boljo ob nedeljah ne bo smel nihče točili. Vsak pijanec, katerega bodo žandarji dobili, bo kaznovan z zaporom od 3—30 dni ali pa bode moral za svojega iganjarskega mačka plačali 6—&0 gld. kazni. Toda kazen bode tudi vse tiste zadela, kateri bodo otroke k iganjepitju zapeljevali. Kdor bode na leto trikrat radi pijančevanja kaznovan, se mu bode lahko prepovedalo, da skozi jedno leto no bo smel stopiti v nobeno Iganjanjo. Posestniku Iganjarije, kateri bode dajal toliko pijače, da bode vsled tega večkrat kaznovan, se bode dovoljenje odvzelo. Za dolg, katerega je žganjar v beznici naredil, ga ne bo mogočo tožiti. Kdor bo imel v prepovedanem času iganjarijo odprto, bo plačal kasni od 6—50 gld. Po krajih do 500 prebivalcev bo smela biti samo jedna lganjarija. — Ako še omenimo, da naš linančni minister pr.pravlja novi davek na špiritus, potem smemo pač po pravici trditi, da se za žganjarjo bli-
tajo hudi časi, katerih M pa vsak pošten človek I® veseli. Ni p« gotovo. d« se »prejme U poatava.
V Trstu so miiliB po želji Škofovi v cerkvi svetega Antona obhajati misijca. Lihi pa ao ae uprli in rekli, da oe sme biU slovenskih pridig. To ja grozna krivica, ker v Trstu je telo veliko Slovencev. Ktm pridemo, če se jim ne bo smela oznanovati božja beseda v domačem jeziku. Ako vlada tega ne poakrbi. potem gotovo ne zasluti na««ga zaupanja, katerega bi ji tudi več ne mogli akazovati
Na Btiskeni, kjer je praj»H>» <*r umri po dolgi bolezni, vlada aedaj ni««°v »>•> Nikolaj II., ki ae je nedavno oleml a neko heeensko princaainjo. Časniki ugibajo, kakšen bo novi vladar, pravega seveda ne vedA, toga pa nas bo kmalu učila prihodnost. Rog dag. da bi se pod ojim katoličanom boljš« godilo, kakor se jim j« pod očetom njegovim.
Joi>ouri v vojaki zoper Kitajce zmiraj bolj zmagujejo ; na suhem in na morji so jih aedaj že večkrat premagali in morda jim bodo kmalu vzeli glavno mesto Peking.
Kaj je novega
Ii LjaMjaM. (Za šolo šotakih sester v Veliko vru.) Družba »v. Cirila in Metoda nosi v sebi vesolnje Sto venatro, a najmileji ao jej ta trenotek rojaki onatran Karavank.
Zakaj ? Zato, ker amo atorili zanje do aedaj mgmanji
Vendar pa jim je materina beseda tako ljuba, kot nam vsem drugim Slovencem in ohraniti jo tele sebi in avojim potomcem prav tako. kot to želimo mi vai.
?• dolgo časa je iz navedenega vzroka v namenih podpisane družbe slovenaka ljudska šola v Velikovri na Koroškem.
Vodstveni seji naše družbe sklep pa je bil tak, da začnemo a prihodnjo pomladjo zidati v Velikovci slovensko šolo, ki bode štirirazredna in izročena čč. šolskim sestram iz materine hiše v Mariboru.
2e imamo prav blizu mesta za 1250 gld. nakupljen tej šoli prelep stavbeni prostor; šola z bivališčem za sestra pa nas utegne stati krog 15 000 gld.
Rojaki po vseh pokrajinah našega ozemlja! Naša Velikovška zadeva Vam bodi, prosimo Vaa, pri srci tako. kot ao Vam pri srci Vaše najožje rodbinske zadevo.
In Ti rodoljubno ženstvo po Slovenskem! Ti ai v naši družbi spričalo požrtvovalnost, o kakoršni ni vedela praviti do dsnes slovenska zgodovina. V svesti amo ai tega, da boš tudi ob loj naši koroški šoli naš!o srečnih potov in onih načinov — ki Ti je narčče Tvoja domoljubna iznajdljivost.
Vsak .Vodatvu družbe sv. Cirila in Metoda« prispeli najmanjši dar nas je volja objaviti v naših čaaopisih.
Slovenci! S tem označenim Vam činom bodemo stopili pač mogočnim korakom naprej v prospeh verskih teženj med nami; v prospeh dinastiCncmu čutu našega ljudatva; v prospeh in brambo naše narodnosti v ljubljeni slovenski domovini.
Vodatvo družbe av. Cirila in Metoda.
Ljubljana, 19. novembra 1894.
Tomo Zupan, prvomeatnik; Luka Svetec, podpredsednik, Andrej Zamejic, ud družbinega vodatva.
Iz St. Jurija pod Kumom 26 oktobra. (Zidanje nove farne oerkve.l Pred petimi meaeci imo začeli pri nas •Mati noro farno cerkev. U pozneje amo poročali
po Slovenskem?
bralcem »Domoljuba«, da nam gre delo dobro izpod rok. A danes pa jim v naše veselje in zadovo|jnost že lahko povemo, da smo že toliko dovršili, da smo na god vaeh avetnikov že alužbo božjo v novi cerkvi opravljali. A poreče kdo, to mora biti pač mala alavba, ker ae je tako bitro zgradila. Pa moti ae, kdor Uko misli, kajti naša nova cerkev je precej velika. Ima namrel 28 m dolžine, 13 m širina -notranje luči) in 16 aa visočiae. Torej je že nekaj in za naše razmere prav dovolj. Tudi zidana je prav prijazno v romanakem alogu, vseskozi odprta brez nepotrebnih kotov. Obokana je z žgano opeko in pokrita a cementno opeko. Zidanje kora ta zakriatije amo odložili na prihodnje leto. Sedaj amo cerkev znotraj nekoliko oanaiili in vse Uko vravoali, da bomo po zimi hvala Uogu že zavarovani in pod streho.
Letos sicer nismo imeli za zidanje ravno ugodnega vremena, a vendar atorili amo še mnogo več kot smo mislili ob začetku Hes je bilo tudi preoej skrbi io težav. Pa kje se teh ne manjka, in to zlasti pri Ucih podjetjih? Saj so skrbi in težave še tam, kjer imajo za zidaojf mnogo denarja in je vsako dalo dobro pUčano. Pri naj pa amo začeli zidanje z malina denarjem, zanašaj« ae na delo in pomoč naših faranov. In niamo ae goljufali. Z vaem amo, hva'a Uogu d o sedaj shajali. Karani ao dajali svoje obljubljene doneake in todi par dobrotnikov k naa j« spomnilo. Čaat in hvala jim I Vrli naš goapod župnik pa je vedol tudi dobre naše farane tako navduševati, da so ae z veseljem poprijeli vsega deU. Pripravili in darovali ao kamen, les, peaek, zvozili vae to ia tudi opeko, železo, cement itd. po Užavnih, sUbib, večkrat tudi dolgih potih v hrib in atorili še mnogo druzega dela. Lahko bodo pozabili vas ta trud, a sad njih truda nova farna cerkev bode Bogu v čaat in njim v veselje Za prihodnje leto naa čaka ie precej dela. fpamo pa. da, ker smo težavnqje delo aedaj končali, ae nam tudi delo v prihodnje ne bo vaUvljalo. Bog, ki naa je do-aedaj dobrotljivo podpiral, naj nam podeli avojo pomoč tudi v prihodnje. Potem ae nadjamo, da bomo k letu ali še poprej mogli bralcem »Domoljuba« že poročati o dodelani farni cerkvi.
Ii Hoarca, dne 10. novembra Končan jeseni j« primerno, da vrli >Doao|jab« tndi o naši
cerkvi ponese kratko sporočilo med verne Slovence. Ne Homcu je na leto petero cerkvenih shodov, ko drugo božjo slutbo opravijo M. oo. frančiškani is Kamniks, Ti »hodi so: četrta nedelja po veliki noči, praznik pre-ivete Trojice, praznik Marijinega rojstva, kvaterna nedelja v jeaeni in rožnivenSka nedelja. Kakor vselej doslej, je tudi leto« zadnja dva ahoda privrelo najvefi ljudstva skupsj iz vse okolico pa tudi iz Ljubljane. Na rožnivenlko nedeljo je tu popolni odpustek rožnivenSke bratovščine,, ki je enak poroijunkuli. Obhajancev je bilo od 600—600 Sicer p« je bratovski abod ludi vaako mlado nedeljo popoldne; takrat je po pridigi in blagoslovu rožnih vencev cerkven obhod s petimi litanijami po griču. Ker jo bilo letos vsako mlado nedeljo vreme kaj lepo, bilo je ljudstva vsakikrat toliko, da ga aicer prostorna cerkev ni mogla obaoči. — Večkrat ae je popraSevalo po primernih podobicah miloslipolne Matere Bolje na Homcu. Vsled tega jib je preskrbela po natančni folografgi gospoda Rov*ck-a »Katolika Tiskarna« v dvojnih oblikah prav lične. Ene vrste ima|o naslovno stran a pobožnim zdih-Ijejem, drugo pa a podobo Marijino. Druge vrste podobice ao te leple in kažejo razun tega na tretji strani cekev na prijaznem bomcu, na četrti pa imajo molitev: •Spomni so . . .«
Dnč 25. oktobra je bilo blagoslovljeno zidano znamenje. katero je gospod Julij Slatč ia Mengša pri svojem mlinu v Preserju jako ukusno zgradil v hvaležni spomin svojih stariSev in za procesijo av. reSnjega Telesa dan. Slike so delo gosp. Subica ia Škofje Loke
Slednjič bodi pripomnjeno, da č. p. Stanislav Skrabec svetuje obliko Homec, no Holmec.
S Štajerskega. Občina Hadvanjska pri Mariboru je postavila novo kapelo, katero ao milostljivi knezoskof 11. nov. blagoslovili. — V Cadramu pri Konjicah, kjer bodo stavili novo cerkev, imajo nabrano že lepo avoto 26000 gld. — Učiteljsko skulnjo v Mariboru je napravilo 21 gg. učiteljev in gdč učiteljic. — V občinah Kop pri SrediMu, Zerovince pri Ljutomeru in Mestni vrh pri Ptuju so zasledili trtno ul. — Sadna razstava v 2alcu je bila prav lepa. — Pri občinskih volitvah v Si. Petru v Savinjski dolini je zopet zmagala nasprotna nemčuraka stranka. Ta občina je edina v lepi Savinjski dolini, katera ne more ali noče premagati avojih naaprotnikov. — V Ptuju in S'. Pavlu v Savinjaki dolini ata ae osnovala tamburaska zbora. — Gospod okrajni glavar celjski je prigovarjal obč. odboru v Žalcu, naj proai za slov. gimnazijo, katera bi se bojda gotovo vsled prolnje v Žalcu ustanovila. Knako je prigovarjal ludi &t. Jurčane. Toda oboji so to odklonili; kajti vsi štajerski Slovenci zahtevamo slov. vaporcdice ali gimnazije v Celju. — V treh občinah pri Ptuju so ustrelili na lovu okoli 1100 zajcev in 300 fazanov. Vsak pač lahko apozna, koliko ikodo trpi od divjačine ubogi kmet zaradi dobička in veselja nekaterih bogatinov, ki imajo lov. — V župniji av. Huperta v Slov. Goricah so se prikazale črne osep-niče. V Pamcčah pri Slov. Gradcu je umrla Marija Vrbnjak stara 103 leta. — V parnem mlinu »Stjria« v Mariboru je padel nek delavec v moko, kjer ae je sa-dutil. — Prestavljeni so sledeči čč. gg. kapelani: Jan. Pavlič v Pileče, Al. Soba v Konjice, R. Vaclavik v Slov. Biatrico in Ant. RauSl na Sladko goro.
Listek.
Ubogo srce!
i.
Nekoliko oddaljena od prijazne gorake vasi alala ja na griču majhna, vendar jako ukusno aidana lii«ica učiteljeve vdove. Dvoje oken gledalo je proti aeveru v vas, iz dveh videlo sa je pa ravno na Vrtmkovo hišico konec gozda, kjer je prebival etari Vrlnik s svojim «inom Konradom, ki je bil gozdaraki pristav.
Konrad ni bil le veselje svojega očeta, ampak tudi ponos cele vaai; med njimi je namreč zrasel in že v domači Soli kazal je veliko nadarjenost; zaradi tega dal ff> je graSčak v mesto v šolo, kjer se je v gozdaraki *oli izučil za gozdnega pristava in po posebni naklonjenosti gralčakovi bil je poatavljen v svojem domačem fcraju tako, da jo lahko z očetom pod isto streho prebival.
V mali hiSioi na holmu pa je stanovala vdova po učitelju Prevcu s svojo jedino hčerko Koziko. Poleg lePe hčerke zapuetil ji je mož tudi nekaj denarja, a hterim si je aezidala hišico na griču. Ko je namreč
po smrti njenega moža prišel novi učitelj, morala se ja seliti ii Sole in zapustiti prostore, kje*" ja dvajset let srečno živela. Kupila pa ai je hišico tudi zaradi tega na tem holmu, da je lahko videla v vaa in na pokopališče, kjer počiva njen mož. Za od nekdaj bila je ona varčna in pridna in sedaj je Šivala in pletla sa druge ljudi; in ker je imela polega tega tudi majhno pokojnino, ni bilo treba njej in hčerki trpeti p( manjkanja. Njena Roaika ji je bila sedaj vse na svetu; bila je lepa in vaSki mladeniči so trdili, da ja ni lepSa daleč na okrog; ali ona se ni prav nič zmenila za tako priliaovanja in vsakega jo pognala, kdor ji je pričel razlagali avojo ljubezen. To je toliko časa trpelo, dokler ni priftel Vrt-nikov Konrad v hiSo; tedaj je pa ludi Roziki odbilo.
Ko se je Konrad domov vrnil, obiskal je najprvo Prevčeve, kajti hodil je šest let k Prevcu v solo in vrh toga bili so ai najbližji sosedi. Tu je videl, kako čvrsta je Rozika zrasla in prepričal se je tudi, kako pametno dekle da je ona. Zahajal je pogosto k učiteljevim in naposled prišel je vsak večer, ko ni imel več v gozdu opraviti in so je veselil v družbi učiteljice in Rozike.
n
Bilo je okoli Beliče. Miti in hčerka delali ste vsak večer pozno v noč. kajti v predpustu imela je biti poroka Konrada in Roiike, zato bilo je veliko dela. Prevelik trud pa je jako škodoval že tako precej slabotni materi in lotila so je je huda mrzlica in jo vrgla na posteljo; Rozika v teh dneh akoro nobenega druzega ni videla, kakor Konrada, ki je vestno vsak večer prihajal in ji pomagal čuti pri materi Ko je nekega večera zopet prišel, lotil je. da ga glava boli in da so mu vsi udje tako težki ko svinec; čez nekaj fasa bil je ves rudeč v obraz in nato jel ga je mraz treati.
»Konrad, ti imaš mrzlico«, reče prestrašena deklica, »pojdi domov in »e vlezi. aioer mi še ti zboli!«; m pri teh besedah peljala ga je k vratom.
Drugi dan ni prišel Konrad; in ko ga tudi tretji in četrti dan ni bilo. ni si mogla Rozika kaj, da ne bi ftla poizvedel, kaj je s Konradom.
Ko je nekoč mati malo zadremala, zapustila je Bozika urno aobo in stekla po gr.ču čez travnik k Vrt-n koviro; ali kako se začudi, ko najde vrata zaprta in okna b'la ao zagrnjena. Ko je nekaj časa trkala, odpr6 okno in na njem se pokaže atan Vrtnk, ki ji je dal z roko znamenje, naj se nc bliža.
»Za božjo vo|jo, Bozika. oatani zunaj; Konrad dobil je koze in ti ne smeš k njemu, jaz tam sem pri njem in mu strežem. Pojdi vendar takoj domov!« reče oče. Jeden trenotek je poatala, ni vedela kaj ji je ato-riti: nato pa je zastokala, kakor bi jo bila še-le zdaj bolečina zadela in skočila je proti vratom, ali zaman; bila ao trdno zaklenjena in v hiši bilo je vse tiho.
Nato se je spomnila zopet na mater in a tresočimi koleni hitela je domov Mati se je bila med tem zbudila in je takoj spozna'a strah in bolest na hčerinem obrazu.
•Kaj pa ti je, Bozika. da ai tako prepadena?« vpraša hčerko. Bozika hotela je že pa»ti na kolena in materi vae potožiti, kar ji je tako arce težilo; ali v tem se apomni zdravnikovih beaedij, da materi vsaka razburjenost škoduje io zato se je skušala materi približati z bolj mirnim obrazom. Poljubila jo je na čelo in rekla* »Draga mati, to bi vendar ne bilo lepo od mene. ko bi btla takrat vesela, kadar vidim vas trpeti •
•Draga moja., reče mati. »le vetela bodi, menije Uubie tako «
In Bozika ae je skušala smejati; ko pa je bila v kuhinji, vrgla se jc na kolena in jela plakati zaradi nadlog, ki so prišle nad njo in ki jih ni mogla, niti amela potožiti nikomur. Zunaj pa je medlo a snegom celo noč.
III.
Ko se je drugo jutro mati zbudila, prosila je Ko-ziko, naj ji okno odpre Bozika je bila takoj priprav-Ijena jo ubogati; ali kako se prestraši, ko ga ne more odpreti; nato hotela je vrata odpreti, ali tudi teh ni mogla: videla je, da ate zameteni; zlezla je na posteljo in odprla malo vetrno okence. V tem zasliši od daleč zvonček; vedela je, da gredo obbajat in »pomnila se je
oa Konrada. Bila bi kmalu zaupila od taloati, ali «e o pravem času spomnila ae je na ukaz zdravnikov.
»Ali si že odprla okno?« vpraša mati.
»Samo malo okence, ker danes je jako mrzlo«,
odvrne Roz'ka.
»Ti si preveč skrbna; pojdi sem, Rozika, tdi a« mi. kakor bi sedaj lažje dihala. Ali mi hočeš pogreti
nekoliko mleka?
Hčerki je bilo lo všeč, kajti mati že dva dni ni nič zavžila. Šla je takoj pogledal, za koliko časa da »ta preskrbljeni z živežem Drvft bilo je k ereči dovolj za precej časa, ne pa tako živeža. Mleka bilo je malo in Bozika sama se ga ni dotaknila; našla je tudi nekaj jajec. katere je tudi za mater namenila. Kruha in sub«ga mena bilo je sicer dovolj, a to ni bilo nič za bolnico.
»Konrad nas je čisto pozabil«, reče mati čez nekoliko časa; »nič več ga ni k nam!
Koziki hotelo je počiti srce; obrnila ie jo v >:ran, da bi zakrila solze in rekla: »Najbrže je zadržan, ncer bi gotovo prišel ■
»Ti bi morala kaj o njem zvedeti, morebiti je tudi on bolan «
»Mali, jaz pojdem tja, kakor hitro mi bode lo mogoče; ali želite še nekoliko mleka V« reče Rozika, da bi obrnila pogovor na druge atvan; io mati je r« popila še nekoliko mleka.
če« nekaj časa zopet spregovori boln ea: »Zdravnik pnde tudi danes!«
Hčerka se ji ni upala odgovoriti. Šla je in ji brala nekaj is molitvene knjižice za bolnike in pnšla sta do mesta, kjer Jezua pravi, da njegov Oče gotovo usliš>, ako ga dva v Njegovem imenu prosita. Rosiki je bilo tako čudno pri srcu, nč so oi upala materi reči 10 morala je sama prosili za pomoč. Vsak poskus narediti ga t bil je za šibko deklico zastonj. Sla je v kuhinjo, povzdignila roke k nebu in prosila: »Mili Jezu«, moli Ti z menoj; jaz in Ti sva dva in Tvoj Oče naju gotovo usliši in mi pomaga v stiski. Od vsega sveta smo zaprti in ak< kmalu ne bo pomoči, grozi moji ubogi maten in mem smrt od lakote In kaj še-le potem, ako moja mati poželi av. popotnico; dobrotljivi Bog, Ti si dal w zadnjo tolažbo danes mojemu zaročencu; gotovo tudi moje matere ne zaputtii, o ko bi ne bil Konrad bolan, on bi nas gotovo rešil. Dvoje ljubljenih bitij na imrtni poatelji, smrt od lakote pred očmi — ne; lo je preveč za ubogo srce! Toda, nebeški Oče, tvoj Sin prosi t menoj in Ti me gotovo ne pozabiš!«
Pri teh besedah bilo ji ja lažje. Ko ae jc vrnila » »bo. rekla ji je mati: »Zapoj mi ono peacm. katere te je naučil ranjki oče.« Roziki stopile so solze v oči. vendar ae je premagala io zapele.
Tretji dan zasliši neke glasove; zdelo »e ji je. d» so to človeški glasovi. Prihajalo je vedno bližje in kmalu zaslišalo se je kopanje z lopatami Rozika jela je upati Črez dobro uro ališala je govorjenje ie prav pred vrsti in nekaj trenotkov za tem odpro se vrata in v sobo »topi zdravnik, za njim pa nekaj mož s lopatami
•No, kako se vam godi?« reče zdravnik.
•	Hvala«, reče bolnica, »danes se čutim mnogo boljšo. •
•To me prav veseli, jas sem mislil, da vas bom pol mrtvo natel od strahu, odvrne zdravnik.*
■0 ne, zakaj vendar«, začudi se bolnica.
»Zaradi snega «
•	Kaj je Uko zelo snežilo, meni pa tega Rozika ni ni« povedala.
•Ali ai ti vedela, da ato zamedeni ?«
•	Da, toda mati niao smeli nič o tem vedeti.
•	Dobro, dobro!«
•	In kaj pa Konrad?« vpra*a s strahom pogledujoča zdravnika.
•	Upam, da mu ohranim življenje. Obrnilo se mu je na bolje.
•	Kaj je Konrad bolan ?« vprafta začudena mati in ti ai tudi to vedela?«
Mati potegnila je hčerko k sebi in jo goreče po-
ijubils.
• •
Z lenitnino ni bilo nič oni predpust, kajti mati je Se ležala nekaj časa in Konrad je bil tudi slsboten
Ko pa je bilo maja meseca zopet vae v cvetju, praznovali ao veselo žemtnino pri Vrtnikovih. IM je vesel dsn za mater, ki je popolnoma okrevala in se veselila hčerino sreča. Sedaj so molili vsi skupaj večkrat, spominjajo« se besedij: Kier sta dva ali trije v mojem imenu zbrani, sem jaz med njimi.
Podobe Iz življeeja
(Daijs |
18. Sestra Marija Avguština.
StraSno hudodelstvo se je zgodilo v Rimu 13 dan nov. t. I. Sestra Avguština, usmiljenks, 28 let stara, je it pet let darovala avoje življenje Bogu in bolnikom v bolnišnici »S. Spirito« (Sv. Duha) v H mu Bila je v v oddelku zajetične. Vai so občudovali njeno potrpežljivost, vsi so jo srčno spožlovali. Med bolniki ps je bil tudi neki zidsr Romanelli z imenom, ki je vsled svojega razuzdanega življenja poslal jetičen. Dolgo časa je stregla tudi njemu sestra Avguština, čeprav z n»|večjo žalostjo, kajti nesrečneu tudi bolezen prav nič zboljSala. Bil je edurnega vedenja, poleg tega pa Se tako ostudnega in nesramnega jezika, daje bil tudi drugim bolnikom v spod-liko. Sestra Avguština gaje ljubeznjivo svarila, prosila, naj se poboljša, pa vse zastonj. Ker vse ni nič pomagalo, uka zali so mu, da naj zapusti bolnišnico, v dan 25. okt. 1894 Ker pa je hudobni človek mislil, da je sestra Avguština kriva ker je moral zapustiti bolnišnico, kuhal je smrtno maščevanje zoper njo v svojem arcu. Sicer je svoj naklep glaano razodel, tako, da je tudi vodstvo bolnišnice zvedelo, kaj namerava — Mimogrede bodi omenjeno, da
so bolnišnico »s. Spirito« usUnovili papeži, a laska vlada jim jo je vzela, kakor veliko drugih cerkvenih ustanov, ter namestila svoje vodstvo, sedej je neki prostozidar, proi. Balloni, voditelj, in posvetne strežnike,
dočim so prej stregli usmiljeni bratje in sestre ; a sestre, videč, kako zapuščeni so bolniki ob tej moderni postrežbi, prihajajo prostovoljno v bolnilnico in brezplačno strežejo revežem. Pa četudi sla policija in vodstvo vedela, kaj hudobnež namerava, pustili so ga vendar dne 13. nov. v bolnišnico, v ono nadstropje, kjer je stregla sestra Avguština. Saj takega bitja, ki živi le za blagor bližnika, ni nič Skoda!!! Opoldne, ko je omenjena sestra peljala nekega aUrčka po hodniku, da bi mu dala jube, akoči hudodelec Romanelli kakor divja zver na avojo žrtev, potegne skrito bodalo ler ga zasadi Šestkrat v hrbet in prsi sestti Avguštini, katera mu je z največjo ljubeznijo stregla v bolezni. — Usmiljena sestra je bila v par tre-notkih mrtva, izdihnivSi Se bescdico »Marija .. .«. Morilec je — uSel, kolikor se ve do sedaj. Tudi vnemami R m-Ijani začenjajo spregledovati. Sočutje za umrlo sestro je sploSno. Nad 30.000 ljudij se je udeležilo pogreba pri-proste hčere sv. Vincencija Pavlanskega, ki ni Imela druzega bogastva nego deviStvo svoje in gorečo ljubezen do Boga in bližnjega. Rimljani jo kar sploSno imenujejo »la martire«, mučenica.
10. Posvečuj praznik.
(ResmCna dogodba.)
Imel sem navado po leti vsako nedeljo po »nauku« pod kakim drevesom ležati v senci. I zadnjič sem ležal ]K>d kotalim drevesom — in jedci kislo mleko. Kar prihrumi jaU otrok od leve strani sem. Precej zvem vso stvar. — Doma so jim rekli iti v cerkev, a ti so se dli kopat, in eden izmed njih je — utonel. — Precej za njim prikrevsa počasi sUr, močno hrom mož — berač
—	in sede poleg mene ter pomaga meni nič tebi nič prazniti lalvico mleka.
»Glejte«, mi reče, »ti otroci so se Sli kopat, namesto v corkov, in za kazen je jeden utonel. Da, tudi jaz bi ne bil kruljev, ako bi bil nekoč ubogal pametnega mola, ki mi jc velel iti v ccrkcv, a žal, — nisem Sel. Za kazen sem si zlomil nogo.«
»Povejte mi no vso zgodbo!«
»No, čo si že tako radoveden, pa naj bo. — Rojen sem v mali vasi. Hrastnik sc imenuje. — Imel sem dobro mater in skrbnega očeU. — Živel som do Štirinajstega lota brez vse skrbi; res, srečen sem bil Ukrat.
—	Toda, čas so je približal, ko bi se moral odločiti za kako rokodelstvo. — Črevljarstvo me jo že od nekdaj veselilo. Pa me dado torej k dobro znanemu črevljar-skemu mojstru, svojemu prijatelju, v mesto. — Ha, tu je bilo življenje! Mojster je bil res strog in natančen, a bilo nas jo več paglavcev, ki smo uganjali burke, da je bilo veselje. Ob nedeljah in praznikih smo morali hoditi redno v cerkev, kar se nam pa ni propri-jetno zdelo. — Bilo je zopet neko nedeljo popoludne. Mojster nam zopet veli iti v cerkev; a mi smo imeli druge muhe v glavi. Namenili smo se čez Krko tja nokam »v nograde« »nad črešnje.« Toda, kako čez Krko? Denarja nismo imeli, da bi plačali za čoln. Pa, koliko veselje, ko tja pridemo I Čolnarja ni doma. — Hitro
13»
od vežemo čoln. in hajdi n« ono stran. Tu pa zopet pn-vežemo. potem pa vsak na jedno CreAnjo Kmalu «mo jih siti do vrha. polog tega jih imamo pa Je polne iepo.
Kar pa nekdo na oni strani nad nami na ves glaa lakriOi, in s pestjo zažuga — bil je čolnar. Od strahu se raranem. veja. na kateri stojim, so mi zlomi, in z visoke črešnje padem na tla. Neznansko me za«keli noga. Vendar hočem vstati, — a noga mi več ne služi. Za božjo voljo prosim tovariše, naj mi pomagajo, toda oni so že v čolnu in veslajo dalje po Krki. dokler ne sto pijo na suho tam, kjer jim čolnar ne more več do živega. Straino jezen odpelje le ta čoln zopet na pravo mesto. — Jaz pa pod krošnjo »tokam in vpijem. a zastonj. Že se približa večer. Kolikor mi daje moči. kličem na pomoč. Nazadnje me je menda vsejedno začul čolnar, kajti s čolnom pn vesla na to stran in gre naravnost proti meni. Jaz mu povem, kaj se je zgodilo in ga uii!o prosim pcrao& — Zai nc me nase in me nese v čoln. potem pa v svojo kočo. Tu mu povem, kdo sem, in kje stanuje mojster. — Naloži me na voziček in me od polje v mesto k mojstru Prisrčno sc mu zahvalim za rešitev; oni odide z vozičkom domov, a ja/. pa v posteljo. Več tednov sem ležal bolan. Sčasoma »e je tudi moja noga zacelila: bil »em zopet zdrav, a — šopa v — Ne dolgo potem sem postal pomočnik, ob ••nem pa tudi — pijanec.
Kar sem zaslužil, sem tudi sproti zapil. Hodil sem ves strgan in zamazan Čeprav som imel kedaj tudi
novo ob'eko. ni ostala dolgo lepa; saj veste, pijanec se
-
rad v lužo ali jarek zvrne, posebno če je ftepav. Tako je bilo dve leti. Kar mi pa umrje mojster. Poetal sem Je mnogo slabši. kajti ta mc je ie nekaj krotil.
-	Kmalu potem mi pa umrjo tudi oče. /Mati so mi že
prej umrli ) Podedoval sem po njem 400 goldinarjev
—	Vdova, sedaj »mojstrovka«, me je začela naguvar jati — na ženitev, torej, naj bi se jaz z njo oženil. Seveda. denar som imel, pn napačne postave tudi nisem bil; kaj ne, da bi ne bilo slabo Jaz sem bil takoj za dovoljen, saj prestara še tudi ona ni bila Postal som sedaj nekoliko bolj postaven. Kupil sem si novo obleko in tudi pil nisem več tako zelo. Delal sem tudi bolj pridno, a plačila nisem dobil nikoli; rekla mi je vselej; •Sai bode potom tako ali tako vse tvoje.« — Toda. •navada je železna srajca«; pijančevati ae nisem mogel odvaditi, posebno, ker ini je Se moja »prihodnja soproga* neutrudijivo pomagala. Cenitev jo pa kar vedno odkla-dala in odkladala. dokler nisva pf-gnala vseli 400 goldinarjev, — tedaj se mi ;c pa odločno odrekla Torej me je prekanila. Uil som neizrečeno jezen. Delal sem sicer še, a zapil precej vsak krajcar. Tedaj ine pa začno še noga boleti, vedno boleti, vedno bolj Peljali so me v bolnišnico. Tu sem ros zopet ozdravel, a postal tudi hrom. kakor me sedaj vidite, in nesposoben za vsako delo — Ne pijem ga tudi ne več, le tu |>a tam včasih ie kakšen »Irakelj«.
•tlle|te», je pristavil naposled, »vse to bi ne zgodilo, in jaz bi ne prosjačil setlaj od hiše do hišo, ako bi šel ono nedeljo »k nauku.«
Nato vstane in odide.
Gospodarske in obrtnijske stvari.
Kako je oskrbovati te'rta ? Tele mora« koj po
rojstvu dati kravi, da ga obiže Pitem ga položi na suh kraj, kjer ni prepiha. Ako m hlev zadosti gorak, odetii teie s Blatno. Prvo mleko moraš prepustiti teletu. Narava ga je za njega pripravila. To mleko čisti teletu čreva. Prvi teden naj dobiva tele le mleko svoje matere. Ako tele seaa. skrbi, da bode dobivalo vedno dosti mleka. Prva dva tedna naj dobiva viaki dan mleka za 1, svoje žive teze (t. j. ako tele teh'a 28 kg, naj dobi 4 litre mleka ako tehta 35 kg 5 litrov mleka itd) Od tretjega tedna naprej naj pa dobiva mleka za 1, svoje žive teže. Od tretjega ledna nadalje naj se mleku, ako se tele napaja, primera ovsene moke. v začetku '4 kg na dan pozneje pa celo 1 kg na dan. V četrtem tednu sme« telet u podajati uie po malem otave ali prav dobrega sena. Od Jestega tedna nadalje dobiva lahko posneto mleko, seveda naj pa potem dobiva toliko več ovsene moke. Se le ko je tele 3 mesce staro, naj ae zid obne z deskami, sicer liže soliter. ki se dela na zidu. to U povzroči drisko. Žleb iz katerega tele je naj bode kolikor mogoče nizek; ako mora iz v»o«?ga žleba jesti, dobi tako imenovani zlomljeni brtet, tudi prsi ostanejo
ozke Tele je treba dobro snažiti s ščetjo. Ako dobi u*i, jo to znamenje zanikernosti. Uliva mesta, naj se takoj sperejo s tobakovojvodo. Zrak v hlevu naj bode topel (16 do 18* C in gnoj naj se izkidava. Pomladi in po leti je neobhodno potrebno, da se teleta sprelete na kacem ograjenem prostoru. To jim utrdi kosti in pljuča. Krmiti je treba tnlado živino dobro, predobro pa vendar ne, kajti čc so |unice prerejene. se začno prehitro go-i niti potniftljati.
Svetilu ire ne onnailjo na f bol je h pepelom. Na košček sukna se dene preoejanega pepela in se drgne vse dele svetilnice ž njim Pepel popije smrdljivo o|je.
Kako jajca .na mehko- kuhati? Ne zna vsaka kuharica jajec ravno prav skuhati. Največkrat pridejo na mizo namesto mehko kuhanih, trdo kuhana jajca. Neka kuharica je tako le ravnala, da so bila jajca vedno prav kuhana V pogret lonček je dala jajca. Na nje je vlila vrele vode. pokrila lonček in ga postavila na hladen kraj. Crez 1 četrt ure so bila jajca ravno prav mehka
Pravila ta zdravje. Neko društvo za pospeševanje zdravja je izdalo sledeča pravila: 1. Ne jej, dokler
nisi Učen Od jednega obeda do druzaga morajo preteči najmanj 3 ure. Ljudje, ki nimajo teikih del, naj ne jedo več ko trikrat na dan. Mladi ljudje, ki le rastejo morajo jesti štiri (io petkrat na dan. Ogibaj se jedil in pijač, o ksterib ve«, da ti «e ugajajo. Jedila vaelej dobro prežveči. Ne jej nikoli bolj vročih jedil, kakor je tvoja kri, pa tudi ne premrslih. Svež kruh. gorki kolači, staro suho meso so težko prebavna jedila. Močne dišave, kakor poper, ženof ne ugajajo zdravju, ravno tako ne močne pijače. Neposredno pred jedjo in takoj po jedi ne pij. Ako to žeja, vživaj sveže ali pa kuhano sadje.
Ne pij nikoli, ako nisi žejen. Najbolj zdrava pijača je dobra studenčnica. liazun vode se ti še priporočajo: mleko, limonada, inalinovec itd.
3. (iibati se jo neobhodno potrebno, da kri no zastane, da se mišice okrepe. Kadar si v svežem zraku dibaj globoko in sicer vselej skozi nos. Hitra hoja za nekoliko časa ne bode škodovala. Kadar si razgret, ne stoj ali pa ne sedi na prepihu.
Kožo svojo vedno čisti I V koži človekovi je na milijone luknjic, skozi katere puhtč razni sopari iz človeškega tiupla. Ako so pa luknjice vsled nesnažnoslt zamujene, ne morejo ftkodljivi plim venkaj. Umivaj se toraj vsaki dan pa ne samo po obrazu, ampak tudi po prsih, rokah itd. Kopati se je posebno zdravo. Kadar koli se umivaš ali koplješ, glej, da se kmalu ogreješ, bodisi s bojo. bodisi z delom.
5. Privošči svojemu telesu potreben počitek! Spalen* naj bode zdrava. Po leti vsaj spi pri odprtem oknu. Seveda tako, da ne bodeš na prepihu.
Po noči imeti luč, ne ugaja živcem. K počitku se podaj ob 10. un zvečer in vstani ob 5. uri zjutraj. Pre-dao greš spat, ne vlivaj vpijanljivih pijač, tudi ne prebiraj kniig, katere hi le preveč razburilo ali pa napenjale tvoje duševne moči. Nc vlegaj se k počitku z mrzlimi nogami. Postelja bodi prostorna, odeja ne pregorka.
Obleka naj bode vremenskim okoliščinam primerna.
Noge naj se obranijo vedno tople, vrat in glava naj bo-deta kolikor mogoče nepokrita.
Kmečka pisma.
Hujše delo je pri kraju. Zahvaljena nedelja je te za nami. Letos smo jo kmetje res lahko hvaležno praznovali; vsaj pri nas te precej davno ni bilo take letine, Dobri Bog nam je trud dokaj blagoslovil.
Ljubi »Domoljub!« Zdaj bomo imeli kmetje zopet nekaj več časa; čez poletje smo mogli samo ob nedeljah pogledati vate, kaj praviš; odslej se bomo pa to več pomenili. — Sicer mislim, da mojih pisem lahko pogrešaš. Pa vendar smem upati, da kar zavrgel jih tudi ne boš. Kaj posebnega ti nimam sporočiti. Kako smo se imeli pri tistem shodu tam med Pristavami, že veš. Tam v naklanski Župniji blizu Okroglega so izkopali človeško truplo, ko bo pripravljali pesek za listo gosposko hišo, katero nekomu gospodu na Okroglem zidajo. Čegavi ostanki bo to, ljudje zdaj še bolj ugibljejo in sodijo. Ako bodo prav uganili, ti bom poročil.
Sicer je pa pri nas vsa pri starem. Tudi naš pre-mlajeni občinski zastop spoštuje neomahljivo staro sveto vero. stari naš domači jezik in starega nam očeta župana. V sosednji trtiški županiji se kar čudijo, kako da nobeden pri nas ne zna biti liberalec. Mi smo pa že taki. da sicer boljše novo z obema rokama radi sprejemamo; dokler pa nismo prepričani, da bo novo res boljše, ostajamo pri starem!
Staro spoštujemo — samo starega denarja ne, ker ga več nimamo. Novi pa ni tako lep — no, pa da bi ga vsaj kaj bilo 1 Da si prislužim nekaj novih grošev, sem *e posekal topolko; razlagam jo in naredim iz nje pogrošnih podplatov in obujem devet vasij s gorenjskimi cokljaini. Kdor si hoče preskrbeti cenega, trpežnega in gorkega obuvala, povej mu, naj *e obrne na gorenjskega Ambroža!
Razne novice.
(Vabilo na n a r o i b o.) Bliža ae novo leto in .Domoljub* vabi sopet avoje rojake, naj ai % novim letom sopet naroči .Domoljuba• ter naj mu pridobi ie mnogo novih naročnikov Domoljubu" nI treba avojim bralcem ob novem letu ničeaar obetati. Posnajo ga ie dobro in d* ga bodo tndi v prihodnje, radi in a pridom brali, zato bomo poakrbeli kolikor bo v naiih močeh Lepih poveatlj imamo tndi sa novo leto že vefi pripravljenih, tudi sa goapodarake stvari u&amo zagotovljene prijasne aotrudnike. Tako QP*mo, da bomo apolnili tndi v prihodnje »vojo dolžnost do Čitateljev. — Za naročevanje »Ocuoljuba" je danainjemu liatn priložena pe-Jtna nakaznica, na katere naj naročniki podajo naročnino Pri tem imamo tri proioje:
1)	da naročnino o pravem času dopoiljejo, ker aioer je teiko red napraviti pri raspo-iiljanji lista;
2)	da ob robn nakasnioe avoje kratno ime, priimek in >tan kakor tndi poito natančno in rasločno sapiiejo;
3)	da sraven ie sapiiejo, ali je kdo ie bil naročnik ali je nov, torej besedi oo: n o v ali a t a r, ker al upravniftvo prihrani veliko del*. — Bog iivi prijatelje in naročnike ,.Domoljuba" ter Jih ob novem letn prav obilno pomnoii.
(Sloveaske katoliška draštve za kamniški okraj) je t.e pričelo svoje delo. Vsako drugo nedeljo zvečer ob petih je v Kamniku »pri Krištofu« mal shod ali ■društveni večeri,« pri katerem se govori o rasnih važnih zadevah našega časa. S časom bomo začeli tudi z zabavo
da bo več raavedrila. Dva laka večera »le te bila,-18. novembra in 3. decembre. Prihodnji bo 3. adveatno nedeljo pred novim letom. Ti večeri »o »icer najprej namenjeni Kamničanom. kalerim »e je ložje udeleževaN, vendar je vabljen in i veseljem sprejet tudi vsak drug ud našega društva is okolice, če g« veseli in mu ni težavno priti. Čim več na« je, tem bolje!
(V Črieai Vrte pri Idriji) »e je začela širiti device. Samo v mesecu novembru je umrlo za to boleznijo 7 otrok D as; ravno je ob nedeljah prepovedano »emnje imeti, imajo vendar v črnem Vrhu dva »emnja ob nedeljah in »icer na nedeljo po sv. Msrjeti in na nedeljo po sv. Martinu. Ob zadnjem »emnju je letošnje premočno vipavsko vino nekatere toliko razgrelo, da so si morali kri puščati. Pač ume*tno bi b:lo nedeljske semnje popolnoms prepovedati.
kake delge iivč liadjeV Izmed enega milijona novorojencev jih že prvo leto pomrje skoraj 150.000 in naslednje leto zopet njih 53.000. Izmed ostalih jih po preteklih 13 letih zmanjka zopet 26.000 Čez 60 let po rojstvu jih je izmed milijone le še 17.000 na »vetu, in po preteklih 80 letih samo še kskih 970. Eno k drugemu je srednja starost, katero človek doživi, 33 let. čelrtinka vseb rojenih umrje pred 18. letom; izmed 100 ljudi jih le 6- doživi šestdeseto leto; izmed 500 oseb le ena poslane atara 80 let.
Prekrasen veaec« je poslal naš cesar k pogrebu ruskega čara Aleksandra III. v Peterburg. Iz najlepših in najdragocenejših rastlin in cvetlic cesarskih vrtov je trideset izvežbanih vrtnarjev »koz dva dni izdelavalo velikana, ki ga je nadvojvoda Karol Ludvik v cesarjevem imenu peljal k pogrebu.
(kraljičina — staaevitaa v veri.) O Heleni orlean »ki, bčeri pokojnega grofa pariškega, poročajo liali, da je imela že zelo imenitne »nubače. Prvi je bil ain angleškega preatolonasledmka, tedaj bodoči angleški kralj. Angleška kraljeva družina je dovolila, da sme kraljičina ostati katoličanka, le poroka bi morala bili po angleškem obredu. Toda kraljičina je odločno rekla, da ne mara živeti v mešanem zakonu — V pričetku letošnjega leta pa jo je neki »nubil celo ruski carjevič sam, ter postavil pogoj, da postane pravoslavna. — Da je ludi v tem slučaju Helena svoji veri zvesta ostala, pričuje najbolj lo, da se je carjevič že poročil z luteranko, katera je pa rada Bvojo vero zamenjala za rusko krono. — Tretji snubeč pa je, kakor se pripoveduje naš bodoči prestolonaslednik nadvojvoda Ferdinand Eate. Ako se lo uresniči, potem dobimo Avstrijci zopet cesarico, katera je »lanovitna v veri kakor akaia. Bog daj!
(Keliko se v Avrtriji pokadi?) Tobakarji ao najboljši davkoplačevalci. To nam dokazujejo te-le številke: Leta 1888. ae je popušilo tobaka za 77.647,906 gl. I. 1889 za 1.925,922 gl. več in uko veako leto več. V prihodnjem letu nai finančni miniater upe dobiti nič mani nego 88,687.000 gl.
(Čres 15 let.) V neki vaai na Slavonskem so saprli jednega najpretnožnejših trgovcev. Nek natakar je na emrtni postelji povedal, da sla s tem trgovcem umonla
pred 15. leti živinakegs kupce in mu ugrabita 16.000 g|. Umor je ob svojem času ljudi jako vsnemirjal, toda ta monlca ae ni zvedelo. Sedaj je pa prišlo vae na dan.
iZaspaikal. V neki vaai na Franooskem api neka žena uže 12 let. Pred 12. leti ji je umri otrok neoa-vadne amrti. (Joapoaka je menila, da ae je zgodila kaka hudobija in zaukazala žandameriji naj stvar preitkuje. Ko je pa žena videle prihajali žandarje. »e preitraši, prime jo krč in v tem atanji je še dendanes. Vaaki dan ji vlijejo štirikrat mleka skozi usta in lo jo ohrani živo.
<280 000 gld aa aaiedkah prikraaill V severni Ameriki je pred kratkim umrl 87 let atari Presko! Ilubbad, kateri je bil velik nasprotnik tobaka. Ze kakor 12letai mladenič je začel tobak žvečiti, kmalu potem pa je postal strasten tobakar. Tudi v cerkvi ni mogel obstati bret •čika«, dokler ga ni prijatelj opomnil na lo nedoatojnoai Hubbad je aedaj aklenil tobaku se popolnoma odpovedali, denar pa, katerega bi zdajal za smodke, v hranilnici nalagali. Svojemu sklepu je o»tal zvest do smrti. Prihranil je v>taki dan za šest smodk 37'/, centov, kar na leto znaša 136V« dolarjev ah o našem denarju okroglih 340 gld. Skozi 61 let je nosil to avoto točno v hranilnico, v kateri se mu je s njegovim 87. letom nabrala velikanska svola 280000 gld. — Ves ta denar je zapustil v svoji oporoki za dobre namene. — Kaj ko bi tudi kateri izmed čitaleljev »Domoljuba« bolel tega Amen-kanca posnemali! Naj bi vsaj 10 gld. dal vsako Iclo v hranilnico, mesto da jih apremeni v tobačni dim in pepel. Tudi on bi si za stara leta prihranil lep denar, kateri bi njemu ali pa njegovi družini dobro slutil. Be« j« sicer, da še nobeden svoiega posestva ni zapušil, kakor ga je že marsikateri zapil — toda varčnost je ludi pri tobaku zelo potrebna — Ako bode kateri naš naivčt vbogal, nuj nam piše — da prinesemo v Domoljubu njegovo čaalno ime!
Velikanski prelit) V Paaavi na Bavarskem je posestnik Fenel letos zredil pravega slona-prešičs. Žival j« bila 1 meter 10 centimetrov visoka in 2 metra 25 centimetrov dolga, tedaj velika kakor precej velik vol. Puj« ni mogel niti atali, niti hoditi.
i Največji mlin) na svelu je v Dululu v Severni Ameriki kateri v 24 urah namelje 8000 aodcev mok« po 200 funtov teže. Ni se tedaj čudili, da postaja delavec vedno uboinejši, ker sam mlinski ssloj izvrši tako ogromno množino moke.
Drag konj.) Naš kmetijski miniater je poslal na Angleško podmaršala grofa Graevenica, da kupi dobreg* žrebca za državno žrebčarijo. Z general majorjem bud Kslerbacijem sta odbrala polnokrvnega žrebca, katen sliši na ime aMatehboka«. Kupila ata ga za 15.000 funtov šterlingov t. j. za več kakor 160 000 gld. av. ve(j.
(Pereka v levijaki.) Pred kratkim ae je poročil v Interlakenu (seveda v Ameriki menežarijaki direktor Jon. Smilh s levjo krolilko M. Maikort. Novoporočenceo« je prišlo na miael, da »ta ae v levnjaku vpričo »«•' lavov poročila, kateri ao ae neki med poroko prav P«" metno obnašali. Pastor je ostal pred levjo kletjo.
Zahvala.
Podpisani izreka v svojem in v imenu svoje soprogo prečastiti domači duhovščini, častitim gospodom tovarišem pri D. M. v Polji, gg. učiteljskim pripravnikom pevcem, in vsem blagim Sod trškim faranom za spoštovanje in ljubezen, katero so mu o priliki praznovanja 30 letnico učiteljstva, 25 lotnico službovanja v Sostrem, in srebrno poroke »kazali — najsrčnejšo zahvalo.
Sostro, dnu 22. novembra 1894.
Anton Bezeg,
učitelj.
HGH tU	Bi Hi Hi fHBi Hi!
Vsi stroji za kmetijstvo
vinarstvo In mofctaratvol
JOaUlaica. riVš. trtrcra
stale.
iitostuttl aparata »r»tl nrmniri
Ua«lnies i* »tn» tlattloice ts »»dje
P'«*-*!« «•	HUlIltt ta IM H«M,
jmr	•» Sm«e)«h«. ri«ntro * m«I«iM
^ IG. HELLER. DUNAJ
as frilaHiMii »r. «•
[mi n m mn nMil	...
Cf awnnitti' rnlmrikaaiia wuiT
Loterijske sredlie.
Dunaj, 17. oovunbrs 61, Ue, 87,	7,	68.
Orsdee, 1. decembra: 10 47. 8.	32	79,
Ltae, 24 novembra: 75 44 42	29	11.
Trst, 24 novembra: 72 iZ. 6	Ko	44.
Prlhodaja številka »DOMOLJUBA"	Izida
20 decembra 1894 zvečer.
Na povalja Najvišja Nj. e. in kr. apo«tol»k»g» vtli&aatta. Bogato oikrblj»n» po c. kr. ravnateljstvu loterijskih dobodkot iajanii-«na
XVII. državna loterija
aa »kupne vojaške dobrodelne aaaaeae.
3135 dobitkov ▼ vkupnem ineska 170.000 gld. In »ler: I glavni debltsk a SO 000 f Id. z dvema prst de bitkama i« dvema podakltkama I SeO fM . I l'aval dakitak a M 000 |ld , i I praddabitkom ia I padabitkam pa 250 |ld, 2 dekitka pa
10 000 |ld., 10 dobiikot po 1000 vid . 15 dobitkov po 500 gld.. 100 dobitkov po 100 gld napoaUd aarijikl dobitki t »kupnem w»kn 90 000 nld. — Žrekaaja se b« vršile aepreklleae daš - S ra tka
t
20 decembra 1894 — Sraika ataše t |ld. avaV. vetj. 1'odrobnajša določila Ista igralni načrt, ki aa dobita braa-lačco a arečkami pri oddelku u driatne lounjt Dana). L, "enierza»i>e 7. II. Sioek, in Jakoberbofa, kakor ladi po mnogik p:od»jalnii.-«b. - Srečke se pe*"i>i* asšts'88 preste.
Na Dunaja, v septembra 1894.	6?8 6—6
C. kr. ravnateljstvo loterijskih dohodkov,
1HA 6-1 oddelek drlavM loterije.
Veleposestnikom in kmetovalcem jako koristna, torej nepogrešljiva je knjiga:
Prašičja kuga ali rdečica
kako se odvrača in kako zdravi. Wm i»iit?6till |io£ita?il la iikiialal
Artur Folakovski,
c. kr, okrajni živinozdravnik v Ljubljani.
gtr Cdia 15 br., m podto IT lci-
Prvi v veliki množini prirejeni natis te izborne. jako poljudno in umevno pisane knjižico je skoro razprodan, le nekaj stotin izvodov je še na razpolago; drugi natisek
se pripravlja.	_ . .
1 J	Dobiva se pri
11 194	Maksu Fischerju
knjigarju v I^jubljanl.
ygn]{ veIepo*oatiiil< in kmetovalec naj bi ei jo omislil. 'M
Ju podpisani Anton Viiič p d. PolaČar ii Zarilo« it 4 Mm dni 21 oktobra o priliki aadnjih dalelno-aborakih volitev v prodajalmct r Bizjaka v Trnovem maialjivo »e iaustil o gg. Rudolfa ValenfciCu in Ivanu Valenčiču. po-•eetnikih Trnovem Ker nisem imel nikakega povoda Uko rovoriti Ujavljam • tem. da ob-ialujem v naglici isgovorjene raiialjive beiede svoje	»» "
V Zarefcici, dni IS. novembra 1894
Anton Vidič« r Ivan Tomšič * r.	Franc Sarnsa « r.
prua
priča.
zadnja oena
aa
I
K. TI i Milil«
v Ljubljani. Spitalske ulice štev. 5
Zalaga vsake baž-
jnaiitiieira hlnira za oiožke iu ženske m 76
kakor ludi »se Trste koče. koitre. srajce, Jope. nogovlce sTilene in cajgaste rute itd.
M* po mijiiiiji coni. 'M
zadnja oena
DomaČa, zanesljiva tvrdka!
Tevaralika aaloga pristnih tvloaraklk Izdelkov !
žepne
Sajbolfte In nujreneiAe
in stenske ure
ure biiilllnlce
tait, srebra« ia aikataata »srtiiet, a»da ••a«, prrtaaa, uhMkm aapraaa i|ls
134 proda, a in Lmt t laloji 19 1*
Vw< Č«4e*
r Ljabljaal Mestni trt, naipr. rotoitn
Pspravila tudi najtriavnejla iivrlujt tekem 11 dnij. —Za i>lt(o pri nj^n kip >J«o isto tako ia natanico popravo jam«. Cent»7 » podobami so frank« n<i ratpoiogo.
VII. zvezek:
OVESTI
Andrej Kalan
i*4el je ravnokar ter m dobiva komad tO kr., po poitl 28 kr. v katoll&kl Bukvami in TIskarni v Ljubljani.
— Tudi III. in IV. zvezek sta se v zalogi'
tfajcenrffii in najbolj ti vir nakupovanja /
ja Ubald pl. Trnkoczjf
Jfijž/ lekar zraven rotovža v Ljubljani
.'/	pripoiois:
! ^	Cvet toper trganja (Giclit|< i,(j U,u m pee-
t ki ?W1J» balačina v krila, sajah ia rabah
. -J^Jpf M*k>n.c» .Vi kr., 6 »uhlmic i *ld kr.
■argiaosljaka kapljtoa aa ta-
lodae Steklenica S" kr « steklenic 1 cM.
Plaalaakt aallMal sli prani strop 14 adraid«*« in ttrsks; rattvar|a lin ia l*|it bsltems n pr pri ksllji.
Steklen« .16 ki , « »t^klente i t <i M kr.
Odvajalae alt Alattlne krojljtoa tnii|s laUSte pri zakisanji. skala-
*•■ leistfci. Skatulja 21 kr. jedro iavoj/«-k s •< (kalužami velja 1 gld & kr.
ftedUaa Knpa aa ti vin o ia aa
trinjo pstrsb« pri krsvak, kenjib i* praHMb - Zar. je*k i ra
bi'mm natodum vred vel.a le 50 kr , 6 tavojfko* samo 2 (Id.
Ovet aa konje .Najkop«
mililo m konje, | omif» pn
prate«H lil, etekasjt H|, strp-ntnji v kaka. v krili itd., s kratka pri vaasjlh b»*ra» ia kikab. — Steklenici t ra-bilnim osvodom vred stan* le 1 gld . pet iteklemc > labilnim narodom rred le 4fM
V»a U naitrla ir via drvps zdravilna sredstva »e dobijo v
lekarni
Ljubljani zraven ntirii
in *e enak dan
rarputiljajo.
s prvo ?o#to 141 <2i-l<)
Službo cerkovnika
želi nastopili Ferdinand Bračko v katerikoli lupniji na Kranjskem, oženjen je. in izvrsten krojač z« obleko, Zdaj stanuje v fari Mapfelenakl v Pokertah h. it 118 pri Mariboru m »■*>
i varstveno znamko labiida, je ne-oporekljivo najbolise sredstvo, da
d l> A aneinobelo perilo za
čiščenje volnenega, svilnega in barvastega blaga,
kakor dokazano uajtoljfte raiku-ievalno aredatvo za vsakerAno perilo in pii tem popolnoma ne Škodljivo za perilo iu roke. i65 T
Zaradi izvrstne kakovosti so sloveča tudi
Schicht-ova štedilna jedrčna mila,
katerih ne pres-ga noben konkurenčni izdelek. T.» mila imaio po tem kaka vrste da so. jedno teh-le varstvenih znamk:	y i 12-7
Jurij Scliirlit, I sije oh in bi (Aiissij; «1. K.;,
tovarna aa milo, eveče ln palmovo jedrčno olje.
Malo iirtiiji
ai lahko in z malimi stroški sleherni more povsod ustanoviti.	is«
Lep dobiček zagotovljen
Krsnkovan* pisma t tO kr.) j« p»"iilj»ti Loil niulovoai: Egjsrt Comp , Milan (Italija
Kmatovaloeia kateri s« hočejo |'ju'iti o iDarsioem. kar koiirti njihovemu u«ti«in»mu gospodarstvu. priporočamo kajižiro
Kmetom v pomoč.
Narodas-gospodarska rasprava.
Spisal Iv. Belee, !up»it.
' »«» 20 kr. po poiti 23 kr. Dobiva m v , k »kil lik i Tiskarni* v Ljubljaol
s Olzova kava t
priznano najbolj** in najizdat nejla dodaja kavi m dobit* v (taval lalof i u Ivranjako pri M. VVagnerJevI vdovi vi.; u t I. »ni, in v vwh ip«b»r jakib in koMsatnib prodajalnlrah.
Pri sla te m drl. Jabolka.
J. PSERHOFER
Zutn goldenen Kelrhsapfrl,
I<<1< II l-Illt ■■ >111 Dllllltju, I., NIlllfCI-HlrilHNI' m.
Krt *'• 1m 111 n<. lieoirtjlee, poprej oalvarsalas krogljlos imsaovane. so a»a:o zuaoo zdravilno •rsdotvo — '/» aia>go desetletij *o ie kro/lji e »pli.»no raaairjeoe, mnogi zdravniki Jib zapisujejo, m malo je rodbin. v kitwr.li ni mul« zalo«» Urit izvintne«« lomu -••(;» zdravila. — Od teb krofl;ic v«lJt 1 ikatljloa a 1» krogljloaml 31 kr., 1 zavoj s e »katljloaml 1 »ld. 5 kr., pri otfraakovsatj poiiljstvi po povzetji 1 f ld. 10 kr. — 1 e ** naprej pullj« denar, valja a poalmne proato poiil;»tvijo: 1 zavoj krogle 1 ald <5 kr.. 2 zavojs 2 irld. SO kr. ii zavoji 3 *ld. 36 kr.. 4 saveji t «rld 40 kr, b zavojev 6 *ld. lil kr, 10 zavojev U gld. 20 kr. <M> aj nego jed»n zavo; »e ne moie odpo»l»tg_- Prost as, da ss sahtsvajo tsraoao l*»erhofrrJ<t čistilne kma-IJire	in ffleda ns to. ds iaia vaška »katlji<a na )xik ovu na navodilu i* rabo stoječi imenski
P*i*t J. Pssrkofsr in sioer v MJT rndsdl ~*JX barvi.	1W 12 3
Balzam xa ozebljlne J Pssrhotsrja t lonček 40 kr., a fiankovano poeiljatvljo 65 kr. — TrpotSev sok, proti kataru, hripavoeti. krčevitemu kaliju itd I steklenica 50 kr. — Amertika a»*la s« prottn 1 gld. 20 kr. — Prašek proti potenju n6g, Jk»Hji«a 50 kr., s frankovi.no H'lj»tvijo 75 kr — Balaam sa fuio, t U^kon 40 kr.. s frank, pniilj. B5 kr. — Zdravila*
•seuoa (Praftke kapljlos), proti »prijenems ieludcu, slabej prebavljivo*! ttd. 1 »teki. 22 kr. — balaam. I stekleni.-* 50 kr. - Fljakarskl prstek proti kaliju itd. t ikatlja
»» poipeievsnje rmtl fas^V tkat Ij ion 2 gld~~ iTaivsrsalni obU*, prof. 8 t eu del-al iredutvo
Aaclstkl «ndeul
45 kr., s frankovano
Fasrkofarja, najbolj* »redatvo
primerno ranam, oteklinam itd 1 lonček 50 kr.. s frank poiiliat. 75 kr. - Untvsrsalaa Atstllaa ••i A. W. BuUrtob-a. Domače r.dravilo proti posledicam slabega prebavljanja. 1 pek 1 gld.
Kazen tukaj omenjenih udelkov ima ie vse v avstrijskih časopisih nsinsnjene tu- in inoreniik« •sriaacevtiine »pfeijsIiteUi in n vsi predmeti, ki bi jih ne bilo v salogi, na sahtevsnje točno in po oenl preskrbi -	Pollljatv« po poitt zvrie »e najhitreje proti predpoiiljatvi sneeka, večje pa tadi
rr .u povtetju. - O« ss ttaar napraj pošlja (aajboljis po poltnej nakasnlol), Js poStataa doatl auja, otg« pri po*tlJatvah s povastjsm. XB	, «
Zgoraj imenovane specijalitete dobivajo ae tudi v Ljubljani pri O. Pl®OOll-J«
Stanarini
knjižice
za stran ke Z ursdns (utrjenimi d o le d b a m i hiinega rsda v sloveaskeia In nasekam jazifca , a razpredetbo ta vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, doN te ks-■ad p« 16 kr., 10 kssiadav vkup I |td. v
Katol TIskarni
v Ljabljaal
Koverte s firmo vizitnice in
trgovske račune
priporoma
Katol. tiskarna
v Ljubljani.
r
^^^ - n> - tmz^ t/» k--
Zaloga in zavod za izvršitev obleke za prečast. duhovščino
..pri ru«le*ew krlsfcu*.
Viljema Nkarila
II, Hiitirgissi 1, Dunaj. II, Fmritmtmii 28
priparaia i* zimo 1894 95:
Gorko zimsko obleko
kot Havelok, zimske suknje, vsakovrstne ■"»iuhe ta petoTM'«ln»e»tn npori'..\ duhovniakeeuknje. zimsKe hlače, talare in revorende.
,00 44 24 Litiinrieiio oprav«
nalaafno po cerkvenih predpisih iivrleco: blret«. kolarja, naprsnloa. vsakovrstne dnhovnlik« 6aploa. — Paramant« prnkrbuj« po osjnilp ceni.

lnriu|» m tedni, iz aaj-k«lji«|« trp«in«|« blaga n« taatn« ifdataa«, neu(«>aj«4a »ii»« aa aazaj
JMT Plafuje te tadl aa okruke. - Blat« po meri Je aa raapolafo, — Ceniki la Taorel sa tableto brea.dala*. IU
Priporočilna molitven* knjiga
Marija sedem žalosti
Dobiva a«> po 80. OO kr. ter po gld. I. in gld. 110. I 20 Po pošti B kr več pri
,/. Bona fin
14	lit/ifoiei« r /,/s4<i««i.
i zlati 1.1 »rebrnih
kal.j« • taktnih ta prtraalulh diplom
Franc Iv. Kwizda
Kwizdov
restitucijski fluid
: .r. kr. prtv. csr.asevalne voda
za kanje. Ona 1 Mekleslee I *l. 10 kr. s. v. I
iu . ... r»' vi .1 , iver&tb hl.nh. v »•-
J«aata la umiuii hlovlh a lupila a*ta-
kos » kr.p^.nj. pred In p.. SIJ« tr»)«J*-im upora , lavlnjonj* ■<•>. otrpno-
imu kJt -1	k<o)a u arae
Mkaal*.
IU.I U
ur.it iual. uit. .U, it KvIzSor rMUtnolJokl Sul4
Olavr.a zalaga
Okrožna lekarna
Korneuburf pn D maju
M
s ■
Dobi«* •• »
Ukoraoh I*
aror»*rU»aih
proa«jKl nlroh avatre-asrsklh
^SiŽŽSEŽ
Previdnost!
626 24—52 0|{ftT8*
Sladna kara. katero izdeluj trr lka Frana Kathreineija in naaledriuov v Stad;au-I>or aju. ;ma iare« jr<d dru^mi izdelki merodajno predirat. ta ima j rar kari p. dob« oku« in je tor»j najbolje aadometlllo za zdrarju ik-dljiro navadno karo
Jaz torej morem raakemu pr.portrfati popolnoma nku.nl tn zdravi kalhrelaerjev izdelek in opetovalno izjavljam, da aem zaradi teh prednoatij da! gospodu Francu Rathreioeiju pravico, pod mojim imenom sroj slad. kavo v celih zruih. prodajati, zatorej nema nobena druga firma Jedlne pravice povlatevatl ae mojega imena. S. Kneipp, kat. Iupnik.
Tudi kbt dodatek k aavadal kavi se Kalhreinerjevi Kneippa stadiii kavi odkazuje prve mesto, ker ima avojitva. »atenb doaedanji surogati nikogar nimajo >'. Vzemite le bele originalne zavitke i L'n*|,	I
podobo gosp Kneipaa in i imenom "»«UirPlll(T i
nm~ Vsakdo -mm
kateri ralu edllkovano te* Ind^evn tinktura lekarne Ptooolt-Jeva pri ,aa#sUn' v I.JublJaat, ai ohrani zdrav in krepak tslodse, lahko prebav IJa Jedila in ae obraal zaprt)« teleaa.
Car« ateklaalci jrs 10 neva«v
Vnanja naročiU rarpoitlja proU povzetju zneska
148 84 IT.
Odgrreral andalk L Ka<aa
Tlaka .Kataltika Tlakama'